A - St. 86 WiiM m&M i iattiM (tm» gnan m w m» V Trstu, v sredo 11. aprila 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII Izhaja, izvsemSi pondeljek, vsak dan iju AstSkeg« It 20, L nadstropje. Dopisi na pbtma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna tnala za raese L 7.—, 3 mesece L 19 Za inozemstvo mesečno 4 Hre veC. — Tele lica sv. Frančifta Ne rankiraaa [ovonri uredoll inost. Naroči ilaa .— In celo leto L 60,—w j/ in uprave it. 11-87- EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se laCunaJ« t Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov nm po 40 cent <»mrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva ln uprava 11-57. Trezen italijanski glas o Jugoslavlll Žurnalist Arnaldb Cipolla se je nedavno pomudil v Trstu, ko se je vračal s svojega potovanja po Jugoslaviji, kjsr je proučeval sedanji politični in gospodarski položaj. Cipolla je dovolil poročevalcu «Piccola» daljši razgovor, v katerem je pripovedoval o tem, kar je opazoval in videl. Naj g. Ci-polli takoj izrečemo priznanje, da se u-sicdno razlikuje od većine svojih italijanskih tovarišev. Beseda mu je mirna, s harna: in dostojna ter se izcgiblje vseh tistih, sicer običajnih zbadljivk, omalovaževanj in žaljenj. S tem pa seveda ni rečeno, da so vse njegove navedbe tečne in neoporečne. Glede notranjega položaja pravi, da se politično življenje nahaja v tako hudi krizi, da že mnogi kličejo po diktaturi. Tudi gospodarski položaj je težaven radi pomanjkanja razpoložljive gotovine. Vlada ima povsem prav, če noče več tiskati papirnatega denarja, ker preobilica tega je povzročila silni padec dinarja. Sicer so dohodki cd* carin in pristojbin skromni. Vsled agrarne reforme plačuje kmet od 1200 dinarjev dohodkov le 80 dinarjev davka, uradnik 200, industrijalec pa skoro >o!crviccx To c-nemogoča vsako industrialno iiiciativo. Tudi banke so skrajno skrčile *:>sojiIa, Splošno razpoloženje se tudi ni ;e iznebilo nasprotstva proti inozemski niciativi, ker bi hoteli kar bkratu nacio-lalizirati vsako podjetnost. Edini tujci, ki delajo, so Angleži. Izseljevanje se širi Največ jih odhaja v Ameriko in v Italijo! Oočim je Italija — pravi Cipolla — radodarna s koncesijami napram jugoslovanskim državljanom, ki potujejo po Italiji, ali se hočejo naseliti v njej, vlada pa v Jugoslaviji pravi policijski sistem, ki czlo-volja vsakega turista in vsakega tujega -gorskega potovalca. Končno pa priznava :polla vendar, da so se v zadnjih časih v Hrvatski ublažile sitnosti proti Italijanom. Ne moremo si kaj, da ne bi tu v vednost g. Cipolla ugotovili dejstvo, da je moralo od zasedbe sem zapustiti ozemlje Julijske Krajine na stotine in stotine tudi takih pripadnikov jugoslavenske države, ki so živeli in delovali tu desetletja. Celo takih je bilo, ki so bili tu rojeni. Poštno in brzojavno poslovanje je dobro. Zelo« se boljša tudi železniško, odkar so prišle ameriške lokomotive. Hoteli v Belv gradu so izvrstni, v Zagrebu slabi. Prebivalstvo fe zelo gostoljubno tudi napram Italijanom. Sploh se opaža prizadevanje vlade za zboljšanje naprav in tudi funkcionarji so sedaj uljudni in postrežljivi, do*-čim so poprej tekmovali, kako bi delali težave tujcem, posebno pa Italijanom, ki so jih smatrali za nezaželjene goste. Je to — pravi Cipolla — napredek, ki ga zna ceniti le tisti, ki je videl deželo pred dve-mi ali tremi leti. Glavni finančni napor vlade velja vojski, ki ji nedostaje sedaj zlasti pušk. V namen nabave orožja se vršijo sedaj podajanja s Francijo za posojilo do 300 mi-.r„v frankov (zlat dinar izenačen r?v-m). Sedaj je pod orožjem 250.000 mož. \ i£\nem je ta sila namenjena za no-anjo obrambo. Vesti v listih o vojnih pripravah je pripisovati le strahu pred zapletljaji z Madžarsko, ker Madžari, podrejeni Jugoslaviji, postajajo drzm vsled turških zmag in pa nastopa fašizma v Italiji. Nikdo — razen fanatikov, ki ne predstavljajo javnega mnenja — pa ne misli na možnost vojne z Italijo, marveč jih je mnogo, ki bi hoteli najtesnejše prijateljske zveze z Italijo. Največ skrbi za javni red povzroča razbojništvo v Makedoniji in Črni gori. Jugoslavija ima bogastvo, ki pa ni razvito, a pride gotovo do razvoja v času miru ki z izpopolnjenimi sredstvi. Zelo pohvalno govori Cipolla o ministru za vnanje stvari g. Ninčiću. Pripisuje mu najboljše namene napram Italiji, ker zna prav ceniti njeno prijateljstvo. Težave na konferenci v Opatiji ne prihajajo od njegove osebe, marveč izhajajo iz notranjega položaja, kakor je nastal po zadnjih volitvah, ki pa se melnjuje od dne do dne, tako da bo mogel postati gospodar v skupščini tudi — Radič. Je to ustavna nerazločnost, ki pa — tako sodi Cipolla — preneha. Jugoslavija se nahaja v dobi urejevanja. Na odcepljenje ne misli nikdo resno, ne ▼ Hrvatski, ne v Sloveniji. Pač pa stremijo po federativnem sistemu, ki bo vsakomur dopuščal živeti svoje življenje. Hrvate je strah predi svojo državo in tudi nimajo sposobnosti za izvajanje kakega vnanje-polrtičnega programa. Stvar je taka, da ima Srbija — kot stara neodvisna država — izkustva v vnanji politiki, izkustva, ki jih Hrvatje nimajo, ker so bili do zadnjega podaniki Avstrije. Sicer pa imajo — pravi Cipolla — tudi Srbi svoje pogreške. Med temi je ena- glavnih neka patriotična omama, ki je sicer z ene strani vredna občudovanja, ki pa z druge strani v svoji pretiranosti prehaja v otročjost Vsekako pa imajo Srbi sijajna svojstva: so izvrstni vojaki in dobri politiki. Gotovo zadobi Srbija v nedolgem času veliko pomembnost v balkanski in srednji Evropi. Belgrad ima vse pogoje, da postane velika metropola. Samo se morajo Sribi uveriti, da jim je, vsaj za bližnje čase, potrebno sodelovanje tujcev, če nočeja za mnogo let zakasniti lepe bodočnosti, ki so je gotovo vredni. S tem zaključuje Ciipollia svojo sodbo o sedanjem položaju v Jugoslaviji. Naj omenimo Še pripombe