UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St, 8 luskama I. nadatr.). Uradne ure la stranke so od 10. do 11. popoldne in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne v/.l, , sprejemajo : : ; NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za 0V?:^'°«rsko in Bof-no K 21'60> polletna K 10'80, četrtletna *- 0'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K' 26'40; za J ostalo inozemstvo in Ameriko celolelno K 86'—. • : t Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov ob pol 11. dopoldne. *. *. UPRAVNIŠTVO so nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enoetopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. •- l.u.iut. -mejenia upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ..... ■'■■■ Štev. 363. V Ljubljani, v četrtek dne 22. avgusta 1912, Leto II. Volilna reforma na Ogrskem. . Ogrsko delavstvo bojuje junaški, dolgo-sl ‘n žilav boj za svoje najvišje državljan-j 0 !3rav°. Odločitev se dviga in pada; časi se zd i da uspe*1 že čisto blizu, časi se je cia vsa stvar izgubljena. Se pred kratkim so ■ogrski sodrugi že skoro obupali, toda podalo se je kakor že često, da je stvar volilne Pravice neizgubljenia. Via marljivem u pospeševanju ogrskih 0„c‘Ve ogrska industrija šele v povojih in tako brili ° delavstvo sarno ni dovolj močno, da si ie «011 vo*’*no Pavico. Ogrsko gospodarstvo re c ,v znamenju agrarnega kapitalizma, kate-živ'3 i\or'ščevana žrtev, poljedelski delavec, delil r°P^er! po neizmernih pustah; polje-iifprK delavec je malo zmožen organizacije in v rcdkil! Prilikah pokazati svojo moč j • ^e*v' 'n žetvi. Tako vodijo ogrski j dinlrf vi Proletarci sami junaški boj po bu- ! Drn(;esfaLls!{il1 ulica,l> Požrtvovalni, krvavi boj ■ svni v, kasti’ ki že zategadelj noče dati i ruip i u° h privilegijev iz rok, ker ji va-snrvrf t k Parlamentu in s tem direktno go-sam i° ''ad dežel°- Avstrijski parlament ima zentP 0zdevno nl°e Poleg uradniške vlade, ra-ClRrskfa ga od časa do čaSa še § 14- izključuje; vsemi Par'a,nent Pa razpolaga naravnost z za vi .V|.riv in bogastvi dežele. Dovolj vzroka 2 zniw ločo kasto- da brani svoje predpravice o™11 m s kremplji. viop o^oli^inah bi bila stvar volilne pralen i* Omskem brezupna, če se ne bi moralo *: j odstvo priviligirancev v samem sebi sesu-* ’ . o »»spodstvo polagoma prihaja narodno, ■ocialno in politično nemožno, da, nemožno je *e davno m vsi viharji, ki so besneli nad ogr- V zdr / n o st? m °f 11 ° n ’' S° Sam° notranje ne' od „?grs.ka !e v sv°j' večP Polovici obljudena vi(>n \ ar.skega Prebivalstva, toda predpra-ra a ustvarja Čisto mažarski parlament in va-Žav ?/a e državljane s čisto nacionalno dr-ž-i °J- zategadelj zahtevajo, da naj vstvari maorski nacionalni parlament nacionlno armado, oda dejstva zunaj so v nasprotju z zlagano suko parlamenta; kajti ta parlament v resnici zastopa in nima za sabo polovice mažar-"Sa Prebivalstva, od mažarskega ljudstva pa j„ 0Pa komaj deseti del. Na to se opira krona klika i," kržko je hotela napraviti mažarska nacionali7trln^entU. resen korak z ozirom na "erala Njičiia in V°ti ’ ie posla,a krona ge~ podih n-iri P0H{ovnika Fabriciusa ter raz- K Z,™*n,; 10 sc i« ze°dil° leta J90,>- iW- v v i°. se Pokazala za popolno ne-st ’ Kakor hitro se je krona obrnila na Ijud-KV t « ?m splošne volilne pravice. Fejervari -P'ristoffyjeva vlada se je obdržala s samo ob-lubo volilne pravice mnogo mesecev nasproti Parlamentu in koalicijske stranke so se mogle rek7Pe*i do mo^ sa,no P0 tej poti, da so se od-j2v!®. racionaliziranju vojske in se zavezala za voliln X°!iIne reforme. Tako je že pokazal h nnivPvr’vi*egira,1i Parlament svojo nacionalno tl„jv. 'itično brezvrednost. Ravno najprevdar-Vlart deli neodvisne stranke in tudi današnje , J«ane večine dobro vedo to in razumevajo, a ^ tak parlament, kakor je sedanji brez moči avzgor in navzdol. Ne more pa se prostovljno otresti nacio-^•ue Častihlepnosti, vedno se mora ponavljati m i_________________________ :___:............. nacionalni in državnopravni boj in vedno zopet mora prenehati brez uspeha. Saj za druzega tudi ni sposoben ogrski parlament, ki vsled pri-vilgirane volilne pravice ne čuti nobene socialne naloge in ki niti industrijcem in trgovcem ne zadostuje, ker je vseskozi agraren. Polagoma sta buržvazijec in malomeščan ogrskih mest sita tega neplodovitega pričkanja in se v svojem srcu zgražata nad stanjem dežele, ki jo vlada izključno veleposestniško plemstvo. Razredno nasprotje med junkerjem in državljanom se je zlasti uveljavilo v času draginje in razen najzakrknjenejših Tiszovih oprod zahteva vsakdo volilno pravico, ki potisne plemstvo in veleposestvo nazaj in močnejše uveljavi meščana obenem z industrialnim prebivalstvom. Pa tudi socialno nemožna je sedanja volilna pravica. Neznosni pritisk agrarnega izkori-ščevanja podi leto za letom mnogo tisočev ogrskih kmetov iz dežele, izseljevanje je strašno in najemniki so pri žetvi v veliki zadregi. Brutalno zatiranje in večno preganjanje industrial-nega delavstva povzroča, da se kvalificirani delavci izseljujejo ali pa se nič več ne prisiljujejo; politična krivica ovira gospodarski razvoj. Jndustrializiranjc ne napreduje, industrija ne more naprej, čeprav žrtvuje vlada neštete miljo-lie. Ministri in industrijci začenjajo razumevati, da sc industrijski delavec ne da krotiti s pan-dursko palico kakor kmečki hlapci fevdalnih gospodov. Trda beda je prisilila Tiszovega sokrivca, nasilnika in kršitelja poslovnika, ministrskega predsednika Lukacsa do izjave, da »so z razvojem industrije nastale dužabne plasti, ki ob ustvaritvi sedanje volilne pravice Še niso eksistirale« in ki se morajo upoštevati. Lukacsu gotovo ni bilo prijetno pri srcu, ko je moral konštatirati to dejstvo. Kakor znano je poročal Lukacs te dni v svojem glavnem volilnem kraju o svojem delovanju in je naznanil predlogo o volilni reformi. Tiszova klika, ki si je domišljevala, da je. z kršenjem poslovnika in z iztiranjem opozicijskih poslancev pokopala splošno volilno pravico, je prezgodaj praznovala zmagoslavje. Tis-zovi pomagači se morajo sedaj sami ukloniti pred sovraženo volilno reformo in to celo na shodu,ki je bil ograjen z žandarmskim kordonom in skrbno zavaiovan pred proletarskimi pestmi! Lukacsevo naznanilo ne pove mnogo in nas pušča v nejasnosti z ozirom na razteznost in način volilne pravice. Samo v eni točki nam podaja jasnosti: Andrassyjevo sleparstvo s pluralno volilno pravico — s katero so nas Avstrijce hoteli svojčas osrečiti plemeniti in blagorodni gospodje v gospodski zbornici — Lukacs odpravlja in to ni brez pomena. Namesto tega pa slepari z intelegenčnim censusom, to se pravi, da zahteva za vsakega volilca določeno izobrazbo, ki pa se lahko nadomesti z drugimi garancijami. Drugače pa zagrinja svoje načrte v državniško temo. Vendar pa ministrski govori nimajo tistega pomena, kakor jim ga prisojajo meščanski listi; to vemo predobro tudi avstrijski delavci izza bojev za volilno pravico. Odločujoča je resnična moč in razvoj časa. Odkar je Tisza ogrski parlament s svojimi nasilstvi tako globoko ponižal in ga napravil za torišče policijskega komisarja Pavlika, je ta hiša predpravic popolnoma prišla ob svojo veljavo in celo ob svojo živ-ljensko sposobnost. Obupen gnev navdaja srca opozicije in Julij Justh nikakor ni mož, ki bi se GIOVANNI VERGA: Pastir Jeli. 2 razkrc^nimi nogami ta stokal il! koni lk„a' njiček in nhnr? - , kakor bi ga razumel ko- in hropla Z naP°rno iztegnila vrat Jeli n.lu J'e vendar pripetilo?« je tarnal fcn’ da Vemi nič ne vidi. Alfin k• • le žebiček težavno nagiiil glavo, iz Je. osta*Ila cesti, se je že pomiril in vzel 'z malhe kos kruha. da S? ie Spremenilo v belkasto barvo, Visok« j■ . 