Stev. 122 V Trstu, v ponedeljek 5. mala 1919 Letnik XIIV T^haja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 — — Telefon uredništva In uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključ o upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. MIROVNA KONFERENCA. Dc!o\anje trojice. PARIZ 3. VVilson. Lloyd Geoige in Clemenceau so su sestali danes predpoldne in popoldne, da so razpravlja« o zistemizaciji raznih vprašani, med temi tudi vprašanje nemških podmorskih kabljev. Sestanka se je udeležilo več zavezniških admi-Talov. Zopet je prevladalo mnenje, da so podmorski kabHi vojen plen. ki pritičeio tistemu, ki jrh je osvojil. Glavarji treh vlad so tudi razpravljali o tozadevnih normah za kanalski režim v KieJu. Nemći'a ostane lastnica, ali prehod bo obremenjen s služnostjo pod mednarodnim,nadzorstvom. Svet trojice se je razm tega lotil redakcije enega noveli poglavja mirovnih preliminarijev, vsled katerega se Nemčija obveže, da se ne bo .zanimala za pogodbe, ki jih zavezniki utegnejo skleniti z Rusijo in s starimi zavezniki Nemčije: Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo. Nemčija ne podpiše nasilnega miru. CURIH 3. > Deutsche AHgemeine Zeitung« objavlja oiicijozno noto o delegatih za mir. List pravi: »Nobena naloga ni težja, nego je ona nemških delegatov. Ne smemo pa dopustiti, da nas pobijejo ckscesivne bojazni. Premagani smo, ne pa porušeni. Naša moč temelji na pravici, na pravičnosti, našem orožju in na vedri zavesti, da ne podpišemo nasilnega miru. Zaupati moramo trd-nof :f in jasnemu političnemu pogledu Brockdorff-Rartzau-a, ki pozna voljo dežele in je odločen, da nc pojde preko nje. Grci Brockdorfi sprejme za nr.^ le tiste žrtve, ki ne porušijo našega bodočega političnega, gospodarskega in trgovinskega življenja. Pod temi pogoji zagotove on in njegovi so-iradniki z mirem z Nemčijo tudi trajen mir sveta. Kako sodi Macdonald o delovanju pariške konference. CURIH 3. Poročevalec VVolffcve agencije je imel v Amsterdamu razgovor z načelnikom angelske socialistične organizacije, Macdonaldom. ki je na razsežno govoril o de!ovan)u konference v Parizu in tudi o posredovanju Wilsona v reškem vprašanju. Macdonald je xeke!: »Se"7-oti kateri je Avstrija celo preobzirljiva. Neka oeK.na cerkvena oseba, ki zavzema neko službena mesto v Vatikanu, je pooblastila rimskega po-rc-evjlca Ksta »Eclio tie Pariš«, naj kategorično PODLISTEK Mlkolol Seulrlov. Ruski spisa! M. Arcibašev.^- Poslovenil M. A—č. »Tako menite? No, saj niseru kak nestvor. Gotovo ne ... Na kak način bi že pripravila, kaj bi zastavila... Toda ti ljudje nimajo ničesar.* *az bom poskrbel denar, Maksimova,« je iepetrl Alaajev s po veš enim pogledom. S- arka ga je pozorno pogledala, toda obraza ni mogla videti. »Vi? Vi sami nič nimate!« »Prs^krbel ga bom ... pri prijateljih si bom izposodil. Pustite danes ljudi v miru, jaz pa pcjdcm k svojemu prijatelju po denar... in daieč od tod... Da— hočete?... Dajte jim t«:di čaja in sveče, kajti pri teh ljudeh... Tu imale čaj, sladkor, kruh, vzemite, kar imam... Med tem grem po denar ...« M. l.simova ga je molče pogledovala, vzela je čaj in sladkor ter majajoč s svojo sivo glavo cćšla. Alrtdjev je stal še nekaj časa ves zbegan v eobi. Zdelo se mu je nehote, da se je lotil podjetja zelo nerodno. Toda dolgo ni premišljal o tem, rajše je mislil, kako bi prišel najhitrejše dementiVa. da bt bil bavaisk-i zastopnik v Vatikanu mogel sporočiti svoji viaidi poročilo o tem, da je Sv Stolica nagovarjala Avstroogrsko, da napade Srbijo, boječ se radi razpada Avstrije. »Ne-mogočno re predpostaviti,« je rekel prelat, »da bi bil Vatikan mogel narediti kaj takšnega in želeti vničenje Srbije če se poznajo politične ideje Pija X., ki je živel s Srbijo v sijajnih odnošajih; saj je pod njegovim pontifikatom bil sklenjen konkordat. Srbska legacija v Vatikanu, ki je od prvega časa •diplomatske napetosti v juliju 1914 gledala, da bi ohranila najstrožjo nevtralnost, ni nikdar mislila na to, da bi podpirala eno državo na škodo drugih.« Poročevalec pripominja, da so potqjntakem vesti, ki bi hotele vmešavati Pontifeksa v poKt-i-ko osrednjih držav, tedencijozne in brez vsake podlage. S svoje strani očituje Kst največje pridržke glede avtentičnosti listin, priobčenih po mona-kovsketn tajništvu. IZ FRANCIJE. Na poti proti ministrstvu Briaad? RIM 3. V političnih krogih krožijo že nekaj časa vesti, da se mogoče CJemenceau, ki boleha na rani. zadobljeni pri Cottlnovem atentatu, kmalu odreče predsedstvu ministrskega sveta. Ncjcova odstranitev iz največjega sedanjega političnega pozorišča bi gotovo provzroeila. da se rra mirovni konferenci zopet uvede ireke vrste urnost, ki se je v minulem mesecu precej pogrešala. Govori se. da bo njegov naslednik bržkone Briand, ki baje zelo simpatizira z ItaKjo. Odstranitev Cle-menceaua bi pospešila rešitev nesporazumenj