v «Piccolu». Jugoslavija je — pravi — dežela, ki je Italijanom skoro popolnoma nepoznana. Potrebno pa je, da bi popolnoma spoznali to sosedno državo, ki — kljub vsem težavam, izvira-jočim iz reškega vprašanja' — po svojem položaju tvori velik de! zsdedja tržaškega pristanišča. To ravno je tisto, kar md vedno govorimo Italijanom. Naj že enkrat začno resno izpoznavati jugoslovenske kraje in jugoslovenski naredi Ali če hočejo to, se marajo odreči dosedanjih metod, ko so imeli na podlagi neutemeljenih predsodkov in tradicionalniji nasprotstev gotovo sodbo že poprej, nego so začeli — izpoznavati. Kdor hoče izpoznavati, kar mu je nepoznano, n e sme pričeti dela s polnim prepričanjem, da je to nepoznano — slabo. S takimi predsodki se ne prihaja do pravilnih sodb' in — v mednarodnih odnošajih — ne do dobre in koristne politike. kone ta-le odstavek v članku: «Čudno je pa — vzklika «Avantijev» člankar -— da pridružuje grdi sliki Farinaccija svojo še ____ _« • «__1 -____J___T— :1r L-i n/iinrni 1-7 t ere naj g. Pašič stavi demokratom. Iz južne Srbije so dospele vesti o novem močnem gibanju komitašev ter je vlada |JIIlU U£U)e gnil SllIU X »t ut»" * --—— —----e»-----9 --------- ■ »v. ;v ■ « sam ministrski (predsednik, ki najprej iz- sklepala o korakih, ki jih (bo treba napra- . «• t ______r__. no vili Aa CD f A ftlkfinin iTVI* lir /W> O c»n rv viti, da se to gibanje pravočasno zaduši. Sporazum med radikali in demokrati je že popoln? LJUBLJANA, 10. Današnji «Slov. Narod* poroča iz Belgrada: Pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki so se vodila med pred-stavitelji demokratske stranke in radikali intenzivna pcgajairja radi sporazuma. Demokratsko stranko sta zastopala Svetozar Pri-bičevič in dr. Lukinič, radikale pa minister pravde dr. Laza Marković, ki je v to svrho tudi odgodil za en dan svoje nameravano potovanje v Dubrovnik. Demokrati vztrajajo pri pogajanjih na svoji zahtevi, da se jim prizna pri eventualnem sporazumu isto število ministrskih sedežev, kakor so jih imeli v prejšnji koaliciji, vendar pa se zdi, da ta zahteva ne bo nobena zapreka za sporazum. Davidovičeva skupina se drži docela rezervirano. Po informacijah iz demokratskih krogov. Davidovičeva struja ne bo delala nobenih zaprek, ako se Pribičevićevi skupini posreči zaključiti sporazum z radikali. V tem slučaju bo Davidovič prepustil vso> odgovornost Pribičeviću. Temelj, na katerem se vodijo pogajanja, je čim najhitrejše uveljavl;enje vi-dovdanske ustave. Poleg tega igra pri pogajanjih veliko vlogo vprašanje spremembe volilnega reda za narodno skupščino in sprejem raznih nujnih zakonov, kakor predvsem uradniškega, ki v stari narodni skupščini še niso bili rešeni. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, je sporazum med demokrati in radikali v načelu že docela gotov in je pričakovati, da bosta obe stranki takoj po veliki noči že meritorno sklepali o tem sporazumu. Bombni atentat na Orjuno v Slov, Bistrici. Pet oseb ranjenih. MARIBOR, 10. Slov. Bistrica je bila v soboto zvečer prizorišče krvavih dogodkov. Orjuna je imela tam svoj ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 2000 Orjunašev, oz. četašev. Ker je bilo pričakovati nemirov, je politična oblast ustanovni občni zbor prepovedala. Zborovanje pa se je vseeno vršilo v hotelu Beograd. Že med zbiranjem Orju- javlja, da ne pozna pogodbe, potem pa trdi, da je o njej razpravljal, jo proučil in odobril ministrski svet, ki najprej pošlje Farinacciju znano brzojavko in s tem ovr-gava delo svojih ministrov, a potem zopet odobrava in potrjuje to isto delo. Vlada hitrosti je hitra tudi v izpreminjanju mnenja in stališča. Toda če je to italijanska metoda za dokazovanje prožnosti gotovih vesti in nestalnosti gotovih možganov, gotovo ne do-prinaša k resnosti in pravošti Kdo, pa naj bo Italijan aU tujec, bo začel pogajanja s tako vlado, ki menja mnenje desetkrat na dan?» Mussolini potuje v Milan k otvoritvi vzorčnega velesejma RIM, 10. Nocoj odpotuje Mussoiini v Milan, kamor doepeta todi kralj in kraljica na otvoritvene svečanosti mednarodnega vzorčnega velesejma. Bivši črnogorski smaistrski predsednik Plamenac odpotoval ▼ Aameriko na... aovo propagandno potovanje. NAflpLI, 10. Te dni je prispel semkaj bivši crnogorski ministrski predsednik Ivan Plamenac, ki je bil, kakor znano, izgnan iz Italije. Prišel je v spremstvu svojega prija-telja in treh orožnikov v civilu. Ustavil se je v hotelu Boston in se poiem proti večeru vkrcal na parnik «Giuseppe Verdi*, s katerim se je odpeljal v New-York.. V pogovoru s časnikarji je izjavil, da je moral zapustiti Italijo vsled pritiska jugoslo-venske vlade, da pa bo še nadalje deloval za < neodvisnost* Crnegore... v Ameriki. Sedež ^črnogorske vlade* namerava prenesti v New-York. Bivši minister je izrazil upanje, da v Italiji ne bodo pozabili njegovega delovanja. Zanimivo je, da fe zadnje čase več Črnogorcev Plamenacove vrste -zapustilo Itali:o. Nekateri so odšli v Rusijo preko Carigrada. Na vprašanje, katere narodnosti so, odgo- _ --------- varjajo soglasno, da so Srbi, pripominjajo pa j našev k zborovanju se je pokazalo, da na-takoj, da so Srbi iz Crnegore, »starejši« odjmeravajo Nemci zborovanje preprečiti. Zbo-Srbov iz Srbije. Gre pač za reveže, katerim. rovanja se je kljub temu mirno izvršilo, ker — " " " " " '--T ' Orjuna s svojo četo takoj zasedla vse va- žne točke v mestu. Tudi fe bila pripravljena javna straža ~»od poveljstvom orožm-škega majorja. Po zborovanju je Orjuna priredila manifestacijo po mestu. Pri sprevodu .so jeli nemčurji od vseh strani iz hiš in raz .streh metati kamenje in streljati. Tako napadena Orjuna je reagirala s streli, da se je zdelo, da bi se razvila pravcata bitka. Ko je Orjuna prišla do hotela «Neuhold», kjer so se zbrali Nemci, so Nemci odprli vrata, hoteč napasti Orjunaše. Nemci so skočili na Orjunaše