QlS^Jorn /WAND s-yuAtcce..* NO. 195 Ameriška Domovina fciJii a AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 11, 1961 SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPCR STEV. LX — VOL. LX Novi grobovi Joseph Dular Včeraj zjutraj je preminul v St. Alexis bolnišnici 82 let stari rojak Joseph Dular s 4811 Green Rd., Warrensville, doma v Mirni peči, fara SV. Križ na ■Dol., od koder je prišel pred 60 leti. Pokojnik je bil član Društva Lunder-Adamič št. 28 SN-PJ. Žena Marija mu je umrla pred enim letom. Zapustil je nečake in nečakinje in brata Iva-na v starem kraju. Pogreb bo v Petek zj. ob 9:15 iz Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev sv. Jude na Richmond Rd. ob desetih, flato na Kalvarijo. Matilda Bencin Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 17015 St. Glair Ave. 82 let stara Matilda Bencin (Bencina), rojena Miko-Bch. Bila je vdova, soprog John je umrl leta 1960. Tukaj zapušča °troke Johna, Charlesa, Louisa, Edwarda, Lillian in Marian Bunge (Dunkirk, N.Y.), 23 vnu-kov, pravnuke in prapravnuke. Sinova Frank in Anthony sta Umrla pred več leti. V Minne-£°ti zapušča brata Franka Miko-Bch. Rojena je bila v Loškem Potoku, fara Travnik. V Ameriki je bila 48 let. Bila je članica Društva sv. Helena št. 193 KS-Kj. Podr. št. 10 SŽZ in Oltarne-§a društva fare Marije Vnebo-vzete. Pogreb bo v petek zjutraj iz J0S- Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152 St- Cas še ni določen. Prelap za ženo begunca AMSTERDAM, Hol. — Holandska policija se je morala ^Pustiti v pravi pretep z uradni-i sovjetskega poslaništva, ko so 'Skušali za vsako ceno spraviti v ctalo ženo sovjetskega kemika • Goluba ki je sklenil ostati v tujini. Sam sovjetski poslanik Poma. rQn'ko je posegel v “boj” in bil g v°da deležen tudi udarcev, cgunčeva žena je v navzočnosti -aind,klh oblasti im predstav-^ °v sovjetskega poslaništva igrala najprej nekaj o svo. j . kršili v Sovjetiji, nato pa se 'hC'C6 vrniti v Ju Ijeno domovino.” ^ * °^se(t|ni'k holandske (nizo-ske 'k6) v*a^e ie pozval sovjet-Sa poslanika Ponomarenka odgovor. ■^tomskai komisija ZN Dtm?Ve*a n°vo krizo nrjgj • Avst. — Atomska ko. °bona ^ ^ na svoiem rednem la v em z,'3'0r’u na Dunaju izbra-stvpl-1iaV'natella švedskega znan. ^lka dr. Eklumida. EmerVrii delegat prof. razbu'tA °T Se je. radi tega tako izvoli., ’ da Je izjavil, da pomeni diktat”V ^r' kikluuda “ameriški Vla^i ^ k° predlagal svoji v knrL-113.'*. ga osvo|bodi od dela Zapustii^K-P0 SV0:)i iz;iavi je 'Uuskp i , ord zibor, ostali člani ha ,sede 6gaciie so Pa še ostali Brov p in zaenkrat molčali, ^avni .^anov ie biI vsa leta Giji ZN delegati v tej komi. ^kOUDV Pred novimi zakulisnimi pogajanji med gen. De Gaulom in alžirskimi uporniki! DeGaullov (načrt Ustvariti v Alžiriji avtonomno uuravo ,z lastnimi policijskimi silami je pripravil vodnike tipora na (nova.pogajanja, ki/ha j bi se‘po vesteh iz-Tunisa sko-ro izačela. Pio. pr^aniev ublačnosti in to-Najvig° 1 Veceru možnost dežja. Ja lemPeratura 79. Tunis, Tun. — Predsednik De Gaullc je prekrižal račune marsikateremu izmed njegovih nasprotnikov v Franciji in Alžiriji s svojim načrtom o organizaciji začasne avtonomne alžirske uprave z lastnimi policijskimi silami. Sklenil je namreč, da postavi posebno komisijo, ki naj izdela štatut in delokrog začasne avtonomne uprave kakor tudi njeno pristojnost. Obenem je dal nalog, da naj uprava nabere do 50,000 alžirskih domačinov, največ bivših francoskih vojakov, za novo policijo v samostojni Alžiriji. Alžirski uporniki so se neute-goma znašli pred novim položajem, ki jim ne obeta lepe bodočnosti: morali bi se namreč pripraviti, da se v bližnji bodočnosti bojujejo ne več proti francoski upravi in francoski policiji, ampak proti domači in domačim policijskim silam. To bi seveda dalo alžirski državljanski vojni čisto novo obliko in postavilo u-pornike pred izredno težko nalogo, da opravičijo nadaljevanje državljanske vojne. To je bil najbrže povod, da so začeli širiti po Tunisu vesti, da stojimo tik pred zakulisnimi pogajanji De Gaulla z uporniško vlado. Baje So uporniki že začeli “tipati’ preko švicarskih diplomatov, kaj bi De Gaulle rekel na obnovo zakulisnih pogajanj. Da se nekaj plete za kulisami, se da sklepati po tem, da uporniška vlada ne pritiska več na svoje prijatelje v Združenih narodih, naj čim preje sprožijo v generalni skupščini ZN debato o Alžiriji. Rada bi videla, da se debata odloži na konec zasedanja. Upa namreč, da bodo do takrat pogajanja z De Gaullom že tako dozorela, da bodo v ZN lahko o njih debatirali čisto objektivno in da debata ne bi bila več naperjena proti Franciji, kot je bila do sedaj. Koliko je' resnice na teh vesteh iz Tunisa, se bo kmalu pokazalo. Uporniki namreč želijo, da bi De Gaulle izpustil iz ječe pet odličnih voditeljev uporniškega gibanja. Nekateri izmed njih so še celo člani sedanje u-porniške vlade. Ako bo De Gaulle pristal na osvoboditev priprtih upornikov, bo to znamenje, da so se pogajanja med ,njim in uporniki premaknila z mrtve točke. Sovjetska zveza vodi v