9r da se gore druga za drugo Va\ e vZ\Na ovinku ceste se je videla f)53 ^u-i0 Ln Bričem vetrnih mlinov«. So Sp ,,r-^ .,v .svjtu in z njenih grebenov goved Ldelc premik,ajoče se Hse belih ovac in kaia ' kl s?. se pas,la.;la Pobočjih in sc premi-s a sempatja, vdahnila gon življenje, gori, ki bilo i, iV0 odrazala od modrega obzorja, da je ni j’kakor da se vsa ziblje in premika. Zvonca s0 ,'jp slišati, potniki so bili redkejši, pa še ti Jeli Jical v obupanosti; AHio mu ni mogel po- l| j t v V M J * * 1,1 v »v* v v* m m a v Ji v V/ ^ | Dokl-'11 ,Vede'» katerega svetnika ali svetnico bi nif&r v obupanosti; Alfio mu ni K?ti, zato je še naprej jedel kruh. -mu je naglej jeuei ?e odHP?SvCd J*e Prijahal na mezgu oskrbnik. Cest; „ J: razsajal in preklinjal, ko je na le Ha?Paz?' korPe- ^'^io se je tako prestrašil, da th.,c najhitreje odnesel pete. Jeli se ni pre-na mestu. Molče je stal pred Šarcem. Jskn'I 1U br0jj3n'k ie pustil mezga na cesti, zlezel v 0 v£i°,,n Poizkušal vzdigniti Šarca',’ da"ga je za rep. V °bra5St[te vendar žival!« je viknil Jeli, bled stite venil .or da se J'e sani Ponesrečil, »pu-v r• Ali ne vidite, da se ne,,more pre- %sS0ga’ dobra živa,?<< >eno je stokal Šarec pri vsaki kretnji tako jadno, kakor kristjan. Oskrbnik je iztresel jezo nad Jelijem, suval ga in sopihal ter preklinjal kot nevernik. Alfio se je vrnil, čuteč se varnega, da pazi na konje, in se je opravičeval. »Ničesar nisem kriv,« je dejal, »hodil sem naprej z belko!« »Ni več pomoči,« je naposled rekel oskrbnik, ko se je prepričal, da po nepotrebnem trati m izgublja čas, »samo koža se lahko reši.« Jeli se je tresel kakor listje v vetni, ko je videl, da oskrbnik odvezuje puško od mezgovega sedla. »Poberi se, potepin, nebodigatreba!« ga je nahrulil oskrbnik, »drugače te ustrelim zraven Šarca, 'ki je desetkrat več vreden kot ti, navzlic blagoslovljeni vodi, ki so jo zate porabili!« Šarec, ki se ni mogel premakniti, je široko odprl oči, kakor da je vse razumel; njegova koža je zdrgetala in zdelo se je, da se zlekne. Oskrbnik je ustrelil Šarca, da vsaj kožo reši; ko je zadonel votli pok, je čutil Jeli, da se mu je krovglja zarila v njegovo lastno meso. »Če hočeš dober svet,« je hladno zinil oskrbnik, »je ta, da se ne prikažeš več pred gospoda in ne govoriš o zaostali mezdi, zakaj to se ti zna predrago izplačati!« Potem mu je obrnil hrbet in odšel z Alfijem ter žebci, ki niso niti pogledali za mrtvim dru-gom, sareem, in so trgali travo ob cestnem jarku. Šarec je ostal v prepadu, dokler niso prišli odret mu kožo. In Jeli je videl, kako neusmiljeno srce ima oskrbnik, ki je streljal v ubogo žival, žival, ki ga je tako proseče in milo gledala, pa se ni več jokal, marveč sedel na skalo in uprl motne oči na mrtvo žival. Šele ko so prišli možje in odnesli kožo, je vstal kakor prebujen in prerojen iz sanj. Sedaj je lahko šel na semenj in vživaJ veselje praznika, hodil po srenjskem sejmišču in motril ljudi, ki so sedeli pred kavarno in se izvrstno zabavali . . . vse čisto poljubno; zakaj sedaj ni imel ne kruha, ne strehe, pa je iskal no- dal tako lahko ukloniti, dasi nikakor ne moremo trditi o njem, da bi bil pristaš temeljite, povsem pravične volilne reforme. Samo primerna volilna pravica more popraviti, kar so zagrešili zločini Tiszove klike nad parlamentom, ki je globoko onečaščen. VeCina opozicije in krona sta se zavezali, da dobi dežela volilno pravico, vsa dežela jo zahteva, ogrski proletarci stoje pripravljeni za boj. Še marsikatera kriza bo pretresala Ogrsko, preden tudi tam dobe ljudske množice svojo pravico. Eno pa lahko že danes rečemo: Budimpeštanski proletariat 23. maja ni zaman šel na ulico in žrtve tega dne niso padle brez uspeha. Razžaljenje veličanstva. (Konec.) K podobi teh neznosnih zakonov in še ne-znosnejše uporabe, ki terja za ljudi iz kosti in mesa občutke, kakor navdajajo vernega človeka le do njegovega boga, spada tudi, da celo vsako namigovanje zapade zaplembi. Kar je v vseh monarhijah dovoljeno, da si človek privošči ljubeznivo in blago šalo o monarhu, na to ob španskem ceremonijelu postavne forme — in druzega omenjenega paragrafa nista — ni misliti. Avstrijski cesar se pojavlja tudi v šaljivih listih le 7. lovorjevim vencem. Nemški cesar, ki tudi nekaj nase d&, je sprejel posvetilo zbirko karikatur svoje osebe, zbrano od Francoza Grand-Cartereta. Kako daleč seže nezmisel — zakaj nezmiselno je postavljati najnedolžnejšo in najljubkejšo karikaturo za razžaljenje veličanstva — je pred kratkim dokazal dunajski državni pravdnik, ki je zaplenil v oknu dunajske »Volksbuchhandlunge« — katera vživa prav posebno pozornost policijskih organov — sliko berlinskega »Kladderadatscha« (št. z dne 21 ega aprila 1912), ki kaže evropske vladarje »v političnem lazaretu« pri »bolniku ob Bosporu« in ki kaže tudi našega cesarja in sicer kot dobrodušnega starčka. Ampak brez maršalske uniforme, in to je razžaljenje veličanstva! Vsi evropski vladarji so podobno označeni na sliki, ampak zaplenjena je bila le na Dunaju! Sploh je treba povedati, da se to, kar se imenuje avstrijski državni pravdnik, ne plaši še večje smešnosti. V lipski založbi (B. Elischerja nasl.) je n. pr. izšel roman grofice Edite Sal-'burgove »Če kralji ljubijo«, v katerem nastopa kralj in njegova prijateljica Lori in ki se vrši v Jagerau in Sistlhofu, ki je tedaj izmišljena zgodba, skratka roman. Tega romana, ki obsega 220 strani, ja zaplenjenih, kakor poroča romantična »Wiener Zeitung«, 156 strani: zaradi razžaljenja cesarskega veličanstva in članov cesarske rodbine! Sicer ni niti besede o cesarju Francu Jožefu in o nobenem drugem cesarju, kakor tudi ne o nadvojvodah in nad-vojvodinjah, temveč le o »Lori«, ki ie bila »nekaj časa slavna igralka«; ampak kaj zato, državni pravdnik je bolje poučen. Državni pravd-n.lk v.e.’ >>kdo je mišljen«. Ali ni taka konfiskacija, ki sama nanaša stvari na cesarja, katere vohanje šele povzroča nanašanje na cesarja, najhujši greh zoper »posebno spoštljivost«? Ampak ne gre le za objektivno postopanje, v katerem praznuje nečastno hlapčevstvo državnih pravduikov in tiskovnih sodišč svoje orgije: nič manj zoprno ni pravosodje pri obtožbah zastran razžaljenja veličanstva. Posebno mučno je. da najvišje sodišče še zmerom priznava in podpira od justičnega ministrstva v času najhujše reakcije, leta 1853. izdano interpretacijo, da v § 03. navedeni slučaji razžaljenja veličanstva niso taksativno našteti, temveč le kot zgledi omenjeni. Prav tako hudo je tolmačenje »hudobnega namena«; nihče se ne meni za vprašanje, če je bilo razžaljenje veličanstva nameravano. Kako okrutne sodbe poraja krivo, zakon umetno razpihuje :e tolmačenje, je pokazala obsodba tesarja Vaclava Hackerja pred okrožnim sodiščem v Litome-rieah. Dejanski stan te obsodbe, ki podaja obenem ostudno podobo meščansko-narodnjaške neznačajnosti, zasluži skrbno uvaževanje pri noveliranju kazenskega zakona. Iz sodbe omenjenega sodišča (z dne 5. decembra 1911) izhaja naslednji dejanski stan: Obtoženec je ob času volilnega gibanja (12. junija 1911) na volilnem shodu govoril tudi o aneksiji in pripomnil: »V svoji preprostosti ne razumemo, kako si je cesar kot poedina oseba mogel prilastiti deželi.« Navzoči nemški nacio-nalci so zavpiil: »Le veličanstva ne žalite!« Tem kremenitim meščanom se je zdelo oči-vidno nespodobno, da je govornik o cesarju govoril kakor o človeku. Nastal je hrup in govornik je čutil, da mora to podtikanje odločno zavrniti. Dejal je: »Kaj pa ie cesar? Ali ni mar človek? Ali naj ga uvrstim v živalstvo?