ter jih obdelavali s koli. Hujši napad so preprečili orožniki. Neki v ve*i stoječi Nemec je vrgel bombo skozi vrata proti Orjunašem. Ker pa so drugi v veži stoječi vrata prehitro zaprli, je bomba eksplodirala v veži sami. Ko se je splošna zmeda polegla, se je ugotovilo, da je 5 ranjeni. med njimi 3 težko. Ranjence so takoj prenesli v vo:aško bolnico. Po eksplozri je Orjuna hotela navaliti na hotel, kar pa je preprečilo orožništvo. Ko so se Orjunaši umaknili v hotel Balkan k drugemu zborovanju, so Nemci zopet poskušali navaliti nanje. Izpad pa so preprečili na straži stoječi Orjunaši. Pri odhodu Orjunašev na avtomobilih so jim Nemci na cesti postavili kuhiniske nože. kar so Orjurasi pravočasno zapazfli in odstranili nože. Odhod Orjunašev se je nato vojaško disciplinirano izvršil brez nadaljnih incidentov. Italija Fašistovski večinski volilni sistem in ljudska stranka — Fašisti proti razpisu volitev RIM, 10. Te dni se je komisija, kateri je fašistovska stranka poverila proučavanje volilne reforme, odločila proti pro-i. rcionalnemu sistemu in za uvedbo veži kega sistema z večjimi volilnimi c.zk'Žji, po katerem bo lista, ki bo dobila ečje število glasov od drugih, proglašena 7a izvoljeno v celoti, dočim se bodo ostada mesta razdelila proporcionalno med druge liste. Komisija naglaa% da ta sistem odgovarja najbolj zahtevam sedanjega časa, ker bo dovolil parlamentarno zastopstvo vsem strankam brez razlike, a bo obenem omogočil sestavo vlade z močno večino in trajnost politične smeri, ki bo prišla do izraza pri volitvah. Sklep komisije je, seveda, dal povod polemiki med strankarskimi listi. Kakor je bilo pričakovati, je najprej zavzel stališče proti temu sklepu «Corriere d'Italia», glasilo ljudske stranke. List pravi, da od tako sestavljene komisije, kakor je bila ta, pač ni bilo pričakovati drugačnega sklepa*. List pa se tolaži s tem, da ni še povedana zadnja beseda o tem vprašanju, kajti o sklepu komisije bo moral najprej razpravljati še fašistovski svet, poiem ministrski svet in končno še — parlament. Kdor pozna sedanji «parlament» in pomisli še na razkrojenost v vrstah ljudske stranke, ve pač, koliko velja ta tolažba! Sicer pa se zdi, da vprašanje res še ni aletuelno, kajti vodilni fašistovski krogi so odločno proti razpisu volitev. Nasprotni smo volitvam, in ne samo od sedaj — je pisal te dni tajnik fašistovske stranke Be-stianini — iz strankarskih in iz idealnih vzrokov. Bojimo se, da bi se fašizem pa-raliziral in izgubil svoj značaj ter izhlapel, če se raztreseta po hodnikih Montecito-rija sveža energija njegovega obnavljajo-čega ideala in ponosna ter navdušenja polna disciplina, ki je njegova moč in njegov, poaios». Po splošnem mnenju ni pričakovati no-fvih volitev pred novembrom, in do tedaj Ibo ljudska stranica, kakor kažejo vsi znaki, igrala še manjšo vloga v novem političnem življenju Italije, nego jo igra sedaj, in bo tudi temu odgovarjal tuđi uspeh njenega nastopa proti večinskemu in za proporcionalni sistem pri volitvah. Zanimive so v tem oziru izjave enega glavnih zastopnikov osrednje struje v ljudski stranki, bivšega- ministra Mede. Po pojasnitvi svojega stališča nasproti predstojećemu, kongresu ljudske stranke, glede katerega je izjavil, «da je vse, kar more narediti, to, da se ga ne udeleži», je izrazil • svoje mnenje o vprašanju, ali naj opusti stranka s vej boj za proporcionalni volilni sistem. «To bo- vprašanje ■opurtunosti — je odgovoril Meda. — Jaz sem bil, sem in bom vedno pristaš proporcionale, v kateri vidim pravičnost. Toda nam vsem stoji zame javni blagor. In javnemu blagru se morajo, če je treba, žrtvovati tudi osebna ali strankarska mnenja». Posledice polemike o lombardsko-emi-lijskih železnicah — Poslanec Farinacci pozval ravnatelja lista «Avanti» na dvoboj MILAN, 10. Nedeljski «Avanti» je objavil članek o vprašanju lombardsko-emi-lijskih železnic, v katerem pravi, da je imel nastop poslanca Farinaccija le ta namen, da prikrije «velikansko kupčijo, pri kateri so se zbrali najtežji zastopniki financ in industrijeMinistrski predsed!nik — pravi list — je najprej izjavil, da ne ve nič o prepustitvi teh železnic kaki privatni družbi, potem je brzojavi! g. Farinacciju, da je tozadevna pogodba, sklenjena z ministrom Cara a zz cm preklicana in končno je ministrski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri izjavlja, da je bila pogodba odobrena od ministrskega sveta in da ostane v veljavi, izvzemši nekatere točke, o katerih se bo še razpravljalo («Avanti» pravi, da gre za točke, ki govore o osobju). V nadaljnjih izvajanjih napada list ostro Farinaccija, ministrskega predsednika in sploh vso fašistovsko vlado. Posl. Farinacci je smatral ta članek za žaljiv in je pozval ravnatelja «Avajntija» na dvobej, Povod za to mu je dal, poleg drugega, brž- je pokojni Nikola s svojimi pomočniki zmeša! glavo. • __ Jugoslavija Radikalske ponudbe demokratom — Kakšen bo razplet krize LJUBLJANA, 10. Današnje «Jutro* objavlja sledeče situacijsko poročilo: V Bel-gradu vlada tudi danes na pravoslavni velikomočni pondeljek .politična tišina. Listi niso izšli, mnogi poKtičarji se nahajajo izven prestolnice. Z veliko napetostjo se pričakujejo dogodki tedna, ki bo odločilen za nadaljni razvoj cele situacije-. Dne 12. 