na mirovni konferenci. IZ AMERIKE. Meksiko ne priznava Mouroe-jeve doktrine. •RIM 3. Zastopstvo zedinjenih držav Meksikan-skih objavlja: Meksikanski minister za vnanje stvari je podal sledečo izjavo: Doznavši. da je mirovna konferenca v Parizu poizkusi-la. da bi se Mouroejeva doktrina pritegnila v dogovor o Zvezi narodov, vztraja vlada zedinjenih držav meksikanskih ptI tem. da ne -priznava in ne misli priznati gori omenjene doktrine (Amerika Amerikancem!). kolikor bi kršila suverenost In neodvisnost republike. —. IZ NEMČIJE. * Nemčija v pričakovani« mira. Wilsonova spomenica glede Sarre. CURIH 4. Predsednik Scheidemann se je udeležil dne 1. mra!nika socijadlsticnega zborovanja pred »Reichstagom«. Govoril je o socijalistični revoluciji v Nemčiji fn o doseženih vspehih. Med drugim je rekel: »Minulo je 6 mesecev od novem-berske Tevolucije. Tudi tukaj, smo napredovali korak za korakom. Dosti smo dosegli: »dosegli smo najvažnejšo zahtevo socijalizma, osemumo delo. Zelo smo tudi napredovali v socijalni politiki. Toda več stvari ne more napredovati enoto hitro. Pozabljate, da je minula revolncijonarna doba samo začetek. Narod ni zadovoljen, in enako nezadovoljnost občutim jaz in moj-i tovariši, ki so obsojeni, da sede na- vladi. Poudarjam, da zamoremo napredovati samo korak za korakom -k dosegi naših revolucionarnih ciljev. Naše napredovanje bo tem večje in hitrejše, čim večjo oporo dobimo v narodu. Za sedaj moramo na žalost -konstatirati, da nam ta opora trranka. Ce hočemo socijalizirati, ne moremo in nočemo, da bi kak del trgovine c-oživel bankrot. Socijalizirati hočemo tudi poljedelstvo, toda ne moremo ga uničiti in razde-jati. Narod mora razumeti vse to, preden obsodi ponašanje svoje vlade. Za dosego naših ciljev re predvsem potrebna združitev in sloga. Strnite se složno okoli naši-h delegatov v Versaillesu in pomagajte ji-m, da »dosežejo svoje cilje. Na ta način bomo imeti .pravičen mir, ki nam prinese novo socialistično svetovno preureditev. Pomagajte nam z združitvijo, slogo in z delom, da razvijemo in dosežemo cilje internacijonalnega socijalizma«. »Wolff: priobčuje prvo službeno poročilo o mirovnih pogajanjih v Versačllesu. Nemška vlada je sprejela te vesti nemške delegacije v Versaillesu potom radiotelegrama, ker se brzojavna poročila niso še začela. Zdi se, da se bodo pogajanja z en-tento zategnila. Svoboda nemške delegacije in nje spremstva da ni nikakor omejena. — Nemška parlamentarna skupina narodne stranke (pangermani-sti) je v Fehrenbachu zahtevala, naj se za .ponedeljek skliče narodn-a skupščina, ki -bo razpravljata, kaj naj se ukrene proti nameravanemu polj-skerrru navaiu na Poznansko in zgornjo šlezdjo. — »Frankiurter Zeitung« >e dobila vesti, da priobči VVilson v kratkem izjavo glede Sarre. Ta izjava bi bila enaka izjavi o jadranskem vprašanju. Monakovskl sovjeti zahtevajo, naj sovražnosti prenehajo. CURIH 2. Iz Jugolstadta brzojavljajo »Frankfurter Zeitungl«, da so kmetje zasedli železnico Monakovo-Rotenheim in da so razdejali progo. Akcijski o: bor sovjetske republike v Monakovem je poslal Hoffmannovi vladi zahtevo, naj sovražnosti prenehajo in predlaga, naj se začno pogajanja. Iz Bamberga poročajo, da je pri Dacfoau-u prišlo do bojev, v katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Dachan ie bil zavzet, T-asing tudi zaseden. Rotenhe^m se je udal brezpogojno. do denarja. Potem je naglo segel po klobuk in suknjo in hitel iz hiše s svojimi dolgimi nogami preskakujoč tri stopnjice naenkrat. V1IL Proti sedmi uri je prispel branjevec. Lomastil je s svojimi novimi čevlji po hodniku, skrbno si je obrisal pot z rdečega obraza ter vstopil v Oljeninkino sobo. Maksimova je bila že pripravila samovar. Na krožniku sta bila vodka in slanik. Oljenka je trdo in nepremično sedela za mizo, svoje velike, žalostne oči je upirala v vrata. •Poglej, Oljenka, kakšen gost naju je počastil!« je dejala Maksimova sladko in z nenaravnim glasom, kakor navadno pripovedujemo otrokom. Branjevec je prestavljal svoje noge tako previdno, kakor bi hodil z visokimi škornji po ledu. »Dober dan!« je rekel in pomolil ženskam svojo široko, težko roko, z debelimi, nepremičnimi in potnimi prsti. S povešinimi očmi in molče mu je podala Oljenka tanke, voščene prste. Njena lica so gorela in suhotna dekliška prsa so težko dihala. »Tako je prav... Vidva se pozabavljajta in nekoliko pomenita, jaz pa pojdem gledat, če je čaj že dober...