Posamezna številka 6 vinarjev.
S1EV. 213. Izven Ljubljane 8 vin. v iMnl v lorek, 17, septembra 1912.
Leio XL.
s== Velja po pošti: ==
Za oelo leto upre] . K 26-— sa pol lata „ . „ 13'— sa četrt lata „ . B 8-50 n en meaao „ . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno „ 20'— sa ostalo lnosemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
la ealo leto napra] . K 24-— sa pol leta „ . „ 12'— u eatrt leta „ , „ 8-— sa en meseo „ . „ 2'—
f iprnl yri]n» aistčn K 1-70
Inseratt:
Enoatolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . ...» 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enoatolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, livzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
K3- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8/OL Rokopisi sa na vračajo; nefranklrana pisma sa na = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6. Ttaj Avstr. poštne bran. račun it. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Noblesa.
Znano je, da se liberalci, socialni demokratje, svobodomiselci in sploh vsi, ki se imenujejo »antiklerikalci«, v boju zoper katoliško Cerkev, duhovščino in katoliške stranke ne pomišljajo poseči po kakršnemkoli orožju, da le svoj namen dosežejo. O nobeni napravi na svetu se liberalno in socialnodemo-kraško časopisje tako in toliko ne laže, kakor o Cerkvi, noben stan se tako nc blati kakor duhovniški, nikogar bolj ne preganjajo kakor katoliškega laika. Tudi v naši domovini je tako, morebiti hujše, kakor sploh kje na civilizova-nem svetu, izvzemši Ameriko, koder so uredniki stalno z revolverji oboroženi, kakor nam Marc Tvain tako lepo opisuje. Gotovo pa je to, da najbrže niti Amerikanci ne prekašajo neke vrste slovenske žurnalistike, ki brez ozira na etične zakone trga osebnost nasprotnika kakor lačen volk ovco in iz sovraštva razgalja svetu njegove najintimnejše zadeve, katerikrat celo take stvari, ki niso moralno sramotne, ampak fizično gnjusne. (Vide »Dan« 16. t. m.)
Pri tem se človek nehote spomni na Jezuite, ki so danes zopet na dnevnem redu. Kaj so že vse jezuitom zrekli! Od tistega dne, ko je Ignacij Lojolski ustanovil družbo Jezusovo, pa do danes, kako so jih opsovali, koliko se o tem redu zlagali, kako jezuite denun-cirali in preganjali! In če vzameš v roke Pascalova provincialna pisma ali pa Grassmannov pamflet, vedno ista obrekovanja, ista sumničenja, iste strupene laži. Enkrat jim očitajo, da so sovražni življenju, Ignacij Lojolski da je bil malo menj kot nor asket, da hočejo ubiti najlepše človeške nagone, drugikrat pa pravijo, da je morala jezuitov laksna, da znajo iz vsakega velikega greha napraviti mali, da so zlasti v zadevah spolskega življenia široke vesti itd. Zdaj jih denuncirajo kot prijatelje plemstva, dinastije in mogočnikov tega sveta, zdaj jih zopet črnijo, da so revolucionarci, da je njihov red učil umor kraljev, da je njihov patriotizem le hinavščina. In celo to se bere po svobodomiselnih knjižurali, da so že papeže strmoglavili. Socialni demokrat pa, ki je v znanstvenem oziru
povprečno kot masa najplitvejši med vsemi, se drzne celo jezuite dolžiti sovraštva do vede.
Kaj pa na to jezuiti? Molče ali pa se ozirajo lc na tiste očitke, ki imajo nekaj videza utemeljenosti, to pa tudi vednole z izredno, občudovanja vredno in neprekosljivo nobleso. V tem se izkazujejo kot pravi sinovi katoliške Cerkve. Poglejmo n. pr. nemške jezuite. Izgnani so iz domovine, zanje velja izjemna postava, ne smatrajo se za državljane kakor drugi, protestantovško časopisje jih napada s tisto umazano srditostjo, ki jo je podedovalo od Martina Luthra. Kaj pa jezuiti? Zbrali so se večinoma na Holandskem in tam študirajo po tradiciji svojega reda ter bogatijo nemško znanost. V vojski leta 1870./71. so stregli bolnikom brez razlike konfesijc. Oddaleč pomagajo s svojimi sveti delavski organizaciji, karita-tivnim društvom, vsaki dobri stvari. Pater Cohausz je na zadnjem katoliškem shodu v Aachnu (posamezniki smejo v Nemčijo) vse zborovalce s svojim patriotiškim govorom tako navdušil kakor še nobeden pred njim. Tako vračajo jezuiti Nemčiji preganjanje. Nasprotnih listov nikoli ne tožijo, dasi je nemška justica zelo zanesljiva, v svojih »Stimmen aus Maria Laacli« na podle napade nikoli ne odgovarjajo in tistega grofa Hoensbrocha, ki jc 14 let njihovemu redu pripadal, kjer se mu je vseskozi dobro godilo, zdaj pa bivše sobrate z vso nizkotnostjo napada, dosledno od početka ignorirajo, kakor bi ga ne bilo.
In nasprotniki? Ni dolgo tega, je list »Post«, glasilo svobodnokonserva-tivne stranke, sicer ugleden časopis, z ozirom na to, da je postava glede jezuitov izjemna postava, tako-lc odgovoril: »Z isto pravico kakor jezuiti bi se lahko tudi banditi, gospodje morilci in konečno celo dezerterji pritoževali, da stoje pod izjemno postavo!« — Na strani jezuitov divna noblesa — na strani nasprotnikov najnižja sirovost.
Katoličanom more to biti za zgled, ki je posnemanja vreden.
Slovensko seKdja evMčBgp
Shajališče Slovencev je bila, kakor jc bilo naprej naznanjeno, frančiškanska cerkev sredi mesta, blizu sv.
Štefana. Cerkev je že sama posebi jako lepa; ob tej priliki je bila pa še sijajno okrašena, z venci vsa preprežena; več sto met r o v vencev so v ta namen porabili. Samo eno pomanjkljivost jc imela, namreč: bila je — premajhna. To smo mi že od prvega početka, ko so nam jo odkazali, trdili, ter zahtevali drugo cerkev; pa je nismo dobili. Tolažili smo se s tem, da gotovo ne bodo vsi naši ljudje v našo cerkev silili, marveč se po mestu razkropili. Toda motili smo se. Naši ljudje so razodevali ves čas kongresa občudovanja vredno gorečnost, požrtvovalnost in tudi potrpežljivost, katere je bilo potreba precej. Cerkev naša je bila vsako jutro in večer ob 6. do zadnjega kotička napolnjena in šc niso mogli vsi noter.
Program naš, ki je bil dvakrat v »Slovencu« natisnjen, se jc izvršil le z par malimi premembami. Govore prinese. »Bogoljub«. Zelo slovesno jc bilo zjutraj pri pontifikalnih mašah; lepo, vspodbudno in domače je bilo zvečer, ko smo imeli — vsak dan — pete lita-nije Jezusovega Srca. Odpevala je vsa cerkev, mogočno, pa ne kričeče, marveč prav nežno. Pevci na koru so ob vseh prilikah peli jako lepo.
Ob priliki takega domačega petja sem slišal v zakristiji na svoja ušesa — citiram izvirno, ker prestaviti se ne da tako dobro: »O, wie die Sloveucn schon singtjn! Mehrstimmig. VVunderbar! \Vir Wiener mussen uns schamen, dass wir so was nicht zustande bringen. Hoch--.viirden Sie konnen auf ihre Slovenen stolz sein!« Enako sodbo smo pa tudi ol> drugih prilikah žc slišali iz ust tujcev. Da, naše cerkveno petje domačega značaja je za nas same veselje in vspodbuda, pred tujci pa naša čast; je naroden zaklad, ki si ga pri vsem opravičenem cerkvenem glasbenem napredku in moderniziranju ne smemo dati vzeti za nobeno ceno in ga ne zanemariti, marveč skrbno gojiti!
Zadnje — sklepno — cerkveno opravilo smo imeli nc v frančiškanski ampak v cerkvi sv. Elizabete blizu kolodvora, kamor smo odkorakali naravnost iz cerkve. Korošci so imeli svoj poseben sklep v cerkvi sv. Janeza v Favoritih, ker je njih vlak odšel pozneje.
Poleg cerkvenih shodov smo imeli izven cerkve dva sestanka. Prvi je bil v petek dopoldne v dvorani rokodelskega doma na Gumpendorferci v VI. okraju. Dolgo smo iskali kake dvora-
ne, kjer bi se mogli izven cerkve sniti in kaj pogovoriti, šele po dolgem iskanju se nam je posrečilo dobiti to veliko in lepo dvorano. In kako srečna jc bila ta pridobitev, smo videli ob našem zborovanju, ki se jc izvršilo na izredno za-dovoljnost vseh navzočih. Zborovanje je vodil dr. Brejc, ki je v svojem uvodnem nagovoru krepko in energič-. no, kakor on zna, naglašal veliki pomen kongresa za nas in nasprotnike Cerkve. Prvi jc govoril profesor Cizel iz Gorice: »Katoliški lajik — praktičen kristjan«. Za njim je pa deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič temeljito obdelal predmet »Presvcta Ev-haristija in naša javnost«. Za nameček jc bil še naprošen sodnik dr. Matija L a v r e n č i č iz Komna, ki je krepke in podomače šaljivo in resno, odkrite in brez fraz naštel toliko važnih in praktičnih naukov, ki jih je dal »sebi in drugim«, da takega govora iz ust lajika še nismo slišali. Napolnil nas je vse z zadovoljstvom in veseljem.
Ti govori so pač vredni, da bi jih čival vsak naš katoliški lajik; zato se bodo tudi natisnili.
Zborovanje sta počastila tudi ljubljanski knezoškof in tržaški škof. Oba sta tudi nastopila s kratkim nagovorom. Dr. Ivarlin je podal navzočim ne-akj zanimivih prizorov ali slik iz ev-harističnega kongresa, katerih vsi nisc mogli videti: skupno otroško obhajilo itd .Ljubljanski g. knezoškof pa je dal duška svojemu veselju nad tem zboro vanjem. Bekel je: Ko bi bil kdo danes tukaj, ki bi samo slišal govore, pa ne videl, kdo da govori, bi mislil, da govore prav goreči duhovniki, pa so lc gospodje svetnih stanov. Samo to našt zborovanje je vredno, da smo na Dunaj prišli.
K besedi se jc oglasil še župnik G o m i 1 š e k. Navzoči so bili poleg govornikov med drugim: Kom. svetnik Povše, vitez Pogačnik, dr. Vrstovšek. stolni dekan Kolar itd. Dvorana jc bila polna. — Deželni glavar dr. ŠusteršiČ in deželna odbornika dr. Lampe in dr Zajec so bili zadržani. Bili so isto. ure v avdienci pri kardinalu legatu van Bossurnu.
Po končanem zborovanju je bilo \ isti dvorani predavanje s skioptičnimi evharističnimi slikami. Slike je razlagal č. g. T u 1. Slik je 80 in so v resnici krasne, da tako lepih pri nas še nismo gledali. Vredno bi bilo, dobiti jih'k
LISTEK.
Moja desetletnico v Bohinju.
Slike z jezera. Spisal Silvin Sardenko.
(Konec.)
17. Večer na jezeru.
Veslo, počasi! . . . Uho poslušaj! Prijetna godba: Na gorskih piščalkah, eden višje, drugi nižje, svirajo vrelci in studenci, ki sc pri drugi skalni gruči kakor v tekmi izlivajo v jezero.