1 m. se sestane demokratski klub. Izvršiti bo imel predvsem svoje konstituiranje. Kot najresne^ši predsedniški kandidat se smatra pesi. Košta Timotijević. Nato bo v klubu pričela peditična debata, ki bo trajala, kakor se predvideva, do dne 14. aprila. Ni dvema, da bo klub že imel tudi priliko zavzeti stališče napram raznim projektom za razplet sedanje krize. Od strami radikale e v sicer še ni nobenega oficieine£a predloga, ker so demokratski voditelji do-sedaj odklanjali vsak službeni razgover z radikalci, toda javna tajnost je, da nameravajo radikalci ponuditi demokratom obnovitev koalicije na takozvani decembrski bazi. V informiranih političnih krogih se zatrjuje, da je pristanek demokratov na takozvano poslovno koalicijo toliko Poljska Apostolski delegat pri predsedniku Sikoiskemu _________ VARŠAVA, 10. Predsednik Sikorski je kolikor izključen. Zato se lansira projekt, | sprejel apostolskega delegata ooeta Ge-da bi se obe stranki združili v volil o-nccchiia, ki se bo vrnil v kratlcem v Rim. koalicijo. Nova koalicijska vlada naj bi;Oče Genocchi /e poročali predsedniku o izvedla najnujnejši delovni program (uradniško, invalidsko vprašanje) potem pa takoj šla v nove volitve pod devizo koncentracije vseh državotvornih elementov. Kralj se je preko praznikov ponovno dal natančno informirali o celokupnem položaju in trdi se, Ha je krona cdločena apelirati na vse državi zveste nacionalne elemente, da se združijo v naporu, zasi-gtsrati državi trdno parlamentarno večino, ki bi mogla nemoteno od raznih desperad-nih političnih gesel pristopiti sistematičnemu delu v vseh panogah zakonodaje. Dne 14. t. m. se sestane radikalski klub-Pašić upa, da- bo svojim ljudem že mogel predložiti v odobritev konkretne predloge. Dne 16l aprila oldne se vrši prva seja nove narodne skupščine. Ni mnogo izglediotv, da bi do takrat bila situacija že razčiščena. Zato je verjetno, da bo Pašić dan popre je, t. j. 15. aprila podal demisijo, nakar bi na skupščinski seji 16. ! aprila starostni predsednik prečita! le na-1 znanilo o ostavki vlade in bi se seje do sestave nove vlade odgodile. Danes pa se raznaša tudi govorica, da bo skušal ^ašić še* tekom tega tedna doseči sporazum z demokrati, ker ima namen, da se že na prvem sestanku parlamenta proglasi njegov razpust in razpis novih volitev, ki bi se potem vršile v začetku ali sredi julija. Računa se, da se bodo prve skupščinske seje udeležile vse stranke, razen radičev-cev. Po vesteh iz Zagreba- si je Radič uredil taktiko tako, da bo poslal v Belgrad svoje pomožne čete, klerikalce in spa-hovce, sam pa ostane s svojo stranko doma. Formalna odločitev pade v tem oziru na velikem zboru Radičeve HRSS, ki je sklican za 15. aprila v Zagreb. Danes dopoldne ob 11 so se sestali v predsedmštvu vlade v Belgradu se mudeči ministri, ki so razpravljali o predlogih, ka- izidu svojega potovanja po vzhodni Galiciji, povdarjajoč, da je imelo to potovanje čisto verski značaj. Oče Genocchi je zagotovil predsednika, da bo razložil v Rimu staliSče poljske države z oziroma na ob-se-dbe? mons. Cieplaka in usmrtitev roons. Bu-kiewicza. Maršal Foch na Poljskem — Pogovori za razširjenje vojaške konvencije VARŠAVA, 10. Začetkom prihodnjega meseca pride semkaj maršal Foch, da bo vcdil pogajanja za razširjenje francosko-poljske vojaške konvencije. Skušala se bo pritegniti v to zvezo tudi Čehoslovaška. Bolgarska Preganjanje Bolgarov v zapadni Traciji — Potreba revizije mirovnih pogodb SOFIJA, 10. Že takoj po zasedbi zapadne Tracije so ustvarila grška oblastva v deželi položaj, ki izključuje vsak miren razvoj tamošnjih Bolgarov. Prikovan od velesil v svoji svobodni domovini kakor ped grškim gospodstvom v Trakiji je mogel bolgarski narod brez moči le gledati nečloveško nastopanje Grkov. Posebno so preganjanja Bolgarov zapadne Tracije dosegla* svoj višek po katastrofi grške armade v Mali Aziji in izgonu Grkov iz vzhodne Tracije. Bolgarski listi se zgražajo ter se obširneje bavijo z najnovejšimi nesrečami v tej deželi, da izve o njih veliki svet, ki menda čaka na najstrašnejši akt trakijske tragedije. Pretresljiva^o izpovedovanja bolgarskih in turških^beguncev. Cele bolgarske vasi, vse v cvetju še pred dvema letoma, so danes popolnoma porušene. Očetje internirani, žene in starci gledajo na pogoriščih svojih domov z grozo v srcu mrki bodočnosti naproti. Ne samo na Grško, am so točna poročila angleškega in francoskega časopisja, da je Loucheur dobil v Londonu zagotovilo, da angleška vlada odobrava francosko akcijo v Ruhru, je odgovoril Bonar Lavv, da teh poročil ... ni videl. Iz teh izjav se vidi torej jasno, da misija Loucheurja ni uspela in da namerava Ariglija ohraniti še nadalje strogo nevtralnost v nemško-francoskem sporu. Splotšno pa prevladuje mnenje, da se nahaja Anglija sedaj v enem najbolj kočljivih položajev, kateremu sedanja vlada kljub vsem naporom vendar ne more biti kos. Će se poleg tega upošteva še zdravstveno slanje ministrskega predsednika, ki ni najboljše, ni izključeno, da pride v kratkem do se-siave nove vlade. Tedaj bo stopil bržkone zopet v ospredje Lloyd George. Anglija gradi zračne «dreaduougts» LONDON, 10. «Daily Cronicle > javila, da je ministrstvo za zrakoplovstvo dalo zgraditi 12 hidroplanov novega tipa. Podrobnosti o sestavi teh hidroplanov so tajne, ve se pa, da bodo nekateri teh hidroplanov prave zračne «dreadgncuts». Einsteinova teorija potrjena LONDON, 10. Kakor poročajo iz Toronta, je kanadska ekspedicija za opazovanje solnčne-ga mrka z dne 21. septembra 1922 izpoznala Einsteinovo teorijo za pravo. Angleška proti ločitvi Porenja od Nemčije PARIZ, 10. Poizkus Francije, da bi pridobila Anglijo za svoje namene proti Nemčiji, se je ponesrečil. Sicer so angleški državniki pazno poslušali izvajanja francoskega ministra Loucheurja, vendar se pa niso hoteli obvezati, da bi podpirali francoske načrte. Predvsem so se najodločneje izjavili proti vsakemu načrtu za ločitev porenskih pokrajin od Nemčije. Nemčija Cuno odkrilo pozvan, da demisijonira BERLIN, 10. Znani nemški publicist von Gerlach je v listu «Welt am Montag» objavil članek, kjer poziva sedanjo vlado, da demisijonira ter prepusti vodstvo države koaliciji, kjer bi socialisti iskreno delovali za izvršitev nemških obvez s po* močjo ljudske stranke, ki bi sodelovala a svojim bogastvom in pritegnila tudi indtu stri jo v ta okvir. Todi «Vorwarts» meni, da t>i baš sedaj lahko ^Nemčija pokazala svoio dobro volio, ko se ori