HH - i 'x * T *	\
_i____m	A m .
w	. r 'jij- fs ^^^B . y f, xjJr.'j .	r: „ n 1	-?1;
^r^B	fl K V	II ' II
I	nLmJl^M t9M__ iB HBA	Jft Bk ■■fe^fel M JA K^m.	AL | CLEVELANDSKA I I
II	iwwnini mi f | H	■ ■	M
I Isto* ij^ja d kra ^ ^tm I	Bi I^B^L ^P^L ^pm^A l^^vl P jj^^L ■ H^k	II * amkjuka
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	||	i| I
" " ~ r^vžj^'.i*'i*1 i'i"ir?''ffif1 'j*f',!v ......i1 **■' ■ 1	^ /1 ■?"'' ''/'"1"1 ffr yffit? ft -'i'i^i.*' f^yMH? '•."p-*	" I
ŠT. 75. — NO. 75.	CLEVELAND, OHIO PETEK, OL SEPTEMBRA. 1914.	LETO VIL VOL. VIL
Mestne novice.
Župan Baker je vetiral ordi-
nanco, glasom katere mo-rajo delati mestni delavci f ■mo osem ur.
IMA VZROKE.
—župan Baker je v ponde-ljck vetiral mestno ardinanco, ki pravi, da vsak mestni delavec sme delati le osem ur na dan. Delavske unije $0 sse radi tega silno pritožile, in T. J. Fanrel, načelnik delavske organizacije v Clevelandu, se je izjavil, da je to najhujši udarec v dolgih letih, tki je zadelo organizirano delavstvo. Ko so Bakerja vprašali po vzrokih, se je izjavil, da pove pozneje, za-kaj je »prepovedal osamimo delo. Mestni svet ima seveda pravico, da še enkrat predlaga odrimando, m po sprejme z dvetretmsko večino. Zupan Baker se je pozneje izjavil, da1 bodejo (po spremenjeni ordinan-ci navadni delavci sicer delali osem ur, toda izvzeti so pa policisti m ognjegasci, za katere se nikakor ne more določiti ose m vir ni delavnik, ker razmere drugače zahtevajo.
—V nedeljo, 20. sept. bo na pokopališču v »Nottingham« odkrit spomenik ranjkemu Rev. Smrekarju. Prijatelji in društva, ki «e hočejo udeležiti tega1 slovesnega „ trenutka, so prodeni, da se zberejo točno ob 3. uri popoldne na St. Clair ave. in Nottingham Rd." v Oollin-woodiu. Spomenik se je nabavil s prostovoljnimi prispevki prijateljev pokojnega in bo časten spomin blagemu možu. Slov. iNar. Čitalnica se korpo-rativno udeleži odkritja. Zbirališče ob 2. uri pop. v čitalniš-Ikih prostorih.
•—^Organizirano delavstvo, oziToma vse delavske unije v Clevelandu, se pripravljajo na oster boj proti suhim tempe-renčnikom. Vsi organizirani delavci bodejo kot en mož nastopili proti prisiljeni su$i, katero nam hočejo vcepiti fanatiki. Delavske unije bodejo sklicale več javnih shodov, na katerih se t{0 obsodila politika tempenenčnikov in prigovarjalo delavcem, naj volijo proti suSi. \Nasprotno pa nameravajo "swhi" napasti) tovarne in delavnice ter prigovarjati delavce za sušo. Med pristaši "st* hih" dobimo največ bogatih Clevdandčanov in duhovnov rajznih ver, katerim je vseeno, če je mesto suho, ker imajo na svojih domih dbvoij drage pijače. County auditor se je v sredo izjavil, da se davki povečajo najmanj za 20%, če postane mesto suho.
—iGob je vse polno v okolici Clevelanda, ljudje jih pridne nabirajo. Toda tako neprevidni so, da se je že 7 oseb zastrupilo na gobah, če ne veste, ali so gobe prave ali ne, neske jih v City Hall, kjer jih preiščejo zastonj možje, ki se razumejo na to.
ti-; ' . t
—1900 prošenj se je vložilo za gostilne do srede opoldne. Razven dveh so vložili vsi do-seddjni krčmarji prošnjo. Komisarja bodeta izdala letos 65 novih gostilniških dovoljenj, Vseh saloonov Skupaj bo db-.volj enih 115a
-—Mesto je dobilo važno tožbo. Agentje električne družb* »o tožili mesto, <fe ima mestna elektrarna zgubo, da mesto va-ra meščane, in dat mora meat o pokazati knjige. Sodnik Neif pa je odločil, da ae kompanije nimajo vtikiti v mestne zadeve
flsi "ifaSfi® ' t',/' .MS] W T. C. t ■
Nova silna bitka se je pričela t Franciji.
1	rs	, *
Angleži in Francozi se bore do zadnjega
Angleški ministerski predsednik se je igavil, da Angles in Francozi ne prenehajo prej z bojem, dokler ni nemška moč popolnoma strta. Mir se bo narekoval Nemcem ? Heroinu Rusi so zasedli vso Galicijo. Avstrijski konzul poroča, da so bili Srbi v Slavoniji popolnoma poraženi Nemci so se ustavili ob bregovih reke Aisne in vnela se je nova silna bitka, Id je še večjega pomena. Francozi so dobili sveže čete.
Kedaj preneha vojska.
London, 16. sept. Mfir bo prišel tedaj, ko bo padel Berolin, in zasedejo Jfyancoske, belgijske, ruske in angleške čete glavno mesto Nemčije, katero bodejo zveane vojske prisilile, da odloži orožje. To je uradno mnenje Londona, in Anglija si bo prizadevale«, to uresničiti.
Anglija je nadalje -naznanila: (Francozi, Rusi ta Angleži ne bodejo prišli v NenVcijo, da pustošijo, pač pa da poravnajo s tiare račune. Mi smo prišli, dsa prenehamo vojsko in zlomimo nemški -meč, ki dela nemir Evropi1. Dokler se ne prikažejo konjeniki zvezale armade "Un-ter den Linden'' (najimemtneij-š»i prostor v Berolrnu), dote-daj ne bo miru. Prepričali bodimo <Nemce, da so blf^fU, če mislijo, da bodejo zapovedovali celetmu svetu. Zvezni vojska (Francozi, Belgijci, Rusi in Angleži) ®e ne borijo tako kot nemška. Nemci uničujejo ženske, požigajo cerkve, mirne domove in streljajo mime prebivalce. Mi pa bodemo razbili mteniške trdnjave, nemške topove in ves nemški vojni strab, loi prevladuje v Evropi. Mi se ne bodemo maščevali nad sto-lic am i nemške učenosti, ne bo-<lemo razdrli nemških univerz in šol, pač ,pai bodemo uničili uiemško izdelovalnico topov, zmane Kruppove tovarne, kjer se izdeluje smrt za Evropo. Mi nečemo miru za deset let, mi hločemo imeti mir za vseflejl, miru pa se ne more -dobiti prej, dokler ni strta nemška moč, ki vedno ogroža- mir cele Evrope.
Nemci razdirajo mostove.
Pariz, 16. sept. Boji, ki so divj-ali toliko dniij, so sedaj prenehali. Francozi in Nemci zbirajo svoje čete in jih skušajo postaviti v novo bojno vrsto, nakar se začne še bolj krvavi •boj kot * v pretečenih tednih. Vse nemške rezerve so poklicane, da izpolmejo ona mesta, kjer so bili ubiti in ujeti najboljši aiemški regimenti. Nemci so se utaborili na dobrih postojankah ob bregovih reke Aisne. Nemci so danes približno tam, kjer so bili plred tremi tedni', na meji Beljgije, in vsi nijh boji zadnje tri tedne niso imeli (nobenega uspefaa, razven tega, da so Francozi in Angleai postrdili in polovili cele ncm|ke brigade. Ko slo Nemci bežali iz Francije so podali ,za seboj vse mostove, da onemogočijo Francozom zasledovanje.
Italijani zahtevajo vojsko.
. London, 16. sept. Prepričanje vlada v diplomatičnih krogih, da Italijanov ni mogoče več zadržati od vojske. Vse radikalne« narodhe. stranke v italijanskem parlamentu silijo vlado, da odločno označi svoje 1 stališče in se postavi na stircun (Francozov in Angležev. Italijanski državniki vidijo v tem veliko korist za Italijo, ker se labko polasti velikega kosa sovramicove (Kteie. 1 tanj an s-
1__^L «■_»-.-	♦	_______..
ko m mister sitvo m*u nepresta-
i ■ ' •, ... v ■;'»-r
ne sejte.
Nemci trdijo o zmagah.
Bteroliin, via Haag, 16. sept. Uiradna poročila, ki so bila u-(IWia od nemškega vojnega mi-nisterstva, pravijo, da se je iNenvcem posrečilo ustaviti na-icftaljino preganjanj« 'Nemcev. (Poročila pravijo, da je nemška armada zasedla doblra in utrjena mesta, in da «e Francozi in Angleži ne dranejo več preganjati Nemcev. Posdhno zanimivo je sledeče nemško poročilo, ki jasno kaže, dla Nemci računajo še le ma to, kar se bo zgodilo, ne kar se je že ugodilo: 1 (Niemške čete v vzhodni Frusi-ji dlobro vzdržujejo sovražnika, iin če se bo nemškim četam posrečilo pognati Ruse v beg, tedaj zasedejo Nemci Rusko-Poljsko. In. če se to zgodi, te-dfeij se 'Nmci združijo z avstrij-' •sko armado v Galiciji. (Kakor se vidi iz te brzojavke, Nemtoi rtepjrestano govioro "ako" ali Če bji tovec zajca ujrf, bi ga imel, ker ga pa ni, pa lovec zaijca nima.)
Pomorska bitka?
London, 16. sept. Dasiravno so v uradnih krogih prepričani, da se je vršila veHka pomorska bitka v Baltiškem morju- med Nemci in Rusi, vendar se ne mone dbbiti nobenega1 pravega, poročila. Brojavke iz (Pterogra-da naznanjajo, da se nahaja nemško "brodovje v finskem zalivu, toda da to brodovje ub-streljiuje le neutrjena mesta. Toda nemško brodovje se ne drzne popolnoma v ruske vode, ker je prepričana, da je baltiško morje jako • podmmtrano. Berolinske brzofj^vke pa trdijo, de se je nemško brodovje vde-letžito bitke1 na morju z ruskimi ladijami, toda o uspehih ni nobenega poročite.
Car n« Dunaj?
Dunaj, via Rim, 16. sept. AvsMjflkf vojni urad je danes naznanil, da ni resnica, da seje vsa avstrijska armada udala Rusom. (Tega tudi nihče trdil ni.) iNadlalje se bnzojavlja, da so ruske čete poskusile popolnoma obfrotiti avstrijsko armado. Uradno se poroča iz Pe-trogradia1. da je brdnjarva Pre-mysf oblegana od ruskega to-ništva. Rusfen armada proti Avstriji je tako močna, da lahko neod visno operira od one armade, ki je .postavljena' proti Nemcem. Ruski car se je izjavil, da gredo njegove čete po zavoetju« Premysla proti Dunaju. Pri armadi, kateri je zapovedoval genezi D*nk^ se je nahajal tudi avstrijski prestolonaslednik Karol Franc Jožef. Pričakuje se, da pade ta oddelek avstrijske armade Rusom v roke.
i Proti Nemcem nimajo Rini mnogo uspehov, in poroča se. da potrebuje ruska armada pod poveljstvom Renenkamfpa, novih močij
Nemci v Rusiji
London, 17. sept. Brzojavka j iz Rima poroča, da se je v llc-[rottnu uradno naznanilo, da »o
;-'/iv".» ; ' ' V'.' /iJZ.yA. • '	L '*• ■	:'
Nemci zasedli rtrsko pokr.njino Suvatki, ki je precei bogata na žitu, in ki šteje 6oirxv pre-bivalpsv, večinOm« Poljakov. Birzojavlja se, da «0 Nemci tudi že na drugih krfjih prod-l: v Rusijo.	i
Turška armada prpravljenn.
Pariz. 17. £ept. Brzojavka Havas agencije j»z Pet-ograda pravi: Naznanja je, da so Turki zbrali veBko armado na bulbar ski meji. Genetal Li-man vo . Sanders, pruski kavaletrijski general, baje prevzame vrhovno povljstvo.
Rusko uradno poročilo.
London, 17. sept. Uradni brzojavni urad je iadal sledeče poročilo danes zjutraj: Naznanja se, da je avstrijska armada v »Galiciji popolnoma uničena', dasiravno ni Šf natančnejših poročil, Odkslr «0 Rusi zasedli Lvov, so znafcrie avstrijske zgube 250.000 mož mrtvih «1 ranjenih, dobili o aoaooo Mm. jetnfkov in 400 >topov in silne množine streljiva. Nemci so v obupnem nasktfku poskusili rešiti Avstrijce, pa se jim ni posrečilo. Pri enem samem naskoku so zgubili Nemci 38 topov, pri drugem naskoku pa šest velikih trdnjavskih topov. Danes je dospelo v Lublin 4500 nemških ujetnikov. Poraz avstrijske armade daje Rusom popolno prosto pot, da korakajo proti Budimpešti, toda v vojaških krogih se tirdč, da tega Rusi ne store, pač pa vržejo celo armado nad (Nemce.
Nova velikanska bitka.
London, 17. sept. Nemci, ki so se na svojem begu ustavili na bregovih reke Aisne, da se postavijo zaveznikom nasproti, še vedno drže svoje stališče. Nova velikanska* bitka se je vnela, ki bo večjega pomena kot prva bitka, pri kateri so rFlrancoajii 'zmagali. Frame os Wo vojno ministerstvo ni izjavilo ničesar glede zfgub nemške armade, toda dopisniki iz bojišča trdijo, da je ibito toliko nemških mrtvecev, da so se Nemci za mrtvimi trupli borili kakor za mogočnim zidom, ki jih je varoval francoskih krogelj.
Pariz, 17. sept. iNemška armada, kateri se ni posrečilo, da bi si priborila' pot pri umikanju proti nemški meji v bližini Me-tza, se je postavila v bojno vrsto. Zavzeli so dolgo bojno črto, ki se razširja prav tako daleč kot v bitki pri Mami, v kateri so bili* Nemci tepeni. Franco^ in Angleži' pa so dobili nove sveže čete, in zopet se bo vršilo klanje. Načrt zaveznikov
je prisiliti Nemce čimprej v vojno, ko s?) še utrujeni, in še niso dobili časa popoHnoma se utrdi v novih poziv i j ah.
Srbi uničeni?
'Manchester, Mhas., 17. sept. Avstrijski poslanic clr. Dumb a, ki začasno tu stanuje, je prejel od avstrijskega ministerstva za zunanjb dela, Berchtolda, sledečo briojavko: Avstrijske čete še niso začele ponovnega boja z Rusi v Galiciji. Dosedaj
smo ujeli 41.000 Rusov. (Op. Dne M. sept. je sporočal av»-sllrijski vojni urad., da so Avstrijci ujeli 100.000 Rusov.) Ujetih Srbov imamo 8000 in 30 topov. Uradno se naznanja, da so avstrijsko čete popolnoma pregnale Srbe iz avstrijskega ozemlja, da je Sirem, Mitroyi-, ca m Zarnun zopet v avstrijskih rokah, in da se je moral sovražnik umakniti z velikim! zgu-bami in uničen preko reke Save.
Diunaj, 16. sept. General Hoefer, pomožni načelnik avstrijskega gen. štaba poroča, dia> je bila .srbska armada, ki je prekoračila Teko Savo, popolnoma uničena. Srbi tozadevno še niso izdali nobenega poročila.
Koliko velja vojska.
London, 16. sept. Vojska v Evropi, ki traja sedaj sedem tednov je veljala razne države skupno s tem, kar so zgubile na trgovine ogromno svoto enajst tisoč ^^mjOffOV Janje v. Samo Anglijo veija vojska tekom petih tednov 166 milijonov dolarjev. Torej morajo plačati Angleži na dan približno tri milijone osemsto tisoč <lblarjev, vsako minuto $2.689 in vsako sekundo $45.00.
Vojni načrti Nemčije.
Pariz, 16. sept. Naznanja se, da so Francozom prišli v posest lažni papirji, katere so dobili pri general m Friese, katerega so Francozi ujeli in pripeljali v Pariz. Eno pismo je vsebovalo kasni za nemške rezerviste, ki se niso takoj odzvali mobilizaciji. Datirano je 10. jtilija, iz česaJr sei siki epa, da so bili 'Nemci ze precej časa pred vojskp pripravljeni. iDrutgo pismo pa je naslovljeno na generala iKhnck, v katerem se piše, da armada nima streljiva, in da je zgiibljena, če ne debi pomoči. Poroča se da se
hotel Friese usmrtW,~pred-no so ga ujeli.
Srbi dobrodošli.
Rim, 16. sept. V Pariz došle brzojavke pravijo, dto so Srbi zasedili Vi še grad v Bosni m da jili |je 'bosansko prebivalstvo siprejelo z velikim veseljem.
Irci za Angleže.
.Londom, 16'. sept. Znani irski voditelj John Redmond, je danes izdal manifest na irski narod, v katerem pcavi, da se je angleška vlada zaidnja leta trudila, da dobi irsko prebivalstvo samostojnost, in da je danes dolžnost Ircev, da pomagajo kot en mož Angliji. Anglija se danes lahlco zanesena!rako, in v tem času, ko se domovina 1 bori za obstanek proti tiranskemu nemškemu militarizmu, je dolžnost IrceV, da stopijo v angleško armado in pomagajo Angliji uničiti sovražnika.
Wilson odgovarja.
t ;	- V,' ;	' '	»
Washington, 16. sept. {Predsednik Wilson je danes odgo-i vorii pritožbi nemškega cesar-i ja*, ki se je pritožil pri njem, da
tjA-^l-i'-iVi--v ?. SiMiA- /■.. ^
rabijo Francozi dlu.m-dium kro-glje in da so prekršili s tem mednarodne postave. Predsednik Wilson je odgovoril deloma nemškemu cesarju tako: Prejel sem vašega veličanstva pritož-, bo, in zdi se mi v čast, da ste se o5>rnili Taivno na mene kot posredovalca. Gotovo smo mi ve-seliv da ■zvemo resnico. Toda več ne morete zvedeti od mene. Ob tem času prosimo Boga, da se vojska kmalu neha. Potem pa pridejo dnevi račuma za vsk? »hudobije, kdor je kaj zakrivil bo kaznovan £0 obstoječih postavah. Danes je pa prehitro in me bilo bi pametno, če bi že sedaj sodili o tem, kar se predbaciva. Enako je Wilson odgovoril tudi brzojavki francoskega predsednika, ki se je /pritfcubjl o -nemikih grozovite** stih in enako j« tudi odgovoril belgijski komisiji, ki je prišla v /Washington, da pove, kakšne grozote so Nemci počenjali v Belgiji.
1 jfrwie Ki ■<•>!■ »Mlini r V 1
Rim, 16. isept. Kljtib temu, da policija jako odločno in brzo nastopa, se vrše po vseh večjih italijanskih mestih demonstracije v prid vojne. Italijani zahtevajo, da se jih pošlje na pomoč Francozom in Angležem proti Nemcem. Ker policija večlrtat ne zmore sama nemirov,, je 'bilo poklicano vojaštvo, da varuje posebno avstrijske in nemške konzulate..
iLondton, 17. sept. Avstrijci državljan. Sam Rezsner iz Ha-lisza, je dospel sem in se izjavil da jf gališko prebivalstvo jako prijazno napram Rusom. Kmetje so Rusom povsod, kazali pota in jim pomagali pri njih prodiranju. Konečno so bili avstrijski generali prisiljeni, da so odlposlali slovanske polke iz Galicije in jih nadomestili z mažarslkimi in nemškimi.
Nemiki cesar povzročil vojno.
Ivondon, 16. sepf. Sir Mau^ rice de iBunsen, bivši angleški poslanik na Dunaju, je potom zunanjega urada danes izjavil sledeče: Avstrija in Rusija sta se že pogodele glede Sibije, in pričakovali smo, da nastane mir in da se vojska niti protj •Srbiji ne bo vršila. Dne 30 julija so bile avstrijske čete mobilizirane, an v svojo obrambo je tudi Rusija mobilizirala nekaj svoje armade. Ruski poslanik na avstrijskem dvoru, grof SebekO, se je že s^oro dogovoril z Avstrijo, da predloži Avstrija svoje zahteve glede Sribije mednarodnemu razsodišču, ko je prišel naenkrat nemški cesar na pozorišoe in ošabno zahteval od' Rusov, da morajo takoj poslati vse čete, ki so jih mobilizirali, domov. Te-tga nemškega povelja ruski cesar seveda ni (hotel sprejeti, in zalo je Nemčija isti dan napovedala vojsko Rusiji, kar je imelo za posledico, da so se ganili tudi Francofci, katerim ji nemški cesar seveda, takoj na-povedal vojsko. Nekaj dtaij pameti od strani nemškega oesar-m bi prihranilo evropskim na-
~ 1	~	»....v
• • "'i . '.-'-r^vMJ^^H
Wilson je zapovedal, da jo ameriild vojaki iz Mek-
sike. Spor med Angleži In Meksikanci.
RAZNE NOVICE.
Washington, 16. sept. Vla4#^| Z jed. držav se je prepričala, dŠ | H) meksikanske homatije kor toliko v redu, zato je sktijM riila vlada:, da odpokliče amjnHj ske vojake iz Meksike. PrvO vzrok, da odidejo ameriški jaki je, da je Meksika zadovo^ tjila Zjed. države ter da so aH Amerikanci oškodovali s teas^ da so pobirali colnilno v Veti'| Gruz. Drugič oni krivci, ki rrzžaliH dostojanstvo Zjed. dpfjfl žav; so kaznovani ali prepodi^ ni iz Meksike. Tretjič, vla<ti^ffl| ki je sedaj na krmilu, »fljiM štuje 'Zjed. državeHn bo porallj nala škodo, čtrtič, na vlado, JH je sedaj na krmilu, se labkijfig a nese. Petič, nadaljno bivanjiM ameriških vojakov v Vera n.» ljulbo Meksikancem in neka*- ' teri trdijo, da Zjed. države mM so odkritosrčne. Zato odidejo w naši vojaki iz Vera Cruz.
Zjed. države so nadalje nax3 nanile, da povrnejo Mdcsiki vso ednino, ki so jo nabralH^B Vera Cruz m da Zjed. ne bodejo zahtevale nobene škodnine, dasi je velelo našo vlado nekaj milijonov ekspe4|S cija v Meksiko.