« Da se je mož le neokretno izrazil, da ni imel namena žaliti cesarja, je razvidno iz vsega položaja. Obsojen je bil seveda in sicer kar na šest mesecev težke ječe. Pol leta težke ječe za neokretno in nepremišljeno besedo, ki je možu ušla brez preudarka, brez slabega namena — to je infamija zakona, združena z zlobo sodnikov od zloglasnega Htomeriškega sodišča, ki pri odmeri kazni niso prezrli, da je obtoženec socialno demokratičen delavec. Ampak sledilo je še hujše. Državni pravdnik je vložU vsled prenizko odmerjene kazni vzklic na praško deželno višje sodišče. To je zvišalo kazen na deset mesecev težke ječe. Podlost tega zvišanja je zategadelj tako huda, ker je tudi višje deželno sodišče napram državnemu pravdniku izreklo in priznalo olajševalne okolščine razburjenja in priznanja, »zakaj zločin se je zgodil v teku volilnega govora in v teku debate, na drugi strani pa je obtoženec svoj zločin dejansko priznal, vsled česar sta podani obe olajšalni okolnosti.« AH ni očividna lopovščina, da višje deželno sodišče na eni strani priznava opravičenost prvega sodišča do vporabe izredne milosti, na drugi strani pa zvišuje od prvega sodišča, ki je imelo živega človeka pred seboj, priznano kazen od šestih na deset mesecev? Višje deželno sodišče priznava »opravičenost, da se je kazen določila pod najnižjo zakonito kazensko mero« in jo zviša tik do te mere! Zakaj? »Z ozirom na težo in grobost razžalitve!« Ko je vsakemu jasno, da gre le za neumnost in da popolnoma manjka edina oteževalna okolnost pri razžaljenju, posebna zloba! Sodnike*, ki izrekajo take sodbe, je treba imenovati; ta sovražna in krivična sodba je bila izrečena »v navzočnosti ekscelence c. kr. predsednika višjega deželnega sodišča barona Wesselyja kot predsednika in c. kr. dvornega svetnika Kasalickega ter c. kr. višjih deželnosodnih svetnikov Blat-nvja, Konrada in dr. Sinolsk-Fingerja kot sodnikov.« Opis te krivične justice ne bi bil popoln, če ne bi omenjali, da se je kazensko prega- I ?!«■ >■! vega gospodarja, če ga bo še kdo hotel, po nesreči, ki ga je zadela. Tako se godi na svetu. Tačas, ko je Jeli iskal novega gospodarja, z malho na rami in palico v roki, je živahno ter poskočno igrala godba na sejmišču. Godci so imeli pera za klobuki in kmetje so nosili bele čepice in stali natlačeni in veseli pred kavarno. Vsi so bili praz-niško oblečeni in živali so bile okrašene, da jih je bilo veselje gledati, ter v enem kotu trga je bilo ženšče s kratko jopico in poltno barvnimi nogavicami, da si mislil, da ima gole noge, in je udarjala na velik boben pred velikim pobarvanim platnom, na katerem se je videla vojna in velika množina krvi. Med trumo, ki je z odprtimi usti zijala prodajala, se je nahajal tudi pristav Cola, ki je Jelija poznal že iz Possanitella; in ta mu je rekel, da bo preskrbel gospodarja, ker vprav sedaj išče Izidoro Macca svinjskega pastirja. — O Šarcu naj ničesar ne omeni, mu je priporočil pristav Cola; slehernega lahko doleti taka nesreča, a vseeno je bo|je, da molči. Sla sta torej k botru Macca, ki je bil na plesišču in dočim je pristav Cola z njim govo-rii, je Jeli stal na cesti sredi gruče, ki je zijala prodajala. V izbi jih je bilo natlačeno polno. Vse je poskakovalo in se radovalo; vsi so bili zardeli v obraz, potili se, sopihali ter močno udarjali s težkimi čevlji po tleh iz opeke, da so se komaj slišala godala. In vsakikrat, ko se je godba končala, so vzdignili kmetje prste, v znak, da žele še en ples. In tisti ki je igral gosli, je narisal na steno križ, da na koncu napravi račun; godba se je začela iznova. »Ti tu notri izdajajo denar, ne da bi premislili,« si je rekel Jeli na tihem, »znamenje, da imajo polne torbe in da nobeden ni v taki stiski kakor jaz, ki sem brez službe; pote se in trudijo k radosti in delajo, kakor da so plačani za Pristav Cola je prišel z odgovorom, da boter Macca nobenega ne potrebuje. Jeli, pastir, se je obrnil in se tiho odplazil kakor ozmerjan pes. VIII. Mara je stanovala v bližini Sant’ Antonia, tam kjer lazijo hiše v breg, nasproti dolini Cau-ziria, z neštetimi temnozelenimi smokvami in mlinskimi kolesi, ki razburkavajo vodo reke. Jeli pa ni imel poguma, da bi šel v tisto smer, ker ga niti za svinjskega pastirja ne sprejmo; ko je kolovratil tako sredi množice, suvan od desne na levo in porivan, se mu je zdelo še pustejše nego na peščenih planjavah nad Possani-tellom, ter kmalu bi se bil zjokal. Nazadnje je srečal pristava Agrippina, ki je letal brez dela in Židane volje. Ko je zagledal Jelija, ga je pozval in vodil na dom. Mara je bila slovesno okinčena z velikimi uhani, ki so bingljali in udarjali po rožnatih licih, in je stala pri vratih, roke sklenjene na prsih, prste polno zlatih obročkov, in čakala, da se zmrači in da si ogleda umetalni ogenj. »Aj, glej no,« je rekla, ko je zagledala Jelija, »si i ti prišel k prazniku?« Jeli ni hotel vstopiti, ker je bil slabo oblečen; a pristav Agrippino ga je porinil, dočim mu je rekel, da se vidijo zelo redko in da vedo, da je prišel z gospodovimi konji in žebci. Gospa Lija je 'napolnila kozarec vina in vzeli so ga seboj, da si ogleda i on razsvetljavo in umetalni ogenj, z botricami in sosedi. Ko so dospeli na vaški trg, je Jeli z odprtimi usti obstal. Ves trg je bil kakor ognjeno morje. Ravnotako kadar se vnema strnišče, je bilo število ognjenih snopov, ki so jih prižigali verniki pred očmi svetnikov: svetnik je stal pod svojim srebrnim baldahinom, ves zavit v dim. Verniki, ki so med lučmi semtertja tekali, so bili kakor vragi in zraven je bila tudi žena, z razpletenimi lasmi in velikimi, črnimi očmi, zelo malomarno napravljena, ki je ravnotako vžigala rakete, in duhovnik, ki je v dolgi, črni halji izgledal kakor pošast, f? tijatije Hackerja začelo vsled ovadbe na sliodu navzočega nemškonacionalnega poštarja Ble-chingerj v Konigswaldu. Ta lopovski subjekt je takoj po shodu vložil ovadbo na okrajno sodišče, v kateri naznanja razžaljenje veličanstva in prosi za najstrožje kaznovanje zločinca. Za politične razmere v Avstriji je značilno, da se zoper ovaduha ni pojavil niti en meščanski glas in da je vse časopisje kakor na povelje umazano to zgodbo zamolčalo. Ko je enkrat neki 'dunajski občinski svetovalec »ovadil« razžaljenje veličanstva, je nastal velikanski vihar in Pfister, njegovo ime, je značilo ovaduha. Zdaj spada denunciranje zavoljo razžaljenja veličanstva, če spravi delavca v ječo, menda med opravičeno orožje meščanstva. Čutili srno dolžnost, gospod minister, da smo Vam obširno opisali te reči, ki ne pričajo o ustavni državi, in ki bolj spominjajo na čase rimskih cesarjev. Svoja izvajanja zaključujemo z vprašanjem: Ali hočete, gospod minister, naročiti državnim pravdnikoin, da ne zlorabljajo paragrafa o razžaljenju veličanstva za zatiranje proste besede o dvoru? Ali hočete, gospod minister, naročiti državnim pravdnikom, da preganjajo »razžalje-mja veličanstva« le tedaj, če jih je rodil hudoben namen? Socialistična obstrukcija v tržaškem mestnem svetu. Trst, 21. avgusta 1912. * Na nocojšnji seji mestnega sveta se bo nadaljevala razprava o vodovodnem načrtu iz Timave. Z njo se bo nadaljevala tudi socialistična obstrukcija, o kateri ni mogoče vedeti, kdaj bo končala. Ve se samo, da nameravajo obstruirati socialni demokratje toliko časa, dokler se ne izpremeni sedanje sramotno stališče občinskega zastopa, od katerega se ne zahteva. da bi rešil vodovodno vprašanje, mar- re5 le, da bi sklenil vodovod iz Timave.