atom. podmornicah! Tako trdi uradno (glasilo sovjetske vlade, ki je proglasilo Hruščeva za očeta sovjetskega atomskega bro-dovja. Moskvaf ZSSR. — Uradno glasilo sovjetske vlade “Izvestia” trdi, da ima Sovjetska zveza a-tomske podmornice oborožene z raketami z atomskimi glavami. Te podmornice so hitrejše in večje od katerihkoli drugih. Poročilo pravi, da je gradnjo atomskih podmornic predložil Nikita Hruščev, ki ga zato tudi imenuje očeta sovjetskega atom. skega brodovja, da pa se je proti temu izjavil tedanji obrambni minister maršal G. Žukov. Ta je vojno mornarico označil kot “preostanek preteklosti,” ki nima v modemi vojni kaj iskati. Nasprotovanje Žukova gradnji atomske vojne mornarice naj bi bil vzrok njegovemu izgonu iz vlade in partijskega vodstva. Pri tem je treba pripomniti, da so v Moskvi tedaj trdili, da je bil Žukov odstavljen, ker je nasprotoval delovanju partije v armadi in gojil v njej “kult o-sebnosti.” Malo verjetno je, da bo ameriška vojna mornarica dala v zve. |zi s sovjetskimi trditvami kako izjavo o velikosti, brzini in drugih lastnostih svojih atomskih podmornic, ker spada vse to med stroge vojaške tajnosti. Komunisti zavalili Kubo z — {obljubami HAVANA, Kuba. — Castrov zaupnik in predsednik kubanske republike Dorticos je zadnje tedne obiskal svoje prijatelje v Beogradu, Moskvi in Peipingu. Domov je prinesel cel koš rdečih obljub. 'Med njimi je gotovo najbolj gorostasna tista, ki trdi, da so komunisti obljubili Kubi, da bodo kupili vsako leto po pet milijonov ton sladkorja in to kar do 1. 1965. Da so do sedaj kupljeni sladkor prevzemali le s težavo in ga potem prodajali pod ceno, to seveda nikogar nič ne moti. Posebne ugodnosti naj drže mladino v Berlinu BERLIN, Nem. — Od kar so prehodi iz Zahodnega v Vzhodni Berlin zaprti, se je v odgovornih krogih pojavila bojazen, da utegnejo mladi ljudje v večjem šte. vilu zapuščati Zah. Berlin in iskati mirnejše življenje v Zah. Nemčija. To bi pomenilo počasno propadanje mesta. Da bi tak razvoj preprečili, je Zah. Nemčija ponudila onim, ki bi hoteli v Zah. Berlin, posebne ugodnosti tako v pogledu stanovanj kot posojil z nizkimi obrestmi. Nkrumah bo pojasml prijetje nasprotnikov Predsednik republike Gane je vrgel iz vlade zahodno usirterjene ministre, vidne nasprotnike svoje levičarske politike na v i— zapor. AKRA, Gana. — Ganska vlada je objavila, da bo podrobno razložila, čemu je bila prisiljena zapreti 49 političnih nasprotnikov, ki naj bi “ogrožali varnost države.” Med prijetimi je tudi Joe Appian, namestnik vodje opozicije v parlamentu, čigar žena je hčerka znanega pok. angleškega laburista Staf-forda Crippsa. Gana je v zadnjem času s spremembo vlade in odpustom angleških častnikov iz vojske ubrala močno na levo. Zaradi tega so začeli v Washingtonu premišljati, ali naj prispevajo obljubljenih 120 milijonov dolarjev za gradnjo jezu, elektrarn na Zgornji Volti ali ne. Predsednik republike Nkrumah je “zahteval” o tem jasno besedo do 15. oktobra. Baje mu je za slučaj, če bi se Amerika premislila, obljubila financiranje jezu in elektrarne Sovjetska zveza. V Washingtonu se še niso odločili, kaj bodo napravili, med tem ko se je britska vlada dala pomiriti v toliko, da bo kraljica Elizabeta le odšla v Gano pri-hodni mesec na uradni obisk. RDEČI POSVARILI ZAHOD, NAJ NE POŠILJA POLICIJE IZ Z. NEMČIJE V BERLIN Notranji 'ministri držav Zvezne republike Nemčije so !>e pretekli teden (sklenili poslati pekaj prometne polid: je liz svojih držav v Zah. Berlin, da bi razbremenila tamkajšnje policijske sile. Vzhodnonemška Ivlada je 'včeraj (objavila, da bo smatrala izvedbo tega sklepa za “napad” z vsemi posledicami, t- Razgovor Gromika z Macmillanom ni prinesel nič novega. BERLIN, Nem. •— Policija v Zahodnem Berlinu je dobila včeraj nove ameriške avtomatične puške M-14, da bi bila kos svojim nalogam pri čuvanju meje med obema deloma mesta. Sklep zahodnonemških notranjih ministrov v Saarbrueckenu pretekli teden, da bodo poslali v Zahodni Berlin nekaj oddelkov prometne policije iz Zvezne republike, je razburil vzhodnonemško vlado do take mere, da je objavila, da bo tak korak smatrala za napad z vsemi posledicami. Zahodnim silam je preko poljske in češkoslovaške vlade poslala resno “svarilo.” Sama je med tem objavila, da bo vojake, ki so^ odslužili svoj rok, zadržala še šest mesecev pod orožjem.'Trdi, da je to morala storiti zaradi “naraščajočih vojnih priprav zahodnonemških militaristov.” Vzhodna Nemčija poudarja v ~ ;—-----------^ svoji noti, da Zahodni Berlin ni Predsednik angleške vlade je del Zahodne Nemčije, da pa ho- baje Gromiku zatrjeval, da stoji če ta s pošiljatvijo svoje polici- Velika Britanija trdno za Zdru-je tja spremeniti Zahodni Ber- ženimi državami v pogledu Zah. lin v oporišče za oborožen na-(Berlina stop proti Vzhodni Nemčiji. Tak korak bi pomenil hudo kršitev obstoječih dogovorov. Vzhodna nemška vlada izjavila, da upa, j , p V1 da bodo zahodne sile preprečile ZČltllCVd DOllSB 0r0Z]6 izvedbo sklepa Zah. Nemčije. 