« je rekla Maksimova z istim Boji moža proti možu v Monakovem. BAZEL 2. Poročevalec lista »Augsburgcr Zef-tung« brzojavlja iz Pasinga: Pruske čete so vstopile v Monakovo od severa ter so zasedTćTvojno ministrstvo in palačo Wittelsbackov. Boji so se razvili okolo postaje in na tržišču, kjer se je varnostna straža, ustanovljena v mestu, uprla, vsled česar je prišlo do boja moža proti možu. Proti vladnim četam so streljali. Poročajo da so bile ustreljene razne osebe, ki so jih smatrali za talce, kakor n. pr. profesor Stiick, princ Albert princesa Thurn-Taxis, princ Wiede. Ta vest pa ni potrjena. Telefonske zveze so deloma vzpostavljene. Združitev Wurteabersa z Badenom. BAZEL 4. Poročajo iz StockhoJma: Konferenca sociialističnih zastopnikov iz Badena in VViirten-berga je razpravljala v Mullbaohu o združitvi teh dežel. Načrt odobravata badenski in wurtenberški parlament. Natančnejše razprave se bodo vršite v Dieti. Sestala se bo tudi skupita sindakatna skupščina. Hludenburg zaključil svojo karijero. CURIH 3. maja Hindenburji Je zopet odšd v pokoj. Neki brzojav iz Beroliita nravi, da sc je Hin-denburg obrnil v očigled mirovnim pogajanjem na Eberta, ter mu sporočil, da je po njegovem mnenju prišel čas. ko lahko zapusti službeno dozo-rišče. Njegova dolžnost, da sfožf domovini v nje najtežjih časih, da je sedaj dokončana. Poročilo pravi, da je njegov aistop razumljiv, če se uva-žuje, fcako mučno mu je bilo ostati v službi v sedanjih časih, s katerimi se niso strinjale njegove ideje Ebert >e sprejel Hindenburgovo demisijo ter mu zagotovil večno hvaležnost nemškega naroda. Tako se je feldmaršai povrml k počitku, iz katerega ga je bilo zdramilo Vilimov« povelje v letu 1914. Veličastna parabola medlo izginja. Nemški nasveti Italiji. CURIH 4. Zavezniško cbnašanie proti Italiji vzpričo reškega vprašanja je omogočilo nemškemu časopisju, da se drugače Izraža proti Italiji: podeljuje ji nasvete In svarila. »Frankfurter Zeit-ung« zaključuje neki članek s tem. da ponu-ja Italiji pomoč in prijateljstvo Nemčiic. če se enkrat oiloči, da se razdvoji z zavezniki. Po tem Kstu, se Italija more seda? manj kot kdaj poprej upreti angleško-francosketmi gospodstvu na Sredozemskem morju, ter je zato tem nujnejše, -dr naredi ItaHja iz Jadranskega morja italijansko jezero. Sedaj ima Italija namesto umetne Avstro-ogrske države nasproti homogene, mlade in arnbi-cijozn-e Jugoslovane, ki se jih mora bati. Medtem ima Italija samo eno pot pred sabo: potruditi se moTa. da zacrrži Reko na vsak način, da jo ne uporabijo Jugoslovani za uničenje važnosti Trsta. Pisatelj v Frankfurtarici zelo dvomi, če bo ta cilj dosežen, ter povdarja. da bo, po združenju Nemške Avstrije z Nemčijo, za ItaMJo edino pravilne, če se združi s centralnimi oblasti. ... IZ OGRSKE. Češka in romunska invazija na Ogrskem. BAZEL 3. Iz Budimpešte poročajo: Romuni so 30. aprila dosegM Tiso. Na raznih točkah, kjer se nahaja naše obmostie. smo vsled napredovanja Cehov svoje čete, ki so bile v nevarnosti, umaknili v dolino Bodga, in od zgornjega Sajo, -kjer so Cehi nadaljevali z napadi. V smeri proti M-iškoIcn so Cehi napadli z -veliko silo po topniški pripravi. Odbili smo jii-h po silovitih bojih. Cehi so v smeri Baureve prekoračili Sajo ter so zasedli nekatere točke na jiržnem bregu. Odsotnost Italije — prisotnost Juioslauile. »Giornale d* Italia« priobčuje članek iz Pariza, 2. t m. pod zgorniim naslovom, v katerem pripoveduje o medsebojni izročitvi pooblastilnih potrdil med nemškimi in zavezniškimi pooblaščenci. Med službenkrri listinami, katere je g. Julij Cambon izročil v imenu zaveznikov groiu von Brcck-dorff-Rantzaau, so mahala, poljska. _ia italijanska pooblastila. Pripravljena pa so bila pooblastila gg. Pašioa. Trumbića in Vesniča, sestavljena »v imenu kraljestva SHS.« List si ne more s tem dogodkom priti na >asno. Kako more, vpraša list, država, ki ni službeno priznana in ki je opremljena samo s pismom, iz-razujočim Wilsonovo simpatijo, oddati zastopnikom veljavna pooblastila v prisotnosti tistih prijateljev ali svražnikov, ki še niso hoteli aH mogli priznati te države? Ne bomo se zadržavali, pravi list, pri veljavnosti države SHS rde jure«, toda konstatiramo, da so naši zavezniki včeraj »de facto« priznali omeni-eno državo. Lrst se bavi dalje z izročitvijo mirovnih pogojev in s priznanjem Kiau Ciaoa Italiji, ter ugotavlja, da povprašujejo zavezniki in pridruženci, prijatelji in sovražniki, kedaj se povrne italijanska delegacja v Pariz. Saj to ni odvisno od nas, pravi list Orlando je po zborničnem zasedanju izrazil poročevalcu lista sTempssi« »svoje zaupanje, da bo Francija* v svojem rzvesfrem prijateljstvu« našJa jasno besedo in srečno etisel. ki bo izbrisala vsa nesporazumenja in omogočila vsem, da ne izgube nenaravnim glasom in odšla; vrata je zaprla precej trdo. V kuhinji je obstala vzdihuje in premišljevala in na njenem suhem, mrklem obrazu se je pojavil zopet prejšnji trdi, skoro preteč izraz. Oljenka je sedela za mizo, njena na njej počivajoča roka je kazala mehke in fine črte, kakor bi bila iz marmorja. Njej nasproti je sedel branjevec, in čudno je bilo, da se stol ni polomil pod težo njegovega ogromnega, vreči moke podobnega telesa. Dosedaj je videl Oljenko samo v cerkvi ali za nekaj minut v svoji pro-dajalnici; sedaj jo je pozorno in prodirno opazoval, kakor blago, ki bi je hotel ceniti. Oljenka je čutila njegov pogled na prsih, na nogah, na svojih rokah in rdečica strahu in sramu je polagoma zalivala njen bledi obraz. Bila je vitka in slabotna« tako, da si je bilo težko predstavljati, kako bi moglo njeno telo kljubovati tej živalski robustnosti. Topla vlaga ji je napolnila oči in vse njeno telo je takorekoč narasti o, kakor bi naenkrat postalo debelejše in većej. »S čem se pečate, prosim?