Ob tej sirenski godbi se tako lepo Umeva globoko zasnovana Hcinejeva balada: »Loreli«.
V tej skalni gruči stoji, komaj za en veslaj od brega, visoka skala, mogočna kakor tron, kjer kraljuje v tihi noči kraljica gorskih vil. To mora biti ona, o kateri pravi pesem:
»Halb zog sie ihn, halb sank er hin, und war nicht mehr gesehn . . .«
Kaj ko bi se z mojim čolnom tako Zgodilo.
Tesno mi je postalo pri srcu, od-vcsljal sem naprej mirno, ali bolje nad povodnjim gozdičem trsja in dračja, ki kipi iz jezerske globine, a ne more ali ne smem prav prikipeti na gladino. Po gozdiču pa se elegantno izprehaja bliskovita riba, kakor zakleta kraljičina.
Še par vesljajev in za mano je zadnja opasna skalna skupina, ki nosi v svojih rogovih leseno sidro: korenine nekdanjega drevesa.
Kakor forum Bomanum, nekaj divjega in divnega obenem so te gorske razvaline, zlasti šc ob viharnem polumraku.
Videl in slišal sem tak viharen večer na Bohinjskem jezeru. Gori v hotelu pri sv. Duhu, na pomolu drugega nadstropja sem stal in opazoval, kako se bliža jezeru huda ura.
Kakor v težkih slutnjah se je jezero polagoma vznemirjalo. Tam od Zla-toroga pa se je na jezeru nenadoma prikazal srebrn pas, ki je kakor plug rezal jezersko gladino. Kmalu je bilo vse jezero razorano; zakaj oni rezki plug se jc razdelil v troje podolgastih rezil, in v treh močnih navalih je vzburkal vode do skrajnih mej.
Slap Savice je odmeval z bobnečim glasom, ki se ni zdel več oni, kakor ga jc bilo sicer uho vajeno slišati. Bobnelo je kakor v železni peči, kadar zagori ogenj v njej. Pršivec pa. je mirno strmel v globočino, ni mu bilo mar nc bobnenja, ne valovanja, ne ihtenja vznemirjenega jezera, kakor da je on iz neznanih vzrokov vse to povzročil in sedaj gleda, kako se jezero, kot slabotno dete, zvija v bolečinah pod njegovimi nogami.
Šel sem počivat.
»Kako si počival?« me vpraša zjutraj moj tovariš.
»Dobro.«
x\li nisi slišal strašnega viharja ponoči?«
»Nisem.«
»Kako moreš v takem spati?«
»Jaz prav lahko, ravno takrat naj-ložje.«
Sam pa sem mislil: Kako da ne bi mogel spati, saj nisem jaz kriv tega viharja. Baje vprašaj: Kako more mirno spati oni, ki človeku po krivici napravi »hudo uro«? Taki trenotki so najhujši, in nemir na jezeru je le medla slika onega viharja, ki razsaja v duši, potrti od krivice.
18. Od brega na breg.
Moj čolnič je postal nemiren, valovi so ga vznemirili. A ti valovi so na vso moč poredni; šc mojih vesel se nc ustrašijo preveč. Pa dokler jih jc samo mala kompanija, že še gre; a kadar pridere cel škadron, ko sc penijo valovom grebeni, kakor tisti popoldan, ko sva vozila po jezeru s tovarišem Avg. Jagrom, takrat je druga.
Tovariš Jager sc jc z vso silo spustil z valovi v boj, a se jim je moral umakniti k bregu.
Ko sem ga videl v tem težkem boju, sem sani zase zapel ono, za ta slučaj nekoliko prenarejeno pesem:
»Jager mi jaga, kaj mi pomaga, fantič na čolnu tam, prevrnil ga bom.«
Valovi so hrumeli in besneli naprej.
Ko sva tako eno uro veslala in krmarila ob razburkanem jezeru, sva sc navadila te neprostovoljne gugalnice in. junaško sva jo urezala preko valov v hotel pri sv. Duhu.
A danes sem na nemirnem jezeru sam. Nekaj mi je reklo: kar pohlevno jo poberi s čolničem domov, dokler jc še čas.
Pogledal sem na rujavo oko, okroglo brazgotino na pobočju B r z c e v in sem nameril čolnič proti hospicu onkraj jezera. To rujavo oko gleda naravnost v naše zavetišče.
V slovo me je pozdravljal ljubek holm, »G r a j č i č« z imenom. Na svojih ramenih nosi lepo zeleno livado, vredno, da bi sprejela v svoje zatišje knežjo graščino.
Jezero je postajalo vedno glasneje in glasneje, bilo jc moj pridigar na praznični desetletnici v Bohinju.
Pridigalo mi jc isti nauk, samo na drug način, kakor svoj čas moj novo-mašni pridigar dr. Opeka, ali pozneje na novomašni svatbi i'ran Finžgar.
nam ter Razafi po druSlvili, kjer b! jih gotovo izmed vseh vrst slik ljudstvo najrajži gledalo; kakor tudi najrajši vidi nabožne predstave, ki naj bi se v bodoče bolj kot doslej gojile in kazale. Naj bi se dobil zlasti kdo, ki bi poslovenil Calderona, ki se je te dni na Dunaju predstavljal.
Tri ure smo bili skupaj. Po končanem zborovanju je bil lo en glas hvale.
V soboto večer je bila napravila ♦Straža« pozdravni večer na čast rojakom, udeležencem kongresa, v neki dvorani V. okraja.
Jaz sem začetek zamudil, ker sem prej — kakor vsak večer — z avtomobilom obletal vse šole po Favoritih, kjer so naši skupno stanovali, če sc ni v morju hiš kaka dušica zgubila in če so dobro spravljene.
Slovenci so sc v tako obilnem številu odzvali vabilu svojih dunajskih bratov, da jc bila sicer prostorna dvorana za ta večer veliko premajhna. Saj smo se pa ta večer res čutili tako domače tudi v velikem Dunaju, bratje pri bratih, svoji pri svojih, da so nam te urice minule kakor trenotek. Predsednik »Straže« g. Kvas je otvoril večer in pozdravil vse navzoče v imenu društva ter sc zahvalil za tako številen obisk. Za predsednika večera je bil izvoljen g. Pukel, ki je razložil pomen in delovanje »Straže« na Dunaju. Večer je počastil s svojo navzočnostjo naš vodja, deželni glavar Kranjske, g. dr. Šusteršič. S cesarskega dvora je prišel k nam, da se veseli s svojimi. Pozdravil je navzoče in izražal svoje veselje nad tem, da so se Slovenci v tako obilnem številu udeležili evharističnega kongresa. Še mnogi drugi odlikaši in dostojanstveniki so pozdravili večer. — Akademik Justin je pozdravil v imenu vDanice«, sestre »Slovenske Straže«, ter izrazil v njenem imenu željo, da bi si »Danica« z drugimi slovanskimi katoliškimi akademičnimi društvi rada postavila svoj lastni dom na Dunaju. Govorili so še: pisatelj Meško, dr. Medved, ured. Smodej, Gomilšek, Šva-ra i. dr. G. dr. Pogačnik je pozdravil v imenu Orla in povedal, da ravno slovenski Orli vzbujajo na Dunaju največ zanimanja. Le prehitro je minul čas, katerega smo preživeli na Dunaju v domači hiši. Tebi pa »Slovenska Straža«, bodi na tem mestu v imenu vseh tam zbranih izrečena naj prisrčne j ša zahvala.
O procesiji omenim samo toliko, da smo Slovenci šli, — razdeljeni po deželah — kakor je bilo naznanjeno, skupaj. Posebe zaslužijo omenjeni biti: koroški Slovenci, ki so v zelo častnem številu •— nad 400 — prihiteli na kongres in tvorili v sprevodu svojo skupino; pred njimi na čelu tablica z napisom v narodnih barvah »Koroški Slovenci«. Nemci so tukaj lahko videli, da je na Koroškem še dokaj Slovencev in da so ti n a j b o 1 j š i del Koroške, zakaj koroških Nemcev ni bilo na kongresu skoraj nič več kakor Slovencev.
Vsi govorniki so mi govorili, kar govori svetopisemski pridigar v svojem globokem opominu:
»Sladka je solnčna luč, in prijetno je očem gledati solnce; pa če tudi človek veliko let, živi in se vsega tega veseli, na j se spomni temnega časa in veliko dni, kateri, ko pridejo, bodo preteklemu nečimernost očitali.«
Praznovanje moje desetletnice na Bohinjskem jezeru je končano.
Moj čolnič hiti k bregu.
Kratka je bila moja vožnja, kakor je bila kratka doba mojih desetih sve-čeniških let.
Pripel sem čolnič k bregu, a čolnič mojega truda in dela sem zopet pahnil od brega na visoko jezero: na drugi breg.
Ko sem p	bregu in gledal
po vodi, ki s 1 prebrodil, in gledal v bodočnost	jc bila nepregledna,
me vpraša	rarni mecen, prelat
Kalan: »P	>, kaj tako zamiš-
ljea?«
»Ribe krmim . . .« Res sem metal ribam drobtine in opazoval njih tek in tekmo in vojsko za kruh, in sem videl, da dobi vsaka svoj grižljaj le po naključju.
Takrat nisem dal g. prelatu pravega odgovora; zakaj moj odgovor je bil pregloboko v duši.
»Kaj sem tako zamišljen?«
Danes točneje odgovarjam s svetim pismom: »Obrnil sem se drugam, in sem videl pod solncem, da nc dobivajo vselej hitri stave v teku, ne močni vojske, ne modri kruha, ne učeni bogastva, ne umetni prikupljivosti, ampak da stoji vse 1( - času in naključju« . . .
Na skritih božji! lepih sloni vsa naša sreča.
Najbolj izmed vseh so s« postavili Orli. Bilo jih je blizu 200. in razdelje-ne v štiri kolone, jih je bilo — dasi po 16 v eni vrsti — videti lopo število, ki je obračalo nase občno veliko pozornost.
Kar pa moramo slovenskemu svetu posebno z veseljem naznaniti, je pa to, kako so se postavile naše dekleta v narodnih nošah. Imeli smo odločen prostor v špalirju na Ringu pred Stadt-parkom, kamor smo prišli — pri teh tisočih ljudstva in pri tem vremenu — s precejšnjimi težavami. Ko pa smo dospeli na svoj prostor, so se postavila naša dekleta v pečah in avbah druga poleg druge v prvi vrsti, — bilo jih je blizu 100. V špalirju stoječ so pele litanije Jezusovega Srca in druge pesmi. Ena je držala tablico na drogu z napisom »Slovenke« (Kranjsko in Koroško), ker za druge, je bil odločen prostor drugod. Takoj poleg njih so stale dekleta tržaške. Marijine družbe v narodnih nošah tržaške okolice; tudi z napisom »Trst«.
Mislim, da je bil edini poseben prizor v celem špalirju pogled na. naša dekleta. Bilo jih jc v resnici lepo videti. Vzbudile so izredno pozornost. Kakor hitro je prišel kak del procesije do našega špalirja, so se kakor na komando obrnile vse glave na to stran. Gledali so jih veselih obrazov in nekateri tudi pozdravljali; gospodje v uniformah so jim salutirali. To lahko potrdijo naši poslanci, kako pozornost je vzbudila naša skupina med njihovimi tujerodnimi tovariši, ko so mimo šli. »Schon, sehr schon« itd., se jc slišalo med njimi. Mimo nas jc šla vsa duhovščina in poslušala naše lepo petje, vsi škofje in kardinali ter ves dvor. Na svoje oči sem videl, kako sta cesar in prestolonaslednik iz voza z živahnim zanimanjem opazovala naša dekleta (dasi je bil špalir na obeh straneh), ki so ju z robci mahaje živahno pozdravljale. Istotako nadvojvodi in drugo častno spremstvo. — Mi pa smo tudi bili naravnost očarani od cesarskega bleska in sijaja, ki je šel mimo nas, kakoršnega še nismo videli, pa si ga tudi v duhu ne predstavljali. Srečno so bile razpostavljene naše ženske, da so to lepoto, kakršne ni nikjer drugod videti, tako dobro videle.