1 1 Pol leta za žalitev sprevodnika v avtobusu! RIM, It. — Grofica Paola Mancinelli Scotti je bila obsojena na šest mesecev ječe, ker je žalila sprevodnika v avtobusu. Kazen je za tak “greh” vsekakor precej visoka, če ne upoštevamo njene grofovske visokosti, ki bi morala vsekakor dobro poznati pravila lepega vedenja! Policija Zah. Berlina Velike vojaške vaje rdečih V zadnjih dneh se vrše na področju Vzhodne Nemčije velike vojaške vaje rdečih čet. Poleg vojaštva Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze, se vaj udeležujejo tudi vojaške enote iz Poljske in Češke. Zahodnonem-ško obrambno ministrstvo je objavilo, da je to tiha mobilizacija in koncentracija rdečih čet, ki naj poveča pritisk na Zahod. Predstavniki zahodnih sil teh vaj ne jemljejo tako resno. Gromiko v Londonu London, Vel. Brit. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je na poti iz New Yorka domov ustavil za 24 ur v Londonu. Časnikarjem je ob svojem prihodu izjavil, da je “mirna rešitev berlinske krize mogoča”, če bodo vse prizadete države delale v to smer. Razgo-varjal se je z zunanjim ministrom Lordom Home in s predsednikom vlade Macmillanom. Po vesteh iz angleških vladnih virov razgovori v Londonu niso prinesli nič novega. Obe strani sta ponovili svoji znani stališči. Amerika je stvarno nehala podpirati komunistično Poljsko VARŠAVA, Polj. — Poljska je doživela sledeči dogodek, ki je značilen za trenutne odnose med WaiShinigtonom in Varšavo. Nelki Amerikanec poljskega poreikla je začel akcijo za veliko otroško bolnico v Krakovu, ki naj bi bila naj večja in najmodernejša v Evropi. Vlada Združenih držav je bila pripravljena, da iz; svojih dobro imetij pri polj. ski narodhi baniki) ki gredo v veliko število bilijonov poljskih zlotov plača skoraj vse stroške za novo bolnico. Zato je varšavska vlada povabila vlado Združenih držav, naj se po svojem zastopniku udeleži slovesnega polaganja temeljnega kamna za bolnico. Sedaj je poljska vlada odložila slovesnost na “nedoločen čas; vlada Združenih držav je namreč sporočila poljskim ko- munistom, da zaenkrat bolnice nje do Poljske, kar se vidi tudi ne more financirati. jpo tem, da je administracija Povod za spremembo stališča ZDA začela gledati natančmejše) Združenih držav je dala poljska kaj vse Poljska izvaža v Ameri- ziunamja politika v zadnjih mesecih. Letošnjo spomlad je poulična drhal kamenjala konzulat ZDA v Poznanju, da na ta način protestira proti invaziji na Kubo. Poljska vlada je ne glede na to predlagala v juniju Washingtonu, naj poveča svoje letne poklone v obliki dejansko brezplačnih dobav v pšenici in pri tem še jamči, da dobav ne bo zmanjšal tekom treh let. Washington je ta predrzni poljski predlog gladko odbil. V avgustu se je Varšava stoodstotno postavila na rusko stran, ko je Moskva začela svojo akcijo o Berlinu. To je samo povečalo ameriško slabo razpolože- ko. Pri tem je na primer ugotovila, da poljski izvozniki prodajajo v Ameriki božična drevesca po tako nizki ceni, da ubijajo trg ameriškim in kanadskim konkurentom. Napravljeni so bili takoj primerni koraki, da bo te nelojalne konkurence konec. Med tem je napihal nov veter v ameriški politiki podpiranja tujih držav. Vse to je že odprlo oči poljskim komunistom. Ne upajo več, da jih bo Amerika tako širokogrudno podpirala kot do sedaj. Sicer pa dela dosedanje brezglavo podpiranje tujine Waish-ingtonu težave na vseh koncih in krajih. V Grčiji imajo sedaj volivno kampanjo) kjer opozicija ne napada samo vlade, ampak tudi Ameriko in ima deloma prav. Opozicija namreč zameri | vladi, zakaj še ni uredila grških predvojnih dolgov z Ameriko. Vlada odgovarja, da Amerika stavi pretrde pogoje, ki nanje Grčija ne more pristati. Opozi. cija ji zopet odgovarja, kako je to vendar mogoče? “Nevtralni” Jugoslaviji je Amerika odpisala Skoraj vse predvojne dolgove, zavezniški Grčiji jih pa noče! Ali ni boljše, da gre Grčija v nevtralne vode, da bo dobila od Amerike vsaj toliko kot Jugoslavija! Grška javnost seveda odobrava stališče vladne opozicije, ameriški poslanik se pa poti. . . Streljanje ob pregraji med obema deloma Berlina je pokazalo, - da je policija Zah. Berlina preslabo oborožena. BERLIN, Nem. — Ponovno streljanje na meji med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom je prepričalo odgovorne ljudi v Zah. Berlinu, da tamkajšnja policija ni zadostno in primerno oborožena za varovanje meje. Stražniki so v glavnem oboroženi z belgijskima pištolami in ne. kateri s karabinkami, med tem ko so straže na komunistični strani pregrade oborožene z brzostrelkami in lahkimi strojnicami. Župan Zah. Berlina Willy Brandt je izjavil, da bo o tem vprašanju razpravljal s predstavniki zahodnih sil, ki so dejansko odgovorne za varnost Zah. Berlino. Mestna uprava in te bodo skupno poskrbele, da bo zajančena varnost ob meji. V zadnjih dneh se je dogodilo ponovno, da so komunistične obmejne straže s silo odgnale prebivalce z zahodne Strani pregrade v Vzhodni Berlin, nekatere tam zadržale, druge pa po več urah izpraševanja poslale nazaj v zahodni del mesta. Iz Clevelanda in okolice Predsednik KSKJ v Clevelandu— Glavni predsednik KSKJ John Germ je prišel v nedeljo iz Puebla v Colorado v Cleveland na zlato mašo msgr. J. Omana, častnega duh. vodja KSKJ, župnika pri Sv. Lovrencu. Udeležil se je slovesne sv. maše v cerkvi in banketa v SND, kjer je tuni govoril. V ponedeljek se je oglasil v uradu A.D. na kratek razgovor. Hvala za obisk! Drva— Kdor potrebuje drva za kamin, jih dobi zastonj, če kliče EN 1-5887. Seja— Društvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7:30 zv. sejo v običajnih prostorih. Rokoborba— Ta četrtek ne bo nobenega nastopa poklicnih rokoborcev, zato bo zanimivejši program prihodnji četrtek 19. oktobra. -------------o----- Kennedy jsi je baje Se izbral nasprotnika za 1. 