« je vprašal on s tankim glasom, ki je težko prihajal iz debelega grla. Menda vas ne nadlegujem?« »Kaj pravite?* je vprašala Oljenka plašno in ga za trenutek pogledala s prosečimi očmi. v malo dnevih materijalnih in moralnih vspehov štirih let žrtev, bolečin, udov in skupne zmage.« AH smemo, se vpraša list. nadaljevati s poročilom »Libertč«, Clemenceauovega lista, pisanim še pred predsednikovo izjavo »Timesovemu« poročevalcu? Evo kaj piše »Liberte«: »Ne vidi se še obrisov sklepov glede Italiie. Vesti iz dobrega vira. došle iz Rima, pravijo, da naša zaveznica želi, naj bi zavezniki prevzeli inicijativo za pričakovani -kompromis, toda ne vidi se, da bi se taki nameni kazali v službenih slojih na konferenci. Pogajanja v Versaillesu začnejo bržkone brez Italije, kar že itak Francozi zelo mučno občutijo, toda ni dvoma, da bo incident poravnan še pred odločilnim časom.« »Giornale d* Italia« razume pod ^odločilnim časom« podpis mirovnih preliminarijev ter zaključuje: »Da bo iregoča prisotnost v »odločilnem« času«, so zavezniki dolžni odgovor narodu, ki pričakuje.« Kova Rušilo. V Rimu izhaja (drugi letnik) lista »La Russia Nouva«. Tendenca lista je označena že v naslovu: glasilo je velikega prevrata. Zato bo menda zanimalo naše čitatelje, kako to glasilo razmotriva sedanji položaj v mednarodni politiki. Članek pod naslovom »Caveant consules ...« se glasi: Politika, tako narodna kakor mednarodna, je kri od krvi, najpristnejši produkt resničnega življenja narodov in človeštva: Niso to zaključki nelogičnega sklepanja, ampak konkretna misel, neločljivo spojena delovanja življenja. Res je«.da je politika — in mora biti — prosvet-Ijena od reflektov vzvišenega ideala, torej oddaljenega od realnosti. Vendar mora biti ta ideal življenski, mora odgovarjati potrebam časa in se mora uveljavljati s tistimi metodami in s tisto mero, ki jih zahtevajo tozadevne okolščine. Ko politika postaja šematična in abstraktna, ko se hoče narinjati življenju, mesto da bi bila naraven efekt — prinaša s seboj mnogo škode, zla, nesreč in pogub, in ni v blagor in procvit, pa naj so še tako visoki ideali, ki jo navdajajo, in cilji še tako zaželjivi. In v takem slučaju po&taja čisto brezpomembno, ali fc politika šematična in abstraktna, ker prehiteva preveč izpremembe, ki se vrše, ali pa, ker ovira preveč izpremembe, nc da bi se zavedala vse tiste globine in širine preobrazb, ki se dovršuiejo. In lahko se je uveriti, da stvari stoje prav sedaj, ravno sedaj v tem tako viharnem in odločilnem trenutku splošnega življenja evropskega in celo svetovnega, da le hočemo brez strasti in vedro uvaževati vse tisto, kar se dogaja v Evropi od trenotka sem, ko je izbruhnila svetovna vojna. • • • • Vojna je bila bo} evropskega za pad nega demokratična proti avtokratstvu osrednjih vlasti — boj, ki se je završil z zmago demokracije nad avtokracijo sploh, boj, ki je zrušil carizem v Rusiji, ki je dovel do politične revolucije v Avstriji in do zrušitve kaiserizma v Nemčiji. V tem smislu je bila vojna res revolucionarna in kot taka je prinesla Evropi in človeštvu nepreračunljivega dobrega. Tako, da so imeli prav tisti konkretni demokrati in konkretni socijalisti, ki so pritrdili boju svobodnih narodov proti osrednji Evropi in so pripomogli do dovršitve, slušajoČ glas življenja. Na drugi strani niso imeli prav abstraktni socijalisti s svojo ekstremno politiko, — in kot tako šematično — sabotaže vojne. Upirali so se reki življenja, ki je pritiskala v boj z reakci-jonarstvom centralnih držav in z njih požreš-nostjo po svetovnem gospodstvu. Motreč življenje z abstraktnih vrhov svojih maksimalnih socijalnih in političnih zahtev, so tisti socijalisti skušali pred očmi ljudske mase kompromitirati vojno, da bi jo preprečali. In vspelo jim je do neke mere v smislu, da je njih delovanje stalno grozilo, da pomore pangerman-skemu avtokratizmu, slabeč demokratično koalicijo entente in podpirajoč v Evropi in na bližnjem Vstoku reakcijonarno gospodstvo mi- litaričnega imperijalizma. • • • Se zgovorneja in očividneja so dejstva, ki so se vršila v dobi ruske revolucije. Predstavi tel ji konkretne in življenske demokracije in isto-tako konkretnega socijalizma so privedli krmilo ljudske države do konstituante, v kateri . so bile 4 petine poslancev socijalisti, ki so se pripravljali, da uresničijo socijalne reforme, skrajno globoke in demokratične. Ali, v tistem * trenutku jim je bila iztrgana oblast iz rok od predstaviteljev skrajnega socijalizma, ki je na- »Saj je res gluha,« si je mislil branjevec. »No, temboljše. Fino dekletce, res!