PKOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M&itce
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
iT.—NO. 1867.
m*m ifc. Ac< •■< l	Mvck i. un
CHICAGO 23, ILL., 23 JUNIJA (June 23), 1M3. Publi.h«d We.kly .t 2301 8. Uwnd.l» A«.

LETO—VOL. XXXVIII.
ZADNJO SOBOTO in v p »d. I jo »o jtm vriili e Detroit« i. c redi proti rrnconi. MfUwo pa v L o* Angelci« preti M«liUlan«M in ¿rncom. Dalj* v Taaasa itd. Garaj« jm »lika rojaikih roditoljov v Le« Ang«U«u, ki «o napravili "red in Bltr". Imenujejo jih v tem «leiaja "Zoot Snit Patrol". (Citajta o plemenskih «ovraitvik ¿laaok m 2. «traai.)
Delavska stranka
iji se zaveda
svoje važnosti
ZBOR PROTI SPREJEMU KOMUNISTIČNE STRANKE. — DELAVSKI MINISTRI BILI ZELO KRITIZIRANI. — POLITIKA KOALICIJE ZA CAS VOJNE ODOBRENA
J. k
Za zbor angleške delavske gli j i. Ako je ljudstvo zanj, bo
stranke, ki se je vršil minuli teden, je tbilo po vsem svetu veliko 'zanimanja, posebno seveda v Angliji in njenih dominjo-nih in v Zeti. državah. Zboru terijske stranke, dasi ima v parlamentu večino, bi politična javnost ne sledila s toliko pozornostjo, kakor je razpravam in «klepanjem zbora opozicijske stranke "njegovega veličanstva".
. Vsine odločitve
Eden najvažnejših sklepov delavske stranke je, da njen sporazum s konservativno stranko -glede volitev ostane v veljavi. Mei drugim določa, da se podpira 'pri nadomestnih volitvah tistega kandidata za poslanca, ki 'pripada isti stranki, kot ji je pripadal prejšnji poslanec.
Mrnoffi delegati so ta dogovor pobijali, toda splošno mnenje večine je, da naj tako ostane, dokler ¡bo vojna. Cim pa na-
dalo delavski stranki večino, če pa ne, se bo boj nadaljeval po starem tiru.
Pri sestavljanju programa «ta sodelovali obe struji stranke, namreč derničarska in levičarska.
Komunisti nedobrodošli
O aplikaciji komunistične «'ranke je.bilo veliko ra*zpra-ve, a ie v pričetku je bilo razvidno, da bo odklonjena z veliko veČino. Na zborih angleške delavrke stranke imajo delegati toliko glasov kolikor članov zastopajo, kar je najbolj demokratično. Za odklonitev aplikacije kcmuniHktae stranke je bilo oddanih 1,951,-000 glasov, proti pa 712,000.
Sprejem komunistične stranke je predlagala unija premo-garjev, a zastopniki drugih pa so bili večinoma proti.
V razpravi o predlogu je Hcrbert Morrison dejal, da an
stane mir, se naj parlament [ gibkega delavstva simpatije razp«u*ti, koalicijska vlada preneha in delav ka etranka gre v volilni boj s programom, ki določa uvedbo socializma v An-
s s s s soios MM sTioooooeao ee

Kaj bo storilo ameriško :vo, da se ubrani napadov reakcije?
Z vstopom te dežele v vojno so nam propagandist! vse preveč poudarjali, da se borimo sa demokracijo v devet.h deželah, pa vsekriiem sveta, pri tem pa so prezrli, da p redno jo drugim priborimo, jo lahko le tukaj ifuhino.
Delavci, ki so bili kdaj v stavkovnih bojih,vin e kampanjah sa socialno zaščito, vedo, kako gre ta stvar. In sedaj, pod gesli vojne, nam reakcija venomer kliče, ne ovirati vojnih prizadevanji
Vsi laki klici so naslovljeni od onih, ki jim je demo-kiacija le geslo za ohranitev sistema kak rien je — sa obvarovanje uredbe izkoriščanja in dobičkarstva — in kdor temu nasprotuje, pomaga "sovražnikom demokracije'.
Ta element prevladuje sedaj v zvesnem kongresu, ki je, izjavlja CIO, sprejel najreakcionernejšo, najslabšo postavo proti delovnemu ljudstvu, kar jih je bilo v zadnjih sto letih odobreno.
Unije AFL in unije CIO protestirajo in se čudijo. Za-otepajo skupno z železničarskhni unijami vred kakih 15 milijonov delavcev, z njihovimi družinami najmanj 50 mili jenov ljudi, pa so brez veljave in "arzenal «fcmokracije" jih skuša s protifašističnimi geali potlačiti v napol fašistične razmere. In kaj žele pride, če se ljudstvo ne zgane I Kaj nam pomaga poraziti fašizem v Italiji in v Nemčiji, če pa ga bomo podpirali v francoski Afriki, v »peniji, v Argentini in pa novega v Italiji, ob enem pa mu pripravljali Ua v svoji lastni deželi I
Kongres industrialnih unij je zadnjo soboto in nedeljo potrosil veliko denarja za oglašanje v kapital ¿stičnih listih proti omenjeni predlogi. To bo morda nekaj zaleglo. Green cd AFL in Murray od CIO delujeta, da se postave pveli delavstvu, ki jih prejemajo zakooodaje posameznih držav razveljavi, m da bi predsednik Roosevelt rekel dobre besedo proti tej gonji. A najboljše bo, če te unije združijo za SVOJO POLITIČNO AKCIJO. One so najmogočnejša ORGANIZIRANA sila, če se hočejo V SVOJO korist poslu žiti tudi kaj boljšega kot pa zahtevati tu pa Um kak kvoder ali dolar na dan zvišanja plače. Delavci kopljejo premog, topo jeklo, spravljajo baker na površje in obdelujejo polja, ne pa izkoriščevalci, ki jih najemajo. Ko se te resnice zavedo, pa bomo dobili socialistično gibanje kol še n*oti m Zed. drftaW si bodo odprle pet v nično, to je, v mduoftrialno, socialno demokracijo!
Kaj je narobe z zdravjem ameriških fantov in mož?
■
Na samo, da je na vojaških rs borih presenetljivo velik od- | stotek vpoklicancev odklonjen vftltd zdravstvene nesposobno sli. ampak jih je treba tudi izmed potrjenih poslali pozneje | veliko domov, ker vsled fizičnih hib ne prenesejo službe v armadi.
Član naborne komisije polkovnik Sanders pravi, da bo cd 7. dec. 1941 pa do konce lega leta odpuščenih iz armada vsled bolezni en milijon 100,-000 mcž. To je kajne že sama na sebi precejšnja armada. Vsakega Ume d teh se izpusti iz armade šele ko vojaški rdravniki definitivno ugotove, da je povsem nesposoben za vejaško službo.
Glavni vzroki odpusta iz armade to, 19 odstotkov živčne bolezni, nad 10 odstotkov vsled uljes (ulcers), 7 odstotkov vsled naduhe, 6 odstotkov vsled srčne hibe, 7 odstotkov zaradi revmsticnib bolezni, 5 odstotkov vsled kostnih bolezni in ostale vsled raznih drugih hib.
Nabori, in pa omenjene odpustitve iz vojaščine so dokaz, da se bo morala družba
Po treh mesecih boja premogarji
tam kjer so bili
PONUDBE ZA OKROG 25c "PRIB0UŠKA" K DNEVNI MEZDI. — PREMOGARJI ŽELE, DA BI DELALI ZA VLADO, NE ZA DOBIČKE "OPERATORJEV", KI NIC NE OPERIRAJO
Tri «meri aituacije | To se glasi prilično v atati-Od 1. april» to leto, oziroma i84"1'' ki pa ie n«P™vHn«. do-
,	j	/it *m m nem HManAtrsna ni 1 n ifa
ze oa prej, so se v naporih za uklcnitev nove pogodbe med unijo premogarjev in lastniki revov, ki se jih po krivem imenuje za "operatorje", izikriata-tizirale tri glavne smeri, oziroma vzroki t* ga spora.
Ena je v upravičeni zahtevi kopaiev premoga, da se jim plača dostojno za delo, ki je težko, nevarno in potrebno. Naj nehajo premogarji kopati premog, kaj bo zmogel kongres z vso svojo ustavno in le-galutrcno močjo!?
Premogarji »o bili tpo prejšnji vojni izmed vseh velikih poklicnih delavskih strok najbolj tepeni. Izpodrivala jih je nova tehnika, predvsem elek-
sporazum
Afriki?
Vodja borbenih Francozov Giraudcm in de Gaullora v
Preuredba naslovov
t Pol I na sprava Šali valad vojnih raseaer poapaiiti peilljatee in saaanj tati dale le aaaaada • peaaoatavlje-nje« naalave*. Vaak našlo* ima mmm> rml sedaj ie po««bno llatllka, ki poit* naaae «radalk« lakej pevo, v ka«ore-mi kraja apeata ae dotitnik nahaja.
Naslavljajte v bedoio vaa piama Proleftare* >J»Z, Preav*U»i matUi. SDC, hlube It. I, «e paaae»asnikem •din« • IS Spremamho. da dodaala k aaaata fte Itevilko 23, aa»ro* tabele t
Ima naalevalka
1301 S. kavadale Ave.,
Chicafa 23, M-
Edina ipraaaab« e aasleva terej j« e mlM CMICAGO. kjer je doda-na it. 23 pred keaede llliaeis. Petta Aall e t*m o sir« asdslneanja, na kar
do Rusije ne rmejo motiti v razumevanju značaja komunistične stranske, niti naj ga ne moti raopu$t kom internet Našteval je ekoke angleikhh k>
(Nadaljevanje s 4. strani.)