1964 WASHINGTON, D.C. — čenče iz Bele hiše trdijo, da misli predsednik Kennedy, da bo leta 1964 na republikanski strani postavljen za kandidata sedanji njujorški guverner Rockefeller in da,bo njegov nasprotnik pri predsedniških volitvah. Ker ga smatra za nevarnega tekmeca, je menda prišel na idejo, da naj bi v državi New York kandidiral za guvernerja demokrat Wagner, ako bo sijajno zmagal pri letošnjih volitvah za župana. Prstni odtisi postali družabna zadeva DAYTON, O. — Kadar govorimo o prstnih odtisih, mislimo navadno na razbojnike, policijo, kaznilnice itd. Takih misli ni Mrs. Tenney z Daytona. Prišla je na idejo, da bi se prstni odtisi dali uporabiti kot hišna dekoracija. Nabavila si je posebne keramične ploščice in še posebno mazilo v raznih barvah. Kadar ima goste, jih prosi, naj ovekovečijo svoje prstne odtise na ploščicah, ki jih potem posuši na poseben način. S ploščicami je začela oblagati kuhinjo, potem pridejo na vrsto druge sobe. Njen “šport” najbrže ne bo privabil v njeno hišo gostov z dvomljivo preteklostjo. -o------- Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Pretekli mesec je število zaposlenih izven farm v Združenih državah doseglo 53.900,000, več kot kdajkoi prej v istem mesecu. Če vpošlevamo še ta-kozvane samozaposlene, poraste število na 61,372,000. NEW YORK, N. Y. — Vrhovno vodstvo AFL-CIO je z veliko večino včeraj zavrnilo vrnitev Hoffove Unije transportnega delavstva v svoje vrste. Predsednik G. Meany je izjavil, da ni nobenih znakov, da bi se položaj v tej uniji kakorkoli obrnil na boljše. WASHINGTON, D.C. — Združene države so včeraj uradno priznale novo vlado Sirije kot nezavisne države. WASHINGTON, D.C. — Atomska komisija ZDA je včeraj izvedla v Nevadi tretji preskus atomskega streliva, odkar je te 5. septembra letps i obnovila. DETROIT, Mich. — Ford Motor Co. in Unija avtomobilskega delavstva sta prepričana, da bosta do jutri popoldne dosegla sporazum o novi kolektivni delovni pogodbi. PARIZ, Fr. — Zastopnik Velike Britanije je izjavil, da namerava ta polno sodelovati v Evropskem Skupnem trgu, za vstop v katerega se je nedavno prijavila. WASHINGTON. D.C. — Predsednik Kennedy bo imel danes popoldne ob 4:30 tiskovno konferenco, ki jo bosta radio in televiznja prenašala neposredno. Jedro govora bo brez dvoma o Berlinu. VMH RISES DOMOVINA, OCTOBER 11, 1961 Ameriška Domovi m a 5SSSr!!l7i'1i *1M m i IH til i7 St Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week, of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage psM at Cleveland, Ohio No. 195 Wed., Oct. 11, 1961 hoče o tem končno odločati Kennedy sam in ne njegova bi- duhovitih domislic, ki jih je rokracija. To je dobro. Doslej se je še vsak predsednik'vpletal med uvajanje govornikov skliceval na svojo administracijo, kadar ga je kdo napadel tako, daje dvorana odmevala od zaradi podpiranja Jugoslavije. Sedaj tako izmikanje pred smeha- Miška se ne bi slišala, odgovornostjo ne bo več mogoče. Verjetno bo Jugoslav!- tako napeto so ljudje poslušali ja dobila nekaj podpore v hrani, ker je imela tudi letos slabo letino. Podpiranje njenih gospodarskih načrtov bi pa bilo razsipanje denarja kot je bilo do sedaj. Kaj pomagajo nove tovarne in novi stroji v njih, ako titovci ne znajo gospodariti z njimi? BESEDA IZ NARODA | Veličastna zlata maša pri sv. Lovrencu Cleveland, O. — Bila je nede- hvalil in mu voščil v imenu gla- Amerika in Jugoslavija Najmočnejša vez med Ameriko in Jugoslavijo so seveda letne podpore, ki jih dobiva Beograd in ki znašajo do sedaj že nad 2 bilijona dolarjev. Ko je naša administracija dala 1. 