zaveznikih vršijo pogajanja za skupen nastop proti Nemčiji in bi le slabo vplivalo na zunanji svet, če bi trmasto stališče sedanje vlade še v naprej oviralo Evropo na poti pravega miru. Medtem pa vztrajajo listi desnice na stališču skrajnega odpora in vidijo v Lou-cheurjevem potovanju v London le znak poloma nasilne francoske- politike. Francija — tako pravijo — je šla v London prosjačit pomoči, ker je spoznala, da ne bo mogla doseči z ruhrsko zasedbo onihf-ciljev, ki si jih je postavila. < Rothe Fahne» ustavljena BERLIN, 10. Policijsko ravnateljstvo je na podlagi zakona za zaščito republike prepovedalo nadaljnje izhajanje lista «Rote Fahne»f ki je v zadnjem času večkrat napadel delovanje nemške vlade. Renski kanal pri Herneju predrt — Ladje s premogom ostale na suhem — Voda odnesla mostove BERLIN, 10. Wolfova agencija javlja, da fe bila plovba pa renskem kanalu med Buerom in črto, kjer kanal vodi čez reko Inscher že nekoliko dni onemogočena, ker so se bile naprave pokvarile. V nedeljo so neznanci naprave pri Henrichenburgu razrušili. Vsled tega je veda vdrla v reko Inscher in odnesla več lesenih mostov. V malci urah so ostala pristanišča cb kanalu brez vode. Več ladij, polnih premoga, se je prevrnilo. Delcvanje komisije za plovbo po Renu. — Pred premenitvijo barcelonskega dogovora STRASSBURG, 10. Medzavezniška komisija za plovbo po Renu nadaljuje svoje je 1 Grika Grčija protestira proti ravnanju tnrikik oblastev z grškimi ujetniki ATENE, 10. Vlada je poslala zaveznikom in Rdečemu križu protest proti postopanju z grškimi ujetniki v Turčiji. Grška vlada prosi, naj se pošlje v Malo Azijo delegacijo, ki naj ugotovi na licu mesta, kakšen je položaj vojnih ujetnikov. Ogrska Madžarska prizadevanja za zbližan je z malo eatento BUDIMPEŠTA, 10. Po izjavah minisfra Daruvaryja, da je Madžarska pripravljena pogajati se glede rešitve vseh nerešenih vprašanj s Čehoslovaško in ostalimi državami male entente, se pričakuje v krai-kem naznanilo o oficielmem obisku min. predsednika grofa Bethlena v Pragi in Belgradu. Sedaj se čaka le še na tozadevni odgovor iz obeh presto!ic, ki bo prejkone ugoden. Priprave za izprenuembo zunanjepolitičnega prava Madžarske se nadaljujejo. Že več daii objavljajo listi, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom, izjave, iz katerih se da sklepati, da so poizkusi za zbližan^© Madžarske z malo entento debili že konkretne forme. Po teh izjavah je pričakovati, da se v kratkem uradno naznani, da bo ministrski predsednik grof Bethlen v najkrajšem času pesetii Prago in Belgrad. Avstrija Pred splošno stavko avstrijskih rudarjev DUNAJ, 10. V Leoben je sklican shod delo in je že rešila več vprašanj. Med j zasteipnikov vseh udruženj rudarjev v Av-drugim je začela preučevati vprašanje, alij striji, kjer se bo najbrže proglasila splošna bi ne bilo primerno pl emeniti tudi na Ren rudarska stavka. Stališče delavcev se barcelonski dogovor za rečno plovbo. ' smatra za nepopustljivo. DNEVNE VESTI Čudno razumevanje narodnega čuta! Dunajski listi so poročali, da se je avstrijski zvezni kancelar prelat dr. Seipel povodom svojega obiska v Milanu v razgovoru z ministrskim predsednikom Mussolinijem dotaknii tudi >u-žnotirolskega vprašanja. Dr. Seipel je opozarjal, da se je kljub novim mejam neosiab-ljeno ohranilo čustvo skupnosti med Nemci severno in južno Brennerja! Avstrijski kancelar je opozarjal tudi na učinke, ki jih izzivlja onkraj Brenaerja vsako nemštvu sovražno postopanje južnih Tirolcev, česar naj bi se izogibali v interesu iskrenega sodelovanja z Italijo. Kancelar je naglašal, kako se je nameravani dogovor fašisiovske stranke z nemško narodno zvezo razbil vsled postopanja «ve-likega sveta > fašistovske stranke. Dunajska poročila pravijo, da je Mussolini z velikim zanimanjem poslušal te izjav 2 kancelarja ter da ie kot narodno čuteč Italijan naglašal svote popolno razumevanje narodnega čustva Ti-rolcevl Samo ob sebi umljivc pa da jer da je on, Mussolini, pri svoji južnotirolski politiki vezam na omenjene sklepe velikega fašistov-skega sveta! Stvar bi torej stala za ministrskega predsednika Mussolinija tako-le: V polni meri razumeva narodno čustvo tirolskih Nemcev — mu torej ne odreka upravičenosti — vendar mora s svojo južnotirolsko politiko zaliH to čustvo, ker je vezan na sklepe velikega fašistovskega sveta! V teoriji priznava nraktično pa pobija! Mi bi tu opozorili gosp.jvica 3, skrlatica 14, porodniška mrzlica 2, tra ministrskega predsednika na besede, .ki jih kom 31, malarija 1, osepmce 7. Umrli sta -jc napisal nedavno profesor dr. Fran Wcyr v «Prager Presse^: «V demokratski državi Maščevanje egiptovskih kraljev. Pred nekoliko tedni, ko je zbolel lord Carnavon, kateri je odkril grob egiptovskega kralja Tu-tankamena, smo poročali o prazni veri, da se egiptovski kralji maščujejo nad vsakim, ki skruni njihove grobove. Pred nekoliko dnevi pa je brzojavna žica poročala, da jc lord Carnavon umrl. Ta vest je napravila v zapadnoevropskih središčih, Parizu in Londonu, naravnost porazen vtis. V Parizu prinašajo listi razprave raznih okultistov, spiritistov, teo-sofov. ki veruje;© v maščevanje egiptovskih kraljev in dokazujejo na vse načine, kako da je maščevanje mogoče po 3000 letih. Na Angleškem pa je vest o smrti lorda Carnarvona imela še drug uspeh. Kakor si čitatelj lahko misli, so v teku desetletij razni angleški velikaši odnesli iz Egipta nebroj mumij in drugih starin, katere so bile držane v zasebni posesti. Sedaj pa so se ti srečni posestniki egiptovskih starin prestrašili in bojijo se maščevanja egiptovskih bogov. Brzojavka iz Londona namreč poroča, da dobiva britski muzej v Londonu dan za dnem številne mumije in druge egiptovske starine v dar: Angleški velikaši se tresejo pred egiptovskimi faraoni in se rešujejo predmetov, kateri so v bodisikakj zvezi z njihovimi grobovi. Nalezljive