Trinidad, Coio., 16. sept. Zborovanje premogarjev je nes sklenilo, da odobri predion! predsednica Wilsona, glasoSH katerega naj coloradijki premog tearji sklenejo triletno orerfnS je s kompamVmi. ^
Washington, 16. sept.. be Zjed. držav na coin in i, odj^H se je pričela evropska vojflH znašajo do danes $204.000.00». V kongresu sedaj delajo vearafl vrstne postave, katerih nstt||H je, dobiti nove davke za zgtiH ijeni denar. En predlog se g! si zai sledeče nove davke: VsMB bančni ček 2C davka, draiti za vsakih $100, note 2c, miJ^fl ordri 2c za vsakih $100, telefon-ska sporočila, ki veljajo več9 kot 15c davka rc, čarlerji pS kompanije od $3 do $10, - paS godbe ioc, zavarovalne poMj 8c, gledališča $10 na leto, plJBj ne dvorane $100 na leto, chkt $100 na leto, kegljišča $5 na leto, izdelovalci cigar od 6 do 1 $24 na leto. Obdavčeno bo tudtfi še posebej pivo, žganje in viJI no. Koliko pride <favka na t se še niso zjedkiili.
-o--. |!
ri od iio do 12 let so šli v p#>" deljek, kakor so rekli stariše4rc|l v šolo. Mesto v šok), pa so ubrisali kar po ravni poti naJ| prej na; farme. Ko j^h v ponde- | Ijek zvečer ni bilo dofhov, je^ stairiše začelo skrbeti, v sredo, j zjutraj pa so dobili sporočilo J starišii Kramaršič rta 34. cesti, da je njih desetletni dečko V9 1 jetrn bil ubit od vlaka pri M*r-| tins, Ohio. V sredo popoldni so ga prepeljali v Cleveland * J razbito glavo. Ost-aii trije so | se vrnili šele ob ,10. ponoči k® trdovratno molče o nesreči.1 Kakšno vzgojo morajo imeti tM. otroci, da se tolšeo <kznejo?
—Sodnik Sanders od poticij" J ske sodnije in drugi mestn|- Sl|H dbiki imajo neke vrste boj If-J
trd?, ne sme nihče v ječo^ Čf3 ni^i nje^vega dovo^enK«^
l j 1	• C/wWiilf ^umHH
NEVESTA Z MILIJONI.
n
(NmU^vtmJc romana "Grof Most« Crteto" la nwUUeraaj* romana "Vladar •▼*»") '
Spi* Al Duma*. "	av	Potlovnil L J. P.
___£___ ' ' * • ■'

Staunton prebere, iti pokima l, z glavp/Potem pa zgane pismo naslov. Wooley, ki se. Hrae pripravil, sprejme pismo pfli odide takoj iz koče. Nekaj pfninut pozneje ga vidi, kako Baba preko jezera. V sredi pota F se ustavi in prime za svojo pu-! 1ko. Ostali Teksanci, ki so tudi j gledali za njim, tudi zgrabijo | za orožje in m hitijo proti bre-
| "Prokleti aligator!" zakliče i Wooley.
Medtem je moral Wooley I ustreliti aligatorja, kajti oglasi |-„ae strel, ki močno odmeva po Wlcolici. Toda v vodi in pri je-' Hpfa se prikaže še več aligator-
/ "Tu jih imamo, celo koloni-■jo", zakliče Staunton. "Vrag |§v%nii te bestije! Popoldne jih fjpioramo uničiti, sicer ne bode* | ni o imeli miru.''
"Ali vam smem pomagati?" Krtča Richard, ki je sledil Tej Epa n ceni in tudi sam dobro ve-Bra, da aligatorji tudi njemu llipko postanejo nevarni, če Hp^e bežali in bi moral preko |bajona plavati.
SpAli znaš streljati, fantič?" ga vpraša kapitan.
Richard prikima, g-Popoldne pa se Teksanci pri-pBtpA'ijo na lov. Iz sredine oto-Mfepri vlečejo precej velik čoln, Hfterega najprvo nekoliko po-Hnyijo. Richard mora veslati. Hnjprvo je bilo treba dognati, Koliko"teii beitij je dospelo v Hfton. če jih j« veliko, morajo Hpadati jako previdno, ker si-Hpr bi znal biti lov nevaren za Be. Da zvabijo aligatorje 1 Ipližje, so zbrali vse ostanke ' Hfeli, da jih pomečejo na go- ' ilh krajih v vodo. Najprvo J ijtnirno brodarijo po jezeru. Na ■ Bpkemu mestu blizu brega opa- I pjo tri aligatorje. Pa tudi na > Npugih mestih je precej te go- y pisni. Oni aligator, katerega 1 Sj*. Wooley ustrelil leži ob jeze- \ Bil. Teksanci odsekajo nekaj ko- i Kv mesa od njegovega trupla, i Hpga imajo za vabo drugim. Se-*'2aj pričnejo kričati in tolči po i Hpf. Trajalo je precej časa, f fSrecej časa, predno so se začele i phr&li prikazovati. Richard je s gnil mnenja, naj bi vendar za- \ Hlli na nje streljati, toda Tek- ' Spanci so se mu smejali in se ( [izjavili. da je napaden aligator s |«a vodi zelo nevaren. Na su^ I lie m pa se lahko hitreje opravi j g* njim. Zdajci vržejo. koFe me-|il na raznih mestih v vodo. i ftomaj so aligatorji zavohali <j fttieso, so ze pridrveti bližje od (| ' vseh strani].	'	i
| "Sedaj pa le urno veslaj!" j zakliče Stibbey. "Proti brei?uP V Vsi držijo puške pripravlje- r Spe. Richard krepko potegne, in čoln prifiT (To* tirega, predno se ( |mu približa kak aligator. Sedaj 1 pa Teksanci hitro razdelijo ko- t lie mesa po drevesnih vejaih in t splezajo na drevesa. Tudi Ri- i •'rdiardu svetujejo naj stori isto, ] in komaj je bil na drevesu, že r Vpridrvi aligator, odpre široko t žrelo in dobi krogljo v gobec. !;£iva] strašno zatuli in oteplje c z glavo in repom, predno po- [ gne. Medtem so prišli tudi " o- i I stali aligatorji in splelzali na
breg; eden za drugim pada t j«pred krogljami Teksancev. Na- < »teli 'so jib deset, toda' nekaj r jib je še manjkalo.	i
"To nam nič ne pomaga, * fantje!" zakliče Staunton. "Po- s j: biti moramo vse, sicer se ne t | smemo drzniti z našimi konji r ! preko bajona. Wooley je lahko ( 1 srečen, ker je odšel dopoldne, ko je solnče vroče in so živali 11 lene. Zvečer pa smo zgubljeni, 1 •j-lortcor hitro konja zavohajo. 1 jWPblovTti moramo še ostale. Do- i sti jih ne more več biti. New < nost je majhna." I'. 'Možje se podajo v čoln. Ri- r •*chard vesla. Stibbey dobi na- 1 Iroak), da meči je kose mesa ali- \
wwHt.JI upi^ai^P' wi op gatorjem, Na'zzy, Bigg in Staxinton pa držijo pripravljene puške. Kakor hitro se. prikaže kake žival, lovci ustrelijo. Na ta način so jib ustrelili še štiri brez nevarnosti. Ko so bajon Se enkrat preiskali, so se prepričali, da ni nobenega več. Ridtand dobi sedaj povelje, j tla vesla nazaj. Bili so že na brclipi razven Ricljarda, ko se odvije mahoma silen aligator od drevesa, kjer je lovil kose mesa in šapne po Nazzyu. Zgra bil je vrhni del roke in ramen. i\azzy se v silni bolečini zvrne ira tla, v nezavesti. Aligator pa se obrne proti bregu in vleče truplo s seboj. Staunton, Bigg in Stibbey stoje kot okameneli. Tudi Richard je postal bled. Tokia niti za trenutek ni mislil, da bo imel radi Nazzyeve sn?r-| ti sovražnika manj. Dvigne veslo in tako silno udari po gobcu aligatorja, da je odmevalo kot bi razbil prazen sod. žival spusti Nazzya in dbrne zdrobljeno glavo proti novemu sovražniku. In zdajci sledi drugi udarec Richarda, še bolj silen kot prvi. Veslo se je zlomilo, pa tudi aligator omahne z glavo, in v tem trenutku mu je Bigg nastavil pištolo na oči in ustrelil. Ko se Nazzy zave, je bil aligator že mrtev.	I "Sto in tisoč satanov," zakliče Staunton, ko stopi k Ri- i dhardu. "Nfsi slabo opravil svojega dela, dečko I Vrjemi mi, da ti tega ne bodemo pozabili."
iNazzy, kateremu je lila kri i« globoke rane na roki, prizadlete 3d aligatorjevih zob, je bil pre- ' vec utrujen, da bi se mogel za- ( ivaliti Ridhardu. Takoj mu spe- j rejo rano in skušajo ustaviti i cri. MedJteni se je pa približal | ie en aligator. Zadela ga je kro- j jlja, kakor hitro je glavo pomo- | il iz vode. Odsedaj naprej ni < lilo nobene živali na spregled, il n smatrali so, da je bajon oči-, j ičen te nemarne golazni. J ;Nazzyeve rane s'kr'bno obve- | :ejo, čoln pa so zopet prenesli ( iroti sredini otoka. Richard je i cmalu opazil, da njegovi lppov-ji iki tovariši občujejo sedaj z i večjim spoštovanje mkot prej. | c Pudi ko je prišel večer, se ni r Irznil noben adutov Richarda'i iiliti, naj gre v svoj zapor, do- 'r tier se mu Staunton ne pribli- \ :a.	! r
"Danes si enemu naših rešil j iivljenje. Odsedaj naprej se bo- V letno nekoliko drugače gledali,!] Lmbič! Če mam das častimo be-j j loi da ne pobegneš, ted^ij tej s nistimo prostega okoli tekati,] :akor se ti zljubi. Zanesemo se i la tvojo častno besedo."' j] "NHcakcr ne!" odvrne Ri- r SiardT'Kastne besede ne dam, j i cajti jaz moram gledati na vsa- j co priliko, ki se mi ponudi za i ieg. S častno besedo bi bil za- }l rezan, da vedno tu ostanem, t Popolnoma zadovoljen sem, če(> ne radi teh besed zopet zakle- t icte v zapor."	| s
Staunton nekaj zamrma, Ri- 9 ^hard pa sam stopi v zapor, na- r tar Staunton zapre vrata za i ljim. «	k
Tako je minulo za Richarda < lekaj dnij. Da si prežene doljg 1 :as, je prevzel vsako delo, sa- s no da mu ni bilo treba leno letati okoli. Leni Teksanci, ki so j rečinoma ležali in pijančevali, a O to i veseljem gledali. Kljub emu pa bi mu takoj vrat od- i ezali, če bi videli, da jim preti ( id Richarda nevarnost.	<
Čez nekaj' dnij se vrne h Wooley. S seboj je prinesel ne- j caj časopisov, katere je moral (j Ricbard Teksancem prebirati. Nazzy je postal od dneva do lneva bolji. Videti je bilo, da i je popolnoma udan svojemu ! ^šftelju., obiskal gai irf viec, od- c car mu je Staunton odločno ] irepovedal občevati z Richar-,
dom, <ker se je bal, da bo Nazzy slednjemu iz hvaležnosti pomagal k begu. Kljub temu se je pa zdelo, da je'postal Nazzy od onega časa, ko je čutil aligator-jeve zobe v svojem mesu po-ipirdwonwa dirug človek. Pogosto se zgodi, da lopovi, ko vidijo smrt pred očmi se streznejo in postanejo dobri člani človeške druilbe. 'We bom ti pozabil,'' je rekel večkrat Nazzy Richar-du. In Richard je vrjel Nazzyu, katerega zdravje je prav dobro napredovalo.
Bilo je okoli poldneva, ko se pokaže na jezu neki jezdec. Jahal je, kot bi bil tu doma. Staun ton in njegovi tovariši so skočili kivšku in hiteli puškami proti bregu. Tudi Richard jim sleflii, ker ga ni nihče zadrževal.
"Yerrez!" se oglasi zdajci iz ust vseb.	h *
"Sto zlodjev, previdni mor§-mo biti napram njemu*" šepne 1 kapitan proti svojim tovarišem. ' "Jezen je na nas. ker ^mo ga I pustili na cedilu. Pazite!"
Yerrez hitro prejaha preko vode. Prav nič ne pozdravi, pač ; ipa se drži jezno in čmerno. \ Ko p-ide prav blizu brega, pa 1 se ustavi in zakliče:
•"Hudič! Koga pa imate v ! svoji sredini?"	(
"Aha, mladiča misli." reče 1 Staunton z nasmehom. "Le 3 pridi bližje, Tonio! Richarda f imamo!"
Yerrez obrne svojega konja r iz vode proti breyru Pri tem * pa Še vedno motri Richarda.
"Saj sem si mislil, da počen- * jate komedijo, kapitatn," reče c konečno. "Pisali ste mi, da v r Toledo nimate ničesar več o- s pravit* odkar je Richard utonil, r in tu vidim, da ste mladiča c fieljali s seboj. Mene pustite v leči sedeti, se ne brigate /a vra- r ja, če mi zadrgnejo vrat, in se F laj mislite, da sem prišel k vam farizejstvo uganjat! Naredil f sem daljno pot, da vas lahko 11 dičem lopove, nesramne šuftc, r ci pustijo tovariša na cedilu."
IStaunton prigovarja. >la sc . iiorali delati v naglici, in Vcmeč- ' io se da Yerrez toliko potola- ( citi, da stopi s konja in se pri-Iruži svojim vrednim kumpa s lom. Vsa družba se pod'a v ko• ® :o, kjer pri kozarcu žganja Ye - " ez pripoveduje, kako so ga 'jelt. Do sem je poročal vse po ( •esniei. Potem pa pove, da ga x e nekega dne don Lotario po-dical k sebi, mu povedal, da Je 0 Vl'r. Cuningham utonil, in d'. n e okolica ssedaj varna, ker so J ovražniki zapustili naselbino 'Najprvo sem se delal, ko; ^ )i o vas prav ničesar ne vedel ' Potem sem se pa udal, i pove-Jal, jla se nisem pridružil vnn*. ® z osebnega maščevanja, pac J >a po naročilu vlade južnih dr-iav, ki se je na vsak način ho- l1 teJa po/lastiti 'Richarda. Pole*; 1 ega sem se pa silno jezil proti 11 /am, in prav nič se nisem hI i - n lil. ker bil sem divje jezen, kč\ ite me tako pustili na cedilu. ^ Dton Lotario torej ni vede!, kaj laj naredi z menoj, Konečuo ne je pa odpustil z mnogimi n ičetovskimi nauki. Vrjeli sr, G la je adut v resni'ci utonil. Si j s ludičev, če bi oni vedeli, di k ite mladiča' odpeljali!"
"In kljub temu sem mnen n a, da nas prebivalci kolonje * zasledujejo?" reče Staunton.
MZakaj pa?" vpraša Yer^e£ s nima	d
"Ker smo zvedeli v E1 Paso n lel iNorte, da so tam poizvedn- š via 1 i. po štirih jezdecih, ki so t >eljali s seboj jetnika," odvrne Staunton.	F
"To mi je uganjka," reče T Verrez, ko maje z glavo. "Na aoben način niso mogli misliti t ia vas, kajti povedal sem, da je f :ela kolonija prepričana, da je ^ Richard utonil."	f
Potem pa pove kapitan, ka- t
_____ —. __
prestano držaji pri sebi?" vprašuje Yerrez.
"Well" odvrne Staunton/' mladiča držimo tako doligo, da izibijemo iz njega kolikor se pač da. Z eno besedo: Prodal •gia 'bom ornemu, k-i mi ^največ ponudi zanj."
i(In če je to njegov sovražnik?" vpraša Yerrez.
"No, potem mene nič ne briga," odvrne Sta'unton. "Tod» upam, da bo UjegoV oče največ ponudil."
Med takimi—pogovori je minilo dopoldne, in Big prinese zdajci kosilo v kočo. Ime!! so dovolj kuhanega riža in mesa, ki je vse mprav dobro tekniV Pili so pa toliko, da so bili /e j ki ko^hi'vsi pijtemi. Vržejo -se m malh, da si preženejo s spanccm pijanost. ,
"Kdo ima danes stražo?" jeclja Staunton, pijan.
"Je ni potreba," odvrne Bigg. ki je že spal. ''Nazy bo stražil/' i iVsak izmed Teksancev je < spraznil skoro polovico stek'e-nice žganja. Zaspali so to*cj takoj, ko so se vlegli, tudi Yt,r rez. Na ta način je bil Richard, ki ni zatisnil očesa, z Nazzyem sam.
"Sramota je," reče Nazzy, ko ko so drugi že spali, "da smejo j moji tovariši piti žganje, meni i»a pa prepovedajo. Kaj misliš . ti, tnali doktor, ali bi ga smel j pokusiti kapljico?"
Richard zmaje z rameni. La-iko bi hitro odgovoril, da Naz- « zy ne sme piti žganja, toda ali naj zamudi ta ugodni trenutek >\ n naj odsvetuje Na«zy*u, naj < ie pije zganja, le ker mu bi i škodovalo? Richard je sprevi- 1 lel, da bo imeli žganje ih<ud < ipljiv na Nazzya, in čimprej taspi, tem hitreje dobi priliko, i la pobegne.
MNo, en kozarček, prijatelj" 1 eče Richard. "Toda več kot en i :ozarček tudi ne smete."
Ko drži Nazzy kozarec v ro- c tali, tedaj se posvetijo njegove ^ >či — stara strast se oglasi v ljem, v enem samem požirku i ipravi žganje'navzdol. Stekle- \ lico stisne z nogama — Ri- l ihardi mu jo hoče odvzeti, toda [ ^azzy ga strne s svojo zdravo | oko od sebe, in pije pije ne- 1 »retnehoma.
"Ah, kakšna slast 1" zakliče v f >resledkih. Upam, da bom v ( reka j dneh zdrav samo od žga- i
»J*-	T
Njegova lica počnejo žaret., ^
oda kmalu mu omahne glava.	N
n pijača ga je tako omagala.	r
la je trdo zaspal.	s
Richarda prejiine .čudno ve-	r
elje. Vsi Teksanci okoli njega
pijo. Staunton, Bigg, Wooley,	c
vtiblbey, so spali kot ubiti.	r
Richard stoji za trenutek, ne	j
!a bi se ganil. Zdaj se mu nudi	^
lajlej^ša pr^ilk'as da pobegne.	^
Pekom noči pride lahko daleč
d svojih sovražnikov. Na ste-
li visi puška Stautona in stre-	(
jivo. Zraven visijo puške osta-
ilh adiatov. Vedel je, da vseh	§
itwk nt nnare nositi s seboj,	(
ato jih hipoma pokvari tako,	fi
Fa nihče ni mogel streljati z
njimi 'Plitko Stautona. ki j*
lila rrajboljša, p» vratne s se-	t
kij. Yerrez je postavil svojo	^
iuško v kot. Ko hoče Richard	?
udi to uničiti, čuti, da ga pri-
ne nevidna roka, in ko se obr-	f
e, vidi pred seboj Yerreza.	-
"Tiho !M šepete Yerrez. "No-	z
►ene^ga glasu. Jaz grem s te-	t
°J-	r
iRichard samega začudenja ni	%
logel odvrniti besedice. Na	t
ibrazu Yerreza pa se pojavi	f
meh. ki je bil ravno tako lah-	r
o dobroten kot smešen.	v
"Od dom Lltfcarija prihajam."	i
ladaljtije Yerrez s tihim gla-	s
om. "Živijo Toledo T	s
To je bilo geslo, po katerem	s
0	se morali spoznati prijatelji	v on Lotaria. Torej se Ricbard	s ti motil, ko je slutil, da je pri- s el Yerrez po naročilu dan Lo- s aria, da ga reši jetništva ?	s
"AH me hočete spremljati?	š
*eljati v Toledo nazaj ?" vpraša	tj
tiohard s hitrim povdarkom.	j
"»Najprvo vas moram dprosti-	r
1	h rok teh lopovov, kakor se	t flasi moja pogoja," re9e	\ ferrez. "Hiteti moraiva. Bigga	j oznani. Pijanost pri njetn ne	£ raja dolgo. Vzemite pištole,	c
ž>a ne bodeva imeli nikdar pfe-
P THho, tioda biitro. Medtem pa imam jaz še- neko dfugo o-
•Ridlrard, ki še vedno nt mogel razumeti, če Yerrez govori jresnico ali, ne, začne izbirati najbolje pištole, ki jih je mogel dobitj/v koči. Medtem se je tudi Ylerrez odpravil na pot, in še prej je oropal kapitana za ves "denar, kar ga je imel pri sebi. Richard se prav nic ni veselil svojega jioyiega tovariša, toda (kaj je hotel. Le na svobodb, le naprej!"
"Ali ste si že zbrali konja m ga osedlali?" vpraša Yerrez. Richard prikima. "Dobro torej, jahajte proti jezeru. Takoj pridem za vami. Ostalim konjem hočem prereteatri žffle na nogah. da postanejo nerabni za ježo. in se nama potem ni bati prei^amjanja."
Richard si je »bral StaiMito-novega konja in ga pelje za uzdo proti bregu..Čez nekaj minut pride Yerrez z .vso naglico k njemu. Skrivnostno grozen izraz leži na mjegovem obrazu.
"Na roki krvavite, ah' ste se ranili?" vpraša Richard.
"Konjska kril" odvrne Yerrez in se obrne. "Sedaj pa na-prej r
iPrevidno jabata preko ozkega jeza. na drugi strani brega pa vzpodbdfce Yerrez konja. Za Richarda je bilo silno prijetno jahati na močnem in čilem kon-it*. Ostal je vedtoo na strani TeScsanca, dasi je slednji pod»iI svojo žival na vse pretege. i
Več ur sta fritela tako naprej. im sicer kakor se je Ri-:hardti zdelo proti severu. Potem pa prideta v močvirnato [idkrajino, kjer sta morala počasneje jahati.
"Kam ste pa namenjeni, se- -lor?" vpraša zdajcf Richard. < 'Saj morate vedeti, kako sem •adoveden. Povejte mi kaj o To-edo!"
"Čakajte, clolder ne prideva i
10	neke točke kjer se lahko od- i x>čijeva," odvrne Yerrez.