« In iznova je opazoval njen trup, podaljšan z mehkimi in nežnimi, vitkimi nogami, katere je razločeval pod tankim krilom. »Vprašal sem vas, s čem se pečate?« »Jaz? Z ničemur...« mu je odvrnila deklica boječe. Razločno je čutila, kako jo nesramne in poželjive oči tega moškega takorekoč slačijo in gladijo njeno celo telo. Branjevec se je zadovoljno smehljal. »Z ničemur? Tega ne morem verjeti- Fin« gospodične se rade bavijo in razvedre s čem. Oprostite, toda ne morem verjeti, da bi si tako brhko dekle celi dan samo z delom kvarilo oči. Vaše lepe oči pa sploh niso ustvarjene za kaj takega.« Oljenka je dvignila zopet svoje velike, čiste oči k njemu in naenkrat se je porajala v njej itaivna misel, da ta mož morda sočustvuje z njo; prepričana je bila, da je v resnici dober in pošten značaj. »Jaz ... jaz ... čitam ... dobre knjige.« Boječe se je smehljala. »Ah, kaj, te knjige ... Kadar se bova poznala bolje, boste dovolili... na primer... v gledališče ... To je mnogo bolj zanimivo, kakor pa čepeti neprestano nad knjigami...« Oljinke se je polastila neka živahnost. Njen ravnost začel določati svoj makšimalistični, abstraktni program. In da omogočjje to nalogo, so sklenili brest-litovski »mir« s centralnima vlastima, postavivši s tem v tistem strašnem trenotku v nevarnost vzrok demokratične vojne zaveznikov proti nemški koaliciji, in pre-pustivši nemškemu imperijalizmu veliko ozemlja v ruskih deželah. Posledica njihovega delovanja je bilo politično razsulo Rusije, od katere so se odtrgale mnoge obmejne narodnosti in stotine proti-boljševikov, nekateri s predstavitelji ruskega konkretnega socijalizma na čelu. Tako se je začela državljanska vojna... V socijalnem smislu je Rusija zapletena in pretresena od anarhije, ki je požigala deželo in jo vrgla v zmešnjavo. Gospodarsko življenje je bilo disorganizirano in paralizirano, uprava razdejana. • • • Taki so bili žalostni efekti abstraktne in sematične politike v najbližji minolosti. In sedaj grozi, da razvname še huje efekte. Kakor so ekstremni socijalisti tekom vojne in revolucije sledili le svojim maksimalističnim predsodkom preosnove socijalne politike — vzvišene, ali ravno zato brez kontakta z resničnostjo, ne računaioč z razmerami in potrebami: Narodi stare Avstro-Ogrske države razpolagajo sedaj svobodno s svojo usodo; preosno-vali so se v tolike demokratične države. V Nemčiji se je ustanovila zmerna socijalistična republika, ki sta jej predsednik in prvi minister socijalista. Na Ogrskem se je uveljavila socijalna preobrazba komunistični republiki v prilog, in isto se pripravlja na Bavarskem. Se dalje tam na Vzhodu, v centralni Rusi;U v isti Rusiji, ki je dala prvi znak za revoluci-jonarno gibanje, vlada sedaj sovjetska republika, republika delavstva, ki uresničuje ideje skrajnega komunizma, zajemajoč prebivalstvo nad 100 milijonov. In naj morejo biti mnoge teh socijalnih in političnih pridobitev v vzhodni Evropi še tako problematične, naj jih spremljajo tudi globoki pretresljaji, pomanjkanje, nesreče, in naj so še tako hudi ekscesi, zmešnjave in neredi, ki so jim sledili, naj je bila še tako visoka cena« plačana od narodov z njih neizmernimi žrtvami. bledi obraz je zadobil nekoliko barve, ko je odgovorila: »Kako morete reči tako? Krasne knjigo imamo ... Na primer Čehov ... Če berem Če hova, se mi stori vedno na jok ... V njegovih knjigah so ljudje tako ubogi, tako pomilovanja vredni...« Branjevec je poslušal njene besede z nagnjeno glavo, ki je nosila motne oči in nizku čelo. Zdelo se ji je, da nekaj razmišlja, končno je rekel sladkim glasom: »Vsakdo vendar ni nesrečen... tudi srečne ljudi najdemo... Gotovo, kdor nima ničesar, da bi jedel.... Vzemimo za vzgled mene ...« Primaknil je stol bližje k Oljenki in med tem, ko je upiral svoj pogled v Oljenkino naročje, je spustil daljši govor. Tudi njegovo držanje je postalo važnejše. Oljenka ga je pustila nilcaj časa, da je govoril, potem pa je začela sama, nivno, melanholično, z vlažnimi očmi: »Oh, ljudje so vsi nesrečni. Tudi oni, ki se smatrajo, da so srečni. Postala bi rada usmiljena sestra, da bi mogla pomagati vsakemu, ki jc nesrečen ... ali pa tudi redovnica ...« ičemu takoj redovnica?« se je vmešal branjevec z dvoumnim glasom, in to je vplivalo nanjo tako strašno. »Ali ni dovolj moških na svetu?