1948 Jugoslaviji prvo podporo, je bila v zadregi, kako naj ta korak utemelji pred javnostjo! Prišla je na idejo “preračunanega tveganja.” Novonastali prepir med Beogradom in Moskvo je bil namreč tako nepričakovan in tako neverjeten na prvi pogled, da ni nihče mislil, da bo dolgo časa trajal. V čem se bo spor izživljal in kakšne poslednice bo imel na komunizem kot ideološko gibanje in na zunanjo politiko komunističnih držav, tega si takrat ni mogel nihče jasno predstavljati. Vsekakor so vsi smatrali, da more prepir samo škodovati komunizmu. Torej ga je treba podpirati, dokler bo trajal. To je bila osnova za ameriško “preračunano tveganje.” Spor med Moskvo in Beogradom je potem doživljal svoje preobrate. Tovariši so se lasali in božali s tako spretnostjo, da nihče ni mogel spoznati, v čem so prijatelji in v čem sprti. Ameriške podpore so pa nemoteno tekle v Beograd, češ, da financiramo spor v komunističnem svetu in da imamo od tega korist. To je trdilo in trdi naše državno tajništvo vstrajno nasproti vsaki kritiki njene politike do 'Jugoslavije. Naša diplomacija je izrabila podpiranje Jugoslavije še v drugi smeri. Kadarkoli jo je kdo napadel, da vporablja svoje podpiranje tujih držav samo v korist svojih interesov in da veže podpore na pogoje, je zmeraj pokazala s prstom na Jugoslavijo; poglejte državo, kjer vlada komunistična diktatura, ki nas v imenu svoje pozitivne nevtralnosti celo napada, pa jo vendarle podpiramo. Ta dokaz so vzele zares le premnoge gospodarsko zaostale in politično neopredeljene države in ga navajale kot razlog, zakaj naj Amerika podpira tudi njihova gospodarstva. lz tega se je razvila neverjetna taktika nekaterhi nevtralnih in gospodarsko zaostalih držav; mislile so da bodo izbile iz Amerike tem več podpor, čim bolj bodo udrihale po ameriški zunanji politiki in čim bolj bodo žugale z možnostjo, da gredo s svojimi simpatijami na komunistično stran. Letos je ameriško utemeljevanje podpiranja revnih nevtralnih držav, med njimi tudi Jugoslavije, doživelo prvi občuten poraz. Poraz je očiten posebno v jugoslovanskem slučaju. Amerika je zmeraj računala, da bo spor med Moskvo in Beogradom — dokler bo obstojal — tako globok, da bo jugoslavija ostala nevtralna, ako pride do vojnih zapletlja-*jev. Zadnjič je Hruščev kar na lepem podrl to ameriško iluzijo. V razgovoru z znanim ameriškim časnikarjem Sulzbergerjem je namreč rekel, da bo Sovjetska zveza naravno pomagala Jugoslaviji, ako bi jo napadla kaka impe-Vijalistična država in bi Beograd prosil za pomoč. To ni blia nobena novost za tiste, ki znajo misliti, morda pa je bila za naše državno tajništvo, kajti ideja o preračunanem tvega-'nju je s tem padla v vodo. Komunisti bodo zmeraj držali skupaj, naj bodo sprti ali prijatelji. Druga ameriška teza, da moramo namreč podpirati nevtralne države, da ne .padejo pod moskovski vpliv, je pa padla na znani beograjski konferenci nevtralnih držav. Tam je bilo zbranih 25 držav, ki res niso odvisne ne od Moskve ne od Washingtona, ki pa vkljub temu niso mogle zatajiti, kje so njihove simpatije. Kazale bi jih še očitnejše, ako ne bi na prošnjo nekaterih svobodnih držav posegel vmes indijski Nehru in zažugal, da bo zapustil konferenco, ako ho kazala preveč simpatij za komunističen blok. Ameriška teorija da je treba podpirati gospodarsko zaostale države, da ne padejo pod komunističen vpliv se je razgalila kot domišljija. Vsi beograjski nevtralci razen Cipra so dobivali čedne podpore od Washingtona, pa zato niso kazali nobenih simpatij do naše dežele, pač pa do Moskve. To sta bila dva huda udarca, ki jih je dobila ameriška javnost. Je zmeraj verjela levičarjem in njihovim sopotnikom, da za sporom med Beogradom in Moskvo res tičijo globoke razlike in,nasprotja in da hočejo nevtralci res biti nevtralci v mislih, besedah in dejanjih. Danes mora na tihem priznati vsaj sebi svojo zmoto. Naša administracija je to hitro začutila. Kakor hitro je videla, kakšne resolucije je rodila beograjska konferenca. je čisto pravilno sklepala, da bo treba vsaj začasno spremeniti taktiko podpiranja tujih držav. Novi načelnik oddelka za podpiranje tujine je v svojem prvem govoru ob navzočnosti Kennedya kar mimogrede pozabil na “nevtralne” narode in jih nadomestil s prijateljskimi.” Tudi pod- lija, kakor so si jo župijani pri sv. Lovrencu le želeti mogli. Solnčen, topel, prijeten jesenski dan. Vsa župnija v slavnostnem razpoloženju. Ob desetih je začelo pritrfcavati k izredni slovesnosti, prvi zlati maši v župniji. Z vseh ulic so se vsipali ljudje proti župni cerkvi, dasi je že tam okoli vse mrgolelo. Cer. kev vsa okrašena z zlatimi zavesami in cvetjem. Nadškof Ho-ban se je pripeljal, da z osebno navzočnostjo poveliča slovesnost. Ob pol enajstih je bil slovesen vhod v cerkev, ki je bila že polna ljudstva. Kakih pede-set cerkvenih prelatov, redovnih voditeljev in duhovnikov se je razvrstilo okoli oltarja in po prvih klopeh. Isto toliko, če ne več, je bilo sester in zastopnic raznih ženskih cerkvenih redov. Za njimi so se razvrstili zastopniki cerkvenih in drugih društev iz župnije, iz drugih Cleveland skih župnij in od drugod. Takoj po prihodu škofa in islavLjenca pred oltar sta pristopili dve skupini otrok: ena pred škofa, ena pred prelata — slav-jenca. Šolar Thomas Hudak je izrekel nadškofu vdanostni pozdrav, deklici Maureen Bubnič in Roberta Baranovstki pa sta mu izročili košarico rdečega cvetja v znamenje ljubezni vseh župlja-nov. Istočasno je “nevesta” Jail Yanchar s spremljevalkama Margaret Blertkuš in Mary Blen-kush prinesla prelatu Omanu zlatomašni križ — spominski dar Omanove družine in sorod nikov. Zlatomašniku sta bila cb stra. ni pred oltarjem njegova nečaka srebrnomašmik Rev. Edwin Oman kot dijakon, Rev. Mathias Blentbus kot