Žal pa, da se z moškimi narodnimi nošami nismo mogli tako ^bnesti. Imeli smo komaj deset moških v narodni obleki: par fantov iz Selc in iz Gorij. Če smemo po tem sklepati, je moška narodna noša med nami že skoro do cela izginila. Če je kakega starega ostanka škoda, da se zgubi, je tega! Žal, da smo v tem oziru Slovenci že preveč civilizirani. Tirolcev je bilo v narodnih nošah na tisoče. Tudi drugih narodnih noš — kakor ženskih tako moških — smo videli na tisoče. In vendar so mnoge teh narodnih noš dokaj neokusne, dočim naša narodna, noša dela človeka res — zalega. Izmed vseh narodnih noš, kar smo jih tukaj videli, je naša brez dvoma najlepša. Pri vsej varčnosti in skromnosti, ki jo moramo priporočati, smemo končno estetične-mu čutu pustiti tudi nekaj pravice. In posebno, če se gre za stare — rekel bi, častite — ostanke.
Žal, da se zaradi deževja niso mogle že prejšnje dni v narodni noši pokazati na cesti, marveč so jo hranile le za nedeljo. Ko so po procesiji hodeli same ali v gručah po mestu, so imele veliko gledalcev, in vprašal je vsak, kdor še ni vedel, odkod da so. Na svoja ušesa sem zopet ob tem slišal reči: »Slovenci so inteligenten narod«. Res se da iz vnanjosti precej sklepati na inteligentnost ljudstva; mnogim drugim udeležencem se je poznalo na njih vnanjosti, da so še precej daleč zadaj.
Omeniti moram še, da je v slavnostni knjigi (Fcstschrift) evharističnega kongresa tudi ena s 1 o v e n s k a pesem, in sicer pesem naše. nabožne — lahko rečemo, evharistične, pesnice, M. Elizabete: »Moj mili dom in pre sveta E v h a r i s t i j a«. Pesnica sama je svojo pesen preložila tudi v nemščino, da je nemški teskt priložen slovenskemu. In dr. Funder, šefredak-ter »Rcichpoštc«, ki je to knjigo uredil, mi je rekel, da je to ena najlepših pesmi, oziroma sestavkov v celi knjigi, — dasi je naša Elizabeta "uredila žc lepše od te.
Hrvaški sta dve pesmi škofa dr. Šariča v modernem slogu.
To poročilce zadostuj, da imate malo sliko o tem, kako smo se posebe Slovenci imeli na kongresu. Ne govorim tukaj toliko o duhovnem užitku in dobičku kongresa, — o tem drugod — narveč bolj o tem, kako smo Slovenci kot taki nastopili.
Pot na Dunaj za naše ljudi ni bila brez žrtev — ne mislim toliko na denarne žrtve, ki razmeroma niso bile velike, saj tako poceni se težko kdaj , pride na Dunaj in živi na Dunaju ka-
kor sedaj — toda slabo vreme in dolga pota po mestu so bila kolikortoliko težavna — a naši ljudje tudi znajo nekaj žrtvovati za dobro stvar. Težave hitro pozabijo. Splošno so bili zadovoljni in dobre volje. Viharen »Živio« jc za-oril po dunajskem južnem kolodvoru iz našega vlaka, preden se je imel začeti pomikali, in veselo pevaje so jo odrinili proti domu.
OGRSKA OPOZICIJA HOČE MOTITI
ZASEDANJE DELEGACIJ NA DUNAJU.
Predsedstvo ogrske vladne stranke je pozvalo opozicijo, da naj naznani svoje kandidate za volitev delegatov. Pisma je opozicija neodprta vrnila. Načelniki opozicionalnih strank so včeraj konferirali. Zelo so napadali Ko-ssutha, Holloa in grofa Batthyanyja, ker so v časopisju izjavljali, da je mogoča sprava z vlado. Ožji odbor je sklenil, da odpošlje 40 do 50 poslancev k zasedanju delegacij na Dunaj, kjer nameravajo razgrajati. V četrtek jc zaslišal cesar v avdijenci grofa Tiszo, ki sc je zahvalil za odlikovanje, nato pa poročal vladarju o političnem položaju. Lukacseva avdijenca je zato odpadla.
Dnevne novice.
+ Slovenci in Hrvatje. Iz Opatije smo dobili naslednjo brzojavko: Jutri, v sredo, dne 18. t. m., se zbero v Opatiji zastopniki Hrvaške Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stramke na velevažen posvet, ki bo trajal dva dni.
+ Slovenski Orli so se na Dunaju zelo lepo izkazali. Bili so celo pot burno aklamirani. Dunajčani in tujci so govorili: »To so lepe čete! Kako lepo korakajo!« »Grazer Volksblatt« piše: »Prav posebno pozornost so vzbujali slovenski in češki Orli po svojem krasnem nastopu.«
-f Kako pastor Hegeman ljudi vleče. Tudi v Mariboru je nekaj ljudi, ki jim je evharistični kongres glave zmešal. Ti so povabili ljubljanskega pastorja dr. Hegemana preteklo nedeljo na shod, da bi jim evharistični kongres v pravi luči pokazal. Dr. Hege-mann je to stvar tudi imenitno napravil. Pravil je ljudem, da evharistični kongresi niso »prireditve cerkve«, da se prava vera po njih »nc utrjuje«, da mora vsak, kdor »na strani Kristusa stoji, ravno iz tega stališča proti temu protestirati«. Evharistični kongresi imajo samo namen »prepričanje drugih pobijati«. Zraven je dostavil, da ima še mnogo drugega »na srcu«, kar pa ne more povedati, češ, da je »nevarno«. Zborovalci, med katerimi je bilo tudi več občinskih svetnikov, so bili seveda nato silno ogorčeni nad predrznostjo, pa ne pastorjevo, ampak zboro-valcev evharističnega kongresa in so izrekli »globoko obžalovanje« vladi, dunajskemu mestu, vojaštvu zaradi udeležbe in izraziti sočutje »davkoplačevalcem«, ki morajo podpirati take »protikrščanske in protiverske« shode. Mesto Maribor si pa lahko šteje v čast, da ima tako brihtne in svete ljudi v svoji sredi, ljubljanski verni prote-stantje pa si tudi lahko gratulirajo, da imajo tako prosvitljeno glavo.
-f Nekaj e blaznosti. »Neue Freie Presse«, glavni vir liberalne znanosti in seveda tudi »Arbeiterzeitung« poročata, kako da je pri evharistični procesiji tri osebe napadla strašna verska blaznost. Nobena eksaktna knjiga psihiatrije, vsaj moderna, »verske blaznosti« kot posebno vrsto sploh ne poz n a. (Glej na primer Kraepelina.) Gre se za kakršnokoli vrsto blaznosti, navadno na epileptični podlagi ali za paranojo ali podobno, ki vsebuje med drugim tucli takozvane »blodne predstave religiozne vsebine«. To jc vsa vloga, ki jo vera pri tem igra. Ljudje, ki »versko« blazne, so bili žc davna j abnormalni. Celo v tako-zvani »pijanski norosti« nastopajo verske predstave, vzrok pa je alkohol! Drugod kaj drugega. Tudi mnogi ljudje, sicer liberalnega mišljenja, imajo, če znore, tudi religiozne blodnje. Kar se norosti vobče tiče, je v Nemčiji statistično dokazano, da je percentualno število zblaznelih katoličanov sploh najnižje — največ zblazni judovskega in protestantovskega prebivalstva; kar pa se stanov tiče, daje katoliški duhovniški stan najmanjši kontingent blaz-nikov. Pri velikih prireditvah se navadno pojavijo slučaji zblaznjenja vsake vrste, tudi na političnih shodih, brez razlike stranke. Pri procesijah se pa niti ne pojavi vedno kaka vrsta blaznosti z »religioznimi predstavami,« ampak judovski šmok sliši, da je kdo znorel, pa seveda takoj misli, da je reveža zmešala, »katoliška vera«. Zmešan pa je pravzaprav liberalni in socialistični žumalist, imenuje se pa ta bolezen, ki še ni »prejeta v psihia-
trične knjige, pa resnično obstoja: »Splošna slabost možganskega sistema s protiverskimi blodnimi ideja-mi«. So na primer učenjaki, ki smatrajo celo socialno demokratično g i b a n j e kot pojav »blaznosti mas e« kakor svoj čas »coprniška blaznost«, »flagelantstvo«, »bogomil-stvo« in podobno. In jc res nekaj resnice na tem.
—	Oktobrova številka »Bogoljuba« se bo zaradi kongresa najmanj za en teden zakasnila.
Slika Škofa A nt. Mart. SlomSeka v velikosti 70X58 cm. sc dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena za več« barvno sliko brez okvirja 2 K.
—	Iz Ribnice. Lep »cvetlični dan« so imeli ribniški liberalci predzadnjo nedeljo. Pohvalijo se z denarjem in no-, tarjem. Ni čuda. Nekatere gospe in go-spice so ponujale in prodajale rože klerikalcem za »revne študente«. Lepo je tudi slišati akademika, ki nepouče« nim ljudem ponuja rože, ne za Sokola ali Ciril-Metodovo družbo ali sploh za liberalne namene, ampak za »revtw študente«. Čast in hvala!
—	Ljudsko šolstvo. Kočevski okraj-, ni šolski svet je imenoval dosedanjo suplentinjo v Mokronogu Rozo Gosak za provizorično učiteljico na ljudski šoli v št. Rupertu. — Novomeški okrajni šolski svet je imenoval bivšega provi-t /oričnega učitelja v Vrhu Albina Lajo-vica za prov. učitelja in voditelja na dvorazrednici v Ambrusu, absolv. učit* kandidatinjo Melito Šivic za provizorično učiteljico in voditeljico na eno-razrednici v Selu pri Šumbergu in bivšo učiteljico v. Brusnicah Pavlo Zurc zA provizorično učiteljico na trirazrednici v Stopičah. — Kranjski deželni šolski svet je pripustil izprašano učit. suplentinjo Frančiško Rihtaršič k brezplačni šolski praksi na ljudski šoli v Srednji vasi pri Bohinju.
—	Kranjskogorske podružnice Dom na Vršiča je še oskrbovan. Vreme je sedaj zelo lepo, pot lahka, brez snega, vrhovi čisti. Kdor hoče imeti Se kaj užitka od poletja, naj ne zamudi še teh krasnih dni.
—	Žalosten sestanek. Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Brata Jožef in Franc Adamič sta sklenila po 301etni ločitvi sestati se v rojstni vasi Šmartno. Franc je prvi prišel in čakal v gostilni pri Robavsu Jožefa. Ker Jožefa ni bilo, je prenočil pri Robavsu. Ponoči je moral iti vun. Ker je okno zelo nizko, je zamenjal okno za vrata ter padel na streho, s strehe pa na cesto, kjer je obležal nezavesten. Drugo jutro je našel brat Jožef ranjenega brata v postelji.