- Ta-etnu položaju se lahko vdajajo člani italijanske nacionalistične večine, se lahko vdaja vsak, ki so muobčinski interesi in ljudske koristi de-jVeta briga. Izključeno je pa, da bi mogli prelesti kaj takega socialno demokratični svetovalci, ki niso bili poslani v mestni svet zato, pa bi sklepali in odobrili vse, kar jim predlaga pečina, in ki so vrhu tega pokazali že mnogokrat, da se zavedajo dolžnosti manjšine in da &redo, kake sorte je večina. Ni prvič sedaj, da posegajo socialni demokratje po obstrukciji v bran občinskih koristi, V bran ljudskega blagostanja in v bran zdrave pameti, ki jo pri članih italijanske nacionalistične večine prav močno pogrešajo. Socialni demokratje so nastopili z uspehom, ko je ho-jtela nakupiti večina, za zgradbo nove plinarne Eajslabši. najneprimernejši in najdražji prostor ogatega gospoda na Zavljah. Nastopili so z jUspehom, ko je hotela večina, rekli bi, uničiti Občinsko plinarno in hotela skleniti sramotno pogodbo za dobavo plina iz škedenjskih plavžev; pri čemur bi bilo izgubilo službo tudi na Stotine delavcev. Nacionalisti, kompetentni ve-Ščaki so se izrekli ponovnokrat, da se ima ob-jCina zahvalii edino socialnim demokratom, da jni bila sklenjena omenjena sramotna pogodba, da si je občina ohranila svojo plinarno in proste Jroke in da prihrani občina stotisočake vsako leto. Nastopili so socialni demokratje pri ne-Slavnoznanem tramvajskem vprašanju in dosegli uspeh. Vsikdar, kadar so bila na dnevnem redu taka in enaka vprašanja, so bili socialni demokratje prisiljeni poseči po skrajnih Sredstvih. In ako so socialni demokratje v 'omenjenih slučajih odnehali od vseh svojih žalitev in odnehali od obstrukcije, je bilo vzrok Samo dejstvo, da je bilo povsod dovolj prostora za pošten kompromis. Za kompromis, po katerem se vprašanja sicer niso rešila tako, kakor bi se sicer morala rešiti, ki je pa vendar obvaroval občini njene pravice, prosto roko in prihranil miljone. za kompromis, ki je dal prebivalstvu skoro vse, kar bi sicer dobilo, ako bi bila v mestnem svetu drugačna, sposobnejša in manj kamoristična večina. Taki kompromisi so bili vedno zmage socialnih demokratov in popolni poraz večine. Vprašanje vodovoda pa izključuje že samo na sebi vsakršen kompromis. Tega se italijanski nacionalci najbolj boje. Ni čudno uganiti, zakaj se ga boje. Ni menda nič neznanega, zakaj se tako drže krčevito svojega, čemu vztrajajo pri svojem timavskem vodovodu, ako-ravno so v dnu duše prepričani, da je najslabši, kar si jih more Trst privoščiti. Ako jemljemo v poštev poraze, ki so jim jih naložili socialni demokratje pri imenovanih vprašanjih, ako jemljemo v poštev neuspehe, ki so jih imeli pri raznih drugih problemih, ako pomislimo, da so bili od socialnih demokratov prisiljeni k socialni politiki, ki je škodo bogatejšim, od njih rev^ nejšim slojem in od katere je imelo revnejše ljudstvo že svoje koristi, ako uvažujemo poleg vsega tega še klofuto, ki jim jo je privoščila vlada, ko ni odobrila popolnoma letošnjega preračuna. tedaj vemo, da bi bil za italijansko nacionalistično večino pravi polom, ako pogori tudi pri vodovodnem vprašanju pod neusmiljenimi batinami socialistične delegacije. Ne ljudske ali občinske koristi, marveč vprašanje obstanka italijanske nacionalistične stranke sili njene zastopnike v mestnem svetu, da zagovarjajo in se bojujejo za najabsurdnejši vodovodni načrt in da se pri tem boju otresajo vseh timskih razlogov in moralnih občutkov, vseli kavalirskih predsodkov, na katere se sicer obešajo prav radi ob vsaki priliki. Poleg tega se pa nahaja ta iz različnih elementov skrpucana večina v položaju, da ni sposobna rešiti vprašanja s svojo močjo. 53 mestnih svetovalcev, s katerimi razpolaga, ne zadošča za veljavno sklepanje. Vodovodno vprašanje zamore rešiti večina le ali s socialistično ali s slovensko nacionalistično manjšino. Brez ene izmed njiju ne! Kompromis s socialnimi demokrati, ki so si prevzeli nalogo izbiti večini iz glave timavski vodovod, je nemogoč. Kompromis, katerega so socialni demokratje sami predlagali, pomenja padec timavskega načrta in poraz večine. Preostane le možnost kompromisa s slovenskimi narodnjaki. Ne vemo sicer, kakšno mnenje prevladuje v slovenski nacionalistični stranki o možnosti kompromisa. Vemo pa, da si je pridobila misel o kompromisu s slovenskimi narodnjaki precej simpatij pri italijanskih nacionalcili, ki so začeli to idejo skoro javno božati. Čudno je vsekakor, da se drži »Edinost«, ki je glasilo političnega društva »Edinost«, pri vodovodni aferi precej pasivno in da gledajo slovenski nacionalistični svetovalci v mestnem svetu celo stvar z zelo pasivnim obnašanjem. Čudno je pa tudi dejstvo, da je »Edinost« pohvalila dr. Brocchija kot zelo pametnega voditelja italijanske nacionalistične večine in sumljivo je tudi, da je dr. Rybar govoril na shodu v Narodnem domu, ki se je vršil pretečeni teden, nekoliko preveč in po nepotrebnem o neokusnih kravjih kupčijah v ...parlamentu, s katerim da se bodo morali sprijazniti tudi oni. tržaški narodnjaki. Italijanski nacionalci so se sprijaznili z idejo o kompromisu s slovenskimi narodnjaki. Ako pomislimo, da je ta stranka odklanja a -koršen kompromis bodisi zaradi univerze ali drugih enakih, za Italijane vaznih vprašanj, ako pomislimo, da ni hotela ta stranka slisati še pred kratkim, ničesar o kaki narodni spravi, ničesar o stvareh, ki bi bile v najmanjši dotiki s Slovenci, tedaj si lahko mislimo, koliko je tej večini do uspeha pri tem vprašanju, kako se grozovito boji poraza in kako veliki morajo biti tudi interesi posameznikov pri gradbi timavskega vodovoda. Res je: kompromis s slovenskimi nacionalci bi bil morda mogoč. Blaga za odkupnino je mnogo in mi bi bili prvi, ki bi pozdravljali pošten kompromis med italijanskimi in slovenskimi nacionalci, ako ne bi obsegal vprašanja, ki tako močno in globoko tangira občinske in ljudske koristi kakor timavski vodovod. Toda naše mnenje ie, da z nobeno izmed mnogih zahtev tržaških Slovencev ne bi bilo mogoče opravičiti kompromisa z italijanskimi nacionalci v umazani zadevi timavskega načrta, ki bi ogromno oškodoval vse tržaško prebivalstvo, ne le sedanji rod. temveč še pozne vnuke. Ako opazujemo neopravičeno pasivno stališče slovenskih narodnjakov pri vsem tiniav-skem škandalu, nam zbuja sum, da morda vendarle niso italijanski nacionalisti začeli kar tja-vendan božati tak kompromis. Vprašanje je le, ako si bodo hoteli slovenski narodnjaki nakopati težko odgovornost za ogromno škodo, ki bi jo timavski vodovod zvalil na vse tržaško prebivalstvo in ako se bodo dali ukleniti slovenski narodnjaki v jarem italijanske kamore, da jo izvlečejo iz blata, v katero je zabredla vsled svoje onemoglosti, nesposobnosti in ko-rumpiranosti. Ljubljana in Kranjsko. — Za tniljonski sklad. Miljonski sklad krepko napreduje in v kratkem dokončamo drugih 100.000 vinarjev. Povsod med sodrugi se pridno nabira za miljonski sklad1. Sodrugom se zahvaljujemo za dosedanjo požrtvovalnost ter jih prosimo, da vstrajno nadaljujejo zapo-četo delo. Pri vsaki resni ali veseli priliki naj se spomnijo na miljonski sklad, ker hočemo na vsak način postati »miljonarji«. Torej krepko naprej! — Nemarno hinavstvo. Delovne razmere pri regulacijskih delih so škandalozne in smo imeli že večkrat priliko posvetiti to sistematično izkoriščanje in trpinčenje zaposlenega delavstva. Utrgavanje plač je na dnevnem redu, utrgavanje iz najbolj neopravičenih vzrokov. Ce se približaš delu, ti zadone na ušesa naj-sirovejše psovke in najpodlejše zmerjanje. Priganjanje je naravnost nečloveško in plače za pregnano delo in za psovke naravnost sramotne. Socialno politični predpisi — kakor da za to podjetje ne veljajo! Razmere so skratka tako škandalozne, da so celo liberalen dnevnik izzvale na kritiko. Spominjamo se, kako je prrdlo po nas liberalno časopisje, ko smo pribili 1. rotidelavsko sovražnost in brezprimerno ab-deritovstvo liberalne večine v občinskem svetu, ki je bila odklonila Kristanov predlog, da se pri oddaji kanalizacijskih del zahtevajo od podjetnikov socialno politične kavtele in da se prepreči brutalno izkoriščanje in šikaniranje delavstva, kakor se je pokazalo pri regulaciji Gruberjevega kanala. Magistratne liberalce so prepričali naši argumenti in je pozneje potihoma vsaj nekoliko popustila od svojega blaznega stališča. Da sedaj lamentira in tarna o škandaloznih razmerah pri regulacijskih delih tisto liberalno časopisje, ki je pred nekaj meseci z glorijo obvijalo liberalne abderite, v tem se kaže vsa neresnost liberalne žurnalistike. In vsa podla hinavščina! Za delavce ima besede, ke-dar ve, da le malo zaležejo. Kedar se odloča usoda trpinov, takrat pa zvesto ministrira in sekundira sovražnikom delavstva! — Slovenske žrtve bochumske katastrofe. Med ponesrečenci v Bochumu, ki jih ima na vesti brezsrčni in zločinski rudniški kapital, so sledeči poročeni Slovenci: Rataj, Parmejc, Ter-kovnik, Gobec, Jamšek, Verbič. Izmed neporočenih: Ljubšek (z Ovsenega na Dolenjskem), Lončarič, Gogolin. — Nogometna tekma. Kakor je znano, je bila v nedeljo dne 18. avgusta v Ljubljani nogometna tekma med football odsekom »Vzajemnost« in I. dijaškim moštvom iz Kranja. Ljubljanska »Vzajemnost« je hotela najbrže popraviti, kar je izgubila v Škofji Loki, in je porazila Kranjčane. Izid tekme je bil 6 : 2 na korist »Vzajemnosti«. Razumljivo je, da Kranjčane srbi koža in so. napovedali revanche tekmo za nedeljo. Pripomniti je, da Kranj se ni bil nikoli tako tepen kakor v nedeljo od »Vzajemnosti«. Odsek »Vzajemnosti« odide v nedeljo popoldne ob pol 4. iz Ljubljane; tekma pa bo v Kranju ob 5. _____________ — Novi stokronski bankovci. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da bodo jeseni izdali nove stokronske bankovce. Avstro-ogr-sko banko so do tega privedli tehnični vzroki* Novi stokronski bankovci bodo enostavnejši. — Čin blaznega. V torek je prišel na postajo v Borovnici prostak 5. domobranskega j)olka iz Pulja Nikolaj Jedelinič ter zadal ta* mošnjemu prometnemu uradniku z bodalom tri zabodljaje. Jedeliniča so prijeli in ker se mu je omračil um, prepeljali sinoči s spremstvom v ljubljansko garnizijsko bolnišnico. Kake so uradnikove poškodbe, nam dosedaj še ni znano. — S trebuhom za kruhom. V torek se je t južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 59 Slovencev, 40 Makedoncev in 17 Hrvatov. 25 Hrvatov se je pripeljalo iz Nemčije. — Pes je popadel v torek popoldne v Florjanski ulici mitniškega paznika Jakoba Anzla, ko se je peljal s kolesom. Zgrabil ga je za desno nogo, a ga k sreči ni nič poškodoval. Lastnik psa je znan. — Kolo je bilo ukradeno dne 15. avgusta v Dravljah iz neke drvarnice posestnikovemu sinu Franu Zajcu iz Dragomlja pri Kamniku. Kolo je tvrdke »Pretiosa«, črno emailirano, prostega teka, ima navzgor zakrivljeno ba-lanco, kolesi imata v sredi rdeče črte ter manjka pri zadnjem ena napirača. Kolo je vredno 120 K. — Nepreviden voznik. Ko je v torek hlapec Alojzij Markovič po Karlovški cesti peljal pet oseb, med katerimi je bil tudi triletni otrok, sc je konj začel plašiti električnega voza, nakar ga je Markovič ustavil. Nato pridirja za njim hlapec Franc Mikec in zadene s tako močjo v Markovičev voz, da je vseh pet padlo na hodnik. Pri tem se je triletni dečko poškodoval na čelu, en moški si je pri padcu raztrgal hlače, ena ženska pa jopico. Proti Mikecu je vložena ovadba. — Vročekrvni vojaki. V torek je prostak 17. pešj)olka v gostilni na Radeckega cesti št. -j nekaj pil, potem pa začel razgrajati in ni hotel zavžitka preje plačati, da so poklicali straž«'*3’ ta pa je j>oslal po vojaško patruljo in preden >e ta prišla, je vojak poravnal svoj dolg in mirno čakal patrulje. Isto noč sta se dva prostaka 47. pešpolka spustila v Slomškovi ulici z nekim poslovodjem v mal prepirček, h kateremu je prišel civilno oblečen častniški sluga in zakričal: »Hauts zam!«, nakar sta ta dva dobila pogum ter začela tako kričati, da so pridrli na krik iz bližine še drugi vojaki in začeli civilistu žugati in ga zmerjati s »Hundom«, doklef ni prišel stražnik in vse vojake pomiril, le civilni častniški sluga se je spustil vanj ter varnostnemu organu na levi roki poškodoval dva prsta. — Ubegli natakarski vajenec. V torek ie hlapec v kazini Matija Korenje pogrešil iz žepa i 10 K denarja. Sum se je takoj obrnil na restavracijskega vajenca Otona Regenfelderja roje* nega 1896. leta na Isoli v Istri. Dečko je šel danes namesto v službo na južni kolodvor, kamor mu je njegov souslužbenec sledil ter Zadevo javil tam službujočemu stražniku Večerinu, ki je vajenca odvedel na magistrat, kjer je tatvino priznal. Oddali so ga sodišču. — Izgubljeno in najdeno. Delavka v tobačni tovarni Antonija Balanova je izgubila črno ročno torbico; ravnotako torbico je izgU' bila tudi modistka Ana Eberletova. — Župnik v pok. gospod Anton Berce je našel zlato verižico. — C. kr. kancelist Jožef Černivc je našel zlato brožo, kakor tudi šolska učenka He: lena Černivčeva. Brožo dobi izgubiteljica Prl najditelju v Ilirski ulici št. 21. Idrija. — Krajevni odbor nameravane železnih® proge Škofja Loka čez Žiri. Idrije do Sv. cije se je konstituiral za naš okraj 19. a^u, ~ pri sestanku v Idriji. Izvoljeni so: za itiesw° občino Idrijo: župan Ivan Štraus, svetovalec Andrej Primožič ter odbornik Leopold Troha. Za c. kr. rudniško ravnateljstvo dvorni svetnm 'ARTUR HOLITSCHER: Mačka v tovarni za klavirje. (Nadaljevanje.) i Delavec, ki je star nad štirideset let, dobi prav težko mesto v trgovskem obratu ali kje drugje. Težko je pa tudi štiridesetletniku mesto Obdržati. Paznik poroča šefu na kratko, pridni, Spretni delavec dobi v soboto v zavitku poleg tedenske mezde s strojno pisavo popisano cunjo, S katero gre lehko naravnost v vodo. To je še najbolj pametno, kar more storiti. Paznik telefonira neki pisarni, v ponedeljek ob šestih zjutraj stoji petsto mladih mož pred vrati tovarne, kjer visi tabla: »Pri nas ne sprejemamo ljudi, ki so stari nad štirideset let!« In paznik lehko potem izbira med najkrepkejšimi in najmlajšimi. V Novem Jorku so mi pokazali delavca, ki si barva lase; nekaj vsakdanjega je, da si namažejo delavci senci z voščilom za čevlje, preden gredo na svoj delovni prostor; nekateri se namažejo z rdečilom; drugi izdajajo po 10 dolarjev na mesec za »drugs«, to se pravi: za ar-zenikove preparate, ki umetno pospešuje delovanje srca v delovnem času. V Čikagi sem bral v nekem časopisu članek z napisom: »Kaj lehko začne štiridesetleten delavec, ki je izgubil svoj delovni prostor?« Odgovor: gre lehko na primer za vratarja h kinematografičnem gledališču. Danes raztrgam še ostali del priporočilnih pisem, ki senujih imel s seboj na naslov različnih velikih trgovcev, tovarnarjev, miljotiarjev v Čikagi in ki sem jih ves čas svojega potovanja prenašal s seboj. Saj vem že na pamet, kako bo potekel naš pogovor. Najmanj sedemnajstkrat sem imel popolnoma enak dvogovor S trgovci, tovarnarji, miljonarji. Po preteku petih minut je pričel obirati »Labour Union«, Čez deset minut sva dospela do dobrodelnih organizacij in ko je potem poskočil, planil k oknu in mi pokazal nebotičnike onkraj ceste, v dokaz kako čudovito raste domovina, tedaj sem vedel, da je prišel čas, da snamem svoj površnik s kljuke. Ker vse, kar je za tem prišlo, so bila štiri nova priporočilna pisma na trgoVce, tovarnarje, miljonarje, ki so markirala pobožno željo: Vrag naj te vzame, Evropejec! Kaj se zgodi s starimi, izsesanimi, odstavljenimi delavci, ki so štiridesetletniki, a nimajo še dovelj prihrankov, ki se niti niso še povzdignili do časti paznika, kaj se zgodi z žrtvami? K sreči umrje ameriški delavec mlad. K svoji sreči! V nesrečo Amerike se strahotno množi število samomorov, bolezni na umu, zločinov iz bede. Blaznice in prisilne delavnice rastejo v Ameriki iz tal kakor gobe po dežju. V industrijskih mestih so me po solnčnem zahodu oblegali berači tako, kakor se to zgodi le še v Rimu in Neaplju. Kdor si hoče napraviti o najbolj brezupnem ponižanju človeške kreature sliko, ta naj gre v ljudske hotele v Kanzas-City, v South-Slark Street v Čikagi, in v mnogo slavljene »Mills-hotel« na vzhodni strani Novega Jorka, naj ob eni ponoči gleda uvrščenje »bread-line« (kruhove črte) pred vrati nekaterih večjih jedilnic, dobrodelne armade, misjo-nov za kruh in juho, ob vsem štirikotniku hiš, dvatisoč, tritisoč krepkih mož, ki tiho in potrpežljivo