Tako sta jahala oba v karije- I •i do noči. Potem pa dobita na 1 ilanjavi neko razpadlo kočo za i conje, potem pa zavžijeta ne- < caj brane. Ko sta bila gotova, 1 prižge Yerrez cjgoro, ponudf R.rchard)u eno iin reče:	i
"Sedaj, r'oci iRichard pa la«hko ' govoriva. Dobro pot sva nare- ! lila danes. Ob polnoči vzhaja J una, in tedaj greva zopet na-irej. Najprn-o mi povejte natan-:m»r> vse. kako se vam je gcwfilb ' r ujetništvu. Potem pa jaz spo- l ■očim svoje. V tem trenutku em tako utrujen, da niti govo-:iti ne morem."
Richard pripoveduje. Ko je a >menil pisma, je moral natanč- : jo povedati vsebinb pisma, in ' e tudi vprašal več podrobnosti flede Ralf Petova. Vse drugo " fa pa ni dosti brigalo.
")No, jaz vam nimam dosti ' toivedlaitir," reče ipotem Yerrez. | >dloč!I sem se, da se maščujem 5 latto lopovi, ki so me tako ne- * ram no pustili v Toledo na ce- j triu. In ker sem videl, da se jre za moj dobiček, če sklenem »rijateljstvo s tako imenitnim | gospodom kotjedon Lotario, edaj sem se mu pomitfiil v služ-»o. Se predno smo mogli kaj 5 ivedeti o vaši usodi, smo od- ( >os4ali v El Paso del Norte ku- ! irja, da tam poizve, če so pri- .
11	skozi mesto štirje Teksanci 1 : ertim ujetnikom. Ker pa med em vašega trupla nikjer ni bilo J ia dan, in ker so bile vse poiz- J edbe zaman, je pričel don Lb- * ario vrjeti, da niste mrtvi, pač 5 >a ujeti. Pripravili smo torej ,1 nalo ekspediejo, katere načel- J t?kont sem bil jaz zvoljen. Don ' Vlfonzo in dlruigi mladi gospoid • ta se pridružita. Ker se pa niso l rrrvelt drzrtiti »predMeč v Tek->as, so ostaJi zadaj na nekem 1 arnem prostoru, jaz sem jahal 1 am naprej, da se prepričam, če * o moje slutjnje resnične, in čeh e nagajate v bajonu. Midva bi • edaj lahko jahala takoj k na- « im prijateljem, toda imam še * Irug načrt. Naju še ne pričaku- < ejo, ker seseda niti misliti ne norelo, da se mi moja naloga $ ako hitro posreči. Jahati mora- š 'a torej v Providence in pre- c ►rečiti, da ne pride denar na i fcauntona, katerega pošlje vaS s »če."	,	x
sftvar" reče Richard **Taz bi
pr^ * nijfrilm prijateljem. Pustite Stauntonu- njegov denar!"
"Seveda, vam je to vsedno, mladi prijatelj," odvrne Yerrez "Mleni siromaku pa ni vseeno, če imam deset tisoč dolarjev več ali manj. Sicer mi je don Lotario obljubil mnogo denarja, toda--"
"Pa v endar ne dvomite, da vam Lotario ne bo .plačal?" zakliče Richard.
"O ne, toda privoščite mi pa lahko tudi teh deset tisoč dolarjev. iProvtdence ni posebno daleč, ovrinek ni velik--"
"Toda ali se ne bojite, da se ravno v provklence lahko itda-te in paderte v roke Svojim bivšim prijateljem m sedajnim sovražnikom?" vpraša Richard. Sicer pa pošiljatev denarja še ni mogla pri-ti iz New Yorka."
"Stojte, to lahko preračunava;" ga prekine Yerrez. "Stat»n-tonu so znana pota in srdstva. Na vsak načrn je odgovor že lahko v Providence. Kapitan Petov seveda onih sto tisoč dolarjev ne bo poslal, kajti najbrž jih sam nama, pa Staun tonu tudi ne zaupa. SumJm pa, da bo Ralf Petov sam prišel v Providence, da va-s poišče. Prepričan pa sem, da pošllje Mr. Everett svojih deset tisoč dolarjev, in kakor sem rekel, ta denar je že 'labko v Providence."
'1No pa jahaite sami tja!" reče Richard. 'Tovejte mi ime kraja, kjer se nahajajo naši prijatelji. . Sam hočem jalhati k njim."
Antonio Yerrez premišla. "To ne gre," reče potem. "Prvič ne poznate pota. Drugič pa se klati po oko!iti množica ma-roderjev, ki vas lahko prime kot ogleduha in ofoesi na prvo drevo. Tretjič pa slutim, da se napotijo moji dosedajni tovariši takoj proti zapadu, tose re- " če, če so dolbfli druge leonje. ' Ostanite torej mirno pri meni. ' Ovinek proti* /Providence na/na ne bo vzel mnogo časa."
"Jaz pa menim, d'a je čaz ze- 1 lo drag," ugovarja Richard. 1 "S tem ovinkom žrtvujemo ravno one dneve, ki so Teksancem ] odločeni, da si nabavijo nove ' konje/"
"Boclite tako ctobri, senor, in 1 ravnajte se po mojih navodi- ' Ifh," reče Yerrez odločno. "Jaz i sem znan v teh krajih, imam : skušnje, dbčim se vi sami zgubite, pa pojdite kamor 'hočete. ' Sedaj pa zaspimo nekaj ur, [ l kajti kmalu izide luna, potem f1 >o tneiba naprej."
'Ricbard je bil silno nevoljen, radi Itega in celo vznemirjen-, ' <er ni vedet, kaj Yerrez z njim ramenavsu Ker se je pa slednji "avil v svojo odejo, je storil tu-J fi sam tako in zaspal. Ko gaj! Yerrez zbudn, sttoji na nebti lu-11 ia. Zajahata fn se oddaljita v ' ^ahokftii smeri. Ridharda je neprijetno cfirnilo, kajti čutil je, j1 ta se vedno bolj oddaljuje odi' ivojiih prijateljev. Le ta misel | ra je tolažiila, da se bliža reki;' Mississippi, kjer 'stoje severne |: iete. Sklenil je, pridružiti se j em četam in potem jahati sku- ' >no z vojaki naravnost proti lomu. To svoje mnemje je izra- * 'M tudi Yerrez, ki ni imed niče- ^ sar proti temu., samo da mu Ri- J :hiaid -napiše dokazilo, da ga je ; ; reč no rešri'1 iz rok sovražnikov, cajti le potem mu don Lotario 1 izplača svoto.	<
Jahala sta po severnih kra-H'h Louisibne« do dopoldneva 1 liruzega dne. Potem sta pa po- 1 Hvala več ur. Popoldne je šlo ' ■sopet naprej. PrenočHa sta zo- ! lert v neki razpadli koči. Drugi 1 lan pa sta dospela v Pnov-dence, m pred njima se je raz- j rnnila mogočna reka M is s is si p- * >t. 1
Yerrez se je nastanil v neki tma/zani gostilni, kjer je kar nrgoleto lumpov najnižje vr- 1 >te. Ker pa je bil očrvidno z 5 fdstrlffilčarjem poznan, je dtobil * sobo sam za sebe. V tej sobi je 1 ■alkal Rtchard, dočim je Yerrez \ Jdšel k Oochemu poizvedovati, * :e je denar že rospel.	«
Oez eno uro se Yerrer vrne s ( sporočilom, da ni ničesar ptni- 1 ilo. Sedaj je pa Rkhard sHiJ, 1 la nemudoma odpotujejo k Al-onzu in Edmonkhi, ali pa se j ;am -napoti proti severu, da pri-le v Memphis, kjer šo bile pri-
ka denar, na drugi strani pa mu ni nič kaj ugafalO na jugu, kjer ni bil varen pred južnimi četami. Teksanec se je obnašal jako nemir.no.	> - ; ^ , "Dolbro," reče konečno, "ja-hajva pnoti severu. "Sicer ne bo lahko priti skozi, toda poskusiva lab ko. Ob priliki pošljeva ■podlamoa k vašim prijaiteljem, k1 naj naznani, da se labko vrnejo v Toledo. Najbolj varni pa ste med vojaki severnih držav."
Zdajci* stopi Yerrez k oknii in pogleda na cesto. Toda kot bi ,ga gad 'pičil odskoči in zakliče:
"Proč morava. Tu vidim nekoga, ki naju lahko razkrinka."
Takoj zgrabi za svoje orožje in hiti proti vratom. Kaj je pre-otstajak) Ricl^airdu (trulzega kot mu slediti? Yerrez dobi na dvorišču svojega konja, potem pa pokliče Ihlapca in mu zapove, naj odipre zadnja vrata. Vrže mu še aekin v roke in zakliče naj s tem denarjem plača krč-marja, ostalo pa naj obdrži za sebe. Potem pa aibeži kot vibra pri viratih -ven. V nekaj minutah sta se ite olba nahajala zunaj na poljih. Yierrez je dirjal naprej-kot bi se šlo sa življenje in smrt. __
In mogoče je bilo res tako, kajti po preteku petnajst minut reče Yerez:
"Videl sem Wooley a. Prihajal je z Ooshenom naravnost proti krčmi. Ce nama sledijo, tedaj se morata boriti za življenje.
'Richard je takoj razumel, v loaiki nevarnosti se nahaja, in zato še bolj spodbode svojega kanja.
"Ali ne bi obnnila proti smeri, kjer naju ne slutijo?" vpraša Rioterd-
"<Sam sem že mislil na to," odvrne Yerrez. "Toda zaenkrat ne gre to. Misliti morajo, da se nahajava v popolnem begu proti severu. Pozateje pa obrneivii v drugo smer. Najbolje bi bilo oe bi mogla obravrti kje preko reke in priti na levi breg." z
"Afi niste zvedeli, kje stoje nase severne čete?" vpnasa Ri-oftar.
^O, da, toda daleč so še, in nama sedaj ne morejo pomagati. Hola - tu notri, tu je trda pot, in sledovi se ne poamajo zlepa."
In Yerez zavije v grmovje, preko katerega je vodila pešpot, prav dbsti velika za posameznega jezdeca. iPbtem sta pa jahala mimo več nasadov. Yerrez se je zelo ogibal naseljenih krajev, ke,r ni hotel priti v dotiiko z ljudmi .
"Najslabejše je," reče ' Yerrez, "ker nis«va imela časa, da si nakupiva živeža. Oglasiti se moriava v kaki prodajalni in P3'vno to nas lahko izda."
"No pa vsaj nisva naredila nikomur nič slabega, da bi se motraila pri poštenih ljudeh skrivati," odvrne Richard. "Zakaj neki se bojite? Kdo ve, da ste zapustili bajob, in tudi če bi kdo vedel, pri te m vendar nr bilo ničesar zločinskega."
IPrertolčila sta v gošj^u, tola že na vse zgodaj sta odja-iaJft naprej. Z neko notranjo r.adovcUjnostjo je Richard opazit, da jahata v severni smeri. Va neki samoti pa se Yerrez sredi pota ustavi in ukaie Ri-rhardu naj čaka, dokler se ne rrne. Svoje dnij je sfcaJnoval tu leki njegov znanec, in pozvede-:i je hotel, če je še tu, 'laer lab-<o pripravi obema za nekaj dnij >k rival išče, dlokler ni nevarnost >restaina.
Yerrez odjaha. Minulo je več oot eno uro, predno se je vrnil, ^prtemljta ga mož, ki je po zu-lanjosti popolnoma podoben iferrezu.-
4*No torej, Mr. Richard," re-^e Yierrez, "tu ostaneva. NaSel sem svojega prijatelja. Za ne-caj dnij naju labko spravi na ramo. Medtem pa bodejo naši preganjalci zgubili sled, in nesena srva."
, "Nasrprotno," ugovarja Ri-:hard, "n>aiznantli> bodejo vsem Poveljnikom na meji, kjer se labajajo južne čete." . "Le sHeidite mojemu nasve-»," odvmne Yerrez ošabno. 'Pojdite."

; Noirm Sea /7t|
% 1
Jtfllp J> J if CANAL "
w* S srman «.»
V. /	H ^
r®« r
VQlc ^^ 1
tc ves London tekom dveh ur-Franc°fei imajo pa kakih 500 1 manjših zrakoplovov katerih dolžnost je paziti na velike zrakoplove in kakor hitro ga zagledajo zaleteti se v zrakoplov, da eksplodira. Pri tem navadno pogine moštvo obeh zrakoplovov.
Slika predstavlja strašen spo-padpad zrakoplovov visoko v zr^ku. Nemci imajo kakih 50 velikanskih zrakoPiov<>v tako-evanih Zeppelinov katcrih eden je dolg po 550 čevljev in nosi lahko 35 ljudij. Pravijo da deset takih Zepelinov z bombami lit nitroglicerinom lahko razde-
:pi t\	,	• ■"•■1 .„' - -.t..	,	; •. : v., ..v , - v -. " ^ v < . •	J v- ■ ■ ' .^t^JBMga^
Citateiji vidijo tu stališče nemške	kakor jc bilo pred enim tednomvOdte^j^
Nemški proglasi.
■t ~'*
Kakšne proglase izdajo Nemci, kadar vzamejo kako mesto.
V	vsakem mestu, katerega se Nemci polaste, izda zapovedujoči general poseben razglas, ki se glasi tako:
Meščani! Del nemške vojske pod mojim poveljništvom je zasedel vaše mesto. Ker se vojska vrši samo med vojaki, zato pa jaz razglašam, da jamčim za osebno varnost in privatno lastnino vsakejga posameznika pod sledečimi pogoji:
1.	Prebvialci mesta se morajo zdržati vsakega sovražnega čina napram nemški armadi.
2.	Prebivalci mesta morajo preskrbeti hrano za naše vojake in konje. Za vse to se bo plačalo ali v kovanem denarju ali pa z nakaznicami, ki se izplačajo po^, končani vojski.
3.	Prebivalci mesta morajo naše vojake in konje prehrani-ti na najboljši način in morajo imeti svoje hiše ponoči razsvetljene.
4.	Prebivalci mesta morajo očistiti vsa pota, da se lahko po njih hodi, odstranijo naj vse zapreke, katere je postavil sov-rainik, in pomagati morajo ja-k0 marljivo našim četam, da lahko vrše svojo dolžnost, ki je v teh teških časih dvojno težavna v sovražnikovi deželi.
5.	Z-abranjuje se zbirati v skupinah na ulicah, zvoniti z zvonovi, ali pa na katerikoli način dajati znamenja sovražnikom.
(S. Vsč orožje, kar ga imajO mestni prebivalci, se mora tekom dveh ur prinesti v mestno dvorano.
1
7. Mestni "župan, dulhovni in štirje odlični državljani, morajo priti talkoj pred mene, da bodejo kot talniki za ta čas, dokler se mudijo naše čete v mestu.
• Pod temi pogoji je življenje in privatna lastnina vseh pD-saimeznih popolnoma varnfc. Stroga disciplina, na katero so naučeni naši vojaki, omogoči vsakemu meščanu, da nt zameri svojega poklica in dal mu r.i treba hoditi iz mesta. Na drugi strani pa, hočem postopati na najstrožji nač;n s prebivalci, če se ne odzovejo tem pogojem.
V	tem pogledu naredim naj-prvo odgovorne talnike. Poleg tega pa bo ustreljen vsak mestni prebivalec, katerega dojimo z orožjem v roki, in kdor koli bi kaj sovražnega napram nam nameraval.
Konečno pa je celo mesto odgovorno za dejanje vsakega posameznega. Državlljani naj bolje storijo, če pazijo eden na druzega, in se tako ognejo ne-
DTJTGfc&AnZEU&y x-ewx^cr ^ ^^r* -
SHka predstavlja en polk škotskih vojakov, takos*ftiV'HiM landers" kf. so lit i boliš i strelci angleške armade. Trije
i_	1	, • » TT--r>n'" Aa kOri«"» nrrtft Mfll^^Bl
ICn SlTClCCV 5C ijailajajo V r'®" '■•J't uo	" r
prijetn m posledicam, katere morajo priti, če se kaj * sovražnega proti nam nameravA. • « »
Take razglase dajejo Nemci v zasedenih krajih. Da so pa Nemci pravi divjaki, kamor pridejo, za to je 'brezštevilno dokazov. V zasedenem belgijskem mestu Louvain, je neki Belgijec ustrelil na nemškega vojaka. Takoj so planili celi nemški regimenti nad mirne meščane in začeli streljati kar na debelo, kar jim je prišlo pod c Ij. Ustrelili so nekaj ste meščanov, razdejali s topovi vse najlepše hiše, ce/<ve in dragocene zgodovinske umetnosti. 6am nemški cesair je sporočil predsedniku Wilsonu, da "ga srce boli, ker je zgodilo to nemško divjaštvo v Louvaimi". In s tem je dost^ rečeno
Neki avstrijski polkovnik j« bil ujet od Rusov in prepeljan v Petrograd, se je izjavil, da ga je sram, ker je avstrijska vojska zvezana z nemško, kaiti zveri so bolje k'it nemšk; vo-jalki. Izjavil se je. O ti lopovi! Bolje se je boriti z zvermi kot z Nemci! In da lo ni laž da je to resnica, nam dokazujejo nemški listi, ki so sami to pisali (iNew York Herold, 9. sept.)
Belgijci, poročajo* da plenijn in morijo Nemci; kamor pridejo. Vsakemu mestu naložijo silen davek, katerega morajo vsi plačati, da se mastijo nemški častniki. Samo mesto Bruslju so naložili 200 milijonov mark davka, dasiravno se mesto ni branilo in je mirno sprejelo jNemce v svojo sredo.
Taika je ta nemška kultura in civilizacija, za katero so šli Nemci v boj, kakor so razglasili. Avstrijci sami priznavajo, da jih je sram, ker so zavezniki takih surovin.
sednik wflson je dams poslal
nikom rudnikov in zajedno
štrajkarjem, in jih prosi, naj prenehajo dolgi in budi štrajk na podlagi pogojev, kakor jih je izdelala komisija, katero je on sam odločil. Pogoji se <te* loma glase: Kfed lastniki premogovnikov in med delavci naf «e sklene triletno premirje, toda lastniki morajo garantirati, <Ia se bodejo držali premolar* sk.ih postav. Na delo naj te povrnejo vsi štrajkarji razven onih, ki so se pregrešili proti postavam. Unijski in neun&lfl ljudje morajo imeti enake jH v. ce. Kompanije ne smejo odi sloviti delavcev radi unije, m slučaju, da se delavci in de« dajalci ne bi mogli zjeditM imenuje predsednik komisijo treh mož, ki pomaga rešiti sporne točke. Kompanije ne smejo imeti svojih stražnikom. Konečno prosi predsednik z w pi m i besedam1', naj pridejoj enkrat-Jt pameti in začnejo j| rednim poslovanjem v
NAŠIM ROJAKOM.
Naš potovalni zastopnik Mil Anton žabec je sedaj na polu po državah Indiana, Illinois* Wisconsin, Michigan, MliuM sota in Kansas. Obiskal bo va|l stare naročnike ter objedsMflS skušal pridobiti1 nove naročitf£ ke. Rojake po raznih naselbftj nah prosimo, da mu gredo vi' roko. On je opravičen pobiim naročnino, sprejemati naroffflj za oglase in tiskovine.
Uprava Clev. Amerike.
j —Rojaki, prošeni ste, da nI pujete svoje potrebščine pn| onih trgovcih, ki oglašujejo.9 našem listu. S tem veliko magate listu, in vas nič ne stsJ ne. Kjer kako stvar kupite, cite, da ste videli oglas v na| ;šem listu, in s tem nam na« jdite najlepšo uslugo. KuprijH torej pri slovenskih trgovCOT ki podpirajo list, vi pa nje. K« sprotniki se trudijo, da n*j|fl odvzamejo oglase, toda obč»j stvo naj pokaže, da je ves :trud zaman.

IZHAJA V TOREK iN PKTKK.
Napisi bfti podpiu Ir M^siill ii
Vm pisma, dopisi in denar naj se
CLEVELANDSKA AMERIKA, i
•11» ST. CLAIR AVE. N. E.
i _CLEVELAND, O. ' •
BDWARD KALISII, Publisher. LOUa J, PIEC, Editor.
I ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. ,
tMd by 15.000 atoTcnlan« (Kralnera) I« jj| citjr »I ClereUnd kad elsewhere. Ad-*r-
yr TKI. CUV. *WINC«TON 169
Mateiwd — mcobS-cIw m»ttw Jaawry j g $* 1909, at the post o Slot At Cleveland, O. |
gplo. 75« Friday Sept. 18. 1914.
Grozovitoati Nemcev.
H;. f-Dopisnica de\ietemJskega ca-Kjtopis&j "iFYess" poroča iz Btus-Spiplecltci dogoddk nemške gro-
pBohiiška strežnica Marija Hfafcxte od francoskega "Rude-M&W križar me je srečala pri BKpytili bolnišnic. Zato« t en je ■Bnjeki obraz, bleda je bila ifti Hfc*e je tresla razburjenosti.
fe- Nobenega mleka nimamo v »nretju za nrale otroke," je re-Wk boltiSSka atreiznica Morija
Hps sem se pa zasmejala in H&^orila: "Mnogo stvar i j se greta v Bruslju, odkar so
ppTo»da »kaj pa otročiči?" , ■po strežnica z resnim gla- . Kn, "PnijaitHjjica, naši otroci JEfafo, ker niihiajo mleka." , Bpmenile smo se, <da gremo k j IHtaikemu povetynlrkui mesta, „ ■jw :.Žetiske, ki da bo vsaka HlfUfvijala drugo narodnost. ■Hi ao fevoMe za atneriUco
Ikx1 ure smo ze dos-stne htše. Rri vratih «jd mlečnoaofci nem-k, fantič star, kakih sli dva-jset let. Te-e^jnlk mesta izročil sprejema pritožbe, ika samega pa nis-
iio sitno pritožbo naf oci umirajo v straš-ker nimatjo mleka, ne pustijo kmetom ia bi vozili mleko, ja je1 bila človekoijuri silšati bi ji moral na kamna mesto sr-i šlo za nas, ah Bog, mi za stare ženske, , siromaM, ki se ne gati, in ki se zvija* cer nimajo hrane, ki atopri življenju, smo mlaidemu ča-nške predstraae iz-roe -dovolijo kmetom, r mesto,in prinesejo > f>a &hr>£iči v me-
unoanik, mlad fantič i ini ina te besede, lefl m kadi] cigareto* 1 dimom, ki je iMtel 1. - Da isti trenutek j sto otrok, to ga ni
parno, Herr Leute-osimo, da se dbvoli pridejo v -nase me-ift."
d' mosom nemškega ic ndkoiiko privih-
i zahtevamo," sem no jaz kot ameriika "da «e pusti nas našo Častno besedb, mesta in same pri-to v mesto.N t zasmefje nemški
zahtevamo sedaj," 1 režtiaoa Marija Fe- j
Čim križom na SVO- ;
ie zahtevamo, da se i nsJce, da gremo po N
a pojdite vi vojaki 1
nirajoče otročje v j
rtmestu.