—	Pri vasovanju. Franc, po domače Kavka, zidarski delavec iz Rovt, občina Sv. Trojica nad Cerknico, je udaril dno 14. septembra ponoči Franceta Hitija, 21 let starega fanta iz Ravne pri Cerknici, z lopato tako po glavi, da mu je lobanjo presekal. Ker je bila lopata od apna umazana, mu je tudi apno v rano zlezlo in umazalo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer leži nezavesten in bo najbrže umrl.
—	Prodaja konj. Upravna komisija c. in kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v soboto, 28. septembra t. 1. ob 8. uri dopoldne vršila v Gradcu na mestnem konjskem semnji-šču (klavnica) licitacijska prodaja 120 odbranih konj proti gotovini in plačilu koleka ter 3?» dokladc od skupila za deželni in krajevni ubožni zaklad.
—	Pogrešan umobolen človek. Dne 4. t. m. je odšel Simo Radojčič iz Bo-jancev, velike suhe postave, obrit, v sivi suknji in belem klobuku, v domači platneni srajci neznano kam. Iz Amerike so ga posiali domov, ker se mu je že tam omračil duh. Simo Radojčič ]e miren blaznik in spada v občino Adle-šiče v Beli Krajini. Njegov oče prosi, ako se ga najde, naj se ga odpi-avi domov ali pa na občino Adlešiči. Krenil je proti Žužemberku.
—	Ameriške vesti. V Milvvaukee, Wis., je umrl mladenič Jožef Zaje. Su-šica mu je prestrigla nit življenja v najlepši starosti 28 let. Doma je bil na Spodnjem Štajerskem, iz vasi Varpole, fara Rečica. — V Coshactonu je 21. avgusta umrla Marija Tcrnovšek, rojena Meglič, v starosti 29 let. V Ameriki je bivala šest let.
—	Dve novi poitni nabiralnicl v novomeškem okraju sta otvorjeni v vaseh: Žvirče in pa Dolenja Nemška vas. Prva nabiralnica, otvorjena dne 1. junija t. 1., ima svojo poštno zvezo po poštnem selu, ki nosi pošto iz Žužemberka v Hinje. Druga pa, otvorjena dne 1. septembra t. 1., je v poštni zvezi s c. kr. poštnim uradom v Trebnjem.
—	Gibanje prebivalcev na Hrvaškem leta 1911. Uradna Statistika poroča: Rodilo sc jc 94.685 živih otrok, umrlo je pa 69.490 oseb. Naravni prirastek prebivalstva jc znašal 25.185 duš
ali 9-61 odstotka, kar odgovarja tudi povprečnemu prirastku zadnjih deset | let. Med novorojenci je bilo 48.685 moških in 46.116 ženskih. Na vsakih 1000 duš pride 3684 živih novorojencev. Mrtvorojenih jc bilo vsega skupaj 2164. Porok je bilo 22.128, od teh 498 mešanih (različne vere). Smrti pridejo povprečno 26'5 na 1000 duš ter v tem oziru prekaša Hrvaško le šc Rumunija s 27-7 odstot., Rusija s 27'3 odstot. in Bosna s 27-6 odstot.
VOLITVE V NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR.
Pri nadomestnih volitvah nižjeav-strijskega veleposestva sta bila izvoljena prelat Amandus John iz Melka in grof Viljem Wurmbrand,
PREPREČEN UPOR RUSKE ČRNO-MORSKE MORNARICE.
Zdaj se podrobno poroča o zadušeni nameravani vstaji črnomorske vojne mornarice. Ruska tajna policija je zasledila zaroto, ki jc nameravala pridobiti za vstajo, katere načrt je bil podrobno izdelan, 1000 mornarjev. Zaprli so več v zaroto zapletenih podčastnikov in mornarjev.
MIROVNA POGAJANJA MED LAHI IN TURKI.
»Temps« poroča, da so Turki predložili Lahom sledeče mirovne pogoje. Turčija pripozna dejansko stanje, če Lahi ne bodo zahtevali formelne anek-sije Libije, kjer naj bi ostalo razmerje, kakršno je v Tunisu in Egiptu, katerih dežela Turčija tudi ni nikdar formelno odstopila. Turčija umakne svoje vojake iz Tripolisa, za to pa zahteva, da ji pre-puste v Libiji pristanišče, da bo lahko občevala z arabskimi rodovi. Meja med Turčijo in Italijo v notranji deželi se pozneje določi. Sultan ohrani dušno zvezo z mohamedanskimi podaniki v Tripolisu, podobno pogodbi leta 1909. o Bosni itn Hercegovini. Italija naj plača znatne davke v verske in filantropske namene, da si ohrani nevtralnost in prijateljstvo arabskih glavarjev. Ob Rdečem morju odstopi Italija Turčiji del zemlje kot odškodnino za izgubo Tripolisa. Lahi prevzamejo del turškega dolga.
BOJI NA BALKANU.
V Skadru so v soboto proglasili oblegovalno stanje. Dne 15. t. m. so se cel dan bili boji med Malisori in turškimi vojaki. Ena topova kroglja jc padla na črnogorsko zemljo. Črnogorska vlada se jc zato pritožila. Iz Ska-dra je bilo odposlanih proti Grudi tisoč turških vojakov, ki so jih pa vstaši vrgli nazaj in jih prisilili, da so se morali peljati čez Skadrsko jezero. Turški vojaki so se izkrcali pri Grabovnici, a so jih vstaši zopet premagali. Malisori so vzeli turškim vojakom 400 Mauser-jevih pušk.
Na Dunaju sodijo, da je le mogoče, da ne nastane bolgarsko-turška vojska, ker so jo Rusi bolgarski vladi resno odsvetovali. Sofijski listi zahtevajo, da naj bolgarska vlada razoroži turško prebivalstvo v Bolgariji, na katero se ni mogoče v slučaju vojske s Turčijo zanašati, vsled česar že petnajst let turških rekrutov nc sprejemajo v armado, marveč plačujejo mali vojaški davek.
»Novo Vreme« objavlja razgovor s poverjenikom srbske vlade v Peter-burgu, ki je izjavil, da bi proti vsakemu kršenju načela: »Balkan balkanskim državam«, vse balkanske vlade aajostrejše nasprotovale in dozorele željo po tesni združitvi balkanskih držav.
Dinamitna bomba je razpočila na železniškem mostu pri Kremenliju v južni Bolgariji. Vojaška straža je streljala na napadalce (tri osebe) in je enega nevarno ranila. Vse tri napadalce so zaprli.
SPRAVA SRBSKEGA IN ČRNOGORSKEGA KRALJA.
»Tribuna« poroča, da sta si pisala srbski kralj Peter in črnogorski kralj Nikolaj spravna pisma.
NOVI ČLANI GOSPOSKE ZBORNICE.
Odkar so bili imenovani novi člani gosposke zbornice, jih je zopet osem umrlo. Sodijo, da cesar v kratkem imenuje osem novih članov gosposke zbornice.
ZAHTEVE MLADOEGIPČANOV.
Dne 16. t. m. je zboroval v Genfu Jdbor Mladocgipčanov. Protestirali so proti ustanovitvi postaje angleške vojne mornarice v Aleksandriji in zahtevali, da naj Angleži umaknejo iz Egipta svoje vojake.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
Merske novice.
š Slomškova slavnost na Ponikvi ob juž. žel. se vrši v četrtek, dne 26. t. m. Po naročilu ekscelence kneza iri škofa lavantinskega sc vrši cerkvena slavnost ob 50 letnici Slomškove smrti za šmarsko dekanijo na Ponikvi. Sveto opravilo se začne ob 9. uri. Po končanih obredih v cerkvi se bo odkrila spominska plošča na mogočnem orehu, kjer je pred 100 leti nepozabni Anton Martin kot 12 letni deček delal prvikrat javno skušnjo. Ob tej priliki govorita govornika iz Ljubljane in Maribora. Nato sledi petje in deklamiranje Slomškovih pesmi in tamburanje. Častilci Slomškovi, od blizu in daleč, pridite slavit imenitnega moža slovenske matere.
š Zadnje upanje. »Grazer Tagblatt« pravi, da bi bilo zelo na mestu, ko bi slovensko učiteljstvo na Spodnjem Štajerskem nastopilo in na slovenske deželne poslance vplivalo v tem zmislu, da bi od svojih zahtev odjenjali; drugače, pravi list, je vsako upanje na spravo nemogoče. Kakor je videti, so nemški gospodje o političnih razmerah silno slabo poučeni. Ne glede na to. da bi slovensko učiteljstvo s takim korakom sebi in svojemu ljudstvu jamo kopalo, bi bil vsak tak poizkus od strani učiteljstva naravnost otročji. Velika večina slovenskega učiteljstva je namreč liberalna in nima s S. L. S. na Štajerskem nobenega stika; zato ima približno toliko upliva na našo politiko kakor luna na balkanske zmede. Če se ne motimo, so na Spodnjem Štajerskem pri organizaciji krščanskega učiteljstva — cele tri osebe.
š Velika narodna veselica se vrši v nedeljo dne 22. t. m. na Polzeli na vrtu poleg Gasilnega doma, v slučaju slabega vremena pa v salonskih prostorih g. Cimpermana.
Glasna.
* Cerkveni Glasbenik, 1912, 9. štev. Vsebina lista: Nekatera liturgična vprašanja (Fran Ferjančič); Gerbič: »Metodika pevskega pouka« (P. H.); Druzovič: »Lira« (St. Premrl); Milav-čeve orgle v ljubljanski orglarski šoli; Dopisi (Rihenberg pri Gorici); razne reči. — Vsebina glasbene priloge: Zbirka X Tantum ergo (dalje), zl. dr. Fran Kimovcc.
Pet slavnostnih iger za orgle, zložil Igli. Hladnik, op. 61., založila Anton Bohm & sin v Augsburgu. — O teh orgelskih igrah, ki so sprejete v nemški Cecilien-Vereins-Katalog št. 4016, so se znameniti glasbeniki prav pohvalno izrazili. Vodja regensburške orglarske šole P. Griesbacher piše: »Illadniks fiinf fugierte Festspiele charakteri-sieren sich durch formsehone Technik, durch priichtigcn Flufi und zwingcnde Logik und zulctzt, durch eine lebhafte Harmonik, die sich mit Mafiigung mo-derner Mittel bedient und in schonem Wohlklang gipfelt. In mancli kraftigen Zugen (siehe z. B. die letzte Seite) ist aucli eine personliche Note nicht. zu verkeiinen. Den Stempel eehter Kirch-lichkeit tragt jedes der fiinf ausge-dehnten Festspiele (zusammen 18 Sei-ten) an der Stirne. Es ist kcin Zweifel, dali sich das von konirapunktisclier Tuchtigkeit zeugende Werk einburgern \vird.« — Prvi stolni organtst pri sv. Štefanu na Dunaju prof. Viktor Bo-schetti je ocenil to delo tako-le: »Die 5 fugierten Festspiele von Hladnik, op. 61, babe ich mit grofiem Interesse durch-gesehen und daraus die Dberzeugung gewonnen, dali der Komponist sehr talentiert und die Ivompositionen durchaus wertvoll sind. Ich kann sie jedem Organisten bestens empfehlen.« — P. Luigi Piloni, organista F.irenze, sodi o tem delu: »Lc — Fugierte Festspiele — per organo del Maestro Ign. Hladnik hanno incontrata la mia sim-patia, non solo per la loro praticita, ma per il fine sentimento artistico, cosiche a mio parere possono piacere tanto al dotto contrapuntlsta, chc al semplice dilettante.« — V »Laibacher Zeitung« je ocenil naš glasbeni starosta, mojster A. Foerster: »Der Komnonist, seit Jah-ren Kapitelorganist und Chormeister in Rudolfs\vert,, hat die liiesige Orgel-schule im Jahre 1879 mit sehr gutem Erfolge absolviert, sich in vielen kireh-lichen Kompositionen als begabter und strebsamer Musiker erwicsen und gibt nun ein bedcutendes Werk als die Frucht seiner weitern Fortbildung heraus. Seine Festspiele sind Phanta-sien im freien Praludien- und Fugcn-stilc, meist ziemlich schwer, dafur je-docli dankbar und auf Effekt berech-not. Eine Nummer ist nach einem Licde von G. Rihar gearbeitct.«
Ril Smafs že Slomškove razgled-niče -Slovenske Straže"?