Charles de Gaulle si je nedavno pripravil (govor za oddajo po radiu, ki ga je razdelil časnikarskim poročevalcem, da bodo na njegova izvajanja čimfooljše pripravljeni.
V njemu si je napisal stavek, da če ne bo vnanjega umešavanja, se bodo struje Francozov na svojih sestankih v Al žiru, <pri ustanavljanju svojega narodnega odbora, že kako sporazumel«, da bo dobro za Francijo in za združene narode.
Ko je de Gaulle govoril v radiu, je tisti stavek "o zunanjem vmešavanju" izpustil, o-čmdno zato, da ne bi metal kakih reflekcij na ameriški strti departmemt, ki je v francoski Afriki izelo za(pleten, in pa na tajnika angleškega ministra vnanjih zadev Anthony Edsna.
delo veliki konservativni listi v Angliji in v Ameriki so že večkrat omenili, če ne drugače pa mod {vrsticami, da je konflikt med generaloma Henri
glavnem zakuli-na borba med vnanjima oddelkoma ameriške hi angleške vlade. Prva podpira Girouda, ki je v političnih »nazorih reakcionar, francoski demokrati pa ga označujejo za roja!»ta.
Generala de Gaullea podpira anglc.tka vlada, kar je razumljivo, «kajti ko je šla velika večina francoskih poveljnikov zaeno s Petainom v sramot ¡no kapitulacijo pred Nemci in potem pomagali vichyski fašistični politiki, je de Ganile nabiral v francoskih kolonijah prostovoljce in jih pod pokroviteljstvom Anglije organiziral za nadaljevanje borbe proti Nemčiji in ostalemu osišču.
Naravno, da je bila Angležem njegova podpora* dobro dožla, tudi če bi ibila ma«ari samo moralna, a bila je tudi aktivna. Sedaj pa se zdi. da se bo angle&ka vlada pod pritiskom ameriškega state depart-menda udala in vodji borbenih Francozov bodisi umaknila po-
(Nadaljevanje z 2. strani.)
da se bo morala dniibe «ltrika in olje
™{mdm*. bri*ali. T Po vladnih statistikah je ce-liko bol, kakor se ako hoče , wlr ^ ^ ^ zn^e
debro bodočnost, svoje dežele, j ^p^^ plače
premogarjev Meta 1933 samo 114 ne leden!
Sli so po prejšnji vojni skozi stavke, bili žikanirani, izganjam vz kemp, milica in sodišča vsa proti njim, in enako zvezni kongres, čeprav je vestno prei&kal mizerne razmere, ki so vladale v revirjih. Saj je bilo človeku ie kar teiko iti vanje in poalutati tarnanja, ne da bi rudarjem mogel kaj pomagati !
Sedaj imajo že "zadosten" zaslužek 1
V odi javor na te argumente delodajalci in sovražniki unij odgovarjajo, da premogarji sedaj vendar nimajo več vzroka i za pritožbe, kajti u novejših podatkov je ugotovljeno, da je njihova povprečna tedenska plača sedaj $42.37.
Urednik glasila SDZ končal nagle smrti
V petek 18. junija zgodaj zjutraj se je v slovenski naselbini Clevelanda razširila vest, da se je Loti is Rozman, znani drufrtvenik in urednik "Glasa SMM poslovil od Uvljenja.
Pokojni .je ob .enem delal tudi v tovarni, okrog svojega doma. v druitvu in kjer je te mogel, kakor o tem poroča A. D. iz dne 19. junija.
Pokojni Rozman je bil rojen leta 1898 v Suhorju pri Metliki, ifcudiral je V škofovih »avo-dih v 6t. Vidu, potem bil v avstrijski armadi v času prejšnje svetovne vojne, po vojni pa je študije nadaljeval v Zagrebu in na Dunaju. Maja 192« je dospel k staršem v Cleveland, kjer je bil do svoje smrti.
Pokojni Rozman se ni «puščal v polemike tudi odkar je bil urednik omenjenega lista, temveč je živel za dom, delo | in bil rad tudi v drufcbi.	.
čim je prej imenovana bila veliko točnejša. Ako dela premo-gar sest dni v tednu, zasluži kajpada več kot po pogodbi, ki določa 5-dnevni delavnik. A kolikokrat pa premogar more vztrajati vsak teden Še?t dni v rovu? Vrh tega ae jih na tisoče poškoduje, pridejo »bolezni, ali pa kake druge težave!
Ako se upofteva vrednost njihovega dela, so v primeri z mnogimi drugimi strokami bili vsekakor upravičeni zahtevati zvišanje, in operatorji, če bi hoteli, se bi lahko pogodili z UMW, ker oni niso nikoli na izgubi, pa če premogarji zaslužijo po $14 na teden, ali pa $40. Kajti če premqgar dela le dan ali dva v tednu, premog v rovu ostane in je "operatorjeva'* svojina. Kadar ga proda, pa bo dobiček. A premogar, ako ne dela več kot dva ali tri dni, je v občutnem pomanjkanju. Zgubljenih šttitov ne more nikdar nadomestiti.
Koliko je J. L Lewis kriv?
Druga smer tega boja so razprtije Johna L. Lewisa z zvezno administracijo, in tretja pa operatorji z ostalo reakcijo vred, ki vse te sporne toke obračajo tako, da jim slutijo «za vodno silo v »pogon njihovih mlinov.
To, da je Lewis svojevrsten človek, s katerim je v tekmi za voditeljstvo nemogoče izhajati, je znano. Ni pa res, da ima nad pol milijona ameriških premogarjev pod mazincem. Ameriški rudarji so bili ie od
(Nadaljevanje na 4. strani.)

Mehiko azil za preganjance
Republika Mehiko je edina država, ki je pripravljena sprejeti vre španske loj al iste. ki so v jetniMvu v Franciji in v francoski Afriki. Mnogo jih je že*prišlo tja. Mehika je bila edina, ki je sprejela povsod cdkponjenga L^ona Trockija, a tudi v Mehiki ni bil varen. Umoril ga je njegov "prijatelj".
Mehika je sprejela tudi u-hežnega rumunekega kralja Karla, ker so |ra Zed. države odklonile vsled njegovega "nemoralnega" življenja.
Industríala so za visoke plače, toda le zase!
i M Mwj| t S i j t~l IM M M M M M
\ Kongresni odsek se m orna-rfene zadeve je x asi i sal nekaj direktorjev raznih ladjedelnic, ker kujejo iz vladnih naročil preegromne dobičke. Med drugimi je bil zaslišan pred njo Harry Defoe, solastnik Defoe Shipbuilding kompanije. ki ime ladjedelnico v Bay Cilyju, Mich. V svoje pod vzet je ima uloženega $600,000 kapitala, čistega dobička ed vojnih na-rcčil pa ima v enem letu nad $700,000, torej že $100.000 več kot pa znaša vsa njena ustanovna glavnica
$26,000, lani pe na $75,000, in da prejemata njegova sinova, od kar sta "doletna" (of age) po deset tisoč dolarjev na leto.
Komisija je zelo kritizirala tudi Iliri direktorje New York Shipbuilding kompanije, ker so al v ¿asu vojne svoj« plače podvojili. J. F. Metten, načelnik omenjene ladjedelnice, si jo je svišal z $32,000 na $78,000 na leto.
Tako je pri vseh korporaci-jah.
Slučaj ladjedelnice v Bay
na plačilno listo svoje sinova «radih in drueih mestih.
Defoe je komisiji dejal, da Cityju je značilen zalo, ker je si je leta 1941 zvišal plačo na njen "gasda" Harry Defoe dal
Hroka m vse sorodnike, ne da bi cpravljeli kako delo. Na ta način izglede v knjigah dobiček I* "primeren", ker gredo vse t« ne zaslužene plače med otroške. Tako se na papirju smanjša profit. Par kongrea-nikov se je sicer zgražalo, a Defoe jima je dejal, da ni to nič novega.
Je v pravem, ker ne samo ravnatelji korporacij uposlu-jejo svoja sorodnike z visokimi plačami, ampak lahko bi De-foe rekel, da to delajo tudi koTTjgresniki, župani, jfovfm^r-ji in drugi veljaki v političnih
Visoki dobički, ki jih kujejo razne družbe z vojnimi naročili, so javnosti dokaz, da so magnalje "palriotični" le na druge stroške. Odirati vlado se jim zdi v redu, češ, saj ljudski denar itak le razmetava!
Kapitalistično časopisje o teh pretekavah sicer poroča, a na suhoparen način, da ae povprečen čkatelj ne začne zanimati za dolarski patriotizem svojih delodajalcev, V zaslugo za prikrivanje njihovega ode-rušiva pa jim dajejo po cele strani oglasov s apeli, da naj kupujejo vojne bon de. '
Kako bomo objavljali odzive za tisoč novih
s
naročnikov Proletarcu?
Se dober teden dni, pa se lotimo po mnogih letih spet agitacije za razširjenje Proletarca. Cilj je TISOČ novih naročnikov.
Nagrad ne bo, ne kaj drugega takega, kar bi bilo "privlačno", pač pa samo IDEJA, da je dobro in nujno potrebno kaj storiti za list, ki služi koristim delavstva v vedrih in v viharnih dneh.
Kako bomo označevali poslane naročnine po 1. juliju? Za primero smo si izposodili ime s. Načeta 2lembe/gerja, ki je do pred leti, dokler mu je starost to še dopuščala, bil deloven v vsaki kampanji za Proletarca:
ODZIVI V KAMPANJI ZA RAZŠIRJENJE PROLETARCA
Noriti Obnovljen« M «brano v n m robnikov naročnin* tiskov»! sktaš
Nacs žlembrrger, Piney Fork, 8	4 l II .75
K vsakemu imenu se bo potem doitovalo kolikor bo kdo v nadalje poslal v eno ali v vse tri gori navedenih rubrik, in spodaj pa bodo skupne vsote. Tako bomo imeli vedno točen pregled.