poddijakon, tretji rev. Daniel Ohmann, pa je bil ceremoniar Angleško slavnostno pridigo je govoril prelat Alojzij Baznik, slovensko pa Rev. Benedict Hoge, prejšnji predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameriki. Na kom je prepeval cerkveni zbor sv. Lovrenca latinsko mašo in zaključil s slo. vensko zahvalno pesmijo. Preč odhodom je slavljenec podelil slovesni papežev blagoslov. Ob eni popoldne je Mio v dvorani Slovenskega Narodnega Doma slavnostno kosilo, dan so pa zaključili ob pol osmih zvečer s slovesnimi blagoslovom Naj svetejšim. Po obedu je pozdravni del začel in zaključil Rev. Victor Cimperman, vodil pa ga je Rev. Francis M. Baraga. V imenu duhovščine clevelandske škofije so pozdravili in čestitali: župnik John Humensky, v imenu slovenskih duhovnikov v Ameriki vnega odbora in članstva KSKJ, ki se ima v veliki meri zahvaliti Omanovemu delu in pomoči, da tako razveseljivo napredovala kot zavarovalna bratska organizacija Slovencev v Ameriki. Predsedujoči Rev. Baraga je predstavil slavnostne goste in zastopnike: Rt. Rev. Msgr. Frank M. Scheringer, predsednika Baragove Zveze, Rt. Rev. Msgr. Mišič, župnika Hrvatske župnije Clevelandu, Rt. Rev. Msgr. Mathija Butala, župnika slovenske župnije Sv. Jožefa v Joliet, 111., Rt. Rev. Louis Baznik, župnika sv. Vida, Very Rev. Msgr. Matija škerbec, Very Rev. Andrej Svete, komisarja slovenskih frančiškanov, Very rev. Janez Kopač predstojnika slovenskih azaristov v Kanadi, Very rev. James R. McKay, S. M., Rev. Benedikt Hoge, Rev. Albin Gnidovec, Rev. John Humensky, Rev. George Kuzma, Rev. Matija Jager, Rev. Mathias Blenkus, Rev. dr. Franc Blatnik, ki je prišel k slovesnosti z daljnega Puertč Rica, Rev. Alojzij Legan, ki službuje v Buenos Aires, Argentina, Rev. Ludvig Virant, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Raymund Matousek, Rev. John Tivenan, Rev. Charles Patridk, Rev. Gabrijel Rus, Rev. Joseph Lekan, Rev. Mathias Blenkuh, Rev. A-lojzij Rupar, Rev. Jože Varga, Rev.| Anton Rebol, Rev. Victor Tomc, Rev. Mark Hočevar, Rev. Thomas Rath, Rev. Joseph Step, Rev. Francis Paik, Rev. Joseph Ozimek, Rev. Daniel Ohman, Rev. Julij Slapšak. Od zastopnikov smo poleg govornikov, senatorja Lauscheta, sodnega predstojnika Pryatela, predsednika Germa, gospoda Kovacha, opazi li tudi prejšnjega mestnega zastopnika Johna Kovačiča, člana mestnega svet Anthonya Pecyk, podpredsednika KSKJ Josepha Nem an i oh, urednika glasila K. S. K. J. Ivana Račiča, predsednico Jugoslovanskega Kulturnega Vrta Mrs. Ivano Mervar, predsednika Lige Katoliških Slovenskih Amerilkancev v Cie velandu Mr. Matta Intihar, predsednika SDZ Johna Sušnika. Ameriško Domovino je zastopal g. Miha Krek. Slavljenec je dobil številne brzojavne in pismene čestitke, ki jih je predsedujoči Rev. Baraga prebral. Med njimi sta čestitki Sv. Očeta in škofa ljubljanskega. Brzojavka iz Ljubljane, ki so jo podpisali škof, prošt, dekan in vsi kanoniki stolnega kapitlja pravi: “Ko se vseh dobrot, ki si jih storil ljubljanski škofiji, hvaležno spominjamo, s ponižno molitvijo nujno prosimo Kristusa, Najvišjega Pa- n. pr. izklesane misli župnika Jagra, ki je slikal prelata kot duhovnika, ki je odličen zgled drugim duhovnikom kako delati vse iz ljubezni do ljubega Boga 'in iz ljubezni do župnije in žup-lljamov ali pa ko je župnik Edwin Oman opisovat rodbinsko zgodbo Omanovih od prvih naseljencev do sedanjega rodu, ki šteje preko tisoč članov in med njimi nekaj desetim duhovnikov, redovnikov in redovnic. Vsa množica navzočih je veselo pozdravljala, ko so se predstavili poleg duhovnikov še ostali sorodniki s sestro Mrs. Rose Blen. kiush in bratom Joe Omanom na čelu. Vseh je bilo preko dvajset navzočih. Nešteto prezanimivih zgodbic in doživljajev iz prelatovega življenja in dela smo slišali. Zapisane pa naj bodo tri, ki mi jih je pri mizi pripovedoval gospod Jalkob Resnik, stari prelatov prijatelj. Tole je povedal: Jaz sem 300 dni starejši kot so naš father. Oman so bili kaplan pri sv. Vidu, ko jih je škof postavil za župnika pri Sv. Lovrencu. Veliko nas je bilo proti temu, da bi kaplan od sv. Vida prišel k nam za žuipnika. Sklenili so in poslali delegacijo na škofijo protestirat. Mene so naknadno vtaknili med tiste, ki naj gredo. Imenitno se mi je zdelo, da se bom peljal z avtom in sem šel z njimi. Zakaj smo šli? Mislim, da samo zato, ker se nam je zamalo zdelo, da bi nas kdo od sv. Vida prišel komandirat k sv. Lovrencu. Opravili seveda nismo nič, pa tudi za sprejem novega župnika nismo nič naredili. To je prva zgodba. Druga je pa tale: Father Oman so prvič prišli na prižnico in se še dobro spomnim, da so tole povedali: Dragi v Kristusu. Vem, da me mnogi neradi sprejemate. Ni Vam prav, da je škof mene poslal sem. Povem Vam, da tu. di jaz nisem rad šel. Pri sv. Vidu sem imel in upam, da še imam, dosti dobrih prijateljev. Prav posebno sem tam vzljubil otroke in mislim, da so se tudi oni zelo navezali name. Vsi smo bili žalostni, ko sem moral oditi. Meni je bilo tam lepo. Prišel (Dalje na 3. strani) AL PA NE