PriniorsKe vesli
p Še enkrat prvi tab >r istrskih katoliških mladeniških društev v Beramu, dne 26. avgusta 1912. Kakor se je že obširno poročalo v »Slovencu«, se je prva skupna slavnost istrskih mladeniških društev v Beramu dne 26. avgusta 1912, res v vsakem obziru krasno obnesla. Ko bi človek ne bil sam prisoten, mislil bi, da so poročila o njej v katoliških listih prenapeta, da kaj takega v »tužni Istriji« ni mogoče. Posebej bi pa še bilo omeniti iz slavnosti eno hvalevredno dejstvo, ki je moralo vsakega treznomislečega razveseliti. To je: združenje katoliško mislečega dijaštva z priprostimi katoliškimi kmečkimi mladeniči. Ne samo, da so katoliški dijaki prisostvovali slavnosti v cerkvi in zunaj cerkve, marveč pridružili so se priprostim mladeničem tudi pri opoldanskem okrepčilu. Posamezne skupine kmečkih mladeničev bile so po beramskih hišah tako razdeljene, da je vsaki mizi predsedovalo nekoliko dijakov akademikov, ki so priproste mladeniče s svojimi šaljivo-resnimi govori razveseljevali. Zakaj bi pa bilo lo dejstvo posebnega spomina vredno?! Kdor je kdaj preiskoval vzroke žalostnih razmer hrvaškega naroda v banovini in drugod, kdor je kdaj poizkušal priti na sled, zakaj se je hrvaški narod tako pozno prebudil k na-obrazbi, ta je gotovo spoznal, da je temu eden glavnih vzrokov, k c r se inteligenca ni hotela primerno ponižati do p r i p r o -stega naroda. Tako je hrvaški narod zaostal v verski, kulturni ter politični naobrazbi. Zato je treba posebej pohvaliti istrsko katoliško dijaštvo, ki je ob priliki prvega sestanka mladeniških društev v Beramu s svojim primernim ponašanjem s priprostimi mladeniči, tako vzgledno pokazalo, da se naobražen človek ne sme sramovati svojega priprostega rojaka, marveč da mu je dolžan biti učitelj v vsem dobrem in koristnem.
p Nezgoda v reški luki. Pretekli teden je odhajal iz pristanišča v Reki veliki Lloydov parobrod »Persia« proge Trst—Japan. Veliki parobrodi pa se sami zelo težko izmotajo iz luke na prosto morje. Tako se je zgodilo, da je parobrod »Persia« kljub vsej opreznosti poveljnika trčil v nek mali parobrod Ungaro-Croate in ga hudo poškodoval. Družba bo zahtevala od I,loyda odškodnino v znesku 5000 K, ki jo bo LIoyd z ozirom na to, ker je trčil v privezan parnik, moral plačati.
— Pobsgli parček prij3fc. Na »otoku solza« v nevvvorškom zalivu imajo zopet parček iz Avstrije. Še predno je prišel parnik »Argentina« v pristanišče, je izvedela naselniška oblast, da je pobegnil 43 let stari Ivan Zelenik, neki železniški uradnik iz Artviž na Primorskem, z neko mlado deklino iz Trsta, ter da je pustil doma ženo. Na-selniški uradniki so ju prijeli na »Argentini«, kjer sta bila vpisana kot mož in žena. Nad parčkom je izrečena dc-portacijska razsodba.
Ijtipske novice.
lj Vabilo na shod zaupnikov S. I..
S., ki se vrši v torek, 7. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem Domu (II. nadstr.). Ker se bo na zborovanju postavilo kandidate za prihodnjo deželnozborsko volitev, je polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna. — Dr. V. Gregorič, načelnik ljubljanskega vodstva S. L. S.
lj Uboga liberalna stranka. Usoda liberalno stranko kruto preganja. Dolgo so iskali kandidatov, a naposled so zmagali tisti, ki vidijo vzor politike v takih osebah kakor sta Jožef Reisner in Adolf Ribnikar. Zdaj pa je, kakor razvidimo iz »Naroda«, dne 16. t. m. obljubil liberalni stranki svojo pomoč še — Ivan Hribar, ki je pri Češnovarju na Dolenjski cesti izjavil, da »je mogoče, da stopi zopet v javnost«. Še to naj se zgodi, pa bo liberalna stranka od 0" pačila na —1".
lj Radikalna narodnost — po gro-ših. Ljubljanske Sokolice in narodno-radikalni študentje, ki so soboto preje na ves glas povdarjali svojo nadabso-lutno narodnost, so na cvetlični dan po ljubljanskih ulicah prav radi nemški gostoleli. Za groš so prodajali vsak čas svoj radikalizem. Posebno zanimiv je bil prizor pred nekim elegantnim avtomobilom, ki sc je v nedeljo pripeljal v Ljubljano. V avtomobilu sta sedeli dve dami. Takoj, ko sc je avtomobil ustavil, je bila pred avtomobilom že Soko-lica s cvetkami in radikalni študent. Oba sta pričela: »Bitte, kaufen sie Blumen! . . . No, \vcrden sie docli Blu-men kaufen, aber kaufen sie. Blumen! . . .« tz avtomobila se je pa začul zvonek smeh in čist. glasek je zazvenel: »Ali ni danes v Ljubljani slovenski cvetlični dan? Z nama nrav lahko slo-
venski govorita! . . .« Sokolica in radikalni študent sta stala pred avtomobilom onemela. Avtomobil je hitro izginil izpred njujinih oči, v ušesih pa je Sokolici in radikalnemu študentu še dolgo časa zvenelo poredno hihitanje iz avtomobila. Najprej se je zavedel študent, ki je debelo pogledal okolu sebe in Sokolici zašepetal na uho: »Ta nas jc pa! ...« Seveda, med absolutnim na-rodnjaštvom na kongresih in relativnim narodnjaštvom v praksi je velika razlika.
lj Dr. Tavčar in voda. Dr. Tavčar
je v zadnji občinski seji radi Nadvojvode Friderika ceste pral zamorca. Na-tvezil jc liberalni večini, ter konstati-ral, da na omenjeni cesti vsled zadnje katastrofe ni bil promet oviran. Kje in kdaj pa smo trdili, da je promet zaprt na tej cesti. »Slov.« je vendar konsta-tiral, da se je porušila cesta z novo reguliranim bregom, kar tudi lahko vsak kranjski liberalec konstatira na licu mesta, — zato se nam gre. Tudi nismo trdili, da je kriv tega zrušenja samo župan, ampak svojeglavnost in brezbrižnost stavbnega vodstva. Župan pravi nadalje, da bo treba za poprave lc male škarpe. Da, pa bo tudi malo popravljeno. Gospod župan, tu je treba temeljite poprave! Plast zemlje, ki se je posedla, vsebuje 100 m3. Nad njo je majhen studenec, čegar vodo bo treba zajeti, izkopati tri rove od struge do visočine ceste, obložiti jih s kamenjem, po dolžini brega napraviti suhe vložene oboke. Na ta način bo odtok studenca napeljan po rovu v strugo ter vsako porušonje enkrat za vselej izključeno. Ako boste popravili, kar mora biti, bo treba več napraviti kot malo škarpo. Nadalje trdi župan, da je škoda na cesti malenkostna. Zahvaliti se moramo pa dejstvu, da je prenehalo deževati. Kajti nihče ne ve, kaka škoda bi vsled daljšega deževja lahko še nastala. Županova dolžnost je, da delo nadzoruje in skrbi, da jc izvršeno strokov-njaško. Na ta način bi ne bilo treba vsakoletnih poprav. Mi hočemo, da se denar davkoplačevalcev v občini nc razsipa, zakar mora skrbeti pač župan, ki je prisegel na to. »Narod« piše, da izrekata svoja strokovnjaška mnenja v »Slovencu« le gg. Pust in Ogrin, katera tudi osebno napada. Mi pa menimo, da ni treba biti poseben strokovnjak, tla spozna človek, kako so jo liberalci zavozili z novo Nadvojvode Friderika cesto.
lj Imenovanja na mestnih ljudskih šolah. Za provizoričnega učitelja na II. mestni deški ljudski šoli je imenovan g. Ant. Dragan. — Za provizorični učiteljici na dekliški šoli pri sv. Jakobu sta imenovani gdčni Karolina Kleč in J. M o n e 11 i. — Lanske pro-vizorične učiteljske moči ostanejo na svojih mestih.
lj Ljubljanska lilijalka c. kr. priv. kreditnega zavoda za trgovino in obrl je darovala 50 K starešinstvu Leonove družbe in 50 K slavnemu glasbenemu društvu »Ljubljana«. Iskrena hvala na tem plemenitem daru!
lj Prememba posesti. Gosp. Matija Peklaj, gostilničar in trgovec v Vodmatu, je prodal svojo hišo in trgovino za 26.000 kron.
lj Slovensko gledališče v Ljubljani. Izvršujoči člani: Intendant: prof. Franc Kobal. — Drama: Dramaturg: Pesnik in pisatelj Oton Zupančič. Režiserji: Anton Cerar-Danilo, Josip Fišer, Milan Skrbinšek, Anton Verovšek (s častnim naslovom višjega režiserja). Igralsko oso b je: dame: Berta Bukšekova, Avgusta Cerar-Dani-lova, Vera Cerar-Danilova, .Tanja Gorju-pova, Polonica Juvanova, Josipina Krei-sova, Pavla Srečnikova, Alena Šetri-lova; gospodje: Franta Bohuslav, Valo Bratina, Rudolf Bukšek, Anton Cerar-Danilo, Josip Fišer, Edvard Grom, Franc Ilabič, Jožef Križaj, Jožef Molek, Boleslav Peček, Jožef Povhe, Milan Skrbinšek, Anton Verovšek. — Opera, opereta in spevoigra: Vodja glasbenih uprizoritev: koncertni vodja Matej Hubad. Prvi kapel ni k: C. M. Hrazdira, drugi kapelnik: Ferdo Iler-zog. Korepetitor: Anton Trošt. Režiserji: Rudolf Fcjfar, Anton Harfner-Karas, Jožef Povlie. Solisti: dame: Joža Fanta (subretka), Elza Orlova (sopran), Roža Peršljeva (mezzosopran), Jana Richterjeva (sopran); gospodje: Franta Bohuslav (operetni komik), Rudolf Bukšek (bariton), Jožef Drvota (tenor). Rudolf Fejfar (bariton), Anton Harfner-Karas (tenor), Leopold Kovač (tenor), Jožef Križaj (bas), Jožef Povhe (bariton), Franc Rus (bariton). Stalen gost: gospa Cecilija Otahalova (koloraturka). Ženski zbor: Boženu Fejfaricva, Polonica Juvanova, Jobana Kučera, Karla Ivučera, Gabrijela Lum-barjeva, Jožefa Maver, Mici Pipp, Marija Puhkova, Pavla Srečnikova, Pavlina Zajčev«, Urška Žurajeva. Moški zbor: Alojzij Dežman. Janko Jež. Ru-
dolf Juvan, Leopold Kovač, Jakob Lurh-bar, Alojzij Pipp, Franc Rus, Avgust Štamcar, Anton Vovko, Miroslav Zor. — NB! Za večje glasbene prireditve se bo zbor primerno povečal. — Orke-i t e r: »Slovenska Filharmonija«, 28 -32 godbenikov.