Običajni naslov "Agitatorji na delu" pod katerim smodosedaj izkazovali poslane naročnine, bo za časa kampanje-prenehal. Prispevke listu v podporo bomo eoleg gori navedene rubrike priobčevah tudi po starem, tako da bodo imena vseh prispeva-teljev, ki jih nam pošljejo agitatorji in druji nabiralci , objavljena kakor zmerom.
Glavni namen te kampanje je dobiti Proletarcu čimveč NOVIH naročnikov.

Probarte, J un« 23, 1943

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Iiicj« Ju|«iloftailu DtUvilu TiikofM Dmika, Ckicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drlnvan u celo let« $3.00; sa pol leta $1.75;
M ¿«trt ItU $1.00. Inosemstvo: ta celo lato $3.50; ta pol lota $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najposneje do pondaljka popoldne ta pnoWitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publiahed every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publisbinf Co.,
Inc. Established 1000.
Editor.
Frank Zaits
Business Manager---------------------Charlee Poco relee
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
1 PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	( CHICAGO 23. ILL.
Telephone t ROCKWELL 2864
Plemenski izgredi mečejo na našo deželo . zel«» slab«» Inr
Ameriška javnost prekipeva ogorčenja nad rasnimi predsodki in brutalnostmi nemških "nadljudi", a bilo bi potrebno, it bi se nekoliko bolj brigala za enake hibe tudi v svoji deželi in jih skušala odpraviti namesto da jim dopušča prosto pot.
Dnevno časopisje je skozi par tednov poročalo o pretepih med mladimi "zlikovci" in vojaki ter mornarji v Los Angelesu. Omenjalo je mimogrede, da so ti "hoodlumsi" večinoma Mehi-čani in črnci, ki izzivajo vojake in mornarje ?z dolgimi suknjiči, a resnica je bila, da so to bili izgredi proti mehiški naselbini v Los Angelesu. A časopisje jih je označevalo z "zoot suit riots".
Vsled izgona Japoncev iz Californije je v nji nastalo velijo pomanjkanje cenenih delavcev in vrzel so nadomestili priseljenci iz mehiške republike. Mehiška vlada jih ni ponujala, pač pa jiiri dovolila odhod na željo ameriške vlade, ki ji je obljubila, da se bo z Mehičani človeško ravnalo in da bodo šči-teni pri delu in plačani v soglasju z ameriškimi zakoni.
Izgredi proti njim v ameriški Sodomi in Gomori dokazujejo, da se obljube nismo držali. Mehiškim trgovcem so ameriški "arijci" pobijali šipe, razmetavali blago in fizično pa napadali vse od 'kraja, pa če so imeli na sebi "tzoot suit" ali ne.
Mehiška vlada je "neuradno" protestirala in naš state department ji je obljubil stvar preskati in plačati njenim državljanom vso storjeno škodo. Ob enem je vojaško poveljstvo poostrilo disciplino, kar pa bi moralo storiti ie po prvem dnevu izgredov, ne šele teden ali dva pozneje. Nedvomno tudi na mehiški strani ni «brez krivde, a dejstvo je, da so oni vendarle dojili največ batin in da je bila škoda samo njim storjena.
Nič 'boljše se ne godi črncem. V Beaumontu v Texasu, ki ima okrog 60,00 prebivalcev, se je dne 16. junija dogodil proti črncem naval belopoltne drhali, ki je porušila okrog 100 zamorskih prodajaln, hiš in drugih lokalov, pretepla kogar je dobila v pest, enefea črnca ubila in nad 60 pa je bilo toliko zbi-tih, da jih zdravijo v bolnišnici. Tudi en belec je bil ubit.
Izgredi so trajali 24 ur. Policija je bila nezmožna, ali pa tudi ni hotela napraviti miru in nad mestom je proglasil gover-ner obsedno »tanje ter ga izročil vojaštvu v upravo.
Omenjeno mesto je v sedanji vojni jako naraslo vsled novih tovarn, oljnih rafinerij in ladjedelnice, kar je privabilo tisoče črncev v njegove obrate. Staromodno »belopoltno prebivalstvo ima proti njim že tradicionalne predsodke in mu ni kar nič všeč, da "nigri" tako dobro služijo in postajajo bolj in bolj "samostojni". Dne 15. junija se je po mestu raznesel glas, da je neki zamorec skušal poeiliti belo žensko. To je bil užig.
Za Mehikance v Los Angelesu se je zavzela njihova vlada, a kdo bo popravil krivico črncem v Beautmontu?
To nista edina kraja, kjer so plemenske mržnje dobile duška z izgredi. Veliko je mest, kjer sovraštvo kar prekipeva. Detroit je eden izmed njih. Pa Philadelphia, Mobile itd. V vseh teh krajih so se že dogodili lokalizirani izgredi, stavke radi rajnih razlik, pretepi in izgoni iz stanovanj.
V mestu New York narašča antisemitizem. Opažati je čez-dalje več ščuvanja proti 2idom tudi v Chicagu in več ali manj v drugih mestih.	'	#
Hitlerjevim propagandistom je to všeč in v svdjih govorih po radiu in v časopisju take pojave pridno izrabljajo.
Izgon vseh Japoncev iz Californije, Oregona in Washing-tona ni bil izvršen samo iz varnostnih maigibov, temveč veliko vsled plemenskih predsodkov, čemu nismo storili isto z Italijani in Nemci? če naj bodo Japonci vsi od kraja naši sovražniki, ki so večinoma bili tukaj rojeni, zakaj se ni prijelo saj vseh tistih Nemcev, in pa Italijanov, o katerih je znano, da so do 7. decembra 1941 delali odkrito z a Hitlerja in Mussolinija?
Plemenski izgledi v naših mestih pričajo, da je lahko govoriti o štirih svobodščinah in jih drugim obetati, težje pa jih je uveljaviti pred domačim .pragom.
Ali se bo kongres zavedal svoje naloge?
V kongresu se poslanci prerekajo o predlogi glede sodelovanja Zed. držav pri urejevanju sveta po končani vojni. izo-lacionisti so proti, pa tudi mnogi drugi se boje, da bomo le mi na izgubi, Če prevzamemo v reševanju svetovnih problemov preveč odgovornosti.
Večina poslancev se zaveda, da je kongres po prvi svetovni vojni storil veliko napako, ker si je po sklenitvi versaiMske pogodbe umil roke n tem, da je ni odobril in se podal v politiko izolacije. Sedaj vedo, da če se to ponovi hr ee Zed. države od-
JOSKO OVEN:
r—T"» ' *
ITALIJANI IZGUBLJAJO. So ie ob itlri otok« ia drugi »Ud« Gor«j« Jo »lika ma.ta M otoku Ponteloria, prodno »o navalili nanj mnvesniiki latslci. Otok Je »odaj njihova poM»t, onako to trijo drugi v bližini. Zgodovin-»ka vainoat te osvojitvo Jo v ton», da Je Paatoleria prva ovropeka celina, ki »o Jo v tej ofeaaivi satodlo aaglaik« in amoriiko ¿ete. Bombardiranja anvosnikov Je trajalo It dni, prodno »o Jo italijaaska poaodka, brojoč* okrog 10,000 mož. podala, a oprovičbo, da Ji Je smsnjkslo pitne vodo.
i
Odvzemanje živil eden izmed treh nemških načinov za ugonobitev
"manjvrednih" ljudstev
^ :> »
Glad izbornejie sredstvo za uničevanje narodov kakor "blitzkrieg" ali pa "živčna" vojna. Vse najboljše se mora prispevati "izvoljeni plemeniti arijski rasi"
Institut židoVskih zadev je po skrbno izbranih podatkih podal grafiko živilske razrpo-dekbe v Evropi. Naravno, vsa produkcija in distribucija živil v "festung Europa" je pod tt&cijsko kontrolo in komando.
V Berlinu odločujejo, koliko naj imajo hrane Slovenci, koliko Francozi, ali pa nevtralni Švedi in Švicarji. Le Španija in Portugalska si lahko izdatno pomagati z dobrohotnimi pošiljatvami iz Severne in Južne Amerike. Drulye dežele so popolnoma odvisne od Nemčije, tudi njena zaveznica Italija.
Na podlagi živilskega standarda za zadostno prehrano, ki ga je pred leti priredil me-rodajni biro društva narodov, dobe Nemci vzJic svoji skoro štiriletni vojni še vedno 94 od? stotkov živil, z vsemi kalorijami, ki jih potrebuje zdravje. Torej živilskega pomanjkanja v Nemčiji ni. Kar sama ne pri-
do generacijo, pojemaaije odpornosti m zmanjševanje t&ko-zvane "francoske nevarnosti", ki je dražila Nemce ves čas po prejšnji svetovni vojni in že dolgo prej.
Zelo slab delež imajo Italijani. Sami ne pridelajo zadosti, Nemčija pa jim iz okupiranih krajev le malo privošči. Vrh tega je PtaUja dobila v "nagrado" le take dežele, kot je Dalmacija, črna gora, Albanija, "provinca Lubiana" in slovensko Primorje na že prej, ki še niso nikoli same pridelale toliko živil, da bi bilo dovolj za njihove potrebe.
Tudi Grkom nočejo pomagati. Italijani jim nimajo s čem, Nemcem pa so Grki "degeneriran, nevreden narod", da bi ga nefcovali. Po nemškem pojmovanju je iza asimiliran je v nemški življenjski prostor nedostopen.