bolezni v Trsta. V tednu od 31. marca do 7, aprila so bili v Trstu sledeči slučaji nalezljivih bolezni. Vnet'e možgan 2, da- osebi na da vici in 2 na škrlatici. M 1U6CI „ , „„___ _ _____ _ . Etbin Kristan: »Samosvoj«. V nedeljo 15. t. predvsem potrebno dvojne: Prvič pogum, dajra>0k 7. urj jn pol zvečer uprizori šentjakob- - * 1 ' -----1 - 1— 1 A?1 ' ' '------! t^™ **---- San se javno in brezobzirno govori o tem, kar se|ska »Čitalnica« v dvorani DKD, Campo le iz poznalo za pravo in resnično, v drugo pa ----- • c ---—--1- — politična pamet!» Nu italijansko prevedeno bi se glasilo: čim gosp. Mussolini razumeva narodno čustvo južno tirolskih Nemcev in mu s tem priznava upravičenost, bi moral to razumevanje uveljavljati tudi kljub vsem sklepom ^velikih svetov«! Politična pamet pa bi mcrala govoriti g. Mussoliniju, da je prav in lepo, da *razumeva* narodno čustvo južnoti-rolskih Nemcev, da pa to še ni dovolj, ker bi moral razumeti tucU tiste -učinke*, o kaicrih je govoril avstrijski kancelar! Ker se pa zdi, da jih ne razume, sli noče razumeti, se mora razumevanje > res zdeti zelo čudno! njegovo Izredni zrelostni izpiti za vojake in bivše vojake. Tržaška kr. prefektura javlja, da se bedo vršili izredni zrelostni izpiti za* dijake srednjih šel na učiteljišču, ki so ali so bili vojaki, v dneh cd 1. do 10. maja 1923. Picšnje za pripustitev k izpitom se imajo predložiti šolskemu zavodu, pri katerem namerava dijak položiti izpit, do najkasneje 15. aprila 1923. Priložiti je treba peleg običajnih listin tudi listina, ki dokaže, da je prosilec vojak ali bil vojak. Giacomo 5 to lepo 5-dejansko socialno dramo. Kakor doslej, tako se bo tudi s to igro šentjakobska ^Čitalnica- potrudila zadovoljiti slavno občinstvo. Dana je vsem prilika, me-ščar.ocn in okoličanom, da si ogledajo to krasno dramo, v kateri Etbin Kristan tako realistično slika razmerje med tak o imenovanim višjim in nižjim slojem. Gclovo ne bo nikomur žal, da se je potrudil k nam k Sv. Jakobu. Nimamo sicer umetnikov, kakor v bivšem gledališču v Nar. domu, toda imamo diletante, kateri so pod. spretnim vodstvom g. Mari'a Goriupa dosegli že marsikateri lep uspeh. Zatorej na svidenje v nedeljo! Planinsko društvo priredi v slučaju lepega vremena v nedeljo, dne 15. t, m. izlet na Vremšice pri Divači, na kar že sedai opozaria člane in prijatelje društva. Natarčnejši soored bo objavljen v petkovi «Edinosti». — Odbor. li tržaškega življenja Dunajski profesor okraden v tramvaja. Pred sinoćnjim j« prispel v naše mesto profesor dunajskega vseučilišča Ludwig \Varm- mund. Na trgu Venezia je stopil v tramvaj. o _____________ Takoj za n;im so stopili štirje mladeniči, ki l pokojni Braico pred 6mrt*o, so se tekom vožnje sumljivo gnetli okoli profesorja. Naenkrat so mladeniči drug za drugim poskakali s tramvaja. Kmalu potem je profesor zapazil, da mu je zmanjkala listnica s 3000 lirami, ki jo ie imel spravljeno v notranjem žepu suknje. Naznanil je tatvino na kveeturi. smrt starčku V ulici Media št. 4 stanuje družina Kny, h kateri je spadal tudi 14-letni šolarček Luciano Kny. Pred sinoćnjim se je deček nahajal sam v spalnici ter pisal nalogo, ki jo je dobil v šoli. Ko je končal pisanje, se je hotel nekoliko razvedriti z igranjem. V svoji otroški domišljiji si js izmislil igro, ki mu je postala usodna. Vzel je namreč usnjat jermen, ki ga je rabil za zve-zanje knjig, ga pritrdil na neki nastavek pri postelji in napravil na drugem koncu zanjko ter si jo del okoli vratu. Bogve kaj je mislil s tem početi. Nesreča je hotela, da se je naenkrat dečku spodrsnilo na gladkem podu. Padel je ter obvisel na zanjki, ki mu je močno zadrgnila vrat, take da ni mogel ne kričati niti dihati. V par m-nutah je bil revež mrtev. Ko se je stemnilo, je prišla v sobo njegova mati. Zapazivši svojega sinčka visečega brez živl'enja na jermenu, se je z obupnim krikom zgrudila na posteljo. Prihiteli so drugi domači, ki so rešili nesrečnega dečka zanjke ter pozvali zdravnika rešilne postaje. Ko je ta prihitel na lice mesta, ie takoj uvidel, oa je vsaka človeška pomoč zaman. Nesrečni deček je bil že mrtev. Truplo so pustili na mestu, da si ga ogleda sodna komisija. Nesreča pri delu. Včeraj popoldne okoli 14.30 je bil zdravnik rešilne postaje pozvan v prosto luko Duca d'Aosta, kjer se je neki delavec ponesrečil. Zdravnik >3 nemudoma orihitel na označeno mesto. Tam je našel 38-letnega težaka Josipa Potrato, stanujočega v ŠkednHi št. 902, kateri je imel veliko rano na glavi. Mož je namreč pri razkladanju nekega vagona pred hangarjem št. 51, padel ^vrečo vred ter se na ta način poškodoval. Zdravnik mu je obvezal rano in ker si je ponesrečenec najbrž tudi pretresel možgane, ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. _ Porefao sodišče Proces proti tolovajski tolpi Braico. Obtoženca Metila in Pecchuu se zagovarjata pred porotniki Včeraj zjutraj se je nadaljevala razprava proti morilcem bankirja Bolaffia in kraljevega stražnika Grazianija, Obravnava se je imela nadaljevati že v ponedeljek, toda vsled n-erazpoloženja predsednika sodnega dvora, >e bila odgodena do včeraj V začetku razprave sta branitelja odv. Ma~ tosel - Loriani in odv. Robba vprašala obtoženca Razma za neka pojasnila, ki se tičejo obtožencev Palina in Meule; posebno glede poslednjega z ozirom na njegovo delovanje in prejem nagrade v znesku 1500 lir, ki jo je, tudi njega sporazumne soudeležbe pri napadu na menjalnico Bolaffio. Na to opazko predsednikovo je obtoženec rekel, da ni nikoli poznal Braica. Branitelji predlagajo, naj se pisma pokažejo obtožencem, da se prepri-čajb, če so res pisana od pok. Braica, ker je mogoče, da so pisma ponarejena. Iz tržaške pokrajine Zagorje na Krasu. V četrtek zvečer je padel 85 let stari Zorzin (Andrej Šabec) na Tabru 200 metrov globoko. Bil je takoj mrtev. Vesti x GoriSkega V spomin pok, učitelju