iJljJJLSLSlJLllilJUlJUrSLiULlULSLOJULSLflJL Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Vred. P_P-Q ° ft-P_Q ° Q ° ° O P P__P P P Q Q PQQ Q P .P fl Veselo smo prikoračili na ljubljanski kolodvor. Gemištar, s katerim sem se nameraval odpe. Ijati proti Trstu, odpelje čez kake pol ure, so mi povedali pri blagajni. Ni bilo mnogo ljudi na kolodvoru. Tam ob zidu zagledam znanega ljubljanskega detektiva, kateremu smo rekli “to. pelitocira.” Menda zato, ker je bil nekoliko škilast, da človek zares ni vedel, ali gleda vate, ali mimo tebe. Užival je sloves, da je najboljši detektiv v Ljubljani in grešniku vidi prav v jetra. Radi so ga poslali na kolodvor, kij er je lovil uhajače, ki so se hoteli izmazati vojaški suknji. Detektiv ga je samo pogledal in že sta bila skupaj- Ker sem imel vse potrebno dovoljenje s seboj, sem mu pogumno pogledal v oči, enčeš kar vprašaj, pa boš zvedel. On me je pa samo premeril od nog do glave in se obrnil proč. Vedel jena prvi hip, da jaz nisem pravi tiček zanj. Najraje bi stopil k njemu, mu rekel: “Vidite, gospod policaj, v Ameriko grem, pa mi nič ne morete!” Nič! S takimi ji Srebrni jubilej L sestre Gerarde v daljnem Pakistanu Čeprav ni bilo formalnih vabili, ker je to proti pravilom reda, se je venldar za to priložnost zbralo veliko število duhovnikov, bratov in sester, pa tudi laikov. Pom. škof Ganguly iz Dacce je opravil zjutraj slovesno sv. mašo po namenu s. Ge-rarde in v pridigi govoril o njenem čutenju ob tej slovenski priložnosti. “Ob priložnosti kot je ta,” je dejal škof, “gre spomin s. Gerar. de nazaj do onega jutra, ko je pokleknila v božji prisotnosti pred njegovega namestnika in se zaobljubila Njegovi službi.” Škof ji je na kraju čestital v ime. nu nadškofa in v svojem ter želel še mnogo plodovitih let. Po ,sv. maši so gostom postregli z zajtrkom. S. Gerarda in tri druge zunanje sestre so dobile posebno dovoljenje, da so smele iti za dve turi v samostan med notranje sestre. Te so s. Gerardi v čast pripravile posebno predstavo o njenem vsakdanjem delu med svetom. Ob koncu se je s. Gerarda vsem in vsakemu zahvalila in jih zagotovila, da bo vse vključila v svoje molitve. S. Gerarda je hčerka Matthewa Leskovca s 1449 E. 172. St. Tudi mi ji k jubileju želimo vse dobro in obilo uspeha v njenem delu za bližnjega. A. D župnik Matija*A. Jager, v ime-stirja in njegovo presladko ma- Cleveland, O. — Slovenci smo razstreseni po vsem širnem svetu. Iz neugnane volje do dela, do življenja, pa tudi iz ljubezni do bližnjega, smo se razkropili po zemeljski obli. Tako je življenska pot in božja volja zanesla Slovenko č. sestro Gerardo iz frančiškanskega nu sorodnikov slavljenčevih pa'ter in devico, Slovencev milo Rev. Edwin Oman. Kot naJviš- Pomočnico in kraljico, naj Tebe, ji predstavnik civilnih oblasti dragi in ljubljeni brat nagradita med navzočimi je nastopil bur- in z zasluženim povračilom od- reda, v daljni Pakistan. V tišino pozdravljen senator Frank J.' likujeta ko Te mi ne moremo.” ni frančiškanskega samostana Lausche. Pohvalil je prelatov«! Brzojavka iz Vatikana pa je j Večnega češčenja je č. sestra modrost, vztrajnost in mu želel, tale: “Ob priliki zlatega juhile- Gerarda praznovala dne 1. juli-da bi v veselju in zdravju užival sadove svojih del in prizadevanj. Topla voščila je izrekel sodni predstojnik August Pryatel. Zastopnik župana mesta Clevelanda g. Steve Suhajčik je pre- @2as Iz iimes^g ja mašništva Sv. Oče toplo česti- ja srebrni jubilej svojega redo-ta Msgr. J Omanu, se zahvalju-j vnega življenja, je Vsemogočnemu Bogu za mno. I S. Gerarda je doma v Cleve-ge sadove dela vnetega duhovni- landu. Kot Ana Leskovec je ži-ka in srčno rad daje zaslužnemu j vela na 1449 E. 172 St., dokler ni slavljencu tudi posebno poobla-! stopila v samostan. V Dacco je bral pismeno čestitko mestnega strlo, da podeli udeležencem pri prišla kot novinka 1. 1934 in je jm „«uuiiicsin s pi ijaicijoMia.. . uui puu-,sveta in župana in voščil slav-1 jubilejni sv. maši slovesni pa-' napravila svoje prve zaobljube piranje samo naj gre po njegovem v novo smer. Podporo |]iencu v imenu meščanov slova^pežev blagoslov. Kardinal C i- dive leti kasneje. Slovesne za-naj dobijo samo tiste prijateljske države, ki ne predložijo l^ega pokolenja, g. Joseph Ko- cognani.” I olbljube je napravila 1. 1942. Ker samo konkretnih načrtov, ampak tudi povedo, koliko bodo!vach ie Parano govoril v ime-j Pozdravno in voščilno zboro*'je samostan izredno potreboval same prispevale k stroškom zanje. I™ župljanov sv. Lovrenca, gos- vanje je bilo zanimivo, živahno sestro za delo zunaj, se je ona Kako bo nova politika podpiranja vplivala na podpi-'J<*!m Gerra> glavni predsedJ in razgibano. Rev. Baraga je iz za ta posel- 1. 