To, da Nemčija muči Žide tudi z gladom v edinem name-
dela, pobere v okupiranih de-!mj* da jih iztrebi čimprej, se
žel ah. S sadjem ji pomaga Španija, pa tudi Italija, v zameno za nekaj žita in za premog.
Na drugem mestu so na podlagi istega vira Čehi, ki dobe po omenjenem standardu društva narodov 84 odstotkov potrebne hrane, Danci 81%, FVancozi 55%, Italijani 53, Grki 29%, 2idje 20% itd.
To pomeni, da se je nemški narod živilsko tako preskrbel, da ostane lahko vzlic vojni «zdrav in močan, ter s pomočjo tega s popolno Oblastjo Evropi.
To, da Nemci dovoljujejo dovolj živil Čehom, ima svoje zelo tehtne vzroke.
Prvič, na češkem je veliko industrije, ki je, dosedaj saj, še zelo varna pred zavezniškimi letalci. Čehi so i zborni delavci in Nemci jih potrebujejo, če hoče delavec producirati, mora je*ti.
Drugi vzrok je, da so Čehi kot "rasa" za "arijske" Nemce sprejemljivi, nemško znajo več ali manj vsi, razen kmetje, pa si je nemška zamisel začrtala Čehe rajše ponemčiti kakor pa uničiti. Morda bi se bila odločila z* slednje, če jih ne bi tako nujno potrebovala v in-dmoriji in na poljih.
Z Danci so Nemci vedno dobro izhajali. Torej je bodi njun dovoljeno še prilično hrane, daai manj kakor Čehom, ker je tam tudi odstotek industriji nih delavcev manjši.
FVanco^i se morajo zadovoljiti s 55' ; živilskega standarda, kar pomeni podbranjenje, šibke otroke in slabotno mla-
občutno, ker se živil niti Ka denar ne dobi.
čimdaij traja vojna, bolj se jača germanizacija Evrope. In čimvečja bo, ko nastane mir, toliko «močnejša bo Nemčija» pa čeprav vojno še tako izgubi. Njeno ljudstvo ne bo pod hranjeno, prejšnji slovenski, poljski, češki in razni drugi kraji se dan za dnem s sistematičnimi preseljevanji, z odgoni in progoni spreminja v nemške, in uporništvo se zatira z naj-brutalnejšo silo.
Ko torej nastane mir, ne bo v od Nemcev zasedenih krajih treba pomal?ati samo z živili, nego tudi moralno in kulturno. Nemški blitzkrieg ni storil toliko škode, kot jo je nemška vojna na polju prehrane in ljudske prosvete. Ubija ljudi z gladom in duševno tudi ako jih fizično ne biča.
LISTNICA UREDNIŠTVA
razume sabo po sebi.
Kako je z živilskim problemom med Poljaki, v okupirani Ukrajini, v Srbiji itd., v članku, iz katerega črpamo te podatke ni razvidno. A lahko si »predstavljamo is prejšnjih vesti, da Poljaki stradajo, kar pa je bilo "odobrenih" za asimMrei«n liranj«, so jih poslali na nemške kmetije in v nemške tovarne. Ti dobe vsled tega več jesti kot pa oni, ki jih je Nemčija strpala v "centralno poljsko gube rn i jo".
V	Ukrajini je slabo prvič vsled vojne, drugič vsled terorja in pa ker se Ukrajinci upirajo sejati in žeti za v nacijske kašče.
V	Rumu ni ji je glad, čeprav je nemška zaveznica, na Ogrskem jako slabo, a kako je v Sloveniji, pa je tudi zlahka uganiti.
Štajersko in Gorenjsko je Nemčija proglasila za neodde-ljiv del tretjega rajha a stališča, da je to ljudstvo pravzaprav germansko, treba pa mu je vrniti le nemški jezik. Njegova civilizacija ipa je itak germanska. Tako trdi Goebbels in tako morajo pripovedovati vsi učitelji v od Nemcev okupirani Sloveniji.
Da-li imajo tudi toliko hrane kakor Nemci, nt znano, a lahko ai mislimo, da ne. Treba jih je pa6 "kaznovati", ker so se pod Jugoslavijo nemštvu "izneverili" in s sprejemanjem "balkanizma" šalili "vzvišeno nemško kulturo".
V	italijanskem delu Slovenije pa je pomanjkanje izredno
Zapisnik prošle seje odbora JSZ je prišel na vrsto vsled pomanjkanja prostora v prejšnjih izdajah šele v tej številki.
Enako kolona Johna Cha-nmzarja, in pa "Književni vestnik", ki je bil tudi že pri-za priobčenje pred 14 dnevi.
V prihodnji številki bomo skušali dobiti prostor za zapisnik zadnje konference Prosvetne matice v Waukeganu, in za zapisnik odbora JSZ z dne 4. junija.
Dalje za članek o tretjem letu Hitlerjevih naporov za zlom Sovjetske unije.
TISKOVNI FOND PR0LETARCÀ
XI. IZKAZ
RAZGOVORI
retfejo odgovornosti za svetovni mir, bo treba po nekaj letib premirja v tretji svetovni konflikt.
Naj kongres sprejme svoj povojni program za svetovno demokracijo in sodelovanje pri vzdrževanju mirnih odnošajerv med deželami, pa bo to vplivalo na ljudstva po svetu boljše kot najlepši predsednikovi proglasi. Narodi namreč niso pozabili, kako je obrnil zvezni kongres svoj hrtiet Wil*onu, namesto da bi mu pomagal pri ureditvi sveta in graditvi društva narodov.
Borwyn. III. Jaoob Zupan $1. CUvolnnd, O. Frank Bsrbič $2. Cbicagc, III. Fred A. Vider $2; Frtnk Flor #1, "Nada" it. 102 SNPJ 96c, skupaj $8.96.
San Franc i»eo, Calif. Andrenv Ldc-ian OOc.
Puoblo. Colo. Ludw% Yoxey $3.60 (popust od naročnine Maj«k<fra gla-
n).
Bnrgottatown. Pa. Joeeph Krmel $1.42 (popust od naročnine in provizije od oglasov v Majskem glasu).
Clevolond, O. Joeeph Fsbjanitf $2; po $1: Frsnk šile, Joseph Lever, Frank So m rada; Anton Kukovar 60c (premalo iskasano v 8. iskatu), skupaj $6.50. ,Poslal John Krebel.)
G»wanda, N. Y. James Dekleva 60c; Jom-ph Bohinc 60c, skupaj $1.10. Poslal James Dekleva.)
Waukogan III. John Simšič $1.00. (Poslal Martin Judnleh.)
Bridgoport. O. Po $1; Joseph 8noy in John Viteg; J<>**pk Skoff 76c; Fr*nfc ZdeAar BOc; po 2ftc: Joeeph ftufck in Frank Cersr, skupaj $3.76. (Ndbrano na seji klubs «t. U JSZ. Poslal Joneph flnoy.)
Skupaj $23.92, prejinji iskat $817.80, skupaj $841.22.
Izvzemši zavezniškega okupiran j a štirih otokov v Sredozemskem morju, je potek vojne v večini še vedno v zraku. Strahoviti bombni napadi na Porurje se nadaljujejo. Fašistično časopisje — posebno še ¿pansko — veliko piše o nečloveških, barbarskih napadih na nedolžno civilno prebivalstvo Nemčije in Italije.
Vse to zgražanje bi bilo popolnoma na mestu, ako bi ljudje mogli pozabiti kar se je dogajalo v zadnjih sedmifi letih.
Mogoče je slamnati "cezar" v Rimu pozabil, kako je njegov sin Bruno uvekovečil ravno pred sedmimi leti take napade na neoborožene Etiopce.
TSnogi se še spominjajo tiste lepe, klasične s pesnitve, v kateri je Bruno tako lepo opisal aksplozijo bomb, ki so se, kot atgnjeno žareče rože odpirale in njih krvavi vsipi pa trgali življenja.
Pozneje so nadaljevali isto "poetično" delo v Španiji. Spominjamo se Barcelone, Guer-nice in Madrida. Ali to so bile le tiste toliko poudarjane rdeče "beštije".
Roterdam, Varšava, Rel-grad, London, Cdnventry itd., kateri so sledili čeprav ne točno po abecednem redu pa so spadali če že ne vsi k "gnili demokraciji", pa saj samo k slovanskim pol-ljudem.
A sedaj, ljudje božji, pa se take reči dogajajo v firerje-vem rajhu in v dučejevem "cesarstvu". Kako je mogoče, da se je kaj takega utegnilo pripetiti nemškim nadljudem? *
Minuli teden so poročali, da Rumunija ti pije za mir. Seve, čisto na rahlo, da ne bi bilo preveč šuma. Izstopila bi iz vojne, če se ji zagotovi del Be-sarabije, Transylvanije in Bu-kovine.
V Bolgariji vre in atentati ter eksekucije so vsakdanji dogodek.
*
Anglija je nedavno objavila števila svojih izgub v tej vojni. Skupno z njenimi posestmi (dominjoni in kolonijami) vred znašajo 514,993 mož — vštevši ubitih, ranjenih in ujetih. Od teh jih odpade na Anglijo 275,844 in 239,194 pa na Kanado, Avstralijo ter druge kraje, ki so v posesti Velike Britanije. Te številke vključujejo iz(gtube od začetka vojne 3. sept. 1939 pa do 3. sept. 1942.
V dveh letih vojne
Ko .izide ta številka Prole-tarca, bo minilo dve leti od Hit-lerjevega upada v Sovjetsko Rusijo. Spominjam se tistih dni kot da so se dogodili včeraj. Vojaški eksperti in radijski komentatorji (oprostite moji slabi slovenščini) so se kar kosali, kdo bo prej in bolj natančno opisal konec Rusije. Tri tedne bo vzelo — so govorili eni, drugi pa, da morda šest tednov, pa bo konec.