Mladi častnik »e prezrlo m smeje in gfcda v strop.
Francoska bolniški itrež^ica iai častnik se zdajci spogkdiita. J Ta ko m ima je-bila žena, polna zanrpamja fpvdušetia v pribod-m njo9t Fiia4icije. On p£> tako ne-► .srauiKti, osaJxen, pnezrijiv, dasi ja odraste! komaj kratkim hlačami. In kotvečno, ko se nismo i, hotele premakniti1, je zamom-!ja1 s pi'jaoiim gQasom:
"Vi zaiitevate nekaj netaiogo" čeg^ai — nekaj neumnega! Mi - Nemci ne priznamo nobene raz-like. Možje, ženske, otnoci, vsi
■	so enaki. Vsi so sovražniki Nemčije, in Nemčija je v vojnii
* in ne prizna prijatelja."
In isti dan je umrlo v Bruslju stod-vajset malih od dva do det-pet mesecev .starih otrok l '
Otroške kosti se bodejo ma-7 IČevale naid' ogabnimi, grozovi-tim'i Nemci 1	1
k	-o-
Dopisi
■
K	________
Cleveland, O. Uredništvo C4. lAm. sie ponovno opravičuje proti onim rojakom, ki nekako ' ne<o|praviCeno zabavljajo proti odxjavami o tekoči evropski vojni v temi listu. (Ne morem si " kaj, da n« bli i jaz povedal lju- 1 " dem svoj»ega pravega mnenja,
zlasti ker sem take zabavtjice 1 1 že« sami slišat- Nikakor ne čuDtm | ; potrebe in se (rue smatram ipo- < 1 klicanega zagovarjati urednis- < 5 tvo, <ajli resmrici na ljubo moram i 1 reči, da je vsak paconi čitatelj, 1 kojeiga pamet ni Ibila naravnost < r ubita po čibto brezpotlrebnem J " avt-rtniijskem patrijotizmui, mo- * 1 ral uvideti, da ije list prinašal j novice tako kot so sploh prišle < 1 f Ki sploh priti mogle v svet, ali D 1 Ikdor ne ve, kako stroga je vo- 1 1 jiaikb cenzura v talcih slučajih, J loar je tudi vsestransko potreb- c mo alias ti z ozirom na wad'aljne 1-vojne operacije, ta naj ne iz- 1; neka prezgodnje, čisto nepo- t trebmie in neopravio^oe kiribike, z iz koje se more -posneti samo ji to, d<a je dotični kritik zedo ome- z jem, ne že direkten maaprot- d nik lista, ki v svojih podrobnoj- n šili razpravah noče pisati v smi- ji slu kakejga avstrijskega paitrijo- si tat.	in
V vseh tozadevnih številkah n oqjdemo prepisana. port>čila iz p velikih angleških listov, ki ima- ji jo vsaj' to udobnost, da jim nji- s hovi poročevalci vsaj nekaj liah- t* loo poročajo iz neposredne bli- k žijie bojišč, in če se včasih ka- či ko poročilo glasi pretirano, niso d temiu kmivi uredtiiki. Obče zna- iv no je, da v novejših časih voj-ni porocevailci 'listov ne smejo p k fronti, in se morajo zadovo- m Ijati s poročili, k« so po vladah silno previdno razglašena, ali k< j pa z on'imi, ki jih dobivajo od st ranjnnoev po raznih bolnišni- vi cah. Vsa ta sporočila so spre- m 1 jemati z naj večjo rezervo, zlasti (h pa zadnje imenovana, kajti vo- jo jaloi se navadno ibfo(hajo o zma- kj gah, četudi v bojni črti niso bili.
Kn sam -vzgled: Leta 1878 je ot naborna! komisija poslala vse gj Ipotrjejue fante W dopolnilnim ta povelijstvom k »takojšnjemu ve-ž»l>anju,,d'a jih. v slučaju potreb a|ajliko .posije v Bosno. Toda te- še ga «ni bilo treba, ker je bila b< stvar prej urejena, toda vojne oc (kolajne so dobili po končani o- tu kupaciiji fudi ti "regrutje". Tak kS vojak ae je nahajal tudi v moji rojstni vasi. Ko smo vprašali, in kje si dobbil kolajno, je pričel ne prepovedovati o svojih junas- 'V kih činih pri Jajcih in čisto nič se ga ni ženiralo obče znano dej- Ivi »tvo, da še ni videl drugače Sah K ve kot takrat ko je romal k <Ce Mariji Pomagaj na Brezje, je Bosne in Hercegovine pa nik- pl dar. To so bili stari 'časi.	te
čudom pa se je čuditi novejši dobi in ojeni generaciji, kajti z žalostjo je opaziti', da naši bra- nc t*je še dane« .mislijo, da imata kroglje na razpolago samo Av- fai stri j a in Nemčija, vsi drugi vo- faa jaki na »vetu pa 90 samo slam- tal nati možje. Nemoetn tega ni jih šteti v zlo, ker s tem kažejo je svoj narodni ponos, drugače pa z; je z avstrijskimi Slovani. 2alo»- ke stno pa resnično je, da nam je ip{rt bi4a Avstrija vedtoo samo kru- Ce ta mačeha, da, k^lror so Bvro- na Tejci nekdaj imenorali hunske- skk pa kralja Atilo "šibo	pot
-t , ,
*J>rav tako lMiko označimo —I zlasti "Slovenci — danes Avstrijo. Kaj ipt'smo imeli in kaj mani je V priliodnjosti pričakovati od Avstrije, ki je bila vedno prava (Jekla Nemčije ? »Ničesar! Odmekla se nam je natjpotreb-mnja izobrazba, odrekla se nam i'e gospodarska sposobnost, in če smo hoteli kulturno povzpe-ti, }K>slali »o nas v daljno tujino. Za mas ni bilo kruha doma, nemški širokoustnezi pa so izsesavali mašo prirodno bqgato »emljo. V pisatnah se nas je nahruli|o nemšMo, nrtadne li-stiiiie so se nam dostavljale iKniiško, v gos|xxlarskem oziru j>a smo bilti slabe;ši kot smžnji. I S kaiko pravico torej kričijo nekateri matpol vojaki nad izobraženci, da moramo driSati z Avstrijo in obetajo, kalloo bodo •kotga razrezalli? 'Mislim, da so I1 zlasti tu bivajoči SOovemci v to najmanj upravičeni, in čas bi > že bil, da bi pričeli misliti z ; nami imme z avstrijs. "frajtar- I ji", ka.te|ni za prididbitev plwh&s-te kolaj.ne zakolje tudi očeta in rodno mater in to na ljubo nemškim, nik^llar sitimi pftemenita-1 šem.	h
V diu'bu si predstavljam slo-1-venskega i/zobraženca, ki je m o- j nall zai|)ustit/i ženo, otroke, se-str o, hirate, očetai, mater in kr-h voločnti volkovi »o ga pognali s t silo čez mejo in rftu strogo uka- > zali maj dolbro strelja na krvne J brate, naj strelja na ljudi, kojih it preidnikii so Avstriji podaljšali M »bs.tanek vea|j za 84 let, ali na T ".mie Ikjnvne brate, katerim je A v- t >trija leta 1908 vzela posrtednje ' upanje na zo,petno pridobitev K ine lepe rodne zemlje, ki jim je t yilla orojpama ipo krutem Turci- 1 tu. Ta zapoved — mislim — v te bila vsakemu izobražencu c nož v sirce. In kdo je to ukazal ? v Sfajibolij katoliška Avstrija. In r vaj ibi bila Avstrija potolkla vse Mi 5rl>e, ali bi potem Franc Fer- U limiand od smrti vstal? Ne! De-p o Avstrije, ni bilo krščansko, v >ilo je hujiše kot zverinsko. Sto- i' isoče bStiij bo počivalo v t ulji * emljii radi ponorelega starca, š« n 'S tot isoče nedolžnih po joku I ^ aleklih oči j bo brez upa in na-1 d le zrlo v svetno daljino, za- n lam pričakujoč onega, ki jim n : v potu- svojega obraza pri-1 ^ hižil košček kruha. — Zaman, ^ ie bo ga vteč, žrtvovati se je loraj za kruto mačeho in za-ustrti v ibedii in obupu one, ki n h ije ljubil tako vroče, ljubil L ceLim srcem. — Kdo si tedaj ' pa zagovarjati Avstrijo, nad . arteiro lahko z vso pravico kli-1 eijo mili|jomi božje kaani. Kdor I ames zaigovarja tako ktruto kr-: ^ iprelliiitje, me spada več v krogi DŠtemih .ljudij marveč mied1 tol-l
0	voffloov. Ko bii b'ila Avstrija I ^ apadema, bi njdnermi sildbranu . isakdo iskiremo želel zmage, r^ n pa že sedem 'kt teško in ne- .. rjmo čakala, 'kdaj pogoltne , ?e Slovane, je .lie želeti, da pre-1 ' aha Avstrija, ker metf poštene " -žave itak me spada več. Kdor ^
1	zagovarja, jie dovolj jasno do- V »ziafl, da je človek, rnepriato- v em patndtnim mislim, ali pa ' ie vrste hribovec, ki bnez vse-
l vzroka zakolje svojega bra-
B H*
^iddlebranch. O. Ker nisem I ■ virlel dopisa iz te naselbine, am jaz sporočil nekaj vrstic > tukJajj. Slovenske družine so L^ kaj tri, fantov nas je pa ka-1 ^ h osemnajst, ki so vsi napred- Lc ni in zayetdhi Primorci. Tu lamo in čitamo.vse slovenske Kj. i»predme časopise, samo zal ^ ^m. Si." ni prostora v naši ma-1 , libini, ker nimamo prahu, da
a molnali ® cunjami brisati. I ^ ar se tiče dela, je tako, da se ta še precej dobro, toda delo I še prav sllabo v začetku in L-ača majhna, in se tudi delo j ™ ško dobi, ker je vse prenapol- ^ eno. iNihče neče pustiti svo-K ga: mesta. 'Ne- svetujem sem diti za delom.	|pn
Omenil sem, da nas je več V itov tukaj, in vsak ve, kaj solne* ltje brez deklet, to je ravno čel ko kot človek Ibrez vida. Kar so 1 je v Oevelandu preveč jih žil tukaj premalo, in to je ravno 1 nfcus hud udarec, posebno lin r so nekateri tukajšni fantje a|v zreli za zakonska jarem, ne bo drugače, se obrnemo ] Trbovčevega Toneta, on je ti« išen v tem, in nam jih lahloo Sk Hjeiwkqj ducatov.	jkra
iK-aflcor se vidi iz časopisov in
iz pisem iz stare domovine, yt
v Evropi silno žalostno. Krvavo klanje so povzročili kronami lumpi, nič niso vprašali ljudstva ali je za vojno ali ne. Kar s sito gonijo nedolžne ljudi v iAavmico, brez usmiljenja kot memo živino. Civilizacija 20. istoletjb. kj>e s?I Upamo pa, da bodejo prišli delavci po tej vojski do spoznanja, ter da bodejo emklrart za vselej naredili konec grozovitim in krvoločnim pijavkam, ki ise imemujejo cesarji ;n kralji po milosti božji. Drugi. kri vci so pa oni verski fana-tfci, flci Ifyudem govore,t<ia morajo molilti in -pokoriti se za one, ki n»as flzkorriščajo, da bi tako |polju(bovali šibo, s katero nas tepejo. Delavci celega svetia, /Klružimp se in konec bo lorrvrč-netga in kapitalističnega sistema. Povejmo -trinogom, da dosti ste storili zla in gorja delavskimi družinam. Dofli s tirani, kfraAji ini cesarji. Pozdrav vsem zavednittv deFa»vvcem.
A. Jankovič.
Franklin, Kana Tu so ddav-
razmiejre jaikto rteipjovoljne, ,
Pela se 3—4 dmiij v tedmu. Ro-jakov ije tu precej, zlasti Spod- , Tij« Štajercev. Vsi brez razllkie »a odHocTvo ma,predneiga misije-
' i;
uja ter vsi orgaiiiizirani v uniji. ,
I	z.aveKf.nostjo tukajšnjih roja- ' tov, se morejo meriti edino še naselbine v FVanklin in Dunlo, Pa/ Kdaj zapustim državo Kan-»an, še ne vem, ker so se mi. ;
II	živeči Slovenci jako prilju- n lili. Tu ni duha ne sluhta o kaki j llinavščimi ali feirizejstvm. Pre-elelo sjneido popoldne sva se pe- 1 j{'4a z rojakom M)r. Grešnikom < ' .malo, od Franklina eno miljo j iddaljeno naselbino Girard. Ta .1 ožmja mi nje bo šla tako kma- j 11 iz spomiinai. 'Na uctz\* z dve-na Ikollesoma sedeča na neki
žeblji zatbit-i "baksi" sv« se po- t olrila im poleg tega v vedmi ne-arnosti, da v diru čez grape 1 jarke ne zletiva s ciže. V tem .r lučaju bi bilo teško pobrati na- < ega rojstva kosti. No pa od r c vratolomne vožnje sem ven- 2 lar odnesel zdravo kožo in da- t es se že sprehtajam do glez- v ijev v (Matu po' Breezy Hill, t iains. Plred odhodom še kaj po-xam. Pozdrav Anton Sad>ec.
k
ti
Cleveland, O. Slovenska Na- j.
xlna Ciltalmica' priredi v nede- p a popoildlne »veselico s tombolo, s rečkanjem in šaljivo pošto in n ritigo zabavo. Začetek veselice p d 3. uiri popoldne v čitlalniških m rostorih na Glass a ve. in. 61. s jsta. V silučaiju lepega vreme- s a se veselite a prične na vrtu, k.ečier jia nadaOjuje v čitainiš- g ih protoriflv. Vesel'ica je prire- 2 ma v spomin obletnice smrti k ev. A. iSnnrokatja tefr je del v iiatiegpi dioNčkla
namettnjen za š
jegov spomem?k. Prosi se |e 0 llkrat vse- člane, članice in dru-t .prijatelje čitalnice, dla po •oji moči [>omorejb z dobitki t tombolo in obikno udedežbo h » veselici. Torej v inedldrjo
po- l a
aldbe vsi na čitalniško vese- d :o, mai kateri bo preskrbljeno P-. <IoI1ito zabavo in- razvedrilo, n veda se pri tem ne bo poza- k; b .na druge zemeljske dobro- ^
Odbar. si
: ' \ '' *
Clinton, Ind. Cemjeno ured-štvo. (Nekaj sporočil iz nase k ii.se 1 bi ne, ker le malokdaj be-mo* kaj iz tega kraja. Poseb-> dobro se me morem poliva- žfe i. Delavske razmere so jako ^ i!l>e. Deloma komaij od 2—3 & lij na tedenv in ne svetujem k< jakpm, da bi s^m hodili za d« lom.	f	*
Pred kratkim časom Je ne- 'M mo jdbolel naš ro^ak Jurij Ga- ta ijel. 2elimo, da kmalu okreva yjak je član dVeh tuk. društev P* sicer "Skaila" št. 50 in "Zdru-ni Blalkan" št. 66. 'Na dru- ™ •enem polju prav dobro na- ^ edujemo, kakor so slabi časi. v soboto zvečer 5. sept. je pri- 112 Šilo ženskio društvo "Studen- g« k" SNIPJ veselico^ in rojaki ** se v obilnem številu ude le- k< i.	tu
Poadravljam Slovence in
ie-
1 listu mnogo uspeha.	za
Frank Breg»r. Pr
Nottingham, O. (Prosim, na- da nate sledeči dopis v listu, da ičajno sem dobil iz starega P< »ja. (hud katoliški list iz Lju-j
huij-še sramote od teh črncev, kot če svetujejo svojemu bratu v Kristusu, da «yaj gre na voj-eiko in kolje in mori. Ali se ne 1 ,pravi to krvavo norčevati se 1 narodom, ki yc doaela izmoz-gain, im ki je bdi ves čas svoijega ' obstanka suženj napram dru- , gim mafradom? 'Vedno slabši časi se nam (bližajo, in marši-Joateri pjravi, kaj bo šele po zi mi. iSkoro ceK svet sedaj dvnga orožje, noben teh idijotov ne misli druze^ga kot svovjega blir žmjegai spodrimiti in svojle kra-Ijievstvo povečati, bodisi na pralen ali krivičen način. Samo narod delavskega »loja, ta stoji še vedno na stallišču. kamor so ga postJaivili, njegovi od Boga postavljeni in po milosti bložjji izvoljeni vladarji. Im ravno tega se boje, misleč, kar so moji predniki spoštovali, bom tuda jaz spoštoval, ali pa (brez mene bodejo tudi naredili, kar . sami hočejo. Toda to ni tlako, | ijubi brat, a9do bi se mavnali . po naših prednikih, bi bi Bi k ravno talki kot so bili oni. Primero daje svet sam, ker naši predniki nriso imeli takih naredh kot jih imamo danes, torej starih maireidb upoštevati nri treba. Omili ni več, prestali so svoje gorjb, mi smo pa danes na svetu in se moramo boriti za naš obstanek. Zatorej mož z možem stojmo trdno, in ne smemo se umakniti, dai ne bode,jo naši l>otonrci rekli: jNiso bili kos svoji nalogi. Se črv se upira z vso močjo, zakaj bi se vendar žftovefc ne, (ki ima pravico *do nivljernja, ravno tako kot kdo lasih izkoriščevalcev. Ne glejmo na zlate kron« vladarjev ali „ ia svilnate kute farizejev, kajti , vse to ste vi delavci naredili em trotom na svetu. In ti se ti xxtejo v prvi vrsti postavili naproti, da ti zagrnejo luč spoz-lanja, luč svObodle. In ti idijoti lelajo roko v rok i, bolj združeni kot smo mi. Njih nenasičeno :relo se razteza po celem sve-u. Vrzi svoj zadnji dolar, gotc-ne bo mktdar vprašal, če je ebi kajj ostalo!
Torej bratje, držimo skupa; tot možje, podpiraj.mo poseb-10 idejo Narodnega Doma, ki e za nas 'Slovence neobhodno otrebem, *k našemu napredku, Bogi in, izobrazbi. Ponosni bono enkrat na našo zgradbo, če- " avno v sedlajmih časih bodemo nOraili marsikako grenko pi\e-tetri.. Imejmo pa nadot da s Iqgo im požrtvovaiinostjo dose-emo vse. Za napredek 111 bla-xdt slovenskega naroda', da tu-i on enkrat pogleda zvezdo, atera 'kott drugim, tebe. sflr> •emski narod ča/ka, zvezda bolj-e bodočnosti v svobodi in iz-brazbi. Frank Drempetič.
Dopis iz Potovanja. Po svetu odim kot Ahasver in iščem 1e- 1 t. 2e dva tedna iščem zavetja, a bi si zaslužil za krulh kupiti, a. mi ni mogoče dbbiti. Tako ie imajo radi na1?; site/i. Pa a j jih bom zaničeval saj nam bij5uibujejo naši "duševni pv i«>iw,da nam bo ie- Bog |4a-i.l na drugem svetu. Tudi iaz sm mislil, ko sem šel iz starega jraja, bo že Bog skrbel, da crm imel vsega -dlosti, in tako > me tudi doma naučili. Toda iliibog da je resnica, da se mo-trrfo vedno zanesti na svojo iLjavo pest, da se preživimo, iT če bi žaman čakali' ponuči, i* bi nam pečeni golobje letali usta, bi jih nikdar ne videli. 3a-ti in oče res dlobno premisli-t, kako bi bilo kaj bolje z.'i itoke, in kaj bi jim kaj več mvagalo, da ne bi bili tako za-čevani. Toda kaj pomaga, ko km je usoda že tiako odločili, i smo brez pravic in moramo
krvi služiti svoj kruh. Da, S isi kruhodajalci, ti imaijo vse- j l ' dovolj in njim je dobbo na I m svetu, nič rte čutijo gren- I >siti življenja, na drugem aive^ | 1 pa se jim (bo zopet <fol>ro H idilo, saj so bogati dbvol j, <to I postno tisočake, da se bd me- H estamo molilo za hjt. iDelavci bi se morali zave- H iti, da bi bik> ertWrat res tako, I se reče: en hiev ioen pastir. I )zdrav zavednim delavcem, g
va Tirtaajšnje slovensko izo-braževaAno tin podporno druš-t»vx) "Triglav" je na svoji redni -eji 6. t. m. sklenilo, da priredi veliko vinsko trgatev in ples. To je gotovo nekaj novega za I Joliet, ker vinisk etrgatve <tu-
p^^o.^obca T Sinovi dvorani. <No. Chicago St. Ker jt to prva vesel'ica te vrste v Jolietu, se lilj-udtoo vabijo rojaki in rojakinje, Za najhujšo zabavo in izvrsten prigrizek in pijbičo bo gotovo dofbno preskrbljeno.	M. E. R. ti Chicago, III. Le tako naprej loot ste zadnje čase pisali. Ker (Dalje na peti strani).
— -----.ia—■
Čistegje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
MoikaoMeke.................$MN> Ženske kiklje.....................BOc
Molk* suknje.................$1.00 Ženske dolge suknje.......$1.00
Jop®................................SOe Ženske obleke................$1.00
Till DAMN DRY CLEANING Go.
£=LI2*2r 1574 E. 55th ST.	2024
A. J. DAM M, poslorottfa.
josipi I stenlki I
w w ^grcbni zavod, zaloga P pohištva, pečij in barv. / r I H Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge
mmtmm Prililce'
6108 St Clair ^ pnporoča narodnim Slovencem I	za naklonjenost p podporo I Po-
Avenue.	strežba vedno toCba in poltena.
-----
Ikank černe,
SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6084 ST. CLAIR AVE.
Kadar lelit* kojplfci dobro aro In drago zlatnino, Co-lnmbl« frafofoM, pfoKc ▼ Tseb jexikib, posebno importirn-m slovenske ploštie U stare domovine ter vae ▼ to stroko apadqjofe predmete, obrnite se »apno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačila. Točno popravljanje • ur, zlatnine In grafofonov. Vsako blago je jamceno.
I J. S» JablonsM,
=	I lili Ijmnil"! a Bili
Slovenski fotograf
«22 St Clair Ave.	HM feuUhrtj
Izdeluje slike ta lenitbe in druilnsk« slike, otroik« slike, po najnovt^ii modi ln po nizkih cenah. Za |3.N vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni vetikooti tastonj.
m- VSE DELO JE GARANTIRANO.