Koršiču. Ker je bil blagi pokojnik veliko njim v slov. gor. «Godb. krožku*, smo si šteli v čast, da smo ga spremili z godbo k večnemu počitku. Blagi pokojnik se je zanimal za naš godbeni krožek ter nam je pomagal z nasveti in dejanjem. Godba je veličastni sprevod znatno izpopolnila in napravila velik vtis na občinstvo. — Slov. gor. cGodbeni krožek*. Brje. Bralno in pevsko društvo na Brjah priredi v nedeljo, dne 15. t. m. veliko pomladno veselico na dvorišču g. K. Pečenko pri Kodrovih. Na sporedu je: govor dr. Besednjaka, petje domačega in ženskega zbora, zbora KrŠč. soc. izobr. društva iz Rihem-berka, deklamacija ter NušiČ-Govekarjeva šaloigra v treh dejanjih -»Navaden človeka Začetek točno ob 3. in pol popoldne. Med odmori in po veselici udarja tamburaški zbor iz Sela. Kdor žela par uric razvedrila in pošten« zabave, naj se potrudi v nedeljo na Brje! V slučaju slabega vremena, se bo veselica vršila prihodnjo nedeljo. NOVI DOHODI pohištva. Masivne poročni sobe od L 1000 naprej, sobe za eno osebe (s psiho in umivalnikom), obedne sobe od L 2400 naprej, garniture za .klube, sobane, železne otroške postelje, obešala, ledenic«, posamezni kosi pohištva za urade. Cene zmerne. Zaloga via Udine 25. 517 HIŠICA v mestu, enonadstropna, 3 sobe, kuhinja, magacin, vse prazno, se proda. Cena 11.000 lir. Pojasnila Via Scalinata 10. __490 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kaSlju, prehlajenju, influenci. Lekarna v II- Bistrici. 78/1 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov- gpo najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 ČEVLJARNICA na zelo prometnem kraju, se proda radi bolezni. Naslov pri upravni-štvu. 511 DAROVI Za »Šolsko društvo^, — Pri Sv. M. Magd. spodnja se je nabralo na osmici pri g. Kodriču L 74. K temu so dodali: Zupane L 7, N. N. L 7.50, Babič L 5, Ujčič L 5, F. Pižon L 4, Mišonov L 4, Deško L 2. Skupaj L 108.50. Srčna hvala! Franjo Krivičič L 8 za ^Dijaško Matico -. Denar hrani upravništvo. •'ađiaiisbi banka Costillch • • • • ralmatia . . • . GeroHmicH . » Llbera TrlestLii . Llojrd - . . » I.usslno . • • • lTartiqoiich . • • Ocesnfe . . . • . . _ Piemuda . • . . kakor znano, polic, oblast nakazala onemu, Tripcovieii • • • ki zasledi zločince. Nato se je začelo zašli- j A m pel ca . . . . sanje obtoženca Jakoba Meule, po poklicu Cement Dalmatia zidarja, bivšega zaupnika kves-ture. Obtoženec je v začetku svojega govora povdarjal, da ni bil še nikoli v zaporu, da zato nima tiste spretnosti pri zagovarjanju, kakor jo je pokazal obtoženec Razem. Povedal je, da se je seznanil z Razinom pri neki kupčiji s ko-kaino. Tedaj ga je Razem hotel dati aretirati, toda končno sta se pogodila; ker je bil Razem sestradan, mu je pomagal na vse načine. Trdi, da je več storil zanj, kakor bi storila mati za lastnega otroka. — Razem ga je baje vedno izkoriščal; pri neki kupčiji ga je opeharil za znesek 1500 lir. Dolži Razma, da je ta, sporazumno z drugimi člani tolpe, predlagal napad na blagajnika bolnišnice za umo. bolne pri Sv. Ivanu. Pri tej izjavi je opomnil, da ga je Razem opetovano pošiljal s pismi za agenta Mosettiga na kvesturo. Poslednji muje dal v več obrokih znesek 500 lir, katerega je Razem zahteval za nadzorovanje tolpe. Govornik namreč trdi, da je bil tudi Razem zaupnik kvestur-e. Pravi nadalje, da omenjeni ni imel nikoli volje do poštenega dela. Domneva, da se je obtoženec Gherdol udeležil umora v ulici della Tesa. Na dan napada na menjalnico Bolaffio mu je Gherdol priznal, da se je udeležil tega napada. Obtoženec Raz^m mu je baje prigovarjal, naj ovadi ostalo družbo na kvesturi, da bi dobil nagrado 5000 Hr, od katerih bi moral dati 2000 njemu. Na vprašanje predsednikovo, če je on dal Razmu revolver, je obtoženec odgovoril, da ga je Razem najbrž ukradel na stanovanju Mosettiga, kamor je pogostoma zahajal; zanika odločno, da bi cm kdaj dal orožje Mosettigu z naročilom, naj ga izroči Razmu. S tem je obtoženec končal svoje zagovarjanje. Nato je bil zaslišan šofer Pecchiar. Ta trdi, da je po nedolžnem zapleten v proces. Pravi, da so ga sedanji obtoženci najeli, da jih z avtomobilom pelje v ulico S. Nicolo, ne da bi on znal, da gre za zločinsko podjetje. Po izvršenem napadu so ga tolovaji prisili!, grozeč z revolverjem, da jih pelje v ulico Fabio Se-vero, kjer so se potem odstranili, ne da bi plačali voznino. Pravi nadalje, da on ni prej nikoli poznal sedanjih obtožencev, samo Gher-dola jc poznal ter govoril parkrat ž njim o kupčijah, nikakor ne o tatvinah. Predsednik ga je nato opozoril na obtožbe, ki jih spisal v katerih dolži Borzna ooroaSa. Tečaii: Trst, dne 10. aprila 1923. I00 PODLISTEK WILK1E COLLINS: CSospa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 50 i Pridi sem in podpiši! je rekel gospod Persival, ki je bil na drugi strani mize. Ali hočem podpisati? je šepetaje vprašala. Podpišem, če mi ti rečeš. Ne, sem odvrnila. Pravica in resnica je na tvoji strani; ne podpiši ničesar, dokler nisi preči tala. Pridi sem in podpiši! je ponovil gospod Persival z glasnim in divjim glasom. Grof, ki je gledal mene in Lavro z molčečo pozornostjo, je vdrugič posredoval. Persival, je rekel, zdi se mi, da sem v družbi dam. Bodi tako dober in spomni se tudi ti tega. Onemel od jeze sc je obrnil gospod Persival k njemu. Grofova železna roka se je še bolj oklenila njegovega ramena in njegov ' odločni glas je ponovil mirno: bodi tako prijazen, prosim te, in uvažuj tudi ti to okoliščino. Tedaj sta se spogledala. Gospod Persival se je izvil polagoma iz grofove roke, se obrnil poiagopaa od njega, gledal nekoliko trenertkov temnega obraza v listino, ki je ležala na mizi, ter govoril z glasom, ki je spominlal bolj na zlovoljno pokornost ukročene živali, namesto da bi izražal spodobno popustljivost prepričanega moža. Nobenega nisem hotel žaliti, je rekel. Toda trdovratnost meji žene bi zlomila