"Kakor razbeljen nož skozi surovo maplo, bo nemška sila usekala skozi rdečo armado", je napovedal neki sloviti ameriški vojaški veščak. "Samo z božjo pomočjo bodo morda vzdržali tri mesece," je ugotovM nek Irugi bolj optimističen vojaški izvedenec. Tako so se vrstili drug za drugim.
Pač — nekaj jih je bilo — silna manjšina, in v nji naj o-menim imeni dr. Gerhard Scha-cber in Max Werner. Seveda, lahko jih bi naštel več. a ti dve zadoertuj eti. Nu, naj še vseeno dodam še par imen. Beneša, predsednika čehoslovaške republike, in angleškega pre-mierja Churchilla. Sedaj vemo, Čemu je Hitler poslal Hessa v Anglijo.	v
Spadam k tistim bedakom, ki so bili Že od začetka overjeni, da si bo Hitler podpisal smrtno obsodbo tisti dan, ko je napovedal napad na Rusijo.
Razvoju ruske revolucije sem vsa leta sledil s prizadevanjem, da jo razumem. Hotel sem zapopasti, kaj sploh se je dogodilo, fcn čemu, v tej veliki deželi. Nisem eden tistih na-rvnelev, ki bi mislil, da je v Rusiji ie socializem, nato pa po spoznanju razočaran stopil na stran, češ, motil sem se«
Trezen človek lahko zapo-pade, kako kratko dobo je Rusija imela za svoj novi razvoj.
Nekateri idealiMi, ki sd obiskali Rusijo v minulih par desetletjih, pa so rekli/akole nekako: "Hm, socialistična'dežela, pa v nji niti čevljev ne moreš kupiti!" Dalje: "Prebivalstvo je v pomanjkanjuj cj°-čim sovjetska vlada izvaia živež v tujino ..." In pa pridelke, ki jih bi tako zelo potrebovala doma.
Recimo, da vse to je resnica. Vse se je moralo podvreči enf sami stvari, z«t katero so imeli v USSR ravno deset let časa: za pripravljanje na obrambo.
In ko je prtiel napad na Sovjetsko unijo, je bila pripravljena. Pripravljena duševno in fizično tako zelo, da so se pre-varili še ©slo fHitlerjevi najboljši špijoni.
Dočim je Anglija spala. Francija pa bila v razkolu za maginotovo utrdbno črto, je Rusija vedela, kaj prihaja. In je prav, da je to razumela. Kajti čeprav gotovi izvedenci (tudi naši so zraven) trdijo, da bi mi zmagali magari brez Rusov (Nemci in Angleži tega ne mislijo) so vendar ruski delavci in kmetje spravili na "drugi svet" več kot dva in pol milijona Nemcev, kar je precejšnje Število. S tem so dokazali, da je nemški "nadčlovek" tak kakor dru(g.i ljudje — duševno pa navadna svinja!
Trdim, in v tem mnenju nisem osamljen, da je na*, Rusija rešila za civilizacijo in iz fašistične sužnosti.
Dve leti časa, ki sta ga imeli Anglija in Amerika za svoje pripravljanje v udar, je plačalo rusko ljudstvo s potoki krvi. Odesa, Kijev, Sebac^topolj, Leningrad, Smolensk in Stalingrad so bili tisti mejniki na tej ruski Golgati. Sto in Sto tisoče Nemcev je padlo ob njih.' In danes, po dveh letih, je rdeča armada močnejša ko kdaj prej.
Sovjetske municijske tovarne za Uralom Obratujejo noč in dan. Amerika in Anglija to pomoč razumeta in pomagata. Tisoče ameriških in angleških tankov, in pa letal, je sedaj iz teh dveh dežel v ruskih rokah. Danes, po dvoletni neustrašeni borbi USSR, jo pozdravlja ves svobodoljuben svet, še posebno pa zavedno delavstvo.
Živela delavska Rusija! *
Film "Mission to Moscow" je sedaj /predvajan v gledališču Roosevelt v črkaškem down tow nu. Ob priložnosti bom šel tja, da ga vidim. Da so utaknili vanj precej holly-woodske navlake in propagande, je gotovo. Spomnite se na primer na "Četnike". Dočim sta ga kritika listov Chicago Sun in Chicago Times skrajno pohvalila, vkljub raznim zgodovinskim nedostatkom, katerih je iiak vsak film poln, lahko rečem, da četudi filma "Mission to Moscow" še nisem videl, si vendar predstavljam, da je njegov namen prikazati Rusijo v nekoliko boljši luči kot pa smo jo bili vajeni gledati. A o tem več prihodnjič.
Tole mi ne gre v glavo?
Kak« to, da se je toliko delavcev pustilo naščuvati proti premotgerjem? Mar ne. razumejo, da jih kapitalistično časopisje zavaja, zato da so ao-p+r samega sebe?
POVESTNI DEL
ANTON INGOLIČ:
Pravljica o Bogatašu Grabežu
Živel je mož, ki se je pisal Donik in je bil krščen za Antona, toda nihče ga nI klical drugačel kakor Bogataš Gra-bež. Bil je namreč izredno bogat in vse svoje ogromno bogastvo si je nagrabil prej na krt-vičen kakor pridobil na pravičen način. Kajti nikakega dela ni prijel v roke, njegovo premoženje pa je raslo iz leta v leto in se kopičilo, kakor da bi delal s tisoč in tisoč rokami in bi te roke bile od dela pokrite s krvavimi žulja. A Bogataš Grabež je imel le dve roki, kakor vsak zemljan,- ki sta bili mehki in beli in nista vedeli, kaj je delo in trpljenje. Vendar pa je imel roke, ki so mu delale. To so bile roke njegovih hlapcev in dekel, viničar-jev in gostsčev, drvarjev in Žagarjev ter neštevilnih delavcev in delavk po tovarnah in delavnicah. Njihove roke je smatral za svoje, delo, ki so ga oni opravili, pa za de k), pri katerem se je sam potil.
Na ta način ni nič čudnega, če je imel pred petdesetimi leti, ko mu je umrla mati, samo eno hišo in jih ima zdaj več kakor sto, ni čudno, če se mu je zgoraj na Smrečniku gozd, ki mu ga je zapustila teta Mina, razširil preko vsega Smreč-nika, in povzpel na Jelovnik in obkrožil prostrane planine med Okroglim vrhom in Črno planino, ni čudno, da se mu Je njivica, ki jo je podedoval s hišo, raztegnila izpred domaČe hiše tja do tretje vasi in je pobrala kot hudournik s seboj vse, kar so prej imeli kočarji in kmetje, ni naposled čudež, če mu je spočetka shižil samo šepav hlapec m starikav konj danes pa mu služi vsa dolina in inu «lužipo visoke planine naokoli z vsem, z ljudmi in živino, z zemljo, soncem in vodami, z delavnicami in tovarnami.	1
Vendar Bogata* Grabež nI bil zadovoljen.
'"Toliko imam dela, da ne u-tegnem niti prešteti, koliko prav za prav imam!" je večkrat tožil in tarnal.
To je bila njegova veilika skrb; ni vedel točno, koliko je vredno vse to, kar ima. Siprva je bilo laže, sproti je lahko izračunal, kako je naraščalo njegovo premoženje, in si ga predstavljal v barvastih tisočakih ali celo v drobnem kovanem denarju. Zdaj tega ni več mogel. To je bila praV za prav edina skrb Bogataša Grabež a, saj kupčije so Sle v redu, polje mu je rodilo, nevihte in viharji so prizanašali njegovinj gozdovom, njegovi zvesti sluihb-niki so znali voditi in krotiti ljudstvo, da se mu ni upiralo, žene ni imel m tudi otrok ne. 2e zadnja leta ga je ta želja včasi tako prevzela, da nekaj časa ni mogel "delati", odkar
pa je pred kratkim stopil v sedemdeseto leto, ni imel več miru pred njo.
"Kaj, ko /bi se mi pokazala vrednost vsega tega, kar imam, j gozdičkom na Smrečniku. Ra-recimo — v kovačih," si je mi-1 zume6? slil ponoči, ko ni mogel zaapa-1
treba dati. Vse, kar imaš, ti bom spremenil v dinarje, hhte in njive, travnike in vinograde, gozdove in žage, tovarne in delavce, vse, in ti boš lahko prešteval svoje bogastvo dan in noč. A pomni eno: če ga na boš preštel bo vse to, kar imaš, last tistih, ki so to bogastvo v potu svojega obraza ustvarili, in tistih, katerih lastnine si se na krivičen način polastil. Ostala ti bo ie hišica z njivo in
ti. "Ali celo v dinarjih," se je stopnjevala njegova želja, ve sto, tri sto, milijonov drobnih novcev po en dinar! Kolikšen kmp bi jih bil! Ka^uT^"1
lepo bi ibilo, ko bi bili zloženi	. Atejkakor doiKo
ko deske pri mojih žagah! Vr- v	dt€J' l
hoče*, od tega ne bo odvisna
"Razumem, dobri mož!" je hitel Bogataš. "Sprejmem! Navajen sem ¿»teti, vse življenje že opravljam ta posel. Preštel bom, še preden bo sonce za-
sta pri vrsti, stolpiček pri stol-pičku!"
' Ta misel ga ni več zapustila. Na mah je izgubil veselje ob pogledu na skladovnice desk pri žagah, na prostrane gozdove in širna polja, na polna skladišča in zvrhane kašče, predstavljal si je samo skladovnice zloženih dinarjev.