lj Glasbena šola »LJubljane« otvori letos poduk za vse inštrumente v orkestru za klavir, solopetje, dekla« maeijo, glasbeno zgodovino poleg teo-rije, harmonije in kontrapunkta. Poučevali bodo gca. J. L. Gerbič, g. B. Černy, oba absolventa praškega kon-servatorija, g. J. Zdešar, absolvent dunajskega konservatorija poleg nekaterih drugih učnih moči. Vpisnina 2 K, učnina za predmet 4 K mesečno, za šolo petje 6 K mesečno, teorija brezplačna. Vpisovanje se vrši od 3. do 7. ure popoldne v društvenih prostorih hotela »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstropje. V ljudsko šolski zbor se sprejemajo učenci in učenke, ki sodovršili deseto leto in so muzikalno nadarjeni. Vpisuje se ob gori navedenih dnevih. Poduk tega zbora bo b r e z p 1 a č e n. Želeti je tudi, da bi se čim več mladeničev javilo za godbo napi h al a, da bi bili sčasoma na razpolago za domač orkester, oziroma godbo. Somišljenike prosimo, da pošljejo svojo deco v glasbeno Salo »LJubljane«, ki Jim nudi ts-meljlto in popolno izobrazbo v glasbi.
lj Neprijetni doživljaji E. Kristana » Ameriki. Iz New Yorka poročajo: Kakor smo že poročali, se je odzval g. Etbin Kristan povabilu amerikanskega jugoslovanskega socialističnega odseka, da priredi predavalno potovanje po slovenskih in hrvaških naselbinah v Združenih državah. V soboto je prispel s parnikom »Kaiser Franz Josef I.« v New York, toda naselniška oblast ga je ustlvila in pripeljala na znani otok solza v newyorškem zalivu. Tam so ga obvestili, da je prišlo pismo, v katerem se ga označuje kot predkaznovanega človeka s sumljivim značajem. To je bilo pa tudi vse, kar so mu povedali. NTewyorški socialisti so se takoj zavzeli zanj, in posrečilo se jim je, izposlovati njegovo oprostitev v nedeljo opoldne. Zapori za ustavljene potnike na Ellis Islandu sc Kristanu nič kaj ne dopa-dejo. Jed za detenirance tretjega razreda je naravnost nevžitna. Da prvi utisi g. Kristana niso ravno laskavi za Ameriko, je potemtakem umljivo. Kakor razvidimo iz newyorških socialističnih listov, jc govoril g. Kristan na nekaterih nemških zabavah. Listi pišejo, da je Hrvat, »Volkszeitung« pa celo, da je šef-urednik v Ljubljani izhajajočega kranjskega (!) strankinega lista. Kje so dobili take informacije, bi mogel pojasniti najbrže g. Kristan sam. Po našem mnenju ne bi nič škodovalo, če bi povedal, da je Slovenec, in da so v Ameriki tudi Slovenci. — »Glas Naroda« nadalje tudi piše, da je Etbin Kristan »najboljši govornik in debater v — Avstriji!« Ta sodba je precej ame-rikanska.
lj Ljubljana se je zopet oživela. Naše mesto je zadobilo zopet staro lice. Prejšnja puščoba je izginila in zopet je postalo po ulicah živahno. Začetek šol, vrnitev letoviščarjev in vojaštvo, vse to je v zadnjih dneh pripomoglo do živahnega prometa bodisi po trgovinah in drugih javnih lokalih. Starisi nakupujejo za svojo deco raznih potrebščin, dijaški semenj uspeva izborno in začela se je že običajna večerna promenada. Tudi vreme je začelo kazati prijaznejše lice, deževje je pa povzročilo, da smo dobili zopet ponoči slano — ljubljansko meglo.
lj Aretovana je bila brezposelna blagajničarica Antonija Benkova, rojena 1892. v Šmartnem pri Litiji, ker je ukradla svoji prijateljici 100 K vre-iden prstan ter ga potem prodala nekemu zlatarju za 16 K. Oddali so jo sodišču.
lj Izgubila se je včeraj nekje v mestu 71etna hčerka delavca Ivana Štus-nova, stanujoča v Štepanji vasi št. 5. Deklica, po imenu Štefanija, ima mo-dro-zeleno križasto obleko, rjav klobuk, črne čevlje in bele nogavice. Komur bi bilo o njej kaj znanega, naj sporoči policiji ali pa starišem.
IZJAVA.
Poživljam tistega mazača, ki mc je na tak podel način napadel v št. 203 »Slovenskega Naroda«, da se prihodnjič s celim svojim imenom podpiše, da spoznamo tisto dušo, ki hoče tudi med kočevskimi Slovenci izzvati prepir. Kar H.em jaz pisal v »Slovenca«, povem vsakemu, ki kc čuti prizadetega, da sem pisal le golo resnico in izjavljam, da nc delam nikomur in nikdar za hrbtom. O kak«;rn koritu p n pristaši SlovenRke Ljuduk« Stranke n«• vemo ničesar, ker smo pošteni in lahko
preživljamo brez korit. O dr. Tavčarju jc pa itak splošno znano, da ima opravili s S. L. S. ter je in bo najbrže imel opraviti, ko nisem in ne bom jaz pisal o njem. Tisti možakar pa, ki je bil po mnenju dopisnika naznanjen zaradi motenja vere, pa bi se naj bil poprej pri c. kr. sodniji v Kočevju prepričal, kdo ga je ovadil, pa ne mene obreko-val. Dopisnik ga sicer imenuje »naprednega Slovenca v Kočevju«, jaz pa, ki ga dobro poznam, sem prepričan, da je vse kaj drugega ko naprednjak. Če liberalna stranka vidi naprednjake v visokih in lepo polikanih ovratnikih, je res obžalovanja vredna in ji je čestitati na omenjenem naprednjaku. Tvrdki Singer pa smo jako hvaležni, ker ni mogla kočevskim Slovencem večje usluge storiti, kakor da nam je tistega naprednjaka spravila izpred oči. Sicer ni lepo. da se ta peščica Slovcncev v Kočevju med seboj prepira, a začel nisem jaz, pač pa bom končal.
Kočevje, 12. septembra 1912.
Josip šeško, tajnik.
KAZNOVANI RUSKI ČASTNIKI.
Ruski vojni minister je izdal ukaz, ki izvaja: Ko je jezdil car na Hodin-skem Polju, se je pripetil sledeči »ne-čuveni« dogodek: Neki vojak Sofijskega polka je tekel iz fronte, da izroči carju pisano prošnjo. Da se kaj takega več ne zgodi, je ukazal car poveljnika moskovskega vojaškega okraja, poveljnika 13. armadnega zbora pograjati, poveljnik prve pehotne divizije se ukori, polkovnik se strogo ukori, poveljniku prvega bataljona se vzame poveljstvo, poveljniki dotične stotnije in peletona se pa razorožijo.
STRAŠNA NESREČA NEMŠKE VOJNE MORNARICE.
TV>rpedovka se potopila. — 6 mrtvih.
Iz Cuxhavna poročajo: Torpedov-ka »G 171« se je dne 14. t. m. popoldne pri Holgolandu zadela skupaj z bojno ladjo »Žaehringen« in se potopila. Od 82 mož posadke jih je 6 utonilo, dva sta pa težko ranjena. Torpedovka se je potopila v teku 15 minut. Na mestu nesreče je morje okoli 30 metrov globoko.
TelelonsKa in Drzojovne poročilo.
VELIKANSKI ŠKANDALI V HUDIM-PEŠTANSKI ZBORNICI.
Rudimpešta, 17. septembra. V današnji seji ogrske poslanske zbornice je prišlo zopet do nečuvenih škandalov.-Ministrski predsednik Lukacs je dobil dopoldne polno grozilnih pisem, da ga bodo insuliirali. Ob 10. uri dopoldne je prišla opozicija polnoštevilno v zbornico, med njo tudi Itossuth in grof Ap-pony. Ko jc prišla v zbornico vlada in se je prikazal grof Tisza, se je začel velikan sk vrišč. Vpili so: Vun s Tiszo! Tisza nima tukaj ničesar iskati in podobno. Opozicija piska in žvižga, člani delavne stranke pa kličejo: Eljen Tisza! Škandali se nadaljujejo. Grofu Tiszi se komaj posreči stenografom potrebno diktirati. Grof Tisza si imena najhujših škandalnikov notira. Naenkrat se vzdigne grof Karoly in se bliža ministrski klopi. Nato prihrumijo poslanci z desnice im levice in nastane v sredini grozna gnječa. Razvijejo se posamezni pretepi, v katerih ugrizne nekdo grofa Morica Esterhazyja v prst. Grof Tisza je nasproti vsemu temu brez moči. Grof Aladar Zichy vpije nasproti delavni stranki: Strahopetci! Strahopetci! Med tem prebere Tisza kraljevo lastnoročno pismo in izjavi, da je bo sporočil tudi magnatski zbornici. Hrušč traja dalje. Naenkrat vpitje in ropotanje preneha in opozicija intonira Košutovo himno. Potem se začne zopet piskanje. Delavna stranka ironično aplavdira in zahteva še enkrat Košutovo himno. Poslanec Kostkai privleče trobento in zatrobenta vojaški alarm, člani Justhovc stranke psujejo Tiszovo soprogo, ki sedi v loži na galeriji. Člani opozicije se nato obrnejo tudi proti šefu stenografskega biroja in mu kličejo: Vi falzifikujete protokol! Grof Karoly kliče stenografom: Taka goljufija rii dovoljena, ker ste prisegli! Ob tri četrt na 12. uro je grof Tisza moral sejo za 10 minut prekiniti in je konferiral z Lukacsem. Poslanec Zilinski je vpil nasproti Lukacsu: Na svidenje v delegacijah! Tam se bo ta koncert nadaljeval! Huszar od ljudske stranke kriči: Isti repertoar se ponovi na Dunaju v delegaciji! Ob tri četrt na eno se seja zopet otvori. Ko pride Tisza v dvorano, se peklenski špektakelj iz-nova začne. Opozicija si je namreč medtem v prodajalnah okoli zbornice nakupila najrazličnejša glazbila in druge inštrumente, med temi avtomobilske trombe. Grof Andrassy kliče: Jaz vam garantiram, da bo v 24 urah popoln mir, ako le Lukacs odstopi! Delavna stranka kliče opoziciji: Vi delate joni-! Carsko politiko! Opozicija kiičc Tiszi:
šuft, lopov, cigairi, piropalica itd., itd.! Neki poslanec mu kliče: Vi ste huzar-ski ritmojster, pa na vse to ne reagirate! Nekateri očitajo nekemu poslancu opozicije, da je za denar najel nekega Ronaja, da Lukacsa insultira. Opozicio-nalci odgovarjajo po svoje. Tisza je baje sklenil, da tako dolgo zboruje, da bo mogoče dnevni red rešiti. Kraval pa se nadaljuje in se do zdaj ni prav nič ublažil.
RUN NA ŽIVNOSTENSKO BANKO.