potrpežljivost svetnika. Rekel sem >i, da je ta listina le brezpomembna formalnost, kaj hoče torej Še več? Še enkrat, in sicer zadnjikrat vas vprašam, gospa Glyde, ali podpišete ali ne? Lavra fe stopila spet k njemu ter vzela zopet pero v roko. Rada bom podpisala, toda hočem, da postopaš z menoj kot z razsodnim človekom. Popolnoma vseeno mi je, kakšna žrtev se zahteva od mene, da le nobenemu drugemu nič ne škodi in da nima nobenih zlih posledic. Kdo govori o žrtvah? jo ie prekinil s komaj zatajevano jezo, ki je grozila s ponovnim izbruhom. Hotela sem samo reči, je nadaljevala, da ne bom ničesar odrekla, kar morem napraviti s pošteno vestjo. Čemu si tako vzrojil proti meni, če se obotavljam podpisati listino, katere vsebino ne poznam? Zame je precej žaljivo dejstvo, da imaš več obzira do pomislekov grofa Fosca kakor pa do mojih. To neprevidno, četudi prav naravno indirektno naŠŠigovanje na čudoviti grofov vpliv, ki ga je imel nad njenim soprogom, je vnovič razplamenel tlečo jezo v gospodu Persivalu. Pomisleki! je ponovil. Tvoji pomisleki! Nekam pozno je, da bi s tem zopet pričela. Mislil sem, da si se takih in podobnih slabosti že davno otresla, ko ti je tvoja zlagana čednost dovolila, da si se poročila z menoj. Ko je izrekel te besede, je vrgla Lavra pero od sebe, pogledala ga je s takšnim izrazom v Cement Spalato Valuta na tržaškem trgu. tgrske krone • • • • • avstrijske kroni . . češkoslovaške krone • dinarji • » • • • « • le j i marke •*••»»•• dolarji .••«••* t lancoski franki • • • ivkarskl franki . • . angleški funti papirnati 305 3*5 1220 352 1405 635 121 I1S 382 279 500 338 24 S • * • • 0.4200 0.4750 m • • • • 0.0280 0.03 m • » • • *i0.2f»,— 60.75 • • • ■ • 20.30.— 20 6 1 • • • • • 9.25.'- 9 75 • • • • • 0.0940 0.0975 • • • • • 1^.95 20.10 • • • • • :35 135.50 • • • • « 367,—.— 370.— • • • • • 93.55.— 03.75 IIIIIIIIIH ■■■■ li III— lliBIII m\WTFimFSi*^maas^B »KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« a Advokat Velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovljena leta 1878 Trsi. via S. T. Xydias št, 6, ftefaien 2-3S Va«ci?o v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevcc in kranjski slivorec. Lastni izdelki : šumeča vina kakor šampanjcc šumeči istrski refešk Lacrima Cristi in druga. Speclaliteta : Jajčji konjak in Crema maršala tei raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. t^Oj ki odločno zahtevajo pri trgovcu domač izdelek „PEKATETE". 41/3 So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Mali se računajo po 20 siot. beseda, — Najmanjša pristojbina L 2—. Debele črke 40 stol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo« plača polovično P0H§ŠT¥0. * Poročna soba, masivna L 12C9.— druge iz je-1 senovega, Črešujevega, hrastovega in mahago-' nijevega lesa. Kuhinje L 750.—. Elegantne sobane L 800.—. Železne postelje s kovinasto mrežo L 160.—. Otroška posteljica z mrežo L. 200.—. Zajamčeno, slavonsko delo. Vedno novi dohod. Znižane cene. TURK, Via S. Lazzaro 3t. 10. Oglejte si in primerjajte cene in kokovosl. Najvišje cene psujem za v ceno. EGIPTOVSKI profesor graiologije pove karakter preteklost in bodočnost. Gorica, Via Bosch«tto 6. 15^7 HIŠA s trgovskimi prostori, z veliko vinsko kletjo v krasni legi Idrije pri Sv, Trojici, s>e proda. Pojasnila v gostilni Velikanje, Idrija. 518 BRIVNICA in frizerski salon za dame sc takoj proda s stanovanfem in pohištvom. (Kuhinja, 2 sobi in predsoba). Dopisi pod «Slovenija> 22, poštnoležeče Ptuj. * 519 kun, zlatic, POSTELJE 90, chSffoniers 220, nočne omarice 50, vtzmeti, žimnice iz žime in volne. Popolna solidna soba 900. Via Fonderia 3. 520 dihurjev, vider, Jazbece v« mačk, ua-verk, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPAC Trst, Via Cesare Battisftl št. 10 II. nads&, vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti 3; očesu, kakoršnega nisem še videla pri njej, ter mu molče obrnila hrbet. Ta krepki izraz njenega odkritega in naj-trpkejšegft prezira, ki je bil pri njej nekaj nenavadnega, ker ni bil v skladu z njenim značajem, nas je vse presenetil, -da smo obmolknili. Pod površno surovostjo soprogovih besed je tičala brez dvoma Se neka posebna zavratna žalitev Grof, ki ni bil tujec, je to ravno tako dobro uvidel kot faz. Ko sem vstala s svoje stolice ter se podala k Lavri, sem slišala, kako jc pri-šepetal gospodu Persivalu: «bed*k!» Sle sva iz sobe. T» si čula, kaj mi je rekel, je začela vsa iz sebe Lavra. Toda ti ne veš, kaj je hotel s tem reči. V tem treaotku sva čule, kako je spodaf dvokoleselj oddrdral. Lavra je nadaljevala: Marsikaj sem li prikrivala, Marijana, iz bojazni, da te ne bi žalostila in ker te nisem hotela napraviti nesrečne takoj v zadetku najinega novega življenja. Ti ne slutiš, kako je ravnal z menoj — in vendar bi morala slutiti potem, ko si videla, kako je danes z meno; ravnaL Sedaj pa ti ne morem tega pripovedovati, zakaj gotovo bi me premagal jok, ako bi hotela poskusiti — pozneje, Marijana, ko bom mirnejša. Ker si potegnila z menoj proti njemu, bo tebe obdolžil, Če *e bom ie nadalje upirala. Kaj moreve napraviti? O« če bi fanele vsaj kakega prijatelja, ki bi nama mogel svetovati In pomagati! — prijatelja, kateremu bi zamogle resnično zaupati 1 - "j 7? JS -■■i. -i" ■ / • T* ' • ~~ -ii' ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš predragi oče, stari oče in tast, g. Povodom bolezni in smrti našega dobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda posestnik, trgovec in predsednik Kmetske posojilnice danes v starosti osemdesetih let preminul Pogreb se bo vršil v ponedeljek. V Cerknem, 7. aprila 1923. Zriniti! isML se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo za častno spremstvo vsem udeležencem pri pogrebu in za to-lažilne obiske ob času dolge bolezni ter za izražena sožalja. V Cerknem, 9. aprila 1923. 177 Rodbino Brelh. *