Tej želji se je kmalu pridružila druga, tista, ki je že
najina pogodba, tudi jesti in piti boš dobival, tudi urico spanja si boš smel privoščiti na dan! Toda iprešteti moraš do konca; poslednji dinar moraš vzeti v roke!"
*Tako sta se domenila in napravila pogodbo, ki jo je Grabež potrdil s podpisom.
Maj pa pojdi po tej poti do prve jase, kjer so ležali na-
Premcf ar jem »o po tre H meaocih pogajanj ponudili okrog 25c pribolj-tka na dan. Ni čudno, it »o pri tvojem napor nam dolu počutijo voč kot neaadovoljno in »o spuščajo v starke. Citajta o tero poročilo na prvi strani v to J it« vilki.
njih zadev grof Jordana, ki sta dala pomoriti stotisoče demokratov v Španiji, sta se spreobrnila v svetnika kar čez* noč in tarnata, da naj se to krvavo kLanj£ za božjo voljo neha! Bosta z božjo pomočjo in s so-i delovanjem svetega očeta ona dva pomagala, da pridejo Hitler, Mussolini, Churchill in Roosevelt siku pa j in se pobotajo v duhu krščanske tnprave, potem pa lahko Hitler kar sam opravi še z brezbožnimi bolj-ševiki in prične se nova krščanska era. Zares, Česa vse Človek na svoja t-dara lota rve doživi! Joj, jo j, jo j, kaj še bo, če bodo imeli na mirovni konferenci fašisti in katoliški faiisti glavno besedo. Potem se bo res dogodilo, da postane ves svet en hlev z enim samim paatiir-jern. Pa zbogom od takega iveta.
*
Kongre«mik^bies pravi, da ga je Stalin odrešil nadaljne naloge loviti komuniste. A če bi se vrnil Kristus na svet in ^ačel oznanjati svoj stari muk, potem bi Dies vzkliknil, o, moj odsek še ne bo šel v pokoj, kajti odkril sem novega komuniste, ki zares uganja "neameriške aktivnosti".
market), ki jim sijajno uspeva. Odjemalcev jim ne manjka in dobički se kupičijo. Obeta se jim cvetoča bodočnost, kajti to je šele začetek drugega butlegarstva. Raketirstvo z živili donaša veliko več kot pa je ibutlegarstvo s prepovedano pijačo.
*
Ne razumem čemu so republikanci tako v skrbeh in vprašujejo ogorčeno in s protesti Roosevelta Če bo kandidiral v Čeitrti termin. Ali se boje, da bi tega socialno mislečega Človeka s svojim kandidatom ne mogli premagati? čemu ne prepuste to vprašanje ljudstvu v odločitev? Saj venomer trdijo, da je to svobodna, demokratična dežela, v kateri ima ljud-tvo končno besedo.
Republikanski mogotci bi morali biti Rooseveltu hvaležni, ker jih je v zadnji krizi s svojimi naredbatmi in naglimi u k ropi otel pred revolucijo in propadom. — John Chamazar.
ISJ zeiu ae je murnu	______ -	NEKAJ DROBIŽA
družila druga tista, ki je že ^^'^rii^;1 Chicago. - Ker je vi od nekdaj vodila njegovo "de-, v*dno «upi^ bogastvo plačevala farmarjem, da lo" in njegovo življenje.	^^'J0*TJ{manj pridedali, bi bilo nič
f 1. u. ♦ U ; . Ui -1 i v dinarje. Pojdi, štej in uži In ko bi tako imel skladov-1 vftj ,«> .
Po teh besedah se je mož skrivnostno nasmehnil, a Grabež ni opazil njegovega pme-ha, še zahvaliti in posloviti se
niče dinarjev pred seboj," je šepetal, "si ne želim nič dru-i gega, kakor da bi me pustili v miru in bi jih lepo prešteval. Vse to, kar sem s svojimi rokami ustvaril, bi šlo v obliki drobnih dinarjev še enkrat skozi moje roke. Se enkrat in zadnjič, potem pa rad umrjem."
Zdaj je bilo konec z Bogatašem Grabežem. Zamišljen je hodil po dolini, roke je imel prekrižane na prsih in se ni ozrl na levo ne desno.
Naposled se je napotil na črno planino, kjer je pred leti postavil kapelico svetemu Antonu na čast. Stala je na najvišjem vrhu njegove zemlje in je bila tako najbliže Begu in svetemu priprošnjiku. Ker pa je bil Grabež precej obilen mož in ni bil vajen hoje navkreber, je prispel na vrh šele tretje jutro. Ves upehan se je zgrudil pred kapelico in milo poprosil:
"Gosipod Bog in sveti Anton, moj pa&ron, uališita mi mojo poslednjo željo in postavim vama na tem mestu mogočno cerkev, zgradim vama ..."
Tedaj je stopH izza kapelice sivolas mož in ga nagovoril:
"Vem za tvojo željo. Nisi edini bogataš, ki jo imaš. Izpolnim ti jo, a samo pod enim pogojem..."
Grabež se je dvignil kakor mlad fant, ni čutil več utrujenosti in bolečin; približal se je možu, ki mu je iz oči sijala Skrivnostna moč in mu je beseda pela drugače kakor navadnim Zemljanom, in spregovoril slpoštljivo, kakor ni bil navajen govoriti z ljudmi:
"Neznani mož, vse storim, kar ti drago. Dve cerkvi zgradim, tri tovarne ti dam in zapišem ti vso planino..."
"Ne tako," je mirno nadaljeval starec. "Ničesar ti ne bo
vlada so več
kot prav, da bi sedaj plačevala tudi nam odjemalcem, ker manj uživamo.
*
v prepiru udaril s težko rečjo po glavi in glej, črncu se je vrnil vid. Gleda okrog, nič mu ne ugaja kar vidi, pa poprosi: daj me udariti še enkrat po glavi.
*
Ker sem človek radovedne na ture, ali po domače, ker
ni utegnil. Bliskovito se je o-j cesarju Haille Sela^ieu se krenil in jo mahnil proti gozdu, j od kar je v Addis Ababi dobil
O temnopoltnem abesinskem, hnam "firbčen nos", sem onega dne pregledal na tabli tiskan imenik članov družabne-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
23Ö1 S. LAWN DALE AVENUE
CHICAGO 23, ILLINOIS ..
Kmalu se je odprla pred njim velika jasa.
(Konec prihodnjič.)
.. *
Kdo onemogoča delovni sporazum med Francozi v vzhooni Afriki?
(Nadaljevanje s 1. strani.)
moč, ali pa ga primorala, da se uda vichy jevcem, ki s pomočjo ameriške vnanje politike še ojb-držujejo svoje službe v administraciji francoske Afrike.
Vplivna angleška liberalna revija New Statesman and Nation dolži v svoji nedavni številki ameriške vojaške in politične avtoritete krivim teh spletk. Češ, da jim je pred očmi "red in mir" v Evropi še veliko bolj kot pa angleškemu ministrstvu vnanjih zadev. To se pravi, vzdržati po invaziji "red in mir" z oboroženo silo. De Gaulle se boji, da če bodo v francoskem narodnem odboru — s pomočjo Amerike, do-minirali ljudje vichyskih fašističnih stremljenj, bo to zelo slabo iza bodočnost Francije, in naravno, enakih misli je francoski proletariat, ki pa je v sedanjih generalskih intrigah brez besede.	j,
To, da bodo kapitalistični	_
elementi, ki vladajo v Ameri-1 >nd'lordi .Plavijo ki še veliko bolj kakor v Angliji, rkušali obdržati v Evropi kapitalizem, ali ga celo o-jačiti, je naravno,' ker kapitalizem ne bo delal za demokracijo kakor si jo delavstvo zamišlja.
Ker nobena vlada ne pove nič določnega, kaj misli s Francijo po okupaciji, je stvar še„ toliko ibolj v temi. Pravijo le, da ko bo okupacija izvršena, m nastane red in mir, bo dobilo francosko ljudstvo'priložnost, da si novo vlado svobodno izfhere. liz. skušenj vse dosedanje zgodovine pa vemo, da vsaka okupacijska sila običajno protežira tiste elemente in gospodarske sloje, ki so ji najbližji.
Če bi Francijo zasedla n. pr. sovjetska armada, je skoro gotovo, da bi kapitalistične stranke ne dobile vladajoče moči. A skoro gotovo je, da če bodo v Franciji napravile red in mir ameriške in angleške čete, njihni poveljniki ne bodo podpirali kake "popularne fronte" socialistov in komunistov v ampak rajše ureditev take Francije, kakršna je bila do te vojne.
Sicer pa se, kadar pride do tega, na svetu lahko še veliko spremeni in bodo vsi morebitni taki načrti padli v vodo. *
nazaj moj prestol — redkokdaj sliši. Ta "divji lev Judeje", ki so ga krščanski rimlja-ni hoteli reformirati, jim je u-šel, potem pa so mu iz njegovega etiopskega cesarstva ušli Italijani. Nedvomno se počuti v sVoji divji Afriki veliko bolj svobodno kot se počutijo Slovenci pod civiliziranim katoliškim Rimom. * ' ' ■, * i
Pred 16 leti je bil tsakdo, ki je imel flaško rakije v žepu krifinalec, kdor pa je imel zlat cekin, pa dober državljan. Danes pa je dober državljan tisti, ki ima rakijo, ker pomaga z davkom nanjo kriti naš bud-žet, a kriminalec je eni, ki ima cekin. Prej je bilo žganje prepovedano, sedaj pa cekini. Kako se časi menjajo!