« h Str** (L »EDINOST« iter. 121, V Trstu, dne 5. mafa 1919, V kraJissivn palčkov. Orkester iitu vajo v src-\-do 7. t. m. točno cb 3- Palčki in vile pridite jutrr. v tor*k. cb S v dvorano. Ctrad. (9 to 12 leO-žete sodelovati v »Rokovn'ačih«. naj. prideio jutr;. '■ torek, ob 5 v derano Nar. doma. — R. Nesreča. Strojnik Ivan Za-dovec. star 35 let. Je '.bil včeraj na postaji pri Sv Soboti težko ranjen: ;xr.ttdiJ sc je ravno na neki Jok omoti vi, ko je na-.eukret poč:I c:4:nder. Peljali so na v štedenjsko vojaško bolnišnico, k:er Nc vem, kam so šli.. — Kdo? »Palčki.. — Kdo pa si ti? »Palček iz Trsta .. Gospodu se je čudno zdelo, kakšen palček je to, ki hodi ob belem dnevu po drevoredu, a se je takoj spomnil, da so zadnje dni naznanjali časopisi prihod »tržaških palčkov«; poiskal jih jc in jim izročil izgubljenega brata* »Kraljestvo palčkov« v deželnem gledališču. Takega občinstva še ni bilo nikdar v njem. Glavica pri glavici, uboge mamice in očetje so )j|f morali držali v naročju po dva, po tri otroke. tl: j Pogled iz odra po dvorani ni bil nič manj gan-\ ! ljiv, kakor pogled s sedeža na oder! Do solz so r ?!_ ______ _______ te ganile te male glavice z belimi pentljami v laseh. Nestrpno so se gibale po rdečih baržu-nastih ložah in drugih sedežih: kakor pisani metuljčki v rdečih tulipanih. Neka posebna radost j i ni je sevala z ličic: živeli so res v kraljestvu bajke. Prvič v gledališču, vsi najlepše oblečeni, vsak občuduje sebe samega in druge, ki so tako visoko tam gori ali tako daleč tam spodaj... Tisoč oči šviga po dvorani, tisoč prstkov kaže tja črez, tisoč glaskov in šepetkov: »Mama, pa kje so palčki...?« Nenadoma ugasnejo luči: preplaSena deca se še ni dobro stisnila k mamici, ko se dvigne zastor: »A-ah, a-ah ...!« Nebroj vzklikov iz dna dušice pozdravi pal-čke-zaspančke! A ti trdno spe, spe, dokler jih ne vzdrami vratar. Pa ko so se začeli zbujati, pretegovati, meti oči, zehati in gladiti brade, takrat bi bili mali gledalci najraje postavili svoje oči tja na eder me J male možičke, da bi jim ne ušel niti en gib teh čudnih podzemskih bitij. Kaj pa šele takrat, ko so se začuli izza teh sivih brad tanki otroški glaski! In kaj je počel norček! Mali gledalci bi se bili kmalu zadušili od smeha. Ko je pa stari vratarček pripeljal jokajočo Anico, ki je iskala mamico, bi se bil šel pa vsak najraje igrat ž njo! Pa velikanska goba, mastna kobilica, kuharji, vile... tega sploh ni mogoče popisati! Ko je padla zavesa, je zaploskalo vseh tistih slo ir sto ročic, vsa ustca so sama lezla v smeh. Med odmorom pa otroci niso bili več to, kar so bili pred predstavo. Njih misli so bile še vedno v gozdni duplini in neprestano so se oči vračale k zavesi, da bi kje pri kaki razpoki videli vsaj pet?co kakšnega palčka ... Po zadnjem delu pa so se vsulc r.a naše palčke cvetice cd vseh strani, na oder pa so prinesli dve veliki košari bonbonov.«. HALI OGLASI se računajo po 10 stol. beseda. Najmanjša pristojbina L J'—. Debele črke 20 stol. beseda. Najmanjša pristojbina L 2. KUPUJEM vreče ul. Solitario 10 Marjrnn. 361 fi IZVRSTEN kis prodaja Apollonio, Trst ul. Amalia štev. 10. ' 3603 KUP1A1 vsakovrstne vreče. Molingrande 20. Babič. 3635 SI ZA BIRMO !! Velika izbira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril. . JUoizij PoU. Trst, Trg G. GcrLuMl št. 3 (prej Irg Barr.era vccchia . i ! Skoraj zastonj 8 Vino po 2 Lire. Žganje, ru.Ti, konjak, janež 50 stopinj po 8 L. Špirit 96 stopinj po 16 Lir. Tvrdka mm Trst. ul. Amalij št. 10' •'.i- Pa so tudi res lepo igrali naši palčki; Sc lepše kol v Trstu Tako so se vživeli v svoje uloge, da so sami sebi verjeli, da žive v tem kraljestvu. Ali veste, d:i je eden tako lepo »spal«, da ie bil prav zares zaspal na odru! Pa zakaj bi ne? Gospodična je rekla, da morajo vsi nepremično ležali, in godba je igrala tako milo uspavanko, da so oči kar same zlezle skupaj in je dušica odplavala nekam daleč... Drugi so že vstali, že peli, a ta še spi. Eden ga je moral prav močno prijeti, da se je zdramil. Pa mislite, da je bil kaj v zadregi? Prav nič: malo čudno je pogledal okoli sebe, si pomencal oči in zapel z drugimi! Pa Te rc!:aj sc je bilo zgodilo. Ko je bilo treba prinesti kobilico na oder, ni bilo nikjer četrtega nosača. Po vseh kotih ga iščejo. V zadnjem trenutku prisopiha za kulise. Kje je bil? Nogavice jc bil pozabil na stanovanju, peljal se jc s tramvajem ponjc, sam, po noči, v tujem mestu! Z vso naglico sc jc preoblekel in postavil na svoje mesto, kakor da bi se nc bilo nič zgodilo. • • • TV-j'-j vjf-o so imeli naši palčki sestanek z !