TRIGLAV ZDRAVILNO GRENKO VINO
daje moč slabotnim, pospešuje prebavo, vam daje apetit in vam daje vetelje do življenja.
Triglav zdravilno grenko vino je delano iz naj* boijega californijskega vina ter z znanih zdravilnih rot Priporočano od zdravnikov, da je popolnoma čisto in dober pripomoček pri zaprtju ali Želodčnih bolečin.
Slovenci pijte to zdravilno vino!
3% čistega dobička je namenjenih
za Narodni Dom v Clevelandu.
— i - -- - - — •■'-
t
VINKO PRISTOV. zutopnik
JOHN J. MEDEN,
IZOCLOVALBC
1332 E. 55* ST.	CLEVELAND. O
.	•	t	J
dev. Amerika, S«f*. it 1914.
8	a wv a a 4 fW	II
I	' J1- ID I	' y^^^B^r'	'mm^^mmm^imm^^mmmmmmm^mm
Iokorporlraua v drtavi Ohio lsta 161Š.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6106 St. Calr Avenue. I	Podpredsednik: PRIMOi KOGOJ, 1063 Bast 61 Street.
K	T4jnlk: FRANK HUDOYBRNIK, 1052 Bast 62nd 8treet.
Blagajnik: JERNEJ KNAU8. 612» St. Clair Avenue. P	Zdravnik: JAMES M. 8BUŠKAR, 6117 8t Clair Avenue.
•ODBORNIKI: Frank Jakšič, 3922 St. Clair Ave. Joslp Russ, 1306 E. 55 St H Frank ZqriC, 1865 B. 65 St Frank Cerhe, 6084 St. Clair Ave. Anton Ordlna -<6127 St. Clair Ave. Igiutc Smuk, 1192 Norwood Rd. Anton Ofttlr 1188 B. 61 Bt i	Z\ ezino glasilo "CLEVELAND9KA AMERIKA"
Vsi dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaznice naj se pošiljajo
8 Pisarna glavnega urada s« nahaja na 1052 B. 62nd Street, prvo nadstropje, zadaj. Cuy. telefon: Prtncetto 1276 R.
I živa potreba je, da stf narod H>oduči. 'Ne ustrašite se kritike ►nekaterih nevednih ljudij. Človek potrefouje učiteflja dto smrti, in dober napreden časopis rtnatj bo naš učiteilj in vodnik. Ker nas niso v šoli tam v stari dwnovwii učili resnice; temveč ubijali nam glavo napačen patrijotizem, d>a je takanekoČ .jita'sa domovina, oziroma Avstrija, najboljša dlržava. In dr moramo biti ponosfti, da smo rojeni v Avstrigil Kakor dober »n-plemenit j« cesar ib njegova rodbina! O slaibiih in grdih ter nteicrmern^h' lastnostih česanja in cele habsburške dinastije, <pai vsej ikar lepo zamolči-jk>. Človek, ki ne misK s svojimi možgani, se tudi ne zaveda ^jrffii ne čuti biča, katerega vihti cesar in njegova in am tuja nemška -vteda po njegovem hrbtu. iNa vse zadnje ipa, ko -^e hrbet že ves razbit od udarcev, ipa te zapodijo v tftret,
Zat0 je pa dolžnost časopisja, da nam pokažejo pot do izobrazbe in civilizacije, ker nismo imeli prilifoe v svoji biv-domovini, dta. bi spregledali. Zaito pa taka tiranska dlržava kot je Avstrija, ini vredina svojega obstanka. Do nekakšnega prevrata mora priti v takih razmerah kot so vladale v Avstriji. Vsaj Avstjrija .je že itak sta-, la naj robu prepada. Kar se pa vojne ti£e, pa narodi v vsej svo-jji nevednosti niso vzrok, ker nSkdb ne gre rad' v vojno, ipa ' mora sladki kronanim, "po božiji milosti" postavljenim leou-tvom in pijfetivkam. Odprto pa povem,yda sem proti vsaki vojr ni' in< proti klanju ljudij na de-•belo. In ker je že dfo klanja prišlo, maij pa to Nemčija pri-pišto na svoj rovaš. Kajti ona -je ^povzročiteljica vsega gorja cele Evrope. In ker je ona naduta in ogabna Nemčija povzročila: to strašno goqje cdi Evropi, <posebmo pa nam Slovanom, zatorej kdor se čuti Slovana, nima vzroka ali povoda, da* bi se veseli nemških zmag. Pač ipa se vsalkdo veseli poraza o-* šalbrte^Nemciije. Kajjti: Zoitai pu»-ca, bit če d^na, strela udri tfa-šega tirana. S pozdravom
Fannie Weg«l.
Lorain, O. Slavno uredništvo. Ker mi ravno čas dopušča, sem se namenil napisati nekaj vrstic za vaš list. Že «ekaj časa pridno sledim vašemu cen j K<stu, in pjrisel «sem do prepričanja, <£a zastopate popolnoma prarvihio stališče v vseh ozrrih napram našemu narodu. Zato se mse tpa začudil, ko sem bral v vašem listu, da vas nekateri krivo sodijo g-lede vaših simpatij napram Slovanom. Ej pa če človek mlalo premisli, kdbr še ni lastno izfkusil nemško-avstrij-sko politiko, ki ima na duši nešteto krivic napram Slovanom, tedaj moramo sovražnim Nemcem ieJeti le pogin.
Jtdo je tisti, ki je streljal na mirne -Slovence brez pravega povoda pfredfletš v Ljubljani, ko sttai padla dva olovenska mladeniča 'Lunder-Adamič ? Nemška avstrijska viada. 'Kdo je tisti, me psuje z raznimi psovkami kot "vhidfiše IvmimS^', itd? Nemška sodrga in vTaJda.
Kdo nam je prepovedal nase dlnuštvene prireditve in izlete, kakor na pt. Sokolslci klet v Ljubljani? Nemška vJada. Kdo, so tisti, ki nam ne dajo niti najpotrebnejših «oJ in zdikaj ne, ker bi naš jezik najraje takoj zatrli. Ali ni mar vreden vsak
\ SLAVNEMU
Obonstvu Naznanjam
DA SEM SPREJEL VELIKO ZALOGO JESENSKIH IN ZIMSKIH ČEVLJEV.
Za meike tem zalo povečal svetovno znane "Packard" čevlje, kateri so najbolj!« vrat«. Pole« "Packard" imam pa tudi "Reed" čevlja, kateri so najbolj trpežni Tudi sa ientlA sam dobil veliko čevljev tako upam, da bodem vsakemu labko postregel po pjefevi Šajji kar aa tiča moda in trpežnosti. Pomnite, da čevlji, katar« jas prodajam, so naravnost is tovarn«, katere tudi jamčim aa trpeinost
Se priporočam
FRANK GORNIK
6117 SL Cbir An. palec febne d Aaerike
tega ddbimo od cesarja svmec in vrvi
)Kjcto je tisti, ki tiska in piše v naših slovenskih deželah le nemške uradtoe listine in druge ja-vme spise«? Kdo so tisti, ki so naše fante pni vojalcih tako neusmiljeno kaznovali, kot se je to zgodilo pred kratkim v Celovcu ? Ali ni splošno znano, da je Slovenec v Avstrijski armadi dtosetfloiiart huje kaznovan za vsako malenkost kot' 'Nemec? Zato se pa nič ne čudimo, da slovenski fantje v vojski neče-jo streljati na Slovana, ker vedo, cJa se jim bo pozneje bolje godita, ko se otresejo nemškega jarma.
Lie pomislimo, mi smo bili najnižji hlapci Nemcev v Avstriji. Kalkor se pa sedla j sodi iz vojnih poročil, se bo nemška I otiolnost tnekjoJflko ponižala ini se bo polagoma uresničil izrek, ki ipravli: iSJovan na dan 1
Delavske razmere so tudi tulca^ ktajkor skoro povsod nepo-voijne, cteJa s« samo dnij nai tedten. 'Mnogo pa jih je., F<i imaijo že dolge počitnice ter jih txxfejo še neradi podaljšali. Poadrav vsem narodnim in zavednim Slovencem.
Lorainčan.
Ely, Mina Delavske naamerc se oimdalje slabšajo. S prvim septembrom je ponehal s pono-čnim obrtjovagvjem Chandler rudnik st. 3. Kakih 60 dlelavcev' je zopet ob delo. Tu se modi ro- j /ak in trgovec g. Frarfk Benko, >z Chicago. Pozdrav
J. J. Peshell. J
ZAHVALA.
iSpocKaj podpisana žalujoča j žena obvestim s tem rojake, da | se prisrčno zahvaljujem društvu Carniota št. 1288 KOTMM1, ki je vse najboije preskrbelo za umrlega čflana, mojega moža Frank D»ulair. Objednem tudi opomnim, da 'sera po preteku treh tednov smrti mojega moža od Jednote dotičmega dtu-štv.a prejela polnih tisoč dolarjev, svoto, za katero je bil za-1 vanovam. Pri društvu je bil 15 mesecev. Zato pa priporočam to društvo Vsem Slovencem, '<er je pošteno in točno.
Agnes Dular.
Na'vesdici "Avstr. Vetera-nov^' v Collin woodu je bM zgubljen državljanski papir, in si^ cer dne 6. sept« v Stanešičevi xkorani. Kdor ga j« -nastfl, naj ^a vrne Jos. Urbančiču, 15933 Saranac
I	' ^»ijvAtA
£tJ\J% VAWI.
Po prenagli amrti mojega nepozabnega soproga i-n očeta sedmerih ot ročice v, «em dolžina zahvaliti se vam, ki so mi v tej veKki stiski in zadosti stopili v pomoč in to&žbo. Prisrqmo zahvalo izrekam društvu: Sv. Vida, 25KSSKJ, idr. SI. Sokoli in dr. Lundelr - Adamič, S&PZ, ki so z venci in udeležbo utrdili svoje sočutje napjram umrlemu bratu. Leipo <se zahvaljujem svojemu (bratu iz Waukegan, 111., (ki me je v anak tolažbe ob-iskpi. Enaka zahvala pa tudi drugim sorodnikom, prijateljem itn* znancem, ki so se udeležili sprevoda iz hiše žalosti. 'Irfkretia zahvala vsem, ki so da<-covali vence, zahvala A. Ordinato za oskrbo, enako g. Plev-niku za flotaisen govor, konečno zajhvaila vsem, ki so rm pripomogli na tali oni način ter »kazali sočutje, katerega bom tudi upoštevala.
Josipina Jereb
.' v , i	•
Cestna železnica na Warner Rd
T*he Cleveland Raihvay Co. i.ma sedaj 150 mož, ki tpolagajo tir za cestno železnico na Warner (Rd. To bo dopolnitev Broadway 'linije. Kompanija polaga dvojini tir, in kara bo vo-zilia v Garfield park. Kare bodo šle naravnost v centrum iparka, i« to bo prvf mestni piairk, ki 4>o imel v središču direktno zveza s karo. Zemljiška, vrednost je silno poskočila ob progi te nove cestne črte. Za s tat i s oče dolarjev je sedaj tam svet več vreden. Stotine ljudij, ki so kupili« dote na novem zemljišču od WotfeiSill Realty Co. na Warner Rd. blizu nove šole in ne Turney Rd dela sedaj izvrstne dobičke.
(Zemljišče v celi okolici se sedaj jako lepo dvigu»je, stavijo se nove hiše, in mnogo novih trgovin je 'že izbralo bodoče prostore n<a» Warmer Rd.
(The Wolfe-iSUl Realty Co. Garfield Bid. ima še vedno ne-'klaij dofbHh in velikih lotov z vsemi mestnimi napravami, katere prodaja po tjak0 nizki ceni, in kompanija pričakuje, da v ndcoj tednAh proda« vse. -
VABILO.
Dir. Složne Sestre, št. 120 S9PZ vabi na prvo domačo zabava dne 17. sept. svoje Čla-iMce in vse- prijatelje cenj. driv-štev. Vstopnica za osebo $1.00 v spremstvu $1,50. Vstopnice se dobe pri sestri Jennie Lau-Spn, 6303 Glasis aive. in pri Jennie Punčuh, 1386 E. 43rd St. Ob 7. zvečer je »kupna večerja, ipotem domača godba in ples Srečkanje za mladega janjčka in lepega purmana. Ob polnoči pa največ: ztaba.ve in smehu — polstertanc. Pridite vsi, za-3 ve dk>sti za mJade in stare. >Prep»ni4ani bodite^ da bodete Vsi majibblje postreženi. Za obilno ucteležbo vabi Odbor.
Soba se odda v najem brez hrane. 1064 E. 6ist Št.
Mi imamo American Express Co. money ordre, ki so ravno tako dobri kot poitni. Kadar pošiljate prijatelju sli kakemu druitvenemu tajniku denar v kako drugo mesto, obrnite se na nas.
N*ftr°daj je dobra vinska stiskalnica. 4203 Buckdy ave. S. W.	(76)
"Bi| sam 2«lo bolan"
lie g. Al. Mysltrefiek, Bast Patcho-ue, If. Y., "toda Sorarov Nervoton nI je donasel mofi In illost. Mislil em, da «0 bom mogel prestati na-tornost in slabost, katere sta bile ifilnek llvčne oslabelosti, toda po ra-»ljenju ene steklenice te isborne tonite sem bil zdrav. Priporočam ga slm, ki trpijo vsled nervoznostl." — Soper SlvCno oslabelost, nespečnost •u nervosnost poskusite Severov Nervoton. Cena $1.00 v vseh lekarnah all od naa W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Uwa. /	(Prl«Qpt.)
VINKO PRISTOV,
1 Slovenska kavarna.
'Pripiročam cervj. rojakom dobro turško kavo, čaj, limonado, dobroznani Tellings Ice Cream ter razne druge pijače.
V	zabavo sta na razpolago dva biljarda in lep prostor za ba-linc, kamor posebno vabim rojake s Krasa. Imam vse boljše starokrajske in ameriške časopise. V sobotih odprto celo noč
V	obilen obisk se priporočam V. Pristov.	(Fri-73)
Slovenka išče službo za hišna dela. Vprašajte Mlary štrubelj, 3109 St. Clair ave.	(77)
Pozor čitalničarji!
Naznanja se vsem članom in članicam Slovenske Narodne Čitalnice, da se je sklenilo na zadnji mesečni seji, da se priredi 20. sept. veselica s tombolo, srečkanTjem in Šaljivo pošto. Zato se prosijo vsi člani in članice, da Vsak prinese dobitek za tombolo in srečkanje. Prosijo se pa tudi vsi prijatelji in prijateljice čitalnice, da prispevajo z dobitki in obilno udeležbo na veselici.
Veselica se prirfedi v spomin pokojnega Rev. A. Smre-karja kot obletnica njegove prerane smrti. Upati je, da se prijatelji pokojnega Rev. Smre-karja in prijatelji čitalnice kar v največjem številu udeležijo veselice. Del čistega dobička je namenjen za spomenik pokojnemu Rev. Smrekarju, ostanek pa za zopetne nove knjige. »Natančneje se objavi, v prihodnji števiSki tega list#,
Ivan Pblak, tajnik.
-- ,. --1- "i""
Slovenka dobi delo za splošna hišna dela. 5422 Hamilton ave.
-- (75)
Hiše naprodaj, 3 hiše na St. Clair ave. v sredini slovenske naselbine. Vprašajte pri Frank Sfbic, 5523 Carry ave, , (75)
HISE NAPRODAJ.
za 13 dnij.
Ena hiša na Norwood Rd. bliau slov. cerkve, jako pripra-na za družino, če več otrok v slov. šolo hodi. Dve hiši na E. 49th St. za šest družin, cena hišam $8200, takoj $3000, drugo po $150 na vsakih šest mesecev in 6%. Najemnine na mesec je sedaj $79 in se lahko več dobi. Naprodaj samo za kratek čas pod temi pogoji. Hiša na Metta ave., cena $2700 nese najemnine $25, lot 33x159 takoj $1200, drugo po $50 na tri mesece in 6%. Hiša na Maud St. za dve družini, blizu White Automobile tovarne, cena $2700, takoj $6oa drugo $50 na tri mesece in 6%.
Tukaj navedene hiše imam samo za kratek čas, in ko ta čas poteče, ne morem nobene teh (hiš prodati pod temi pogoji, kakor sedaj. Josip Zajec, 1378 E. 49th St. Central 6494 R
-- (75)
PRIPOROČILO. Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam se najtcpleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske kakor tudi otročje gotove obleke. Kakor vam je znano, imam v zalogi vedno čisto, sveže in moderno blago, in ker se držim starega pregovora, da boljši so mali in gest; dobički, kakor veliki in redk*. zatorej dobite vsako vlagi po vedno nižji ceni kot drugje. ^
Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modernih poročnih oblek, vencev, šlajar-jev in vse drugo po vedno nižji ceni kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se najtopfejc p^poro-čam in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG.
- m Plair am Klim A/1 I dtonRoad_	(74) I
Staro zanesljivo in okusno
vino
še vedno lahko dobite pri spodaj podpisani v vsaki količini. Na razpolago je še mnogo finega starega vina po $1.00 galon, in se priporočan rojakom za cenjena naročila.
Noto vino
bode tudi letos v polni zalogi in še obil-neje kot draga leta. Naša vinska trgovina je znana rojakom po celi Ameriki kot zanesljiva in točna.
STISKALO SE BO LETOS SLEDEČE GROZDJE:
Cn», katavba, Niagara, Delaware, Risfag ia drage fine vrste.
Vsem starem odjemalcem se priporočam v obila naročila, objednem pa se priporočam tudi novim, ki dosedaj še niso poskusili pri nas
Frances Lausche,
6121 SL Clair Ave. CLEVELAND, 0.
Pozor I
Eilgin, Waltham, Hamilton, Illinois in druge fine ure, vseh mer in vse, garantirane, da ste popolnoma zadovoljni. Popolna izbera in zaloga diamantov, srebrnine in zlatnine iti finega stekla po najnižjih cenah.	•	(77) Wm. Friedberg,
65x6 St Clair ave.
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav pO nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar, 15317 Luknov ate. E. bliztt šole
, 4 ' \ " ' I	■ "
Bell East »377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od
1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik
Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
V najem se odda soba za enega fanta. 1045 E. 61st St. (72) Soba na frontu se odda za eno
osebo ali dve. 1426. E. 53rd St. -
GORJEM Z0B0ZDRAVMI,
Dr. IA. Kalbfleisch,
■ 6426 StCbir Aye.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne nret
Od OiSO do 11(80 dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 rrečer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M.
Slovenska in hrvatska zlatarska trgovina.
V salogi so ure vsake vrste fine verilice, jarateoe 15 let. čiste slati priveski, Jednoti i inaki gra (of >ni, pl IČe is stare domovine m drugih jesikov.
A ko iet te krp'ti »anesljivc blago prMite ali pilite meni, kei bodetr b-«<je p str ieni kot pri knkem t jcu Blag« jam£a»o, it se vseme naiaj, «c ni po v Iji tli se popra i.
Cene grafofono* od $ 18 do fflOC če narottte grjfofon ■« $1» dobite fl slovenskih plrM, s« $30.00 dobite i plott. s« §36, t 'B <n • BO grHtofoo do bite 13 pl»M bresplatno.
rtpr*jem»m vsakovrstne ure v pc pravilo In drage stvari, kar setM« moje trgovine. Trgovina se nnhaj« nasproti Lake Shore banke.
Josip Marinčič,
5409 St Clair Av«.
JOHN ZAKRAJSEK,
prevaža pohištvo in opravlja splošna eksipresna dela. Prevažam vsakovrstne stvari, kakor pesek in drugo. Postrežba prve vrste. Pokličite telefon Princeton 1759 Stanovanje 951 E. 70th St.	(84)
Po^or
prijatelji
vina«
Priporočam se vsem starim odjemalcem s* vino in prijazno vabim tudi nove odjemalce sa obilno naročitev letošnje vinske kapljice.
GrouU« je letos jako čisto In okusno ter se bo dalo narediti boUe vino kot kdaj prej, torej bom imel več vina in botfe kot prej.
Imam dve novi preii in lahko vsem naročnikom hitro in poceni postrežem.
JOSIP BIRK,
6006 St 0» An.
FRANK BRICEL Slovenski nfHtmin.
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na^	t, a
ave. agi telefonirajte Princeton
1274	' 100 j
m,i ■ fcMi'^ -Mi: 'h,	J.:-.')
g
i Slovenska lekarna.
V^^^B^^	Lj k| česfeBk;
! Ameriški rojeni in naturalizirani | državljani! i
I Večje važnosti je za i vas, da volite letos 3. j t novembra kot če de- i I late Isti dan, brez ob- j žira kateri stranki | i spadate.
Sedem'velikih sodov od 180 do 200 galon se proda poceni. Fr. Debeljak, 1110 E. 63 St. spodaj-	(75)
Mala hi&a na 70. eesti naprodaj za $2000. Samo $600 naprej. John Schudel, 7402 St. Clair ave. Real Estate in zavarovalnina.	(75)
Ali
poznate te ljudi?
če vam vaft prijatelj ali val sosed pove, da Je bil vet 1st bolan, da Je obupal ntd idrav-nlkl in nad zdravili, da Je potem ozdravel v nekaj tednih In sicer radi načina naisga idr a v IJenJa, In da sedaj dobro spi la Ima slast, da Je popolnoma tdrav in s veseljem dela.,
ALI BI MU VRJEL1?
Vprašajte:
M. AntonČlfi 1026 B. 61st St. K. Arndorff, 1171 St. Clair ave. A. Aklalic, 8317 PulasU ave. Louis Ckt, 1043 E. 61st 8L Oeo. Bo«, Massllon, Oblo.
TI so samo nekateri Izmed stotin, katefle smo ozdraveli. Stotine pisem od onih, katere smo ozdraveli, je na vpogled v naftih uradih od ljudij, ki so prlill v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Mi vsak dan odpošiljamo U natega urada ljudi, ki so se ozdraveli. Da, osdravell, da ostanejo zdravi, močni ln zdravi molje in tenske.
V natih uradih ne vprašujemo samb, pač pa preiščemo celo vale telo. Ml pogledamo t notranjost vašega telesa t X tarkl, preiščemo valo kri ■ mikroskopom. Mi ne ugibamo, pač pa tskoj povemo, če morete OfdraveU ali ne.
Frank Glavic, 6133 Bragg Rd. pravi, da je veselje ozdraviti pri nfs, ker ni nota ln nič časa sgubljenega pri delu.
Naši uradi so najbolj pripravni sa zdravi t ve vseh kroničnih bolecntj, revmstizma, nervoz nostl ln krvnih boleznih, kakor bolečin v grlu, pljučah, telod-cu, Jetrah In mehurju. Zdravi se tako kot v velikih sanatori-jlh v Evropi. To zdravljenje dobite ssmo v ursdu
DR. L E. SIEGELSTEIN
' PERMANENT SLDG. 746 EUCLID AVE BLIZU 9- CESTE.