*
V Chicagu je družinam z majhnimi otroci frtanovanje, ki bi <bilo komu podobno, sedaj nemogoče dobiti. Lastniki bolj-1 ših stanovanjskih hiš so pozabili, da bili tudi onii otroc in da jih je moral nekdo imeti pod streho. Pred 15 leti, ko sem imel svojo hišo, sem dal v nji stanovanje v najem družini s šestimi otroc mi. Bil sem z n>imi prav zadovoljen. Starši so jih vzgojili tako, da niso delali škode in ne nadlege. Well,
da je sedaj bolj malo takih.
Ko včasi molče poslušam tukajšnjo mladino v pomenkih o sedaj najbolj "modnem" plesu jifctem bugs, mi je prišlo v glavo, čemu je ta ples "popularen" tudi v Nemčiji in Italiji. Le da tam igrajo plesalcem bombe iz zavezniških letal namesto godba, kakor tu. *
Po prejšnji svetovni vojni se je razvil radio in po tej pa se bo television izpopolnil. Pa bomo v teh aparatih poslušali iz Rusije ne stamo (gilasove, temveč bomo videli tudi njene ljudi in sovjetske komisarje. To nas bo poučilo, da ni bilo vse res, kar pišejo ali so pisali listi o ruskemu barbarizmu in da so tudi tam civilizirani ljudje,
ne samo v Zed. državah. *
Dve leti že trpi in umira slovenski narod pod Hitlerjevo in MuwoHnijevo peto. Prve Upe za bližan je osvoboditve daje severna Afrika. Od tam sika plamen in če pogledate zemljevid Italije, vidite, da bo Mussolinijeva peta prva zgorela. Kaj se potem zgodi « njegovim trebuhom in debelo glavo, pa tudi ni težko uganiti. *
Anekdota pripoveduje o slepem zamorcu, ki ga je nekdo
Za socializacijo industrije
Herbert Morrison, minister domobram.be in eden izmed voditeljev arljleške delavska stranke je v govoru pred Fabi-janskim društvom dejal, da bo v korist vsi Angliji, ako se temeljne indu trije čimprej soci-alizira. Seveda, industrialci in drugi bogataši so proti, toda za ljudstvo je že čas, da se ne
Pred dobrimi petimi leti so ie v?i evropski narodi tresli pred Hitlerjem, sedaj se pa on pred njimi. Njegovo preroko- j ozira nanje nego dela v korist vanje, da bo tretji rajh vladal spložnosti namesto za dobičke najmanj tisoč let, se je spre- j privatnikom. Dejal je, da An-menilo v mehurček iz milnice, glija dobi socializem, ker za-
Sedaj, ko se ameriški fantje bore na raznih bojiščih za svetovno demokracijo, se tu brezvestni "patriotični" Američani razvili "črno tržnico" (black
njo ni drugega izhoda.
Kupujte vojne bonde in znamke. Te vloge so varne, se obrestujejo in obenem s tem pomagate svoji deželi.
ga kluba Slovenski center. Imen je do tri sto. Dognal sem, da imamo v klubu samo sedem mesecev namesto 12. No, sedaj vem, čemu v Centru tako hitro čas mine! Potem imamo enega Kajzerja, enega Cesarja in enega Kralja. Nato enega K ran ca, enega Kočevarja, enega Kristijana, enega, ki mu pravimo "le pij" (Lepy), dva Revna, enega Adama, enega Mladiča, enega Pogorelca, e-nega, ki je zmeraj Sedaj, enega, ki je od mladega Siv, enega, ki je vsak dan Sober, enega Sodnika, enega Svetlika, eden, ki je Svoboda, pa če je svoboden ali ne, dva Težaka, enega Zidarja, enega Kmetica, enega Kopača, dva Kramarja, e-den, ki je vsak dan Petek, dalje so med nami en Stroj, en Slobodnik, en Hrast, dva Medena, dva Oblaka in samo trije Kegli. To pa zato, ker samo ba linearno.
Tudi «precejšnjo menežarijo rmamo ali "zoo". Da nam iz nje kdo ne uide, je dal center napraviti ob eni strani svojega zemljišča novo ograjo, ker je prejšnja imela vrzeli, V ta naš ,4zoo" spada en Medved, (ki je pobrtznil v Colorado), dva Volka (eden je pobegnil v Califor-nijo), en Povh, en Rak, dva Kosa, en Golob, dve Kure, sedem Zajcev dva z imenom Miško, štiri Muhe, ena Senica in
en G ril.	•
*
Na zadnji klubovi priredbi 28. marca sta mi dva prijate-lja-zakonca priporočala, da naj le še pišem v Proletarca. Ona je omenila, da list po prečkanju shrani m ga da potem takim, o katerih ve, da ga bodo brali. "Tolikokrat sem že čitala o Slovenskem delavskem centru, a ga še nisem videla, ker »pravijo, da če nisi član, ne smeš niti na vrt"
Obiskovalci so vedno dobro došli. Naj se nič ne strašijo
gori navedenih imen.
*
Premoigarji hočejo dva dolarja zvišanja plače, ker so se življenjske potrebščine podra-
KNJIŽEVNI VESTNIK
Mladinski list
Junijska številka Mladinskega lista je posvečena pet-let niči mladinskih krožkov S. N. P. J. Izšla je na 68 straneh, ilustrirana v barvah, vsebujoča slovensko in angleško čti-vo. Največ slednjega. Uvodnik je slovenski z naslovom "Mladinski krožki na pohodu". Vsega skupaj ima SNPJ sedaj o-krog 50 več ali manj delovnih krožkov. Spise k temu jubileju imajo urednik Molek, Vincent Ca in kar, Fred A. Vider, direktor mladinskega oddelka Mihael Vcrhovnik, Simon Tro-jar, Katka Zupančič, Mary Jugg in mnogo drugih. Mladinski list se naroča pri SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Magazin Fortune o M i hej-lovicu
V junijski številki revije Fortune (stane en dolar izvod) ima Stojan Pribičevic članek, kakršnih je bilo že nekaj v drugih revijah, o čudni vlotgi srbskega četniškega glavarja Mi-hajloviča. Pribičevič ga prikazuje za orodje velesrbske politike, in, če so njegove trditve verodostojne, za zaveznika Italijanov proti Slovencem in Hrvatom. Navaja podrobnosti in podatke za svoj članek je zibral v Londonu, kamor je šel nalašč v ta namen, da s svojimi rojaki Srbi in Hrfati osebno govori.
On trdi, da je Mihajlovič celo v LJubljani sodeloval z Italijani proti partizanom, in pa, da se jugoslovanska vlada že dolgo zaveda zmote, ki jo je storila z imenovanjem Mi-hajloviča za vojnega ministra.
Ii z tega in drugih sličnih člankov, ter iz poročil iz radio postaje "Svobodna Jugoslavija" je razvidno, da je Mihajlovič bil zgolj orodje, zelo ne-prevdftren politik, in da je igro izgubil, pa če ga bo kralj Peter zavrgel ali ne.
•V isti številki revije Fortune je tudi članek "Labor H as a
profesor na univerzi v Floren-ci. Salvemini ni za prelom med cerkvijo in državo v Italiji, kakor je na primer (na papirju)-ločena od države v tej deželi, Vendar pa zelo ostro prijema naš državni department vsled njegovega ljubimkanja z Vatikanom. Očividno se naša vlada tudi v Italiji oprijema darla-nizma in italijanski progresiv-ci to čutijo in so v skrbeh radi tega.
Poleg omenjenega članka je profesor Salvemini napisal članek "State and Church in Italy To-Morrow", ki je bil priob-čen v reviji "The Countercur-rent."
"Njiva"
Mesečnik "Njiva", ki izhaja v obliki revije v Buenos Airesu sedaj šesto leto, ima v svoji fe-bruar^ki-marčni številki uvodnik v kasteljanščini "A Todos los Eslavos de la America La-tina", v slovenščini pa med drugimi bedeče spise: A. D., Stalingrad, ponois rdeče vojske; F. B., Ali je Draža •Mihajlovič na strani osišča?; J. D., Na poti do zmage; Ivan Košuta, V času zidarske stavke. Poleg teh je v nji še kakega pol ducata drugih spisov.
Novi svet
Izgleda, da se je uprava Ame-rikanskega Slovenca odločila posvetiti rajše več pozornosti svoji reviji Novi svet, kot pa Amerikan. Slovencu, zato je sklenila slednjega izdajati le dvakrat na teden namesto petkrat. zelo pa se trudi otgllašati Novi sveit. Urejevan je za ljudi katoliške miselnosti, preprosto in zanje poljudno. Urejujeta ga Ivan Trunk in John Jerič.
H
žile po uradnih podatkih 48% , choice", ki je ilustriran s kar-
a v rernici celo več. Baroni pa so mišljenja, da če je za pre-mogarje kek (cake) predrag, pa naj jedo koks.
* .
Iz Španije še prihajajo gla-sovi, da teli general Franco posredovati ota mir. Ko sem o tej njegovi ponudbi prvič bral v čikaških Daily News, se nisem mogel vzdržati, da ne bi isal hribovskega kozla s "ha-ha-ha". "No, to pa je lepa novioa!" sem si mislil. Fašist Franco in njegov minister vna-
tuni iz starega delavskega gibanja v tej deželi in s portreti Gompersa, Debsa, Macks* in r. mnogimi drugimi, ki so v revolucionarne mgibanju kaj pomenili.
Papež in fašizem
le meseca marca je revija New Republic priobčila daljšo razpravo pod naslovom "The Pope and Fascism", ki jo je napisal Gaetano Salvemini
Svobodo" v franedski Afriki
Demokracija se v francosko Afriko le (počasi vrača. Ko je bilo 27 komunističnih poslancev izpuščenih iz ječe, so vprašali glavarja Alžirije generala Girauda, če jim dovoli ustanoviti časopis. Prošnjo jim je odbil in ob enem ukazal, da se ne mrve ustanoviti nobenega norve-ga lista. Vsi prejšnji so reak-cionariii in fašistični.