čakajo, brezposelni, stradajoči, skromni, berači v noči . . . Naj tudi poizveduje v dobrodelnih uradih velikih mest po »zaostalih« vagabundov, ki so se odpravili z zadnjo tedensko mezdo v žepu v vabljivi, divji zapad, od kjer se ne vrnejo nikdar več! Ameriški problem najtežje vrste je tudi oni ameriškega vlačuganja, »tramp«. Zidovsko prebivalstvo in židovski priseljenci prispevajo strahotno visoko število k temu »pokljcu«. Ubog židovski delavec, ki pride že ves izžet, premagan že pred bojem, od domačih pogromov čisto brezkrven, v deželo svobode in zmagonosne energije, se ne more dolgo upirati ameriškemu tempu. Voliti mu je med samomorom, smrti vsled popolnega izčrpanja, blaznostjo in zločinom. Izvoli potepuštvo. Brez slovesa zapusti ženo in otroke, navadno v starosti sedemintrideset do štirideset let, postane »bum« ter izgine na zapad ali pa na jug. Amerikanec je dobrosrčen; 'da bi kdo kar tako meni nič, tebi nič, umrl od lakote, tega ne pusti. Ubožni ne oškoduje nobenega ubožca. Le bogatinec prizadeva ubogemu žgoče trpljenje. Celo veliki filantrop in mirovni apostel Car-negie se izkaže pri natančnejšem pregledovanju kot najbolj hinavski, najbolj neusmiljen krvoses. V pittsburških tovarnah velja še vedno štiriindvajseturni »šilit«, zloglasni »šilit« »dvojne zajtrkovalne košarice«. Vsi, ki so si nadeli nalogo, da razkrijejo brez usmiljenja vso nesnago, vsi ti ameriški intelektualci so ob obzidju pittsburških grozot zaman pributali krvave srage na glavi. Kakor hitro pa ne gre za »kšeft« in za izmeno energije in moči za denar in hrano, so obrnili revni in bogati takorekoč svojo čuv-stveno notranjost narobe. Kaj riskira ubogi židovski ali drugoverski »bum« pri vsej tej štoriji? Hujše, kakor se mu je godilo v znojni stiskalnici in v natlačenem stanovanju, se mu prav gotovo ne godi na prostem in pri ljudeh v širni samoti. Da se le prerine do pacifika, potem j: lazzaroni ali kaj sličnega, in je na konju. In če prav ne? Smrt se mu smehlja iz daljave kot tolažnica in mila, skrbna gospodinja. Naj se brigajo dobrodelni zavodi za njegove »zaostale«. Kaj mu mar žena in otroci? Njihova beda in zapuščenost jih bo bolj skrbno vodila skozi življenje, kakor bi jih bil zamogel on, ko je bil še pri »živllenju«. Ali ima morda on na vesti ženo in otroke? Nočem denuncirati posameznih tovarn, ki sem jih videl, ali vendar nisem pričakoval, to že moram reči, takšnih merilnih, nehigijeničnih in zločinskih obratov. Da sem še sam prišel s celo kožo iz teh prostorov, v katerih vrše transmisije brez varnostnega omrežja, vrel vosek prši naokolo. kjer drgnejo eter brez krinke na obrazu ou usnje, kjer tisoč nedostatkov preži korak za korakom in gledalcu revoltirajo čuvstvo, se imam edino zahvaliti svojemu angelu varim« kateremu izrečem javno svojo najtoplejšo zahvalo. Zavarovanje zoper nezgode, starostno prf' skrbovanje, invaliditetne pokojnine in sličfl«1 civiliziranih stvari ne pozna demokratična dežela svobodnega tekmovanja. Poleg beračev j® zdravo kožo dirnejo neprijetno pohabljenci vsen kategorij. Rabelais si bi ne bil mogel želeti bo« ( grotesknih malopridnežev, kakor so te postav^ pohabljene v divjem tovarniškem vrvenju, ki tj srečavajo po cestah, v »salonih« (beznicah), Pf: liftovih ročicah, ki jih vrte. Ali ni le telesna pohabljenost, ki zbuja s0' čutje opazovalca, temveč mnogo hujša je P^ habljenost duše, ki jo današnji proizvajalni fl čin povzročuje v delavcih. Kolobar, ki dovaža cvileče prešiče v Armourjevih klavnicah majhnemu čokatcu, s, vrti na povelje paznikov, in če se je danes suka z naglico 25 živali na minuto, zadostuje en *k°' leb, da se jutri vrti z naglico 30 živali na m1' nuto. Ako ubogo bitje v dvorani za zavijanje ' ‘ dan 15.000 škatelj zavije v papir — njene ro se gibljejo z besno naglico, tako da se prsti K J maj vidijo — tedaj zadostuje zlovoljen po^'^ nadzorovalke in jutri bo zavila, pod strasu0 odpovedi, 16.000 in 17.000 škateljv (Konec prihodnjič.) Samo pri tvrdsi £ C 0 s-( a, 1 0) 'M 5? 3 o 1mho< »2. c« *r o N t->. t3 O C O Cenik zastonj in poštni ne prosto. K; Jos. Billek, za c. kr. gozdno direkcijo v Gorici gozdni mojster g. Ernest Friedrich, za okrajni cestni odbor g. Fran Didič. Za občino Dole g. Štefan pl. Premerstein in Štefan Rejc. Za Spodnjo Idrijo župan g. Andrej Svetličič in S. Fran Božiček. V deputacijo k ministrstvu sta bila izvoljena g. dvorni svetnik Billek in župan »Van Štraus. — Vojaški nabor. Dne 19. in 20. avgusta so Se_ pri nas vršili vojaški nabori. Prvi dan je Pnšlo iz sosednjih občin 159 mladeničev. 3 tujci o enoletni in 8 prostovoljcev, skupaj 173 mladeničev. Potrjenih je bilo iz sosednjih občin 33, tutec 1, enoletni prostovoljec 1 in prostovlj-«ev 7. skupaj 42 mladeničev. Drugi dan je prišlo k naboru 103 domači, 13 tujcev, in 1 eno- Prostovoljec, skupaj 117 mladeničev. Polenih je bi[o 23 domačih, 4 tujci in 1 enoletni Prostovoljec, skupaj 28 potrjenih. Število po-irjenih v idrijskem sodnem okraju se je letos '•Krčilo. Vzrok bo menda ne prevelike dobrote gladine tega okraja. Posebno žalostno je gle-JJati. koliko kmečkih sinov ima kilo. Na opombo zdravnika, naj se da operirati, so sledili odgovori: operirati se ne dam. Zopet novi dokazi, koliko izobrazbe so v zdravstvenem oziru doprinesle sedanje razmere naši mladini po deželi. — Društvo »Splošno mladinska zveza« v Idriji priredi v proslavo desetletnice kolesarskega društva »Sloge« v Idriji v soboto zvečer 24. avgusta v pivarni pri »Črnem orlu« Jvan Cankarjevo socialno dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«. Začetek ob pol 9. zvečer. — Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji naganja, da so se k udeležbi proslave desetletnice obstanka »Sloge« doslej priglasila sledeča društva: Društvi »Ciorica« in »Danica« v Go-r’ci, »Dolina« pri Bači in »Klub slovenskih bi-ciklistov« v Ljubljani. Kakor kaže po prijavi še oiugih prijateljih športa izven društev bo ta cki>.nH 'ePa Dolžnost je tudi naših delav-n-- ,ev> k tej slavnosti somišljenikov Pnpomorejo s svojim posetom. 23. avgusta od 6. zjutraj do dne 24. avgusta do 6. zvečer, dne 26. avgusta od 6. zjutraj do dne 28. avgusta do 6. zvečer. Kot znamenje zapora za navzdol se vozeča plavila in splave se bo razpela približno 300 metrov na zgornji strani cestnega mosta (kilometersko znamenje ^45) rdeča zastava, oziroma rdeča svetilnica, kažoča proti vodi in morajo vsa plavila, dokler bo dano to znamenje, četudi čez prej omenjene dobe, pristani ti. — Tatvine v skladišču na celjskem kolo- dvoru. Kakor poročajo, se v skladišču dogajajo že delj časa sem različne tatvine. Vodstvo je za izsleditev 'tatu, ali za podatke, po kateril bi se dalo tatove izslediti, razpisalo 20 K nagrade. — Mefrjzalernsko drevo. Na celjskem tako-zvanem slavnostnem travniku so podrli več kot 600 let staro ogromno topolovo drevo. Bilo i je že popolnoma strohnelo in so se veje že same lomile ter padale na tla. Velikan je imel v obsegu okrog pet metrov. — V pijanosti. V Jezernikovi gostilni v Lo-krovcu v celjski okolici so te dni popivali fantje, in med njimi tudi zidar Janez Polner. Ko so se ga že precej navlekli, so se stepli in Polnerja je nekdo udaril s steklenico tako hudo po glavi, da je dobil nevarno rano. Goriško. — Iz Sv. Daniela. V ponedeljek zvečer sc je vršil tukaj važen sestanek strojevodij. Na dnevnem redu je bilo službeno razmerje pod okrajnim tržaškim ravnateljstvom državne železnice. Tržaško železničarsko tajništvo je zastopal sodrug Kopač. Personalno komisijo je zastopal sodrug Petrič iz Ljubljane. Sestanek je bil velike važnosti in koristi. Razpravljalo se je in poročalo o službenih lokalnih razmerah strojevodij in so bili sprejeti tudi tozadevni predlogi. Predlogi se predlože v pregled personalni komisiji; dočim se bodo ukrepi glede na variabilne prejemke predložili centralni personalni