CLEVELAND. OHIO
Mr,	— JELiEfL'I'^t.
RAZNO.
Stx«ie(i čin očeta. — 3 otroke m samega sebe uamrtU. —
Pretresljiv druiinski prizor se je dogodil v torek na Dunaju v Ottakringu. Mesarski pomočnik Jurij Fuerst. kateremu je red 2 letoma umjrla soproga, je sebi in svojim trem otročičem na strašen način končal življenje. Najprej je svoje otroke s štiletom težko poškodoval, potem pa, da bi jih rešil muk, še paA-krat ustrelil nanje. Otroci so takoj umrli. Nato se je u-strelil še samega sebe v sence.
''Motiv žalostne družinske drame je dosedaj še nepojasnjen. Na nekem lističu, katerega so našli, je poročal nesrečnik, da je svoje otroke iz ljubezni . in izpolnujoč prisego katero je dal svoji ženi na smrtni postelji, vzel seboj v smrt. Deklica stara 7 let, fantič eden 5, drugi 4 leta. Belgijska vojaka šteje v miru 47.600 mož, v vojnem stanju 184.500 mož in 240 topov. Z meščansko gardo se poveča armada v vojnem stanju na 157.-500 mož.
Danrfn. — V vojnem času šteje Danska 85.300 mož in 128 topov. Mornarica ima 69 ladij in 90 topov.
Švica šteje v slučaju vojne 45.800 peScey, 9650 konjenikov, 25.570 topničarjev. Skupno 211.600 mož; prišteti je še črno vojsko 275.300 mož.
Nizozemska. — Vojska šteje 41.400 mož, dbmobranstvo in drugo vojaštvo 120.000. Nizozemska pa ima pptem še kolo-nijalno vojsko 35 000 mož. Mornarica šteje 85 ladij, 46a topov, 7200 mornarjev.
Japonska šteje v miru 250.-000 mož vojaštva, 900 topov j v vojni 600.000 mož redne vojske s 1440 topovi. Vojska ie ja-ko poveča s črno vojsko. Japonska mornarica ima 196 ladij in 735 topov.
Angleifca vojaka šteje 4^7.-
800 moi in ^»iopov. Morna^ j rica šteje 6£5^*dij z 2827 topo-vi. V vojnem času šteje mornarica vojakov 201,200 mož. '
1 Bombardiranje v vojni. Po mednarodnem pravu se smetjo za časa vojne bombardirati j samo utrjena mesta, vasi in stavbe.
i Predno začne obstreljevanje, 'mora poveljnik poskusiti vse, kar ;e v njegovih močeb, da obvesti mestno poglavarstvo. Pri obstreljevanju je paziti na to, da sse po možnosti prizanaša stavbam, ki so namenjene bogoslužju, umetnosti, znanosti in dobrodelnosti, potem bolnišnicam in pa shrambam za ranjenci, izvzemsi, ako se porabljajo take stavbe za vojne na-. mene. Dbžmost prebivalcev cblegalnih mest pa je, da zaznamujejo take stavbe z vidnimi znamenji, katere je treba prej naznaniti onim, ki oblegajo.
Vojni ujetniki. — V današnjih vojnah se smatra vojno vjetništvo kot sigurnostni zapor na škodo življenja, zdrav-a imetja vjetega sovražnika. Vojskujoča se država sme z vjetniki storiti vse, kar se ji zdi potrebno, da isti ne pobegnejo. Lahko jih uporabi za pristojna »dela, vendar pa mora skrbeti ?a njih telesno vzdrževanje na način, ki odgovarja stanju, katero so zavzemali vjetniki v svoji vojski. Vjeti častniki morajo dobivati tudi svojo plačo, katero mora njihova vlada potem povrniti.
Hranilnice in vojna. Pri bla-gajnah|Prve avstrijske Tiranilni-ce na Dunaju so znašale včeraj vloge za 100.000 K več kakor povračilna izplačila. 303)1 strank je odpovedalo 572.000 K, nasprotno pa je vložilo 771 strank nad 66f.ooo K. Strankam, ki so zahtevale denar, se je ugodilo že do pol 2 popoldne in tudi stranke, ki so vlagale riienar, so bile odpravljene v kratkem, kakor v normalnih časih. Opozarjamo vnovič naše ofličinstvo, naj ne bo v strahu
(za svoje prihranke, spravljene, v hranilnicah, ker so iste popolnoma varne.
—-Našim naročnikom bi priporočali, da si pred svojimi stanovanji ali pa pred vratmi, nabavijo posebne omarice za pisma in časopise. Iz vsake škatlje cigar se da narediti ta-i ka omarica. Na prednjo stran se prilepi ime dotičnega, ki tam stanuje. S tem prihranite j pisnionošom in našemu razna-1 šalcu obilo hoje. Mnogokrat se mora dolgo na vrata trkati, da kdo odpre, če se pa list potem pusti za kljuko, pa navadno zgine ali ga pa otroci strgajo. To je potem večen vzrok pritožbam, da stranke ne dobivajo lista. Ce bi naši naročniki hoteli tako narediti, bi našemu raznašalcu precej olajšali njegovo delo in tudi pospešili,s da se razdelitev lista, ki znaša sedaj v Clevelandu že 1100 naročnikov, hitreje vrši.	1
Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih .tiskovin za vsako Jednoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpelno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežno delo.
Denar, katerega plačate za ..»»opis, je najbolje naložen, j
I POZOR!
Namenjamo cenjenim društvom po celi Ameriki, da je naša tiskarna »daj opremljena ▼ »umi modernimi ■ troji,da lahka iavrilmo ▼•ako najfiaejle dalo. T«di nori veliki .troj "Bobcock Optimtu", IL 9.poatavljan, kaj« kras tiskarn«. Veseli smo, ker kadame sedaj lek-ko postragll prav vsakemu naročilu aa nejkotf raalitne tiskovine.
Priporočamo se slavnim druit-I vem in pesamesnikoas aa ebila na-
' "Clevelandska Amerika",
•lit ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
sa je kakor napol mrt$v za življenje. Berite, učite set
I' ■ >	" | '
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pilite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobi) <
Odritno je od vai da Be prepričate, ako nam ne verujete, daje
Pure Rye Whiskey
SMMBBHSMB||SBMBHHi
čiatd naravno 6 let staro žganje prve rrate in garantirano od Zjed driav. Serial it. 54926.
Zahtevajte*•©©" igsnje. Vsa lofi po vseh boljših gostilnah,
steklenica $1.00 THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT
SlOiIŠT. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0.
NASI ZASTOPNIKI.
Sledeči rojaki ao pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine in pobirati ogiaae v svojih našel-bln&h.
COLORADO.
Roekvalls,	Ant. Bole, Box 18
! Pueblo, John Grin 412 Spring St. Colorado City,	Louis Lauahln,
214 So. 6th St I Trinidad, J. Novak, 312 W. Main 8L CALIFORNIA, tan Francisco,	Jakob Laušin,
2110 — 19th St. ILLINOIS, Springfield,	Anton Kutnik.
1201 So. 19th St. Jollet, John Jevits 1206 Cora St. La Vails, in okolico, A. Štrukelj 1102 Main, St South Chicago,	John Qolob,
2546 — 95th St. INDIANA. Indianapolis,	L. Rudman,
737 Holmes ave., Clinton, Fr. Bregar, L. Box 767 KANSAS,
' E. Mineral, Ig. Schiuge, Box 47 Kanaaa City,	Peter Schneller,
1	«12 North 4th St.
Breezy Hill, John Lapajne, Box 61 ! Radley, Kane. L. Mlinar, P.O.Box 94 f Mulberry,	Fr. Creplnfiek
MICHIGAN, i Iron wood	JOS. P. Marvin
122 Luxmore St. Mohawk in okolico, J. Kocjan Box 25
MINNKSOTA. Ely,	Jo«. J. Peahell Box 166
j Chiaholm,	John Arko, Box 826.
MONTANA. Qrsat Fails,	Math Urate,
2326 No. 6th ave. Anaconda,	M. J. Kracker,
6 IS B. 3rd St. Klein,	Mike Burger, Box 32
Roundup, Frank Koren, Box 489. E. Butte. F. Bounchar, 30 Plum St. Red Lodge, Louis Jeller, Box 47. OHIO..
Barberton, In okolico. Al. Balant, 112 Sterling ave. OREOON. Oregon City, M. Vldic, Box ,241
PENNSYLVANIA. Foreet City, John Osolln, Box 492 Moon Run, Fr. Strmljan, Box 238. Manor, Frank Demšar, Bex 263. Beseemer, Pa. J. Seleznlkar Box 112 Sharon, Pa. Frank Kramar Box 6 Crab Tree, John Tome, Box 94. ! Meadow Lande In Cannensburg,
L. Lenasl, Meadoy Lands, Box 53. ' Broughton, Pa. In okolico L. Ber'lch
Box 112
i Johnstown, Fr. Preatavec RD. no 2 Conemaugh; Fr. Preatavec, Box 174. Steelton, A, Hren, 229 Sa Front St Luzerne, A. Voselj. 829 Bennet Se. Clarldge In otaollco A. Pratchek.
Box Ml Clarldge Pa. Willock, Fr. Dollnar L. Box 112 UTAH,
Hiawatha, Black Hawk in Moreland, P. Malovitch, Boa It Hiawatha, Utah. <
WYOMING. Rock Springe, A. Justin, Box 721 Superior,	Ant Vehar, Box 152.
Diamondvilla, J. OMhotalk Box 25. , WASHINGTON.	I
Bmim Claw,	Joe. Malnaritoh. i
BREZ USPEHA
mmm#«f?i«'W5?if??ffffimi??mm|f||f||n?mmmm«ffffiffHt?ififfitfh:fff
Kadarkoli nimate uspeha, ne doliite usode. Poskusile preiskati vzrok sa neuspeh, in čudili se bodete, ko bodete videli, kolikokrat je bila vala lastna krivda. V«*lej odstranite vsrok in ogibajte se jih v prihodnjosti. Ce vaie zdravja ni v redu, ali so prebmvljalni organi slabi, in če vam zdravila niso pomagala, poskusite
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO
VINO
ki bo redkokdaj ostalo brez uspeha. Je zanesli vo zdravilo pri prebav-Ijslnih tel koča h, ker popolnoma »čisti telo in prežene nečisto snov ter utrdi telesne dele, da so sposobni spolnovati svoje dolžnosti brez pomoči
TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENEK OKUS IN DELUJE HITRO IN ODLOČILNO.
Rabite je, kadarkoli nimate apetita, kadar ste zaprti in trpite na posledicah tega, kadar koli imate bolečine v spodnjih delih telesa, imate maladijo ali druge sliČne neprilike.
1*0 LEKARNAH,
JOSIP TRINER,
KEMIČNI 1ZDELOVATELJ
1333-39 So. Ashland Ave. ^ . Chicago, 111.
Ne pozabile, da ima Trinerjev liniment dobre posledice pri revmatičnih ali nevralgičnih bolečinah, pri trdih sklepih in udih. Mažite se z njim.
SlLj-j QFrU| Sn 70L
WISCONSIN. Milwaukee la, West All* M&Wm.
«»3 pane ot. Milwaukee. Sheboygan,	k; John Gr&ndlč,
1119 North Sth 8t
DRUŠTVA S. D. Z.
"Slovenec" It. 1. Cleveland. O. ■Predsednik John Aveec, 8412 Metta ave., tajnik Albin Stemberger, 1176 B. 61st 8t, blagajnik Fr. Osredkar, 1068 B. 68th St.
Seje se vrlo vsako prvo nedeljo v mesecu v John Ordlnovl dvorani 6021 St Clair ave. ob S url popold. Zdravnik J. M. SeMfikar, 6127 8t Clair ave.
"Svobodomiselne Slovenke" It 2 Cleveland, Ohio. Predsednica Helena Perdan, 5802 Prosser ave., tajnica Joslpina Razln-ger, 11/18 B. 83rd 8t blagajnlca Fany Blanč, 5808 Prosser ave.
Seje ae vrfee vsak drugI Četrtek v mesecu ob 8. url »večer v J. Blrkovi mali dvorani Ddruitvenl zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. ... i	i i i s
"Slovan" it 3. Cleveland, Ohio. Predsednik John Moden 1332 B. 66th St. tajnik Adolf Petri«, 1095 Addison Ed., blagajnik Rudolf Perdan, 5802 Prosser ave.
Soje ae vrte vsako Četrto nedeljo v mesecu v Blrkovi dvorani (006 St Clalr ave. ob 9 zutraj. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St Clair ave.
'•v. Ana" kt. 4 Cleveland, Ohio. Predsednica Ana Lenče, 1169 B. 58th St, tajnica Genoveta Supan, 5422 Stanard ave., blagajnlca Angela 21-bert, 6124 Glass Ave.
Seje se vrte vsako drugo sredo v mesecu v John Ordinovl dvorani 6021 St Clair ave. -ob 8 uri svečer. Zdravnik J. M. Selifikar, 6127 St. Clair ave.
"Napredni Slovenci" it 5 Cleveland.
Predsednik Frank Lenče, 1159 B. 58 th St., tajnik Frank Cvar, 3857 Lakeside ave., blagajnik Joeip Prime 5714 Bonna Ave.
Seje Be vrfie vsako drugo nedeljo v mesecu v. mali Knausovi dvorani 6131 St. Clalr Ave. ob 2 popoldne. Zdravnik J. A. Neuberger, 6428 St. Clalr ave.
"Slovenski Dom" it. 6 Nottingham O.
Predsednik Alois Rehar, R.F.D. 1. Euclid, O., tajnik Frank Lopatič, 16706 Waterloo Rd. Cleveland, O., blagajnik John Fabec, 766 B. 200 8t. Cleveland, O.
Seje se vrfie vsako prvo nedeljo v-mesecu pri br. John Fabec, 766 B, 200th Street ob 9. url dop. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
"Novi Dom" it 7 Cleveland, O. Predsednik Ant. Cugelj, R.F.D. 1. Euclid, O., tajnik Alois Safran 4803 St Clalr ave.. blagajnik Jos. Berko-pec, 1090 B. 66th St
Seje se vrfte, vsako prvo nedeljo v mesecu v Blrkovi dvorani 6006 St. Clair ave ob 9.30 sjutraj. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
"Kraa it. S Cleveland, O. Predsednik Alois Levar 1018 Ivan-hoe Rd., tajnik Ignac Medved, 705 B. 160th St, blagajnik Luka Terček 15617 Holmes ave.
Seje se vrte vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani na l-rolmee ave. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 0L Clair ave.
"Olaa Clevelandaklh Delavcev" M. • Cleveland, Ohio. Predsednik Frank Bltenc, 1042 Baat 61st Street, tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Fr. Luiln, 995 Addison Rd.
Seje se vrše, vsako tretjo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani 6.131 St. Clalr ave ob 9 zlutraj. Zdrav* nlk J. M. Selifikar, 6127 St. Clalr ave. "Mir" it 10 Cleveland, Ohio. Predsednik Alois Vrfie*, 3684 B. 78th St., tajnik Frank Stavec, 8117 Aetna Rd., blalgajnlk Florljan Cesar, 3659 B. 82nd St.
Seje se vrfie vsako četrto nedeljo v Jos. 8mrekarjevi dvorani 3627 B. S 2nd St. ob 2 popoldne. Zdravnik F. Kuta. 7326 Broadway 8. B.
"Danica" it. 11 Cleveland. Ohio. Predtoednlca Agnea Zalokar, 899 Addison Rd., tajnica Jenny Jerfian, 987 Baat 76th St., blagajnlca Ana Blatnik. 6304 0t. Clalr ave.
Seje se vrfie vsak drugI torek v meeecu v John Grdlnovi dvorani 6021 St. Clalr ave ob 8 zvečer. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 8t. Clalr ave.
"Ribnica" it. 12 Cleveland, O. Predsednik Louls J. Pire, 6119 St. Clalr ave., tajnik John TomažlC 6026 St Clalr ave., blagajnik N ik Vidmar 1146 B. 60th St.
Sdje ae vrfie vsak drugI četrtek v John Ordinovl dvorani 6021 8t Clair ave ob 8 a večer. Zdravnik Fr. J.^Kirn, 6202 St. Clalr ave.
"Dobrodelno Slovenke" it. 13
Nottingham, Ohio. Predsednica Mary Noese, tajnic« Matilda Drugovlč, 19508 Keewanee ave., blagajnlca Antonija Kauiek.
Soje ae vrle vsako sadnjo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugovifiu ob 2 popoldne. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
"Clevelandekl 8lovencl" it. 14.
Cleveland, Ohio. Predsednik Job. Rusa, 1306 B. 55. St., tajnik Louls Eckart, 1431 Bast 53 St., blagajnik Ant. Laurič, 1161 B. 61 at St.
Seje se vrie vsako drugo nedeljo V meeecu v John Ordlnovl dvorani 6021 St. Clalt ave. db 9 sjutraj. Zdravnik J. M. Selifikar, 6127 St. Clalr ave.
--V.---
"Carry Tigers" it. 15 Cleveland, O.
Predsednik Fr. Lunka, 5612 Carry ave., tajnik Kar. Krafiovec, 5612 Carry ave., blagajnik F. fi«ber 5512 Carry ave. ' '
Seje se vrfie v®Me zadnji torek v mesecu v mali Knausovi dvorani 6131 St. Clalr ave. ob 8 rvečer. Zdravnik Fr. J. Kern, 6202 at*. Clalr ave.
I i, » ; i i	,. * . '.[[[' !*
"A, M. Slomiek" it. 16 Cleveland. O.
Predsednik John Germek, 1045 B. 61 st St., tajnik Frank Novak, 987 Addison Rd., blagajnik Frank Znl laršlč, 1204 Norwood Rd.
Sejb se vrie vsak drugI torek v mesecu v iolski dvorani st. Vida ob i svefier. Zdravnik J. M. SellSkar.
1117 St Clafr ave.
■• 1 \
-Prešeren" SI. 17 Cleveland, O. Predsednik A. Kolar mL 322t Lake-
rai? 6lil St Clalr ave.
Predsednik Jos. Zakrajtek. 6218 St-Clalr ave,, tajnik John. Widervol, 1162 B. 61et St: blagajnik Ant Bafica 1018 B. 61st 8t
Seje ae vrte vsako četrto nedeljo v meeecu v šolski dvorani atare Sole av. Vida ob 2 popoldne. Zdravnik J. M. Selifikar 6127 St Clajr ave.
DRUŠTVENI OGLASI.
2U2CMBERK.
Slov. Sam. Pod. drufitvo.
Ima avoje redne meaečne seje vsako sadnjo nedeljo v mesecu in sicer na 8048 8t Clalr In 31st at.. Rojaki, lepa prilika vam Je dana aa' pristop: Drufitvo lepo napreduje, bodisi s članstvom kakor s blagajno. — Predsednik R. Maver 4220 Superior avenue, tajnik John Roje 4220 8uperlor ave., blagajnik F. Marefilč 4831 Superior ave. Druitvenl zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.	1. Jan. 16.
DSLAVKC, fit 61 S. D. P. Z.
Ima redne seje vsak prvi četrtek v meeecu ob 8.30 sv. na 6006 St Clalr ave. — Predsednik Frank Mlkie, 1423 B. 21 0t.; tajnik Louls Kveder, 6034 St. Clalr ave, blagajnik John Zaletel, 1110 Baat 64th 8treet. Druitvenl zdravnik ta pristoj pe F. J. Kern. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 65. leta. Za nadaijna pojasnila se obrnite na druitvenl odbor.
15. marc 13
SV. VIDA, it 26. K. S. K. J.
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani Predsednik Mike Setnlkar, 8181 8t. Clair ave. I. tajnik Jos. Rum, 1308 B. 66 8t. druitvenl zdravnik J. M. Se llikar 6127 St. Clalr ave. Jer. Knaus. zastopnik, Člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtnina 8500 ali 1090 in $6.00 bolnlike podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdrav nlfike liste prvemu tajniku pred sejo. nakar se pofiljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi,, drufttvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetjo glasuje. Isto velja za Slanice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
1. avg. 14
DR. "SLOVENIJA"
luiu svoje redne seje vsako prvo ne deljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Kdor iell lahko pristopi brez da bi bil pred mesecora dnij uplsan, vstopnina od 17—26. leta prosta, od 25— 30 let $1.00. Bolnlfika podpora je $6.00 na i teden. Vprafiajte pri predsedniku F. fipelko, 3604 St. Clalr ave. ali Fr. Rusa, tajnik 6104 8t. Clalr ave. Za brate kateri prltopajo Je zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
31. dec. 14
2ALOSTNB MATERE B02JE Slov. mlsd. sam. podp. druitve
Ima redne meaečne aeje vsako tretjo nedeljo v, mesecu v Knausovi dvorani ob 2. url pop. in redne vaje vsak pondeljek ob sedmih svečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jo*. Sadar, 1217 B. 60th St, tajnik V. Zbačnlk, 1091 Addison Rd, blagajnik M. Glavič, 6131 St Clalr, načelnik F. Mrvar, 1881 B. 55 St. Drufitvo sprej* ma osebe od 18. do 30. leta. In plačuje 16.00 bolnlike podpore. Udnlna sna .ia 60c na mesec.	1. avg. 14
EDINOST SI. Nar. Peveko Pod. Sam. druitvo
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu dop. v T. MiiJenoviCevi dvorani (prej Brate-Ijeva) vogal 31. ceata in St Clalr ave. Drufitvo Ima svoje pevske vaje v J. Ordlnovl dvorani 6021 St Clalr ave. vsak torek in četrtek. Rojake in rojakinje so uljudno vabljeni k obilnem priatopu. Sprejemajo se od 16 do 40. leta. —• Predsednik Pr. Kogoj, 1053 B. 61 St., I. tajnik J. Jadrich, 1426 B. 40th St, blagajnik Anton Za-virfiek, 3332 St Clair ave. Druitvenl zdravnik F J. Kern 6202 St Clalr ave.	(29 marca 16)
SLOVENSKI SOKOL telovadno in podporno druitve
Ima svoje redne meaečne aeje vaako tretjo sredo v mesecu na 6181 St. Clair ave. ob 8. url sve£. Starosta Fr. Hočevar, tajnik F. Hudovernlk 1062 fast 62nd St., blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Druitvenl zdravnik F. J. Kern, 6202 St Clalr ave.
1. jan. 15.