*ubl\- /nslilrri otroci v tivolskem gozdu. Hoteli so videli, če so ti stari možički res taki otroci kakor osi sami. Kaj pravite, ali so katerega iz-pcz-ali? Da. Anico in Norčka! Od vseh strani so jih ogledovali in obračali ter jih izpraševali. kje imajo brade, vozičke, kobilico... Prinesli so jim cvetic in slaščic. Naši bi se bili radi igrali po gozdu, ali Ljubljančani so jih prosili in prosili, naj jim še enkrat povedo kaj iz »Palčkov*. Vse so jim morali prepeti, vse ponoviti: kaj je govoril Norček, kaj Anica, kaj kralj, vile — vse, vse! Treba je bilo iti k obedu in na vlak. Na vsakem vogalu so se poslovili naši od spremljevalcev, pa so le vedno šli za njimi. Zastonj so jih gespe počile domov. Celo počakali so jih za nekim zidom, da so pokosili in so jih zopet spremiiali ca kolodvor. V vlak so jim tiale gospe velike škatlje slaščic, potic, sladkih pijač; toliko, da so celo mamici prinesli pokušat v Trst. Ganljivo je bilo slovo na ljubljanskem kelodvoru. Marsikateri od naših se je jokal, ko se je poslavljal od ljubljančanov. Obljubiti so jim morali, da pridejo čimprej zopet v Ljubljano. Ko je vlak drdral preko pustega Krasa, so otroci prvikrat začutili utrujenost. Prvikrat se jim je tndi zbudilo domotožje in zahrepeneli so po maminem objemu. • • • ■- - T* —-» • Dve leti sta minuli, a palčkov še nI ▼ Ljubljano. Žive samo tu pri nas v Trstu in se pokažejo le našim otrokom. Videli smo jih v soboto in še parkrat jih bomo. Oh, kaj bi dali ljubljanski otroci, da bi mogli videti še enkrat starega kralja, Norčka in Anico! M potrelno podžge - Trst Cono 47 (j i trga delto Legna) Tel?f. 1402. Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, prevoz mrličev na vse kralc države. Zaloza in razprodaja mrtvaških^ predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih obHkah. vencev, sveč dfcd. po zmernih cenah. Skladišča v lastnih prostorih via Tesa 31. — Brzojavi Novo pogrebno podjetje — Trst. ATELJE -J (lil u 1011! zobotehnika v Trstu, ul. S. Giovanni št 14, I. nađst: Ordinirala od 9-1 in 3-6 pop ss^rm**Aara- za trgovino in obrč Plczza Mm 2 -TRST-Plim Huoua 2 Obavlja VS2 v bančno strolco spadajoče posle. Dsje v najem vara« sti:e jeklene ce.ice (Safe) v svojeni oklon-nem zakladu pod najboljš.ml pogoji. Uradne tire za blagajno od 9 do 13. Za varnos ne celice o J 9-13 in od 15-17. ZOBOZDRAVNIK B\ ^KHCESC mm Corso 24, I. nadstropje Ordinira cd 9-12 dop. in od 3-6 pop. EitzMes&b Mme ul plesllnojs In metni zolje. r ll ■ ■ ■ ■■!!■! III I Krr- -T r^rrr. zmraica o. fho, trst | se ras*-»"a na «"o 20 St- t S (bivša la^rnka C. Z-.^iOVITZ A H3II:) Velita Ubni srebrnih in" x at.Ii m. uhanov, Teri-lc iti. OJjenka ga je pogledala in ni ga razumela. Ker je <>Iabo slišala, je bila skozi celo življenje zavarovana pred takimi govoricami, in tudi sedaj je ni razumela. Njen pogled je torej ostal popolnoma miren, in vprašala je raztreseno: »Oh ne ... kaj ste rekli? Tako lepo mora biti kakor redovnica ... Enkrat sem bila v gostih pri svoji teti v Voronskem cela dva tedna. Moja teta je redovnica ... zelo jc že stara ... Štirinajst let pa že ne govori... prava svetnica___ Oh, kako lepo je bilo tam? Globoka tišina v cerkvi... pa goreče lučke ... tako lepo pojejo tam ... Ce stojiš tam, ne vel. ali si v nebesih ali bj zemlji. Tudi ven sem Šla lahko Samostan rloji na hribu, spodaj je reka. za njim pa Irav-oiki in polja. Tako daleč se vidi odtod, tako daleč — Na travnikih je polno fosi in lastovke te sliSi od vseh strani. Spomladi sem bila tam. ravno takrat, ko so v samostanskem vrtu cvetele jablane... To je bilo tako lepo, tako kra-tr.o, da mi je zastajala sapa. Včasih se mi ie 2delo, da se bom dvignila s hriba in bom zle-tela ... daleč rroč ... kakor ptica ... Oljerkin glas ?e je tresel blaženosti, v njenih vel iuh. jasnih oreh so se svetlikale solze ir ustnice so drhtele. Že sedaj jc bila, kakor sne-tnobek' re.l^vnica. B.u^tiv'b iu jC p^aiasoi .a ivvjj a« debelem, rdečem vratu je nagibal v stran kakor bik. »Hm!« je začel. »To so gotove posebne misli... V resnici pa tako lepa gospodična, kakor ste vi, lahko uživa življenje tudi brez samostana ...« Smehljal se je pomembno in škilil pohotno na Oljenko, ki tega ni opazila, kajti strmela je naravnost predse, kakor bi videla v duhu široko se razprostirajoče travnike, modro nebo, široke reke. bele samostanske zidove... Maksimova je vstopila s samovarjem. Branjevec je bil razburjen in njegov obraz se je svetil potu, kakor bi bil 7 oljem namazan. »Zelo m* ugaja, če imaio mlade dame tako fine vitko telo. kakor vi, Olga Ivanova ... Kako pač 'o napraviio ženske? Tukaj zgoraj bi vas lahko obiel s prsti in nižje dol —oprostile mojo predrznost — je vse tako lepo okroglo...« Zadnie besede ie izustil popolnoma nepričakovano. kajti prvotno Je hotel reči nekaj drugega. To mu ie pognalo kri v lica in sapo mu je vzelo Nehote ie iztegnil tudi »-oko, toda hitro jc je potegnil zopet nazaj, ko je videl, da priha* 1 Maksimova. Potem si je obrisal pot na čelti. tu tedku z Maksun«?vo, jedel jc tudi sla- nik in delal je šaljive opazke glede mladih deklet, ki hočejo v samostan. »Kadar pa so poročene in postane mož star in betežen, bi ga najrajše živega pokopale.« »Da, da,« je pritrjevala starka preveč uslužno. »O vas, Vasilij Stepanovič, se tega ne more trditi... kajti vi bi koga še vedno lahko spravili v ogenj...« Branjevec je rezgetal od smeha in gledal Olienko, kakor zaljubljen faon. »Da, to lahko trdim in ne grešim proti skromnosti... Moja žena ne bo imela povoda za pritožbe! Moja ranjka soproga se je dostikrat jezilo zaradi tega. Ti... ti, kt nimaš nikoli dovoli, m« je dejala ...