komisiji. Končno se je tudi sklenilo, da imata skupine v Ljubljani in v Trstu skupno sklicati take sestanke vsak mesec. Ta sklep je vsega uvaževanja in odobravanja vreden. Le s skupnim smotrenim sodelovanjem bo mogoče doseči to, kar se po vsej pravici zahteva. Važne in velike moralne in materielne koristi bo ta sklep sodrugov strojevodij. — Sankcioniran zakon. Cesar je sankcioniral zakonski načrt goriškega deželnega zbora glede na osuševanje močvirja okoli Ogleja in Terza. Josip Gans. v rejših J« stal nedeljo je umrl v Beljaku eden najsta-štajerskih* sodrugov, Josip Gans. Gans . od prvega početka štajerskega delav-J;etga gibanja v vrstah bojujočega se proleta-j ta. Bil je priča strašnega medsebojnega me-fjenia avstrijskih delavcev, ki so se v veselje •»uide in izkoriščevalcev razcepili in se v do-81°vnem pomenu do noža borili med sabo. Bil Pa je tudi eden tistih, ki so pozdravili na hain-*e tega poskočile. Inozemski delavci so obljubili svojo pomoč. Delavci zahtevajo, da se razglasi generalna stavka tisti dan, ko se izroči zbornici predlog o reviziji volilne pravice. Nekakšen kompromis skušajo doseči s tem, da dovolijo splošno volilno pravico in drug glas za družinske očete. GENERALNA STAVKA V RIMU. Rim, 21. avgusta. Včeraj je bila od 4. do 6. popoldne dveurna generalna stavka, ki se je je udeleževalo 30.000 delavcev. Stsivka je bila naperjena proti odredbi, ki otežuje sprejem V bolnice. SMRT RUDARJEV. Trije mrtvi. Bochum, 22. avgusta. V drugem rovu Neu-mlihl se je zgodila včeraj eksplozija premogovega prahu. Trije rudarji so mrtvi, dva težke ranjena. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. Novi Jork, 21. avgusta. Policijski lajtnant Becker je'obtožen Rosenthalovega umora. Ze-lig je izpovedal, da je le vsled strahu pred Beckerjem najel štiri morilce, da bi umorili Ro-senthala. Becker je v teku osmih mesecev pri dvanajstih bankah naložil 90.000 dolarjev. Sheppsa, ki so ga predvčerajšnjem prepeljali v Novi Jork, je vse priznal in izpovedal, da je bil le slamnati mož lajtnanta Beckerja. Denar za umor je izplačal morilcem po Beckerjevem naročilu. KITAJSKA REPUBLIKA. Dr. Sunyatsen. London, 22. avgusta. Iz Pekinga poročajo: Dr. Sunyatsen je v Taku in nadaljuje popotovanje čez Tlentsin v Pariz, lz San Frančiška izvirajoče vesti o njegovem umoru so neres-nične REVOLUCIJA V NIKARAGVI. London, 22. avgusta. Blizu glavnega mesta Managve so uporniki posekali vso posadko glavnega mesta, ki je štela 500 mož. Novice. * Kulturno delo Rusije. Profesor Browne je poslal londonskemu listu »Daily News« pismo, v katerem opisuje krščansko-evropsko kulturo, ki jo razširja Rusija s splošnim odobravanjem vseh velesil v Perziji. Poroča o fotografijah iz Tebrisa, ki osvetljujejo delo osvobo-jevalcev: »En znak njihove politike so vislice, na katerih vise ostanki nekaj najboljših in naj-prosvetljenejših narodnih voditeljev iz I ebrisa. Drugi znak je, da zapirajo šole in tiskarne, da razstreljavajo z dinamitom stare spomenike in privatne hiše in da zopet upeljavajo najslabejše strani stare politike. Nekatere fotografije ka- žejo Ruse pri delu one vrste, kakor je dobro znano iz Kavkaza, baltiških provinc in drugje. Druge kažejo delovanje Samad kana Slmaja-ud-Davla, besnega nazadnjaka in pristaša odgnanega šaha, ki je sledil Rusom v mesto in ki so ga priznali za guvernerja. Z Mihovim odobravanjem se je lotil dela, ki g .i niso mogli dobro opraviti: nabadanje, pohabljanje, ljudi obešati z glavo nizdol, sekati jih na kose in te kose razobešati po bazarjih, kakor razobešajo meso po mesnicah.« * Najstarejše drevo na Češkem. V "i-bachu pri Cvikovi stoji tisa, ki je stara -uUO let. V zadnjih letih se je drevo nekoliko zmanjšalo, ker so izkopali prostor med koreninami, da so postavili mize tje. Sedaj bodo pa dobro pazili nanj, da ne pogine ta velikan med drevesi. * Ropar Musoiino v zaporu. Znani italijanski ropar Musoiino, ki je obsojen v dosmrtno ieeo, je 25. julija prestal desetletno dobo posamičnega zapora, kar je najvišja izmera kazni, ki jo pozna italijanski kazenski zakonik. Malokateri jetnik preživi eno ali dve leti posamičnega zapora, ne da bi postal blazen ali da ne bi umrl za jetiko. Večkrat so poročali tudi o Mu-solinu, da je postal blazen in da je jetičen, a sedaj piše »Giornale di Sicilia«, da celo strahote posamičnega zapora niso škodovale brigantu. Musolina so spoznali zdravniki ob času obsodbe za telesno in duševno krepko razvitega človeka in da je celo njegova umstvena nadarjenost nr 1 povprečnostjo in da je postal le zaradi nesrečnih okolščin zločinec, največ vsled neke nedolžne obsodbe. Musoiino pozna kaj dobro vse svoje pravice kot jetnik. Ko so ga prepeljali v drugo kaznilnico, ni hotel nesti prtljage in je pozval karabinerja, naj najame nosilca. Zahteval je tudi v novi kaznilnici, da ga puste v skupno delavnico, ali nadzorstveni organi se boje, da bi Musoiino ne pobegnil in ga še strožje nadzirajo in da uživa še manj svobode, kakor jo uživajo njegovi sojetniki. Musoiino je že enkrat pobegnil iz preiskovalnega zapora in država je izmetala en miljon lir. da so ga zopet dobili. Gotovo bi bilo pa v Siciliji roparstvo mnogo manj razvito, ko bi bila italijanska vlada izdala oni miljon raje za šole in za gradnjo poštenih cest. Pretep v cerkvi. V Marijini cerkvi v Krakovu so se dogodili v petek med službo božjo razburljivi prizori. Dve ženski sta se pričeli kregati iz ljubosumnosti. Besede niso zadostovale, začeli sta se tudi pretepati. Okolo stoječi so ju mirili, a vse zastonj, ženski sta se pretepali dalje. Škandal je postal tako velik, da je nastala med drugimi, ki so stali bolj v ozadju, panika. Vse je drlo k izhodu; k sreči ie prišla ravno v tem trenotku policija, ki je pomirila množico in aretirala ženski. * Osemi Kohnov pri eni obravnavi. Na Dunaju so počitnice za porotne obravnave pri koncu. Za zadnje dni v mesecu je določena večdnevna razprava proti osmim obtožencem, ki so izvrševali skupne tatvine. Ti obtoženci so dobili zagovornike, določene od sodišča. Ker določujejo odvetnike 'po abecednem redu, je slučaj nanesel, da bo imel vsak od osmih obtožencev zagovornika z imenom Kolin in sicer sledeče gospode: dr. Aleksander Kohn, dr. Artur Kohn, dr. Bertold Kohn, dr. Emil Kohn, dr. Gustav Kolin, dr. Jožef Kohn, dr. Karel Teodor Kohn in dr. Leopold Kolin. Na Dunaju so še trije odvetniki, razen že imenovanih, z imenom Kohn. Tatinska družba pa ni tako velika, da bi še ostali trije dobili zagovorništvo. * Kolera na Rumunskem. V Besarabiji je obolelo pet oseb za azijatsko kolero, tri od teh so umrle. Tudi v Jassyju, Bukarešti in drugih mestih v Moldavi in Valahiji se pojavlja sumljiva obolelost in se vsak dan bolj množi. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo zaprtje rumunske meje proti Besarabiji. Delavsko gibanje. ~ .Zdravnik o potrebi doousfa. V socialno nazadnjaških krogih še vedno prevladuje mnenje, da je poletni dopust za delavca nepotrebna potrata časa. Kako krivičen je ta nazor, nas pouče izvajanja dr. Alfonza Fischerja v »Deutsche Industriebeamtenzeitung«, kier pravi med drugim: Imamo bolehanja, kar mi potrdi vsak zdravnik, ki se peča z zdravljenjem, ki jih ni mogoče drugače ozdraviti kakor potom spremene zraka. Niso to sicer naj-hujše bolezni, ki povzročajo popolno onemoglost za delo. Bledica, pomanjkanje krvi. nervoznost. obolenja sopil in še več drugih so bolezni, ki bolnika spočetka ne ovirajo mnogo pri delu, ki pa se polagoma razvijejo v hujše zlo, če se ne zdravijo in ozdravijo pravočasno. Bolniške blagajne v takih primerih že 'danes večkrat dovoljujem primerna zdravilišča. Napačno je pa, če čakamo, da bolezen izbruhne. Vsakdo vendar ve, da je boljše čuvati se bolezni nego jih zdraviti. Delavstvo je večinoma izpostavljeno pri svojem delu škodljivim vplivom. To velja posebno za tisto delavstvo, ki ima opraviti s strupenimi snovmi, mora delati v dušnih plinih in smradu; isto pa velja tudi za vse tiste, ki vdihavajo mnogo prahu in imajo premalo časa za svoje prezračevanje in za zabave na prostem. Pri vseh teh milijonih oseb ne smemo čakati, če nam je blagor posameznika in človeštva sploh pri srcu, da bi se pokazala bolezen pri njih, nego odvrniti moramo bolezen pravočasno. In najboljši pomoček v tem pogledu je vsakoleten dopust. Omeniti pa še moram, da dopust dveh ali treh dni ne pomeni ničesar, često je še škodljiv. Kaj naj počne delavec tako kratek čas? Dopust za od-počitek mora trajati vsaj teden dni. če hočemo da resnično koristi; le tedaj bo delavca osvežil telesno in duševno. — Tako zdravnik. Pri nas smemo še govoriti o dopustu le jako malo: dobivajo ga samo tisti, ki jim je zakonito zajamčen. V tem pogledu je torej pri nas potreba še mnogo zmisla za najnujneje socialne potrebe. Španski črni bezeg. Bonifacijeva korespondenca, v kateri je nanizana modrost avstrijskih katoličanov in ki je vsem zaslepljenim vernikom studenec kristalne resnice, prinaša v številki od 1. avgusta tako krasne cvetke z drevesa katoliškega spoznanja, da jih morajo poduhati tudi »Zarjini« čitatelji: Stran 218. »Prelesten prizor za angele in ljudi in čudovito .izpričevalo za moč katoliške vere je, če star človek, sivolasec, svoje grehe in zmote blažensko zaupa sodbi neizkušenega mladeniča, ki je njemu nasproti dostikrat kakor otrok.« — »On (katoliški duhovnik) naj bo umen vodja delavskih društev pravtako kakor tudi vodnik pobožnih bratovščin in razposajenih dijaških društev.« Stran 219. »Katoliški profesor veronauka je brezdvotnno najvažnejša osebnost vsega zavoda (namreč gimnazije ali realke.)« Stran 221. »Povsod (na srednjih šolah), kjer še ni marijanskih bratovščin, se morajo upc-Ijati. Postava ni tej upeljavi prav nič na poti in je tudi ne prepoveduje.« Stran 224. »Sveto obhajilo obdržuje in in pomnožuje nadnaravno življenje in garantira večno življenje. Zakaj nadnaravno življenje milosti tukaj je brst, iz katerega se razvije tam cvet glorije večnega življenja.« Stran 225. (Nanaša se na protest proti Heindlovem predlogu za subvencijo 52.000 K za slavje evharističnega kongresa.) »Prakato-liški Dunaj, ki ga je doletela čast, da se v njem vrši kongres, naj torej zaostane za Madridom in Montrealom, da niti svojega katoličanstva ne bi smel pokazati tako, kakor se zdi primerno njegovemu zastopstvu, ki je edino poklicano ga zastopati, občinskemu svetu.« — »Vsak naj ima za svojo največjo čast, da odpravi sramoto, ki je zadana vsemu cesarskemu mestu s tem, da dela z vsemi močmi k uspehu kongresa. Stran 226. »Na Portugalskem so vrgli kraljevo rodbino le nekateri prostozidarji iz armade, ki so prelomili prisego.« Stran 228. (O oklufotanem kornem poveljniku): »Ako feldmaršallajtnant Boroevič kot vesten predstojnik vseh doslej naštetih okolščin ni izgubil izpred oči in je tudi temu primerno ravnal, tedaj mu morajo biti hvaležni vsi, katerim je le količkaj za družabni red in javno moralo.« (Boroevič je namreč preprečil, da podpolkovnik Hartel ni mogel ligitimirati s cerkvenim, zakramentalnim zakonom svojih nezakonskih otrok.) »V tako ostrem slučaju zahteva javna morala, da se vsakdo postavi ob Boroevi-čevo stran. Gospod Boroevič je splošnemu dobrobiti! napravil zelo veliko uslugo. Prav posebno zato, ker ta usluga ni bila mogoča brez osebnih žrtev in samozatajevanja.« V korespondenci od 15. avgusta, str. 235. »Prepiri med katoličani so pri njih le znak svežega, utripajočega življenja, ki je v njih živo in ki vodi k delovanju, gibanju in novemu stvar-janju; pri drugih konfesijah so pa prepiri nazadovanje, smrtni zdihljaji.« Stran 236. »Da živi dolgo, živi kakor katoliška terkev, to je čudež.« Stran 248. ... «ker še vedno ne vedo, da je vsaka beseda krasne Boromejeve enciklike najpopolnejša resnica.« Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. »Kavarna Prešeren" Na novo prenovljena, izvrstna postrežba tu- in inozemski Časopisi, dobra pijača, znano najboljši sladoled, novi biljardi, vrt. Za obilen obisk se vljudno priporoča Karol Polajnar, kavarnar. a—— Javna dražba stavbene parcele v Idriji Dne 31. avgusta ob 11. dopoldne se bo stavbena parcela Julija Petriča v Idriji tik glavne ceste po zahtevanju Josipa Šepetavca, sedaj v konkurzu, zastopanega po dr. Fran Novaku na javni dražbi sodnijsko prodala. mamams mm Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro .kavarna" poštno ležeče Ljubljana I. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piuzza Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocesijonlran pokončevalec pod-gan, miši In mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pastil). — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Gl in ce, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. ‘3 a is CG *a 3 'r? oj a o •+-» *aT "So o a« II w\ -d o ‘EL 4 a 3 p ‘3. I I Najnovejšc! Nafnovej&e! Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, ka* kor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. --- A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Naročajte se na Zarjo! Bioglobin zdravniško priporočeno dljettično sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega obusdT' Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Sladni čaj tovarniška znamka Sladiti ir • ■ dosežejo, dobe tisti, ki uamesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, UFI! sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. -**• — pijo »SLADIN*, to je dr. pl. Trnk6czyja sladni čaj. Prihrani se pri mleka iVIOC! in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju r7*Jv»a-«ri£k? v g?sP°dinjstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. /jGLI d.VJt3J Zavitki po četrt kilograma stanejo 60 vinarjev, zahteva naj se tudi pri KA0| -rt rt Vipavi Ir o I Rgovcu- Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno OU [0 p* Ul! dUKCtJ sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn- Tk-r •'U.r.lS^S 1 koezv; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII., Josefstiid- J^| 3.1 D Olj Sl ZajtrK! terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schčnbrunner- * strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. -------------------------------- „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin v naslednjih Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesla S laž, Danajska cesta. -iterkovič, Dunajska cesta. UChs, Marije Terezije cesta Rivoli, na žel. prel. pri Nar. domu i 11 bič, Miklošičeva cesta. Senk, Resjjeva cesta. K anc, Sv. Petra cesta freo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. *emžaar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Selenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Plchler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska utica. Klelnstein, Jurčičev trg Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj “ Kotnih, Šiška i .ikar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta ,SLAVIJA‘ VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ tar vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje ln proti požaru le pri njej. - BANKA .SLAVIJA* ima posebno ugodna pogoje ln prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi v preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke .Slav je* so neizpodbitne in nezapadljive. Omotno podpira banka .Siavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem In osa-, mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K M milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojini Gano m GvIJen-K 2,406-719. KapltaliJ In škod pa Je do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto skega oddelka GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE” VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.