SV. ALOJŽIJA (Newburg) Kranjsko slov. kat podp. druitve
ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ▼ M. Plu tovi dvorani na 8811 B. 81 8t. — Predsednik John Lekan 3514 B. 80 8L tajnik JoslJ Trček 3526 B. 78 8t. S R., blagajnik Ant Fortuaa. 3695 B. 81 8t. S. B.	1. Jan! 14
SRCA MARIJE (staro) lansko sam. podporno druitvo Ima redne mesečne seje vsak drugI četrtek v mesecu v Knauaovlh pro štorih ob 8. uri zvečer. —Predsednico FrančlAka Lausche, 6121 St Clalr ave; tajnica Heiena Mali, 1101 B. 63rd St., blagajnlčarka Terezija Vidmar, 1146 E. 60th St. Drufitveni zdravnik F. J. Kern 6202 8t. Clair ave.
19. marca f4
SOKOL, fit 62. S. D. P. Z. Slov. žensko podp, druitvo " ima svoje redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu v J. Blrkovi mali dvorani ob 8. url zveCed. a_ staro-stka Zofija Birk, 6006 8t. Clair ave.; tajnica Fany Trbeinlk, 1177 Norwood Rd. blagajnlca Francea Lausche, 6121 St.x Clalr ave. Dfufitveni zdravnik* F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
r	1. avg. 14.
CLEVELANDtKE SLOVENKE ienako podp. druitvo S. D. P. Z. Imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Dhlitvo daje 27.00 bolnlike podpore na teden In $600.00 smrtnlne. Slovenke se vabijo za pristop. — Ana Koftak predsednica, 3557 B. 81 at Antonija Vldgoj, tajnica 3619 B. 81st St Ivana Chnerdel blagajnlčarka 3552 B. 82nd
1. Jan. 15
nlk J. M. Selifikar <127 8t Clalr ave.
i m - # ® } F T'»
SLOV. POLITIČNI KLUBI Ima svoje redne aeje vsaki drug! torek v meeecu v Knausovi dvorgni ob 8. url »večer. --Predsffll^Joa. Jpr
T*' V -	------'"-Sf	' J
•ifeSMS^M^Uala aoo. -Molakl Stovaa-
d se vabijo k temu klubu. Poja«nli% daleio Vai uradUlkl kluba
BEj^EELi^^
SV. JANEZA fCftSTNtKA, »t 27 JSKJ
Predsednik Louis J. Pire, 6119 8L Clalr Ava.; tajnik ImAfWC, 101* Baat 84 Street; blagajnik A. Eakraj-iek, zastopnik Ant Ordlna, 6127 8t. Clalr ave. — Drufitvo plačuje lepo to-denako podporo. Seje »e vrie vsako-tretjo nedeljo v mesecu v John Ordlnovl dvorani. 6021 St Clalr ave. Druitvenl sdravnik J. M. Selifikar, 6127* I St. Clalr ave.	1. april 14»
Vi-,	'_- '. _•■..'.:.:_
SAVA it S7 S. S. P. Z.
Ima svoje redne aeje vsaki prvi-torek v mesecu prt John Ordlna, 6021 St. Clalr ave. Predaednlk R. Cerkve-nlk 1115 Norwood, tajnik A. Bačnlk, 1868 B. 63rd 8t Blagajnik A. Zgonc^ 1251 Baat 54th St — V druitvo so sprejemajo rojaki od 16 do 55. leta. Torej Imajo rojaki, ki so prekoračili 46. leto, lepo priliko, stopiti v drufitvo, ki daje $8.00 na teden bolnlike' podpore ln $500.00 smrtnlne.
L febr. IS- .
Dr. SRCA JEZUSA
Ima svoje redne' seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob L url popoldne v Knauaovi dvorani. — John Pekol* predsednik, 6011 Bonna ave.; ttatb Oblak 1233 B. 60 St D. tajnik Jer Znldarfilč, blagajnik J. Levstek, 1122 B. 66th St Oobornlk Frank Levstek. Društveni sddravnik J. M. SeUikar^ 6127 St Clalr ave. 31. dec. 14.
SV. J02EPA
Sam. kranjeko kat podp. druitvo
Ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 url pop. v Knausovi dvorani. Vatopnlna od 18 do 25» leta prosta, od 25.-36. leta $2.00 ln od 35. do 40 leta $2.50. — Predsednik Frank Koren 1583 B. 41 St prvi tajnik Fr. Koimerlj 465 B. 152 8t. Col-ilnwood, II. tajnik J. Stamfel 6127 St. Clalr., blagajnik John Oerm 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik sa zapadno stran • (West Side) Georg Kofalt, 2038 W. . 106 St. N. W.. Zaatopnlk za Newburg John Lekan 8514 B. 80 St. S. B.
1. Jan. 15.
SV. ANTONA PADOVANBKE0A Mlad. podp. druitvo v Newburg, 0.r
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutov! dvorani na 3611 B. 81 St. — Predsednik Dom. Blatnik 3514 B. 81st St tajnik JOe Lekan, 3619 Bast 80th 8t. blagajnik Joe Lekan st. 3656 B. 80 St načelnik Johan Konestoba, — Seje se vrie vsako četrto nedeljo v mesecu v M. Plutovl dvorani 3611 B. 81 St 1. jan. 15.
--- i
LUNDER ADAMIČ it 20 S.S.PX '
Dramatično In podporno drufttvo
ima redne seje vsako drugo nedeljo v mesesu ob 9. url dopoldne v veliki Knausovi dvorani. Druitvo daje $8.09 tedenske podpore ln 5500 smrtnlne. Sprejemajo se udje od 16. do 55. leta. Predsednik F. Somrak 1239 B. 60 St, tajnik Ig. Smuk 1192 Norwood Rd., blagajnik J. Judnlč 6312 Carl ava. Organisaclja posluje po N. F. C. lestvici.	l. Jan. 14
SV. ALOJZIJA
Slov. kat vit sam. druitvo ]j
ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. url in redne vaje vsaki drugI torek v meeecu ob 8. url svečer v Knauaovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St Clalr ave.; I. tajnik Anton Strnlia, 1100 B. 63rd St; blagajnik Jakob .Mausar. Načelnik St. Somrak. Pojasnila dajeta pgesednlk ln tajnik.	1. jan. 13.
SV. BARBARA it S. F. C. PA.
ima svoje redne mesečne seje vsako četrto soboto v mesecu ob 8. url v Joha Ordlnovl dvorani. V druitvo se sprejemajo člani od 16 do 45. leta. Vstopnina je po starosti. Bolnlike podpore se plača $7.00 na teden In takoj po vstopu. —■ Predsednik John Kromar, 998 Bast 63rd St tajnik J. Trbovec 1636 B. 38 St; blagajnik F. Kaplan 1366 B. 41 St. Pojaanila dajeta predsednik in tajnik.
1. jan. 14.
SLOVENSKA NAR. CITALNICA.
ima redne mesečne seje vsaki zadnji četrtek v mesecu ob 8 uri svečer v čitalnišklh prostorih na 6029 Glas« ave. vogal 61. ceste. Knjige ae izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9—11 ure dopoldne In vsak četrtek od 7 do pol 9 ure zvečer. — Dr. F. J. Kern, predsednik, 6202 St Clalr ave. Ivan Polak tajnik ln knjižničar, 6029 Glass ave. Hlnko Bole, blagajnik 1157 B. 61 St Natančneje pojasnila daje tajnik ln knjižničar vsaki dan od 6—8 ure zv. v čltalniSfclh proatorlb. Vbp<Uad*J. . ZiM* ■ - •• tta 't-. k* V <■* .1» Jan. 13.
VRH PLANIN Sam. pevako In podp. druitvo
Ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu In pevske vaje vsako sredo ob %8 uri zvečer v Dan Sta-neSle dvorani. — Predsednik Andrej Krafiovec, 404 E. 156 St., tajnik Fr. Mramor 433 B. 158 St., blagajnik M. Janeilč 16706 Waterloo Rd. Boinlftkt nadzornik H. Kodelja, 452 B. 168 St.
1. april 15
LOŠKA DOLINA
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdlnovi dvorani. — Predsednik Louis Srpan, I. tajnik John Znldarfilč 1162 B. 61 Bt. blagajnik Anton Mihelčlč. DruSt. zdravnik je dr. Frank J. Kern 6202 St. Clalr ave. Druitvo daje $7.00 na teden bolnlike podpore ln $100 smrtni začasno, dokler je blagajna ie bolj 'majhna. Mesečnlna znafia $1.00 In nič druzega. Rojaki, posebno Ložanl bo vabijo k obilnemu pristopu. Vplie se lahko pri I. tajniku John Znldariič 1152 B. 61 St.	1. jul< 14?
COLLINWOOD8KI SOKOL" Samostojno druitvo
ima svoje redne seje vsako četrto sredo ob 8 svečer v D. Stanefilčevl dvorani. Odborniki: Job. Potpar, staro-eto, 437 B. B. 1S8 th St., Frank Mramor tajnik, 433 B. 158 St Kristjan Mian del J blagajnik, 15712 Waterloo
Road-	1 febr. 15.
««___
Dr. CARNIOLA, 402 L. O. T. M. M. Ima avoje redne meaečne aeje vsak prvi ln tretji torek v mesecu v John Grdlnovi dvorani, $025 St Clalr ave. fPtedsednicg^Fanny Babnik, 1282 B. 4Jru St., Tajnica Julija Brezovar 1173

Iz ft tare dftiuftTini
Y 1 ' 3Ttii flfsCI
\-<m66ktni železniški delavec Franc -Golob in utonil. Utopljenca še niso potegnili i« vwle. Vzpok samomoru j« bilia bojazen da ga odpuste iz Službe. . .Samomor. V Mariboru se je ti-.tre.Hl 34ktni uradnik puntin-ganiske pivovarne Bofstner. Samomor je izvršil v svoji pisarni. Vzrok
samomora ni znati Blaigaijjio je Borstmer zapustil v najlepšem redu.
Drobne novice sc Štajerskega
Huido -neurje so imeii minule '„ dni tudi na z»|pe«^f (§ffjr
akem polju pod 'Mariborom. Tt)ca je napravila J>0 poljih in r vrtovih znatno škodo. — Iz Slov. Bistrice poročaJjo da je pnomet na skrvenjeibisbriški lo-kialnii železnici zopet otvorjen. Dnevuud vozijo trije pari vta-kov. — Iz Maribora.' Pri kopanju v Drta«vi je utonili i81etni mizarski pomočnik Viktor Iljaš z Bizeljskejga. — Iz Gradca. Cesar je potrdil izvolitev štajerskega deželnega glavarja Edin un da grofa Atemsa za predsednika štajerske 'kmetijske družbe. — Iz Maribora. "Mair-burger Zeitungf' poroča da sta videla v pomdeSjek neki železniški uradmtik wi em vojak pri železniškem mostu* velik zrakoplov kti, je iz velike višine naglo padal proti zemlji in pri pobrež-kem brodu sedel na reko. Dasi-ravmo so orožniki in vojaki takoj oeflo okolico preiskali, ni bfr-to vein dar o zrakoplavu ničesar yet opaziti. Morda je šlo za pfnaamo bajko. — Umrl je v KMbergu na Zgor. Štajerskem 'Amt. Fuerst, 68 krt star. Bil je lastnik .znane t ova rine tat kose. •Svctj čas je bil tudi dežeflni po-«flainec in je kot tak bfl vnet pristatš nemških- macrjanalcev. — Od 'Sv. Jurja ob §'čavniici. 'Ko je orožnik Brus hotel aretirati' nekega Alofc. Klobaso, se mu je ta ust&vtyal. Brus ga je nato s svojo slu<žb. puško ustrelili — Iz Oradca. Pri deželnem soc»šču je bilo obsojena- bivša blagajnioaika mestne posredo-
Itmgje* zarta»di poneverb ;|0
svetu, ie v^latdlal a v
tej posredni vtailmiidi veHtea- nemarnost. — VH Ljutomera. čas*t*> 'kolafjno za letno službovanje pri polarp bramM so dobili Alojz Krianjc, Anton lAmoš, Ivan Zetmljič Ivan Konwpichel. — Iz Maribora. Z brvi čeiz Dravo je sjco&l v reko 6oletni železniški dela-vefc FraittC Gotob .fn je utonil.
Mfortibora. Umrl je bivši steklar Jožef Mezier. — Iz Gradca* Kap je zadela deželnega o»d-taommka Franca Hagendorferja, •vsodjo klerikalnih poslancev v šlajerskeiilr deželnem zboril Hagertrdlorfef je nevarno bolan, punftj, as. avgusta. "Wiener 2^eituin(2|'*' poroča: Poljedelski minister je izdal »potom političnih deželnih oblasti kmetovalcem v Avstrija poziv, v katerem opozarja na to, dat je v vseh. delih inaša^ttbiiauie domovine tterv tega lieta zas Igu rana. Treba pa je skrbeti tucti aa prihodnje; leto. Gre za to, da scseje letos eno. kar ibom© <pnthodn<je leto rtaijibofj potrebovali, piewico, rž, krompir, fižol in .koruzo, da se ina ta način uspešno izpolni ljudska hrama. — Oklic se konča z besedami: Spominjajte se svoje dolžnosti, kii jih mnate kot pre-hrtamitieflji države in prepričani •bodite, da vani bo vedelo ljudstvo zahvalo.	I Usodepolna šala. Jernej Bogataj, posestnik v 'Suhem dolu, s-ii je doma iz, možem prereza/V vrat iz strahu pred naglim sodom, kwr so ga ljudje strani, | da bp strogo Udazmovan, ker ima famekres, nima pa orazniškega j Usta.
Prefrigan tat Te dni se je
priplazil v gostilniške prostore Matrije Jesth v Preski neki inez- i n<an tat, z namehom izvršiti tat- : rino. Uzmoviču, kateremu so -morale biti krajevne razmere ddbro znaJne, se je tako skril, da ga .ni pri zaklepanju gostil- ; ne in hišnih vrat nitrce opazil. OkioJi 2. zjutraj je slišal neki . mesa'nski pomočmik, ki je pod " streho spal v gostilniški sobi'
igrat avtomat za -godbo, kar ga je napotik), db je šel gledat, kaj da je. V tem trenotku pa ko je vstopil v herazsvetJjeno sobo, zapazil je, kako nekdo, ki je skočil skozi oleno, beži po drvorifeču. Kakor se je dognalo, je tat iz avtomata pobral za okoli io kron drobiža. Inl gotovo bi bil še kaj več vzel, ker so masti na mizi več ključev, katere' je gospodinja v kuhinji pozabila. Neznanega tat«, aff&le-
Strela vžgala. Pred kratkim je udarila strela v kozolec, posestnika Trčka. v Liavrovcu pri Vrhovslcem. Kk>zolec, ki je bil pofci pšenice, je popolnoma pogorel. r
Velik poffar. It*ie 14. avg. ob 3. popoldne je izbruhnil v gOrski vasi Krvava peč v ofoč. Rov. požar. Vais šteje 26 hišnih številk. VsAed veflike su«e se je ctgertij hitro raizširil. V poldrugi uri je bilo 22 gospodartiskih poslopij v ognju. V treh urah so (pa popdlnoma zgorela ,s poljskimi prideiMoi vred. HiŽe so bile zadlane, pokrite pa s slamo. Ko jte ogenj izbruhnil, so bili va-ščani večitnomaum poilju. Vode naize(n v nekaterih cisternah v vasi ni. V celi okolici' ni požarne brambe. Živino nazven osmih prašičev so k sreči rešili. ■Tudi -noben Človek ni ponesrečil. Skoda znaša <)o 100.000 K. ZavamvfaAnina pa le 16.100 K. Onoiništvo v Turjaku je z vsemi močmi pomagalo pri gašenju. Zatžgali sta dve deklici v starosti od 6 <fc> 7 <let, ki sta se igna-W z vžigalicami. »Pazite na otro-kef
Izseljevanje s Kranjskega v Ameriko. Izseljevanje v Ameriko je v »zadnjem Času, torej tv Čbtsu vojttte, okono popoflnoma panehado. Meseca avgusta je v Ljubljani kupilo samo 66 oseb, med katerimi pa je balo samo 25 'Kramcev in še ti so bili le stairi ljudje in ženske.
Otrok se zadavil. Pocestnica Ivana Retnko s Prema je šla 8. a<v«g. opoldhe na polje ter pustila svojega osemmesečnega nVia Pavla p>od nadzorstvom m Tetne Ihčerke Marije v zibelki. Ko -se je deček zbudit, je lezel
'*	"i r» : • 1 '	r ■ h 11 s < , > . ' i V
po zibelki ter se zabaval s trakom s katerim je bil privezan.
Kpoj ga je nevarno ranil, 50-
letnega trgovca Petimi Starišin-čia v Preloki pri Črnomlju je pred pcur dnevu sunil konj v trebuh ter ga težko poškodoval na
COles u.
Prepodeni vlomilci. Posestnik Uovrenc Cuznar y Korenu pri 'Kranjski gori ae je pred par dhevi ponoči -prebudil vsled sumljivega šum®. Ko je pogledal skozi ciona prvega nadstropja je zapazil, da hočeta dva tatova vlomiti v špecerijsko trgo- j \iino njle^ove sestre, ki se nahaja v i'Sti hišfi. Cuzniar je zakričal, nakar sta oba zbežala. Pustila pa sta pod oknom drog, s kate-rtim sta hotela iztrgati mrežo na okm u.
Samomor. Dne 12. avgusta dorpoldlne bo našli 68letnega u-' žitkar-ja Andreja Pfcerfarja iz Smu-ke kakih dvesto korakov od njegove hiš« na nekem drevesu ofbešerrejga. <Pod drevesom je »ležala izstreljena, oflcrvavlje-ana' lovska puška. Obešenec je bil ustreljen v čeljust. Iz tega se da sklepati, da je Pfeifer naj-prvo skušal ustreliti, -potem pa sie/ je obesil.
Izpuščena ladja. V Trstu je lliil pred par dnevi zaplenjen parnnk angleške Gufriard - Line "Viera". a zaplemba je -bila preklicana in pa<rniku dovoljeno, da odpljuje.
Umrl je v št. \\du pri Luko-vitoi 'Fran }Stajlarf, posestnik v Idriji in stari oče znatne Rusove rodbine. UmHK je bil zaveden pristaš marodr*>nniapred. stranke in se je vedno z navdušenjem udefeževall političnega življenja. Bil je prvrt slovenski od-liotrntfk v skier popolnoma nemškem občinfkem svetu. Dosegel je visoko starost 86 let. Naj mu bo zemlljica lahka.!
Avtomobil iz Novega mesta v Ljubljano'Vozi sedaj redno ob pcmdleljlkiih, sredah -in sobotah. Vstopi in izstopi se lahko povsod, če se da znamenje z roko. Plotetiatjalifšče v Ljufbfljani je pri Flgovcu. Avtomobil vozi ob 6. zjutraj iz Novega mesta- in ob 6. zvečer iz Ljubljane.
Med Ribnico, oziroma Sodra-
! žico in med Ljubljano vozi za čas vojnega žefemiikega reda
1 vsaki dan omnibus za 10 oseb,
• loate1 cd Ribnice, oziroma S"o-dražice odhaja vsak dan ob 5. uri zjutraij in dospe v Ljubljano (k !OelšnoMa|nju na dolenjski mitnici) ob 10. uri dtoptoldne. OmnibuB se vrača vsak dati ob 5. uri- popoldne v Sodiražico, oziroma Ribnico. Za sedanji oas dokaj hitra in umestna vo-žnjki!
G. T. Mencinger, trgovec, ■ je izročil mestnemu magistra-
I	tu 2 vreči leče za bedne rod^-bine w vojno vpoiklicaniih vo-jakov.
Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je zaplapoihaJa cesarska zast-avia s šopkom tudi na I zvon^kovem križu šentjakobske celnkve v Ljubljani. Razobe-| sil jo jfc ob 7. zvečer zwatti tesar in plezalec po zvonikih A. Stiišnik.
Imenovanje. Cesar je imeno-piollicijskega svetnika ipri po-Jicijlskem ravnateljstvu v Gradcu Mihaela Papeža za višjega poffitaijskega svetnika. ,
Dva ranjena častnika v Ljubljani. Te dni sta dospela v Ljubljano s srbsloega bojišča stotnik »\owy in -rezervni tporoortik Zvenkel, ki sta oba lahko ran-j'etna. Kaikor pripovedujeta1 oba častnika, so bito boji si(rtlo Iju-ti in je prišk> večkrat do spo-pialdOv ciko v -oko.	i
Za otroke ni kadenje. Malijev
II	let star pastir je nesel okoli pol 7. zjutraj zajtrk Ina polije. "Nazaj i^rede si je prižgal sval-čiico, gorečo vžligalico je pa vrgel proti tik aeste se nahaja-i jtooi iz žitom napolnjeni kozolec, i ki je Has t pebih posestim kov. O- j izenj se je prtjel slame in se ta-1 ko it no razširil, da je bila vsa j (pomoč nemogoča. Deček je na gilasu kot .nagajiv pagljlavec.
Drobne novice s štajerskega. Z vlaka je padel blizu Poljčteun Janez Pfliberškeg. Težko poško-1 (BoNianega so ga odpeljali v bolnišnico. — 'Neurje. Strela je aau žgafla hišo župana Lorberja pri iS v. Petru pod Mlariborom. Po-^lopje je pogoredo do t'al. Na Vefliko Gospojlnico so imeli v St. IIju pri Špalfeldu silno točo,
ki je napravila po vinogradih in i sadonosniikfh veliko škodo. V
Celju in okciKci snlb 'imeli v p»ood*Jjek nekol ikto toče— Dw-ft merjasci so se bojite -poka-|2ja£ii .na Dravskem polju. ,4Gr. Tagbl." ve poripčati, da je kme* jiKiklbiž iz Prepole priredil lov na nje ih njegov ^in je ustrelil 83 kg. težkega merjasca.
Strela ubila mater in hčer. V Brezah na Koroškem je strela ubila matier in hčer.
Sumljiv mož aretiran. Iz Tr-Lliiia poročajo: Orožjniki so dne; 16. avgusta v lPodk4oštru» prijeli nekega moža, ki se je sumljivo obnašal. Legitimaoijskih l^apirjev ni imel, povedbl je, dfe' je Jožlef Zugar iiz Škofje Loke in da je primesel svojemu sinu demiar. -Vprašali so brzojavno v ftkldfjo Loko, kjer pa ne poznajo tega imena. Ker so našli pri njem tudi večjo svoto denarja, I o katerem ni mogefl povedati, kje ga je dobil, tedafj menfrjo, 1 dla je najbrže ka -tat.
[■	-o-
Razno.