Krakov, 17. septembra. Vsled ban-kerota firm Kahane in Eibengluck je nastal run na Zivnostensko banko, ki je dozdaj brez težkoč izplačala okoli 1 milijon vlog.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Monakovo, 17. septembra. Turški brzovlak št. 129 je skočil s tira. Ranjen ni nihče.
NESREČA V HORJULU.
Po neprevidnosti je Jožef Logar ustrelil načelnika lovskega društva Janeza Vrhovca v Horjulu zadnjo nedeljo popoldne okoli 5. ure. Prišedši z lova je Vrhovec posodil svojo puško mladim fantom, ki so streljali, in nesreča je hotela, da se je nabasana puška Jožef Logarju, kmečkemu sinu, ki ni bil vajen orožja, nanagloma sprožila in zadela Janez Vrhovca v čreva, da je bil v nekaj minutah mrtev. Zapušča ženo in več nedoraslih otrok.
Razne stvari.
Nadvojvoda Friderik izstopi iz aktivne vojaške službe.
Angleška nedelja. Na Angleškem je, kot znano, nedelja res dan počitka. Zaprte niso le gostilne in trgovine, temveč tudi gledališča in varieteji. V zadnjem času pa streme nekateri, da bi se ob nedeljah zvečer dovolile gledališke predstave. Na nekem zborovanju gledaliških igralcev pa so se ti odločno uprli tej nameri. Predsednik Sir Her-bert Tree je izjavil na tem shodu med drugim sledeče: »Mnogi igralci in igralke so globoko verni in so dobili le od cerkve tolažbo in pomoč. Z gledališkimi predstavami ob nedeljah bi se le prebivalstvo odtegovalo svojim verskim dolžnostim, in bila bi velika sramota in škoda, ako bi se našemu ljudstvu odvzela lepota angleške nedelje, ki je v tako tesni zvezi z angleškim značajem.« Mnogi govorniki so se izrekli proti temu, da so ob nedeljah odprta kinematografska gledališča ter so zahtevali, naj bodo tudi kinematografi ob nedeljah zaprti. Neka govornica je povdar-jala, da gledališke igre ob nedeljah ne prinašajo toliko kot se splošno misli. V Evropi fo sicer navadno gledališča ob nedeljah polna, zato pa so v ponedeljek in tudi naslednja dva dneva v tednu prazna. Gledališki igralci so na tem svojem zborovanju sklenili, da sc bodo uprli z vso odločnostjo vsakemu poizkusu, uvesti v nedeljah gledališke predstave.
Potres v Turčiji. Kapitani, ki so se pripeljali v Carigrad, poročajo, da je potres popolnoma porušil Gallipoli, Ganos, Choro in Smyriofito kakor tudi druge kraje ob Trakiškem obrežju. Število mrtvih žrtev ni znano. Prebivalstvo strada, ker so porušene vse peči in se ne more peči kruh. Prebivalstvo zahteva, da naj jih vlada drugod naseli. Uradno se poroča, da so kraji, ki jih je zadnji potres obiskal, popolnoma porušeni. Po dosedanjih poročilih so mrtve tri, ranjenih pa 12 oseb. Pri Cha-nosu so izbruhnili močni vodeni vrelci, ki so pa zopet kmalu izginili. Pri Avdi-nionu je morje pokrito z gosto peno. V bližini Mariomita se je zemeljska plast za pol metra ponižala.
Vojna moč amrrišklh Združenih držav. Iz Wasbingtona poročajo: V slučaju vojne Amerika lahko mobilizira 20,473.684 vojakov, kar se izprevidi iz zadnjega ljudskega štetja. V Ameriki je namreč toliko moških med starostjo 18 do 44 let, ki se smejo v potrebi klicati k vojakom. Leta 1900. je Amerika imela samo 16,182.702 moža na razpolago za vojno.
Povodnji na Ogrskem. Iz Marrna-ros-Szigeta poročajo, da so vsled 10 dni trajajočega deževja tako narastle reke in potoki, da je na mnogih krajih poplavila voda polje. Doslej je škode že dva milijona kron. Velik del letine je voda odnesla. V mnogih vaseh je voda udrla tudi v hiše. Reka Tisa neprestano narašča.
šolska mladina na Pruskem. L. 1901 je bilo, kakor kaže nova šolska Statistika na. Pruskem, 3,491.373 protc-stantovskih šolskih otrok, a 2,057.272 katoliških, leta 1906 pa evangol 3,706.962, a 2,321.962 katoliških, 1911 evangeljskih 3,851.647, katoli pa 2,567.914. Kakor je razvidno iz navedenih številk, je narastlo število ka-
toliških o?FoE ocl 1901—1906. leta za 48 tisoč 65 bolj nego število protestantov-ske šolske mladine ali letno za 9613 otrok, a od 1906—1911 leta za 101.703 ali letno za 20.340 otrok. Ta Statistika zbuja v protestantovskih krogih strah.
Žabo lovil na trnak častne 1 gije.
Francoski pisatelj Henry Murger je bil čez poletje pri svojem prijatelju Ville-mesantu. Šel je lovit žabe, ali kljub temu, da je uro za uro presedel ob potoku in natikal na trnek najslastnejšo vabo, ni vendar nobene žabice ujel. Šele došli prijatelj ga je poučil, da se dajo žabe najuspešnejše loviti na košček rdeče cunje in mu je hotel prinesti rdeč trak. Murger pa mu je dejal, da mu ga ni treba, in je potegnil iz gumbnice rdeč trak častne legije in ga košček nataknil na trnek, rekoč: »Ni vraga, da bi ne prijemale žabe, ko so ljudje kar nori na to.«
Lužiški Srbi so slavili dne 1. t. m.
lepo slavnost. Letos je 50 let, kar je nepozabni domoljub in njih prvi buditelj Mihael Hornik ustanovil društvo Sv. Cirila in Metoda, ki se je razrastlo v njih največjo organizacijo. To društvo, tiskovno in narodno, organizira narod k boju za narodnost ter izdaja za narodno izobrazbo časnik »Katolski Po-sol«, koledar »Krajan« in pa razne spise. »Katolski Posol«, ki je bil leta 1863. ustanovljen kakor cerkveni mesečnik, sc je razvil v politični tednik z zanimivo vsebino. Pripomniti je treba, da izhaja ta tednik že drugo leto s čistim naličnim pravopisom. Društvo Sv. Cirila in Metoda ter njegovo glasilo »Katolski Posol« imata največje zasluge za prosveto in narodno zavest lužiško-srb-skega Ljudstva. Slavnost, za katero se je pripravljal ves narod s toliko vnemo, s takim navdušenjem, kakršno je mogoče le pri narodu, kateremu so verski in narodni ideali nad vse vzvišeni, sveti, se je pričela minolo nedeljo po popoldanski službi božji. Na krasno slavnost je prihitelo mnogo Čehov, Poljakov in drugih Slovanov, ki se zanimajo za lužiške Srbe, živeče na Sak» sonskem.
Delavsko gibanje v Ameriki. Ame* rikan Federation of Labor pripravlja organizacijo vseh delavcev železne in jeklene industrije v Ameriki. Gibanje, ki meri na to, spraviti največjo »odprto delavnico« v Združenih državah pod unijsko nadzorstvo, se prične ob istem času v vseh mestih in obrtnij-skih krajih, ki imajo železne ln jeklene obrate, in siccr s prirejanjem organizacijskih shodov. V neki okrožnici, razposlani iz glavnega stana ameriške delavske zveze (Amerikan Federation of Labor), je namignjeno, da se imajo pritegniti h gibanju močni inostranskj življi med delavci jeklene industrije. Okrožnica vsebuje nujno svarilo, da bi bilo v posebno korist jeklarniškim, delavcem, ako bi svojim prijateljem in sorodnikom v Evropi svetovali, da je bolje zanje, če prihodnji eno ali dve leti ne pridejo v Ameriko.
Poroka 108 let starega črnca. V Patersonu, N. J., sta bila pred dnevi Timothy Griffin, 108 let star črnec in Lucy Woody, 73 let stara črnka, poročena cerkveno, ko sta bila že petdeset let mož in žena po imenu.
Ali mora imeti vsak vlak strani, šče? Dne 20. avgusta 1911 se je trgovec šivalnih strojev Rudolf Šamal peljal po severozapadni železnici iz Vlkave v Mlado Boleslavo. Pred dobroviško postajo je začutil potrebo in hotel na stranišče, ki ga pa ni bilo v njegovem vozu. Zahteval je, da ga sprevodnik pe-ljer v kak drug voz, kjer bi bilo stranišče. V celem vlaku pa ni bilo niti enega stranišča. Vlak je na postaji Dobrovici obstal premalo časa, da bi Šamal mogel opraviti svojo telesno potrebo. Vstopil je nazaj v vlak, nakar so se mu pojavile silne bolečine, ki so trajale več dni in zaradi katerih je moral klicati zdravnika, šamal je tožil nato pri praškem trgovskem sodišču železnični erar za plačilo bolestnine v znesku 1000 kron in zdravniških stroškov v znesku 20 ki 'on. Pri tozadevni obravnavi jc zastopnik erarja priznaval, da v onem vlaku ni bilo stranišča, pobijal pa jc kompetenco sodišča in telesno poškodbo, kakor jo zahteva § 1. zakona o odgovornosti železnice. Senat se je omejil na utemeljevanje tožiteljevo in je, ko so bile še zaslišane priče, železniški izvedencc in prof. Bukovsky zaenkrat razglasil razsodbo, po kateri se tožite-ljeve zahteve priznavajo za utemeljene. To je prvi pravni slučaj te vrste, ki pravi, da mora biti v vsakem vlaku stranišče. Posebno pomembna je ta razsodba za posebne vlake.
Vojaški pretepi v Dubrovniku med miačimi domobranci in ogrskimi peš-so na dnevnem redu. Ali bi ne mo-gta vojaška oblast enkrat konec storiti hunskemu divjaštvu ogrskih vojakov?! Kake vtise bodo dobili tujci!
Nesreči na železnici. Pri Aigenu je povozil brzovlak 171etno Heleno Sa-tran, solnograški mlinar Binder je pa sam skočil pod brzovlak, ki ga je povozil.
Zgodnja zima. V Jarcmczah in v Worochti, Galicija, je pričelo snežiti. Mraz je, kakor pozimi. Iz Marmarosa-Szigcta poročajo, da v celem komitatu te 16 dni dežuje. Krma jc zgnila, slive so uničene. Reke so vse prestopile svoje bregove. Iz Lugosa poročajo, da je pričelo snežiti.
Nesreče na vodi. Ko so bavarski pi-Jonirji podirali pri Alt-Ottingu most, je voda vzela dva pontona. V vodo je padlo 14 pionirjev, dva sta utonila. Na Michiganskem jezeru (Severna Amerika) se je potopil šolski čoln s 24 mor-narji. Utonilo je 6 mornarjev, 5 jih pogrešajo.
Primadono in sebe usmrtil. V Veliki Kaniži je ustrelil na cesti lastnik mlekarne Štefan Ivo gledališko prima-3ono Voros in nato še sebe.
Avtomatični natakar. V Novi Zelandiji so v nekaterih hotelih uvedli praktično novost. V hotelih so na mizah postavljeni jedilni listi v trdih okvirjih. Poleg vsake jedi je na okvirju gumb. Gost pritisne le na gumb in v kuhinji zadoni zvonec. Na posebni tabeli se pokaže znamenje, kaj želi gost in pri kateri mizi. Kuhinjski aparat natisne dva listka, od katerih služi eden kot bilježka v kuhinji, drugi pa se priloži k jedi, da vedo natakarji, h kateri mizi naj jo neso. Da so na ta način natakarji znatno razbremenjeni, je jasno. Postrežba se veliko hitreje vrši ter so nesporazumljenja izključena. Samo eno napako ima ta novost. Na mizi bi moral biti tudi telefon, da bi gost zvedel znani odgovor iz kuhinje: »Je že zmanjkalo!«
Razpuščen protestni shod proti ev-harističa?mu kongresu. V Kraljevem Gradcu se je vršil dne 15. t. m. protestni shod čeških naprednjakov proti dunajskemu evharističnemu kongresu, ki ga je vladni zastopnik razpustil. Orožniki so morali dvorano izprazniti ter so aretovali več oseb.