« In še vedno v smehu je srepo gledal Oljenko. Pod njegovim pogledom je kinil dekličin obraz vedno nižje in sito, zmagovito rezgetanje tega človeka jo je plašilo. Ko je branjevec odšel in ga je spremila nekoliko natrkana Maksimova, je začela Oljenka naenkrat plakati. Dolgo je jokala, njena plava glava je klonila celo do kolen, mehka in nežna pleča so drhtela in viseči kodri so se premikali kakor tanko perje. Sobo je napolnjeval zopern duh po sianiku, potu in mokrem usnju, iz njega tsc je r .r- ovala nežna postava deklice še bolj lsicLvi^a in oLncxno£ia. ___ irl i tvcius? Itm P je odprl zopet sriolo CŠlikO-II vsno KR©:£€ i3C© v u ici S. g France co d* As isi št. 34, lil. n. Novo slkadisce« Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih Srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. Itd. : : K. CUENKEL, Trsf, COKO štcu. 28 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. Ljubljanska Rremtnii bunim! Podružnica v Trstu« Centrala v Ljubljani. Podnafniee: Celje. Celovec. Gor ca. Sarajevo. Split. Delniška glavnica z K 15.000.000. . Rezervni zakladi: K 3,600.000.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hran ne kn:ižice prr ti 3 ',7« nhroetranin na ži o-:a 11 ne pro:i 3", OiMUnja 7a na odpoved vezane vloge plača obresti pr> dogovoru. Izvršuje borzne nak ge ! i i c a e v najem varnostne celice. 3 Tel Št. 5 18. Blaiaj a je odprta od 9-13. C UMETNI ZOBJE z in brez čeljusti, zl.itc krone in ttidi obrohkl VIE JjM TUSCHERS^^ TRS/, ul 30. oktobri (ex Casermai 13, Ordin.ra od 9 predp. do 6 zvečer. * I mi Ii NIK P J HBHIItrciLI TDOtCIl,W| ul. Barriera v cedila Siv. 8 j ima veliko z log > m. tvask h > redmetov. Ve ici iz porcalane iit bUerov. veiatii x me teno žico. Ji umetnih k cv.tic stra'ssvi m nnis;. Slik - m porc-tani tli ploičai za I crob e spiminkc iti. Nainiž e konkurenčne c^ne. Riunlons MiliMI Sicurfa o Trs.u. (Lastna palača). Ustanovljena leta 1833. Zavarov. proti škodi, povzročeni po ojenju. streli t eksplozijah. Zavarovanja steklenih dIošČ prtni razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomi i. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem, življenjska zavarovanja v najrazfiOncisih kombinacijah. Delniška glavnica iit rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625-092*40. Stan-e zavaro\alue glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849'—. Odkar obstoja družba, ie bilo v vseh brar'ah plačano rw škodah K S72.453.443*S5. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših kr;. ih. Priporoča se slav. občinstvu za nova dela in popravila FRANZUTTB ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioa-chino Rossini 17, vogal ul delle Poste, i: Izdiranje zobuv brez bo'ečin u PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE. ■■ i-sEjsaBscs-":^-scssnaBB - TRGOVINA JESTVIN ulica Campanlle 12 (tre Ponterosso). Zaloga kave. riža, čaja, olja, tesienin, masti, slanine, mila čokolade, marmelade, sardin, kondenziranega mleka, biškotov ter raznovrstnih vin in likerjev itd \l m 11. mojo 1.1.1 Izselimo iz dosedanjih prostorov, j JJ o prodamo vso obstoječo zalogo I nRSle&sSo Hun 1 =j za moM e obleke In dr; s j js ps zilžanlh cenah. | BGHIHEC & C., Trst ul. poiutroši it. o, m\ m. hm n. nmŠ MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Media 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pictro Pippan. Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. nI. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 HOTEL CONTINENTAL Trst. ulica San Nicold št. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerue. Postrežba tečna. 190 PAPIR. Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vročic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone DoIIinar, Trst. Via dei Gelsl 16. 256 Umetni zobje! Z0iSDf6i!9iŠii ombulatorij Opčine štev. 378,1. n. « Mši lekarne Odprto 03 9 dol :n al 2 do 5 DAMSKA KROJACNICA A. Rlejeer. Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroiu. plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postreiba točna. 337 na debelo in drobno MIUKrifinsnl Tr;t, ii Muova 38, vo:al uL S. Lazzaro Vsaki dan novi dohodi. JJAlAliSKABANifA Dcln. glav. K 3 >,)>>.<> O. Reserve K 8.0JJ.UJJ Cer. tre I a : TRST Via Cnssa di SIsparmto 5 - Via S. M 9 Podružnicc: Dubrovnik, Duna}, Kotor, l.jnb-Ijana, Metković. Opatija Sp it. Šibenik Zadar. Ek ..»ozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spad.iječe posle. Sprejama vloge v Lirah na hranilne knjižice pr< ti t '°q letnim obre-stim v bancog ro-prometu proti ^ Irtnini o. brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po n.ijugodnejš Ii pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Ca>v nalsm V2ir,0i!n2 prgiais (Sa'« delita). Blagnjna poslnje cd 9 do 1». m BlEifmgrrraffgRff'gž*: .