Srbske žene se bore. ^
Amsterdam, 13. sept. Neki praški časopis trdi, da so se tuh di Srbkinje udeležile vojske proti Avstrijcem. Dvanajsst let stare deklice so metale ročne granate nad Avstrijce. Brzojavka Wolfovega urada iz Prage, češka, pravi: Avstrijski častniki, ki so bili na fronti proti Srbom, so se izjavili, da so srbski topničarji izvrstni strelci in redkokdaj pogrešijo svoj cilj. Avstrijsko slovansko ljudstvo podpira Sribe in jim daje zna-menja, kje se nahaja avstrijska armada.	•
Po nedolžnem ubit kot vo | hun. Ponoči 8. avgusta je bil na javni cesti čisto nedolžen človek ubit samo ker so ga ljudje imeli za vohuna. Komedijant Grassoldi nastopa pri različnih predstavalh- kot ženska. Ponoči 8. avg. je oblečen v žensko obleko šel od neke predstave domov. Ljudje so spoznali po ho-
ji, (fa je moški oblečen v žensko obleko, pa so Grassoldija napadli, ga potolkli in ga zabodli v vrat, da je na mestu obležal mrtev. Ali je ta dogodek smatrati kot izraz strahu pred vohuni, ali kot izbruh brezvestne surovosti, si ne upamo soditi, na vsak način pa b> bilo treb^ preskrbeti, da bo konec te lynch justice, ki se je udomačila v nekaterih mestih.
Vojaške godbe v vojni Z vo« jaki vred gredo na bojišče tudi vojaške godbe. Seveda, kadar se bliža sovražnik, kadar zav-zemo vojaki svoje pozicije za boj, tedaj utihnejo vojaške godbe in se lepo umaknejo tja,, kjer stoje za prežalostno opravilo pripravljena — saniteta. Kadar pa vojaki marširajo in zlasti 4cadar gredo v sovražno deželo, takrat pa jim svtrajo vojas-ke godbe.
Vojna sila Francije šteje okroglo 5,500.000 izvežbanih vojakov. Francoska armada prve vrste z rezervami vred šteje 1,600.000 mož. Armada prve vrste obstoji iz 21 korov 43 divizij), 20 reezrvnih divizij in 10 kavalerijskih divizij.
Vojna sila Ruaije je sledeče preračunjena: Glavna in rezer-n» armada 3,700.000; armada druge vrste 2,600.000 in armad* tretje vrste (črna vojska) 1,140 -000 mož. Rusija .bi teh računih lahko v slučaju vojske posta- I vila na bojišče 7.700.000 mož, od katerih je v Evropi kakih 4,000.000 izvežbanih vojakov.
V avtomobilih francoski denar za Rusijo. Uradpo je naznanjeno, da Vozijo trije francoski avtomobili velike vsote denarja iz Francije za Rusijo.
Moratorij na Franco*«!} so podaljšali vsled naredbe finančnega ministerstva do 31. avgu- , sta ponoči.	il
Izgredi proti Nemcem in Avstrijcem v Bruslju. — Kolin, 4 avgusta. Poročila iz Pariza so povzročila, dla so Bruseljčani priredili demonstracije in izgrede proti Avstrijcem, Ogrom in proti Nemcem. Več tisoč Nemcev in Avstrijcev je zapustilo Bruselj.
SLOV. DRUŠTVA IN OBČINSTVO POZOR!
NA NOVO OPREMLJENA DVORANA ZA DRUŠTVENE
SEJE, VESELICE IN ZABAVE.
Slavnemu občinstvu spodaj podpisani uljudno naznanjam, da otvorim v najkrajšem času bivšo Knausovo dvorano, ki je popolnoma nanovo opremljena, tako da bodejo imela slovenska društva lepe, čiste in udobne prostore za vse svoje prireditve.
1. -	____1__
OBJEDNEM ULJUDNO NAZNANJAM SLOVENSKEMU OBČINSTVU
J OTVORFTEV GOSTILNE IN RESTAURANTA ~~~
^fZd^^	6131 ST. CLAIR AVE. VOGAL 62. CESTE
t	ja bj^ prej dobro znana gostilna Mihaela Setnikarja. Gostilniški prostori so pdpolnoma moderno predelani, in bodejo ŠŽŽESeMfl^ f
kima temu delu slovenske naselbine. Zajedno z gostilno je združen restavrant, kjer bodete ob vsakem času lahko dobili GOR KA ALI MRZLA JEDILA PO NIZKIH CENAH. Takoj sprejmem za restavrant dobro slovensko kuharico, Id je zmožna dela. Prepustim ji cel restavrant, da ga vodi po svojih n^jbojjiih močeh. Ne veQa jo nič.
Slovenskim društvom in slovenskemu občinstvu uljudno naznanjam, da se lahko zanesejo, da bodejo v mojih norih prostorih vselej in vedno n^jprjjazneje postrežem od domačih slovenskih (judu, in upam, da ne bo imel nihče prilike se pritoževati.
Postreči Slovencem kar najbolje to je moje geslo.
LEO SCHWALB, 6131 St Clair Ave.
(Bivii Setnikarjevi prostori in Knausova dvorana)
i§a P. S. Pravkar smo prijeli iz nale podružnice na. Dunaju brzojavno obvestile, da lahko polivamo denar v staro domovino. Kdor hoče poslati,
naj se oglasi v mojih sedajnih prostorih: 6112-24 ST. CLAIR AVE
m^mmmmm
Strel* ga je ubila. Dne «5. avgusta je pase! svetni pastir Andrej Fločkaj živino na travniku. oddaljen krite pol ure od Sertoieč. N#stada je velika nevihta. Pri tem je strela ubila Počkaja ki eno kravo.
Slaba v*st Na Trato na I\ramjikeni pristojni 3oletr»i delavec JSkob Debelak, ki je bil zaposljen vmekem ikamnok>mu bfttu Beljaka., je zaupal nekemu žagprju, da je zakrivil večji zločin, da mora bita previden
I dno v strahu, da bo blast je to izvedela Debeljak® aretirati, e priznal, dla je pred t iletoma pri .nekem 3ril uttoj. Izrčili so v Beljaka
eno stanje mestne bljaiufce od 2. do 8.
fovoiojencev je bilo ojeria 2. Umrla pa nsioer 11 domačinov Za jetiko so umrle ned temi dva< tujca, sloe očesno boleznijo Mia oseba.
»nje povs©tij. C. «kr.
železnica je spono-ki In Obrtniški zbor-Ijaaw, da je vsem svo-m napočite da izplačil jatel jem povzetja, ivdirana kot prejeta; 1 pošttjatve v Rusijo^ lelgijo ali Srbijo.
ici utonila. 17. avg. e je %rala dveietna ra hčerlda AtUHPsek pri Dobravi pod m oeke desetletne > se je ta nekoliko je šel otrok v sose-Jak ter padel v ne-wxk> .napolnjeno ap-ateri je utonil.
'e dni se je splazila a ženska v Kilo počete Pečar na Bo-mucah, ko te ni bilo dnesla za 40 K ob-spodnji Šiški so ,pre-
0	aretirali neloo de-tatvine ter jo oddto-u sodišču.
i9letni vrtnarski Karel Martinkan iz Češkem je te dni v egiedOval nabasali sicer Hako neprevki-e revolver izprosil.
1	je šla v desno stte-1 obtičala.
. 13. avg. popoldne mik M%. Spilek uto-inškem potoku pri 3aje je pometal več dlecnric za pivo, ki so itUničarja Iv. Wens* tju, v vodo ter skoki je bila na onem >k» do šest metrov, tatefl prinesti stekle-z vode. Pri tem ga an je utonil.
eklin umrl. 35letni elavec Janez Mud-tča pri Kranju1 je 10. ni za zfcfleao na Sa-n odvažal tekočo in rancoo zmmiro. Ko je hotel proti trem popoldne odpeljati z žlirn- , dro napota jen bedenj, ki je stal , m nizkem vozu, je med poto- j tMoua ter se zgrudil na tla. Pri tem se je nagnil bedenj in žareča žlindra se je VH>a na Mud- , *erja, ki je dobil grozovite ope- j Wlme. Prepeljali ao ga v tovar- ( •nilsko bolnico, kjer, je 13. avg. ( umrl med grozlnimi bolečinami. . 2 Rakeka. V tej mali občinti '
žAvti radodarno in dobro ljudstvo. tNttbrralcji za Rdeči križ, so nabrala preko 1000 K in za ! siromašne rodbine se je nabralo- 1 prostovoljnih prispevkov nad 1 600 kron. Cefto ubogi delavec s 3 sedmimi otnoaiči ni izostal, žr- 8 tMaval je na oltar domovine 2 kroni.
j
S Industrijcem, odbornikom in trgovcem v znanje ( C. kr. tr- v govsldemu ministrerstvu so do- r šle vesti, da (hočejo nekateri g industrija in dr. svoje obrate r (umesnfcti ali spfloh (sistlrati, ne da bi imeli v to svrho vsled dosedanjih vojaških odredb do- ti volj utrjenih vzrokov. Glasom v
ročnine preklcu^ejo m naroce-no blago odklanjajo v tem smislu, khkor da bi bi« vsled dosedanjih dogodkov splošno odvezami vseh" pogodbenih dolžh nagjti. Tozadevni dogodka, ki drnajb v sedanjih razmerah za j vznemirjenje in motenje obrata flrawoga. vanoka, so v stanu v ( pnometnem gospodarstvu pov-imočati zfte poledice. Posebno bi to itmelo rocdagfedne gospo-1 darske posledlice in oŠkodova-, irtje prt šlirokih detevskih plas-1 teh, kfi. so za svojo eksistenco, ravno v teh časih naravnost ca-1 vezane na redni zaslužek. Vspri čo tehdtejstev se vsUed doseda-njth dogodkov pred takimi pre-nagljbnimi koraki najrajše svari; Dolžnost vsakogar je z vse-mfi svojimi • rrtočli stremi ti" za tem, da gre gospodarsko življenje v državi kar mogoče re-<Bnp iSvojo pot dalje ter da se ite-dgme potem vadržavamja reda in prave zavednosti gospodar isk« škode. Slednjič se pa opo-zatfjb, <la za- trgovtino in promet niso mstopile mdbene zakonite »zpremembe ter dla je vsak po-samezn'ik sam odgovoren za per sledite pogodbemih dolžnosti.
Pol*r. Dne 14. avgusta je iz-'fvuhlnil na .skednju posest nice Ivana Medved v Ostrožnem br-du q^etnlj. Zažgali so otnoai ki .so se igrali z vžiigattcami. Zgo-peflfet iso -vsa gospodarska poslopja z vsem sentom in žitom, ka-Ikor tudi vsi poljedelski troji. Skoda iin'aia 8000 K, zaivaro« vaAnlina pa 5000 K. Vaščtanii so ogemj lokaiizbrali. Posestni00 Medved so odpeljali okrajnemu blišču, ker ni imela vžigalic aadostno skritih % keir <ni nadzoroval otrok.
Iz Poljan nad Skofjo Loko.
Cesarjev rojstni »dan se je praznovali tu z mašo, zahvalno in tesarsko pesmijo. 'Maše, ki jo •je "daroval župnik ' Jernej Ra-movvš so.se udeležMa poleg nvnogdbrojnegB' ljudstva, zastopstva »Občinskega odbora, •tutdajšnih uradov in društev, gospa županja FVanja dr. Tavčarjeva, ki se nahaja sedaj na svojem dvorcu .VSffldkem pri (Poljanah.
Rddčemu Ikrižu je darovala organizacija slovenskega uči-, teiljstva 1000 K. Tej svoti soi pjlispevailia društva: Zveza av-( strijskega jugoslovanskega učitelj stva, Slovorasko deželno uči-, tcftjsko društvo, Učiteljska tis-Wanoa, Društvo slovenskih učli'-teffjtic, HranMca in posojilnica 1 učtiMijskega konviklta, Narodna šofla jn Uaitdljsko društvo za kranjski okraj.
-O——
—»Mrtvo se« je naredila Mrs. Mary Belato, na Scovjl ave. V sredo popoldne so jprišli k njej trije niošld, jo zvezali in davili, traka r so odnesli iz njenega stanovanja $1000, prihranke več et. Hoteli so jo ubiti, toda Mr. Belato je stegnila jezik iz ust in se naredila kot bi bila mrtva. Eden roparjev ji je hotel poriniti nož v sroe, da bo bolj "gvi-šno", toda drugi so |ga pre go- J vorili. Ko so roparji odšli, je ; liteha: žena na cesto, kjer je 'hi- ' tro dobila policijo, ki je enega | roparjev prijela, druge pa le , išče. Ta teden se je pripetilo se sedem drugih ropov in velikih ; tatvin.
—Prva poročila o "ustrelje- j lih" lovtih so že dospela. TYi- ( ie Clevdandčani so se ponesre- i žili na lovu. >Na sodni ji se je ( iosedaj izdalo 1340 dovoljenj r 1 a lovce.
Naznanilo in <^>omin. ( Cenjenemu občinstvu naz-nanjam, da bom radi smrti mo- j ega moža Tomae-a Jereb na c K. 55th St. vzdrževala go- r tiJniiško obrt še nadalje ter y torila vse v moji moči, da po- ^ treiiem vsem obiskovalcem r ;ot db sedaj z najboljšimi pi- ^ ačami, itd.	r
Opominjam pea tem potom se one, ki imajo od mojega j, antjkega kako posojilo aH dol- j [ove, da se oglasijo pri meni r eajprqj v 14. dnij, ker moram § »ovtzetl druge korake, kar pa j iMoomur ne želim. Zato upam d želim, da prizadeti uposte- p a jo zgorenji opomin. Josipina ( erdb.	(76) „
! v najem za enega fsnta. 1075 1 E. 64th St. (77) -i-
-r-Ali hočete prodati hišo, lot ali iščete prijatelja, znanca, dol-jžnika, ali bi radi priporočili svojo trgovino? Denite mal 'oglas v nai list, in takoj bo-dete imeli uspeh. Nad 8000 ro-Ijakov v Clevelandu bere "Cle-j velandsko Amf riko".
Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandako Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali »ta zvest naročnt^Msts?
Samo ts.00 sa celo ltto, in dobite "dev. Ameriko" v hi*o vsak teden dvakrat
■ ■ ■ 'T ; ' ,1 ' ' -O-
Narodni Dom.
• V pojasnilo slovenskim društvom i nposameznikom o zadevi nameravanega Narodnega Doma v Clevelandu podamo glavne točke, ki so bile sklenjene na konvenciji odposlancev za narodno zgradbo.
1.	Ime nove stavibe se glasi Slovenski Narodni Dom.
2.	Dom naj se sezida s pomočjo delnic in prostovoljnimi prispevki. Delnice naj bodo po $10 in jih bo odkupoval di-rektorij fN. D., kadar se začne stavba izplačevati.
3.	Glavno besedo pri Domu imajo društva. Vsako društvo, <ki iz svoje blagajne kupi vsaj pet delnic ($50.00) bo ustanovni član Narodnega Doma. Druge delnice naj kupujejo člani pri svojih društvih. Plačevalo se bo lahko na obroke.
4.	Za začetek naj se S. N. Dom iflkorporira za $25.000. Po^eje se glavnica zviša. Za dobitev čarterja je treba imeti podpisanih delnic za $2500, gotove s vote pa eno desetino tega, torej $250. r
5.	Sklenjeno je bilo, da se do prve seje dajejo delnice samo društvom, ker na tej seji se bodo delala pravila za organizacijo ,torej bodejo imela le društva potom svojih zastopnikov pravvipo ukrepati, kako naj se posluje nadalje.
6.	Vsako društvo, ki pošlje delegata na prvo sejo, se mora podpisati za najmanj pet delnic ($50.00) in mora vplačati najmanj eno desetino ($1.00) na vsako delnico, in sicer takoj pri prvi seji. Lahko se pa društva zavežejo za več delnic. De legati društev bodo imeli pri prvi seji toliko glasov, za kolikor delnic se je društvo/ zavezalo.
7.	iVsako društvo, ki je sklenilo vzeti delnice, naj izvoli dva delegata za prvo sejo, ki naj prineseta s seboj vsaj eno | desetino obljubljene svote. (
Izvoljenih je bilo pri zboro- , vanju sedem mož, ki vložijo < prošnjo pri državnem tajniku < za inkorporacijo. Prošnja je < prišla nazaj odobrena in ima < z<fej omenjeni odbor pravico ' pobirati od društev podpise za ' lelnice. Društva se morajo vpi- * sati *a najmanj 250 delnic { ($2500) predno se vrši delniš- < ka seja. Rabimo torej 50 druš- < Jev po pet delnic ali 25 društev * po 10 delnic. Ker se gre tu za ( splošno narodno korist, je upa- < :i, da se bodo društva odzvala < udi za večje svote, zlasti še, < cer se v začetku plača le po en J iolar na delnico, ako ni mogoč*1 < reč. Ostalo se plača tekom < :nega leta, kakor je bilo pripo- < •očeno od zadnje konvencije.
8.	Vsako društvo, ki oblju->i vzeti delnice in je zvolilo Iva delegata, naj o tem obvesti )dbornika Jos^ Jarca, 1358 Marquette Rd. in sicer morata lelegata priti osebno k njemu la dom, da se vpišeta v delniš-ro knjigo v imenu društva. Ka-:or hitro so vsi pogoji spolnje-li kot označeno zgorej, bo od-»or sklical sejo delegatov Na-odnega Doma.	^
Kakor vse kaže, je zaniman- 4 e za Narodni Dom v Clevelan- 4 lu vedno večje. Takoj po zbo- j ovanju se je odzvalo več dru- J tev, ki so imela dosedaj seje. Z Viglasila so. se dosedaj naL 4 Itdnja društva: Slovenija, Na- 4 redne Slovenke, Srca Marije i staro), Naprej, Lunder-Adsi- 1 lič (n delnic), Glas Clev. De- 4
Zapomnite si.
. Za prosilce državljanskih papirjev.
V sledečem navajamo na občno prošnjo imena uradnikov, katerih imena morate vedeti, kadar prklete k izpraševanju za državljanski papir: 2upan (mayor) iNewton D. Baker, coniucihnan 23. varde Adam Damm, councilman 26. varde (Collinwood) William Rolf, guverner James Cox, podgiu-verner (liutenant governor) F. Greenlund, poslanec (congres-man) 21, okraja Robt. Bulkley, poslanec 20. okraja Wil. Gordon, posebni poslancc (congressman at large) R. Crosser. Predsednik Zjed. držav Wood-row Wilson, podpredsednik (vice-preisident) * Thomas R. Marshall, senatorja iz države Ohio Atlee Pomerene in Theo. Burton.
Ta imena si izrežite in se jih naučite na pamet, in ni treba dioditi v naš urad, ker je absolutno nemogoče, da bi vsakemu posebej pisali. Tu imate vse, kar potrebujete.
—Rojaki, naj pomnijo, da konzul ne sme nobenega siliti, da odide v Avstrijo. Nekateri govore, djt jih bodejo s policaji lovili po mestu. To delo opravljajo biriči v starem kraju, ne pa ameriški policisti.
—Rojake opozarjamo, k i Še niso naročeni na list, da se na* roče sedaj. Iz našega lista dobite vedno točna poročila vseh najbolj važnih dogodkih. /Poročila, ki se vsak dan ponavljajo enako niso dosti vredna, za to pa dobite iz našega lista vedno točna in resnična poročila. Dasi tiskamo 300 izvodov več kot po navadi, vendar smo te izvode vsake Števil- I ke popolnoma razprodali, in
več rojakov ni moglo dobiti 1
a --------------.....------------■
POZOR POŠILJATELJEM DENARJA!
v"	^ i '	•	1 j -'-,> i • / : ■ '
One, ki žele poslati domov denar, obveščamo • tem DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denaija t staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in radit*ga smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE KAKOR HITRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO. OBVESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISOV.
TVRDKA FRANK SAKSER,
Glavni urad: 82 Cortlandt St Podružnica: 6104 St Clair-av NEW YORK, N.Y.	CLEVELAND, O.
Anton Kolar Jr.
CAFE CABNIOLA. - SLOVEN. GOSTILNA. 8222 Lakeside Ave.
DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN SMODKAMI.
POSEBNOSTI Varnostni bond! m dnrttw omd-nO« po 3fic od $100.00 M teto. - J«tb» not«. — Pojasnila, to uowti tutoqj.
AUGUST HAFFNER,
Slovanski se govori v celi trgovini.
Slovenski oddelek v drugem nadstropju.
RAZPRODAJ* SE PRlCffi V ČETRTEK K SE NADALJUJE DOKIH ZALOGA TRAJA.
82 due. črnih žametastih klobukov $1 9Q
Druge trgovine zahtevajo ob tem času za take klobuke	I
$2-50, $2.98 in $3.50. Vaša izbera po...... JL-i—
Če bi mi te klobuke kupili danes, bi jih morali prodajati za najmanj $3.50 za i»te klobuke, toda tedaj, dočim zaloga tr^ja, to po.........................................I.............................................$1^9
POMNITE, da to to fini žametaati klobuki, ne navadni poceni klobuki, t katerimi to nekateri preplavili trgovine, in ki nito velike vrednosti.
POMNITE tudi, da to to pravi žametatti klobuki, in ne slabe ponaredbe turovega blaga, t katerega izdehtfejo nekatere tovarne takozvane "žametaste" klobuke, ker nečejo kupovati dragega in pristnega blaga.
TU IMATE IZBERO 40 RAZLIČNIH VZORCEV.
Veliki mornarski,	t«r«-i,	ftj kMnki tt tbujjt I
mali mornarski,	ZASTONJ naali turbam,	ZASTONJ	trivogelniki,
srednje mornarski. I	I srednji turbani. I	* I srednji trivogelniki
(MILLINERY ODDELEK - ČETRTO NADSTROPJE)
Moderne svilene obleke za žene.
, J '. ' i." ' . i ■ 4.1*-* '' .V	<3 i .ti.	». »i> :•>'.. v i' 'tffJK'--' t V< '••'} t	.	.
Ženske, ki ljubijo lepo obleko dobijo tukaj jako prijetno zalogo in izbero jesenskih modernih obleki, ki vam ugajajo na pr- . ^ ^^ g^ p| vi pogled. Delane so iz finega meselina, po- fl*	II |T
plin svile, satena in crepe de chine. Prijetni V I C	1
Redigotte in Basque modeli sojakopromi-	l#t/w
nentni, tuničastih efektov, z dolgimi pasovi	Mk =====
ali ttrantldmi okraski. Vogue značaj in gumbL Vse lugnovqie vrste in vzorci Mere od 18 in od 34-44. Cena $13.95.