Ponesrečen princ. Pri Crailsheimu fe zavozil avtomobil princa Biron-Cur-land v brzojaven drog, se prekucnil in pričel goreti. Sluga in šofer sta nepoškodovana, princ si je zlomil kost.
Kuga v Hamburgu. Iz Rosolia se fe pripeljal v Hamburg parnik, na katerem sta oboleli dve osebi za kugo. En bolnik je umrl, drugi se še nahaja v bolnišnici.
Deiravdacija v bukovinskem deželnem odboru. Iz Černovic je pobegnil s svojo ženo tajnik bukovinskega deželnega odbora Klement Fischer, ki je poneveril iz blagajne deželne bolnice več stotisoč kron.
Upor v jetnišnici. V kaznilnici v Tarnopolu so se 14. t. m. uprli kaznjenci, ker sta bila dva jetnika kaznovana. Kaznjenci so razbili vsa okna in kar so dobili v roke. Šele poklicano vojaštvo je napravilo mir in red.
16 milijonov čistega dobička. Poročilo o bilanci praške industrijske družbe za poslovno leto 1911/12, ki se je končalo s 30. junijem, izkazuje 161 milijonov kron, t. j. 3-3 milijone kron več kot prejšnje leto. Dividenda bo znašala štirideset odstotkov, t. j. 200 K za vsako delnico. Te številke kažejo, kako je upravičen boj proti oderuškim kar-telom.
Ogrski kmetje napadli vojake. V
občini Tar so se artiljeristi, ki so se vračali domov z vojaških vaj, sprli v neki gostilni s kmečkimi fanti. Ti so potegnili revolverje in ranili smrtno štiri vojake, ki so jih morali prenesti v garnizijsko bolnišnico. Uvedli so preiskavo.
Uradnik, ki laja. v Parizu se je ustanovila nova kategorija uradnikov, katerih dolžnost je, da znajo dobro lajati. Početna plača je letno 1800 frankov. Kdor zna lajati, se more prijaviti upravi davčnih uradov, pri kateri mora prestati strog izpit. Ako izpit napravi, je nameščen v službi. Posel njegov, da ponoči pohaja po Parizu, se ustavlja pred hišnimi vrati in laja. Ako je v hiši pes, se bo gotovo odzval. Uradnik v tem slučaju potegne iz žepa knjižico in zabilježi številko hiše. Drugi dan nadzornik verificira, je li lastnik psa na čistem s svojimi dolžnostmi glede za pse, ako pa ni, diktira globo. Sred-
stvo je baje izvrstno za odkrivanje prevare.
Džamija sv. Sofije v nevarnosti.
Eden najznamenitejših spomenikov krščanske kulture, cerkev sv. Sofije v Carigradu, ki so jo Turki izprcmc-nili v svojo džamijo, jc v nevarnosti, da se podre vsled potresa, ki je ob Marmarskem morju usmrtil 30.000 ljudi. Opazilo se je namreč, da se je cela zgradba nagnila. Ako ne bodo takoj ukrenili vse potrebno, bo ta veličastni spomenik kup razvalin v dogledneni času.
^SSSŠKi
vrelec. Oletetlčna nimizna pijača a oblina ogljikovo Kislino. PospeSuJe prebavo ln Izmeno snovi.
Zalo koncentriran medicina-Itn »relec, priporoSlJIv pri kroničnem želodčnem kaurn, zaprtju, Brichtovid ledicah, vranlčnlk oteklinah. Jetrni trdlnl, zlatici, anovolzmena-tlh boleznih,katarih dihalnih orgauov.
Donati
alvečji
Zlasti
Zdravilen »relec nap •aeblna svoje nrste
uporaben url kroničnem drevetiuom k a tiru, obstipa cljt, Suldnih kamenih,tolSčicI trganju, sladkoval bolezni .
N a j močn ejši prirodni vreJec magnezijo 1 glauberske so%
Zaloga:
Mihael Kastner ln H.Sarabon, Ljubljana.
Tržne cene,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 17 septembra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1P17
Pšenica za april 1913.....11*79
Rž za oktober 1912.....9 62
Rž za april 1913.......9"07
Oves za oktober 1912 ....	10-17
Oves za april 1913......10-47
Koruza za september 1912 . .	935
Koruza za maj 1913.....7'67
Enega učenca In pomočnika
za mizarsko obrt sprejme takoj Avguštin Primožič, mizar in pogrebno podjetje v Tržiču. 29«
polti
se proda radi preselitve po nizkih cenah. Slovenski trg 3, II. nadstropje na desno. t	2918
Sodavičarji pozor!
Proda se	2938
tovarna sodavie in polt
ceno in takoj s koncesijo vred. Več pove: BRANDT, Spodnja Šiška pri Ljubljani.
za specerijsko trgovino in mokarijo, pripravna za kako trgovino na deželi, po ceni proda iz proste roke Fr. zoreč, Sv. Petra cesta št. 21, Ljubljana. 2962
Odda se
2958
sfepovanie
la*'
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe, sobe za posle in kopalnice. Naslov se izve v upravi „Slov." pod 2958.
močnibo
sprejme takoj za veliko delo
A. ČEBULJ, krojaški mojster, Jesenice, 2913	Gorenjsko.
i a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi j JTebo 1		— XI S <5 r « 5 ?.*>>
16; 9. zveč.		737-3	8-7 | sl. s zali.		jasno	00
17	7. zjutr. 2. pop.	740'?> 739-9	4-1 jbrezvetr. 17'9 | sr. jzah.		1 megla jasno |	
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 103°, norm. 14-8°.
c^lotjo jeicu in cimaflo 6Cqoo
ia -senilne obfcllc pri-
ffdiUauc
£juGCjaua, Stril"at/jeoa ■uC-ica <š.
^zoicc 11'a rafitijvjo. vieue n-lifte, 'Ž.oft-tccifea :nauo cto£>:a.
2952
Proda se v trgu na Notranjskem blizu Reke	296I
s hlevom, kletjo in vrtom. — Istotam je na prodaj par lepih konj z dvema vozovoma, kočijo in vso opravo. Cene zmerne. Za trgovino zelo primerno, ker je na prometni točki. Cenjena vprašanja na upravo lista pod št. 2961.
Proda se malo rabljen
parni liotel m
na železnem podstavku s parnim strojem. Naslov pove uprava lista
pod št. 2923.	2923
Odda se takoj dobro vpeljana
seoddavKrškem 107. V kovačnici je nekaj orodja, ki se tudi lahko prevzame, eventuelno se orodje tudi proda. — Več pove FRANC LOPIČ v Kranju St. 183.	2951 6
Oddasta se takoj
2898
2 skladišči
v Spodnji Šiški, ob glavni cesti. Več se izve pri Jerneju Stele-tu v Spodnji šiški.
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2644
1 poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje /ranko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
_2901_
Fotografske aparate
kakor tucli vse v to stroko spadajoče po« trebščine ima v zalogi
fotomanufafetura in drogerifa
"ADRIJA,,
oblastveno koncesljonirana prodaja strupov
u Ljubljani,
Selenburgova ulica št. 5, 2135
Temnica na razpolago! !! Zunanja naročila z obratno pošto. !! : Zahtevajte cenike! :
SiOvM in pohištvenih mfznrjsv
sprejme takoj tvrdka
BOTHEIEHRNANU S Mil.
Vprašanja na M. F. Doberlet, Ljubljana
Sodna ulica 1.	Sodna ulica 1.
2963
t
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih upeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in
muzikalijami
Kleinmayr & BamherJ
Ljubljane), Kongresni trg št. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.



Kranjska deželna banka u Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po
47.7»
brez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
41/,%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
41/°/.
Lskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Trodnja lastne pu-piiarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
iiradns are za stranke sssk detaonfk od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Privatno se temeljito
poučujejo cifre
po najboljši dunajski metodi „Umtauf". Začetniki in taki, ki že igrajo, dame in gospodje, kakor tudi dijaki in šolska mladina od 10. leta dalje se smejo zanašati na gotov uspeli. 2945 (3)	Ljubljana, Cojzova cesta št. 9.
Razpis službe vrtnarja.
Išče se sposoben vrtnar, zmožen za upravo okrajnega vrta za zelenjavo In zgodnje rastlinstvo in za vodstvo okrajne drevesnice. Imeti mora izobrazbo, da bo lahko tudi poučeval oziroma navodila dajal in po potrebi poljudno predaval. Plača 1100 (entisočsto) kron. Službeno mesto v Črnomlju. Postranski dohodki zasigurani.
Prošnje za to službo, ki sc odda sporazumno s kranjskim deželnim odborom, so vložiti z dotičnimi prilogami vred do
20. septembra 1912
na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju.
C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju,
dne 29. avgusta 1912. ........................................
3746
^miiiiiHtxmiMiHiwHiiium«muHiuuiiHiHmiuiinm]imc:uuiMiH^^
Moderne krasne bluze
iz svile, gara, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri
po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini
S£ Šolske knjige
za ose Šole o najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi ose druge Šolske potrebščine o najboljši kakooosti In po zmernih cenah prlporoCa
Lao. Schuientner
knjigotriec u LJubljani, PreSernova ulica 3.
Ravnokar došlo čez 30.000 svežih najmodernejših komadov
2931	in sicer:
čez 5000 jesenskih in zimskih oblek, pelerin in dežnih plaščev za gospode od K12 —,
20—, 30"— in naprej,
čez 3000 jesenskih in zimskih raglanov najnov. vzorca a K15'—, 20~—, 30•— in naprej čez 2000 jesenskih in zimskih hlač najnovejših vzorcev a K 4'—, &—, 8'— in naprej čez 3000 oblek in raglanov za dečke a K 5'—, 8•—, 12— in naprej čez 3000 najmodernejših klobukov za gospode in dečke od K 2'— naprej, čez 15.000 najmodernejše damske konfekcije, kakor kos/umov, plaščev, paletojev, jopic,
kril in bluz po priznano nizkih cenah. Vsakdo si lahko ogleda mojo bogato zalogo, nc da bi bil prisiljen kaj kupiti. Na deželo pošiljam na ogled brez povzetja. — Priporoča se slav. občinstvu z vsem spoštov.
O. Bernatovič, Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg5.
E
i =
Brt*wa
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte
L . ___2788 §
iMirammifOTr«miaimiiMitfflimMininii!!»:^
IZBotoulJene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manuiakturnl trgovini
2934
Ljubljana Pf| SltUli! sheme
■WB
B
m
v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in
vse druge šole, se dobe v
kjer so tudi
seznamki knjig za vse šole
vedno na razpolago.
S
Brezplačno se dobe tudi slede« najnovejši katalogi:
1. Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi najnoiejše polave na književnem trgu. 2. Katalog mo-1'tvenikov in drnglb nabožnih knjig. 3. Katalog glasbenih del (cerkvene ln svetne glasbe). 4.Cenik šolskih tiskovin, utll in knjig.	m
Izdaja konzorcii »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Orhmvnrni urednik- Miha MOŠ^erC-