1945 prostovoljno ranje Jugoslavije, je težko reči. Zaenkrat vemo le to, da n^c KSKJ, pa se je prelatu za- j svoje zakladnice prinesel vrsto prijavila. St. Joseph, Minn. — Ko sva se po šestih letih in pol z ženo pred enim mesecem vrnila k Sv. Stefanu, so naju domačini sprejeli tako prisrčno, da čutiva prijetno dolžnost se vsem javno zahvaliti. Posebno -prijetno in ganljivo je še to, da so tulkajšnji Slovenci poglobili svoje zanimanje za slovenski jezik in da govorijo z nama po slovensko vselej, kadar morejo. Hkrati, čeprav malo pozno, se po svojem odhodu iz Armadne jezikovne šole, Army Language School, zahvaljujem tej ustanovi, da sem šest in pol let mogel v njej sodelovati pri -pouku slovenskega jezika. Uspehi, ki smo jih s sodelovanjem vseh dosegli, mi nikoli ne bodo Šli iz spomina, Sedaj deluje bivši slovenski oddelek skupno z bivšim srbsko-hrvaškim v Jugoslovanskem oddelku, ki ga vodi Marin Stude. Novemu oddelku z obema lo- -Ijudmi je najboljše ostati v ne-poznanju, ali tri korake- proč, kalkor smo rekli pri vojakih. “Fantje, še eno bi zapeli, pre-dno se zaletim v gemištar j a,’ sem prosil prijatelje. “Ne tukaj,” je bil mnenja Ivan, “morda bi jim ne bilo všeč. Ven na peron bomo stopili s teboj in bomo pa lahko še eno, ki ni nikogar, da bi se zavzel za postavo.” Vsalk je moral plačati eno šestico, da je smel na peron prav do vlaka. “Pa dajmo,” sem slil, da bi ne. kaj rekel. Ni me bila volja za petje, do razgovora pa tudi ne. Tudi’ostali trije fantje so stali tam in me žalostno gledali. Od mene so obračali oči v temo, brali napise po steni in se prestopali z ©ne na drugo nogo. Mene je nekaj tiščalo v vratu, da sem segal za vrat in vlekel za ovratnik, ki pa ni bil nič tesan. Tisto je bilo znotraj, ki je tiščalo ha dan. Požiral sem in stiskal zobe. No, ali bomo še eno rekli?” sem še enkrat komaj slišno rekel, ko sem vedel, da iz mene ne 30 niti saje. Kaj bi peli,” reče Ivan počasi in si z roko potegne čez obraz, kot bi si hotel odgnati muho, ki ni bil v aprilu na celi Kranjski nfolbene v javnosti. Tone in Srečko sta trdovratno molčala, kot 31 bili Skregani. Kadar smo se vjeli z očmi, smo jih zopet naglo umaknili. Videti je bilo, da sc vši bojimo trenutka, ko si bomo posladnjiikrat segli v roke. Ni šlo drugače, da sem stopil v temo, pogledal doli po tračnicah, kot bi se hotel prepričati, če že prihaja moj vlak. To priliko sem izrabil, da sem parkrat de-jelo požrl, si povedal, da nisem morda kak otrok in skušal napraviti najveseljši obraz, ko sem stopil nazaj k družbi. “Vsak čas bo prišel vlak,” sem slišal oddaljeno hropenje in ropot, ko sem pogledal doli po pro. gl. No, torej, ker je tako prišlo, pa zdravi ostanite. Hvala vam, fantje, ker ste ostali z menoj nocojšnji večer. Dolgčas bi mi bilo, če bi bil sam tukajle. Kadar ga boste žajfali v Klečah, ali v Šmarju, ali na Črnučah, spomnite se na četrtega, ki ga ne b° med vami. In kadar vam bo. hotel sem menda še kaj reči, kaj vem kaj, ko mi je ustavil besedo gemištar, ki je prihropel na po* stajo. “Torej, fantje, pa zdravi o-stanite,” sqm dahnil, segel vsakemu v roko, se obrnil in skočil na vlak. V vozu nisem k oknu stopil, odkoder bi lahko videl na peron in še enlkrat zaklical mi* lim prijateljem zbogom. K nasprotni -steni sem se vsedel na klop in zrl skozi šipo v temno noč. Nič nisem videl, pa sem vendar napenjal oči. Če bi stisnil obrvi, bi se bil zacmeril kot otrok. Ne, tisto pa ne. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen . • • sem si deklamiral, pa negotovo, da bi me vsak profesor poslal v klop. Vlakovodja je nekaj reke , sem slišal, strojevodja je priti' snil za piščal in vlak je suni najprej nazaj,. potem naprej M premaknili smo se z ljubljanskega kolodvora. Osel, sem si rekel, ko sem uvi' del, da zares odhajam in da bom poslej tujec med tujci, ko sem pustil za seboj vse. Osel, tu krat osel, ki odhajaš v svet, ki ni čisto nič treba. Kakor so re kli Somov oče, ko so nesli sinu Martinu kovček v Domžale, k0 je odhajal v Ameriko: “Ves» Martin, štiri sinove imam, Pa f,1 ti izmed vseh najbolj neumen-^,, “Zakaj tako pravite, °^e' vpraša Martin radovedno. “Zato, ker odhajaš v Aimer ko ti je doma tako luštno!” ^ Tako sem si tudi jaz takra^ prigovarjal, ko je vlak zapušča belo Ljubljano. Takrat sem ko rekel, pozneje in še c*aneSvg0 bi na kolena pokleknil in na moč hvalil Boga, ki me je odpra' ,rihi-a' čentma sekcijama želim še več vil čez morje in mi s tem pr in lepših uspehov, kot sta jih nil vse ono gorje, ki so ga r001 ^ imela v preteklosti. j li naši doma prestati v uv Peter Horn. vojskah in še danes. IVAN PREGELJ: Bogovec Jernej Bilo je lice takega človeka, ki se mu ni drob raz-vil, bilo je zrcalo duše, ki je strašno in venomer trpela iz besed po prerokih in iz razodetja. Bila je duša, ki je hrepenela, da bi se v širino razgledala in ni qnogla preko ene ^isli, ene žalosti, ki jo je ka-W prekleto Mrtvo morje zali-jala, težila in dušila, bridka iz dneva v dan, iz pijanega veče-ra in motnega dremca v bolečino strezavega jutra in morečega dnevnega opravka. Bilo •le lice, da si bral ž njega vso Prošlost bogovčevo: brazgotine otroških iger, trnja in kamenja, ko je lezel za borovnicami. jagodami, lešniki in gobami, bral si žalost šole in lakote °b knjig} in oljenici; zmrzlino Prstov, ki mu je ostala izza šol-sl ir-; i i z I p AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio 0 I p