"Nevtralnost" v Evropi
V Evropi je 5 nevtralnih dežel, namreč Španija, Portugalska, švedska, Švica in Irska. K njim se lahko doda še Vatikan, pitve tri pomagajo Hitlerju z
profesor na univerzi Harvard, materijalom in Španija pa tudi pred Muttsolinijem pa je bil ! s propagando.
prblatafoc, June 23, 1943
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMKNI Ali JI
, »^rmmm^šmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmtmmmmmmmammmmmmmmtattm
Obletnice so marsikomu pri- | ian Science Monitor v Bosto-jeten spomin. A v zgodovini, nu poročHo o živilskem proble-
mu m v njemu citira jugoslovanskega delegata dr. Mirko
človeštvu zapustili dobrin. Oib- Mrmoljo, ki je bil sem od dvoletnice drugih so Je beležke
žive zgolj obletnice velikih iz-najditeljev in drugih, ki so
nizirati". Pa bo težko kaj, ker v vsem zamejstvu ni niti pol j ducata takih politikov" ju gosi o* , vanskega "zamejstva", ki bi bili skupno vredni enega samega Beneša. Tudi Poljaki imajo prav malo več sreče. Vzrok je, ker sta obe vladi le naslednici sistema, kakršen je bil v njunima deželama in hočeta enake razmere —* to-
HOLLYWOOD GRE SE ZMEROM PO STAREM . VZLIC VOJNI
njihovih dejanj v pratiki zgodovine.
Mussolini se je hvalil, da je
# pričel s svojim marširanjem nad Rim novo dobo. Izkazalo se je, da je bil tisti incident le izpahek bolnega kapitalizma in imperializma. Fašizem se je pojavil edino radi ekonomske-rra sistema kakršen je, in vsled imperializma. Razočarani po-Vhlepneži so se pripravili v zasede in napadli one, "ki kaj imajo" in ob enem pa preprečili socializem v svojih deželah.
Hitler se je dne 22. junija ta teden lahko spomnil i*voje najugodnejše zmote, najbridkej^2 obletnice, ki mu je razblinila njegov sen, da bo njegov tretji raj h v znamenju svastike živel tisoč let, prospeval in vladal človeStvu. Ustvaril si je pozdrav "heil Hitler" in bil prepričan, da se bo njegovo ime tako na veke ponavljalo. Pa že pojema.
Lado Kos iz Stične je bil od italijanskih oblasti v Ljubljani vs-led svojih "prevratnih, pro-tidržavnih aktivnosti" obsojen v smrt "z vsemi zakonitimi posledicami" in z njim vred Lud-- vik Godec, doma iz Oslic pri Krki. Pregrešila sta se zoper kakega pol ducata "dučeje-vih" naredb in kazen plačala z življenjem. Bilo jih je že mnogo pokončanih na ta način, to je, sodnijsko, a ke veliko več pa kar naravnost, brez vsake obravnave. Pa so se dobili v Ameriki tudi taki Slovenci, ki so verjeli " zaupnim" pismom, češ, da ti obsojenci in partizani silijo z glavo skozi zid. pa je naravno, da si jih s svojim butanjem raizbijejo in potem pa še svojce potegnejo za sabo v nesrečo. Kadar bo 4 Slovenija demokratična, jim bomo pa zbirali za spomenike, še celo "Baragov svetilnik" pa-.tra Ambrožiča bo pomagal, ^li pa zatemnel.
Zveza slovenskih župnij pod vodstvom Rev. Ambrožiča še kolek ta za "takojšnjo pomoč bednim v Sloveniji". Tja pošilja lire, ki jih dobrodelna pisarna ljubljanskega škofa razdeljuje med ubožne. Toda koliko si morejo dobiti za lire? Ta kolona je menda edina v •slovenskem časopisju v Ameriki, ki to vprašuje, drugi pa bržkone vsled ljubeznjive "sloge" rajše molče, ali pa celo mečejo očitke zoper one, ki razkrinkava jo to raketirstvo. I>ne 14. junija je imel Christ-
je vlade poslan, da pove kako	diktaturo in v napolfaéi
in kaj je s to stvarjo. Omenjenemu časopisu je med drugim pojasnil, da je v mestih v Jugoslaviji povprečna dnevna hrana padla iz predvojnih 2,630 kalorij na povprečno 800 kalorij, če se pomisli, kako se je velika masa jugoslovanskega ljudstva že pred vojno Slabo preživljala, si lahko predstavljamo, kaj pomeni padec živil "na povprečno 800 kalorij". V vsaki taki povpr?č-, nostl so namreč všteti tudi tisti, ki imajo še vedno vsega zadosti, in oni, ki umirajo od glada. Isti delegat iste jugoslovanske vlade je dalje pojasnil, da je dovoljeni dnevni delež kruha 200 gramov na dan, "toda to velja le na papirju, kajti redkokdaj je kruh tudi res naprodaj. Isto velja za delež (ration) maščobe. Meso je popolnoma izginilo s tržišč." (Vir J1C, "Memorandum dr. Mrmo-lje"< 16. VI. 1943.)
Dr. Mrmolja priporoča, da naj zaveanlki nakupičijo velike zaloge živil v bližini jugoslovanskega ozemlja, da bodo čim prej na razpolago, ko pride do invazije. Vidite, on nikjer ne priporoča, da se naj pošlje tja LIRE, ali marke, ali dinarje, in pa TAKOJ, pač pa zastopa isto stališče kakor ta list : to je, da bo pomoč kaj izdala šele, kad^r bo nam mogoče poslati tja ŽIVILA in druge potrebščine, ne pa menjalcem v templju pomagati z dolarji in v zameno sprejemati ni&vreden denar.
Ker je temu tako, ni čudno, 6e se marsikje vprašuje, kako si je pater Ambrožič upal celo Etbina Kristana, "kot predsednika SANSa"; vzeti za ščit svoji kampanji, in pa, čemu ni odgovora na tisto zadepljevanje od onih, ki so bili imenovani, in ki bi morah braniti pred natolcevanjem našo skupno re-lifno akcijo.
Rumuftija vprašuje za separatni mir, italijanski preatolo-naslednik berači zanj v Tuniziji, Nemci mešetarijo sca separatni mir z Rusijo v Stock-holmu itd. Kajne, tudi zavezniški propagandist! so včasi otročji, ne samo fašistični. Do-sedaj ni ne enim ne drugim te vrste "živčna vojna" kaj prida pomagala.
Jugoslovanska vlada je pa-
dla v "krizo" vseeno, čeprav jo je PeteT potolažil, da bo ženite V odložil. A zapazila je še v toliko drugih ZFfpietljajev, da jo je treba znova "reorga-
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTi
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
C
I
I
S 2(1.77
l.
PRISTOPAJTE K
]
99

Naslov zo list in tajništvo jer
Lanodale Avenar £ < hieatfo* Illinois
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETÁ
Narotninft ts Zdralatta drla va (hm Chlea«a) le Kaeašo $S.00
mm letat $3.00 sa pol lata; $1.80 sa latrt letai sa Cfcleafa i« Citare $7.90 ta «ala lata; $3.78 sa pal lataf sa laasamttva $S.00.
zem. i ; . i», • .	'
Film "Chetnika" je nekaterim pi ikratil nekoliko spanja, pa si bi lahko vzrujenje prihranili. Hollywood ga je priredil za ameriško publiko, kar pomeni; da se ga predvaja za "box office" m ob ertsm za propagando v prid Jugoslavije in združenih narodov. To ni slabo. Tisti Jugoslovani, ki ne prekipevajo predsodkov, nimajo zaradi tega filma nič kaj posebnega vzroka, da se bi jezili. Sicer pa, če bi hotel Hollywood ali pa druge filmski družbe po svetu ustreči vse sorte ljudem obenem, ne bi bilo nikakršnih zgodovinskih filmov. Ali pa sploh nikakršnih ne. Vzrok, da jih imamo je, ker vzbujajo zanimanje, polemike Jn služijo zabavi. Filmi, ki so prikazovali prejšnjo vojno v )uči križarske borbe za demokracijo m za odpravo vojne, so bili sijajno sprejeti, dokler se niso izkazali za "zgodovinsko povsem netočne".
"II duče", ki je pred tremi leti z zavratnim napadom na Francijo mislil hipoma razširiti svoje cesarstvo, se sedaj čudi, kam je gledal, da se je tako motil. Angleži so (ga magne-tično vabili v ohranitev ♦ nevtralnosti, istotako ameriška vlada, a on je silil r ogenj in se opekel. Haile Selassie je vesel, da se je tako zgodilo; kajti če se ne bi, bi Mussolini svoje cesarstvo še imel in "Lev Judeje" bi bil Se v ubežništvu. Tudi za demokracijo je boljše, da se je duče zmotil in ni poslušal siren iz Londona. Morda jo bo s časoma kaj tudi v Italiji in v — Etiopiji.
G i» c smo Matteotti je bil tajnik italijanske socialistične ^Tanke, član državnega zbora, demokrat in «mnit. Bil je čislan v svoji deželi in v inozemstvu. Musso&ni ga je hote? s poti in tako so ga Čroo-?rajčnrki ugrabili, «ga odredi i v hosto hi umorili. To je bHo 10. junija 1924, torej pred dobrimi 19 leti. Mussolini, ki je mislil, da postane drugi cezar, zatoneva. Mučeni Matteotti vstsja od smrti.
Odbor CIO skuša pobijati kapitalistično propagando z oglasi v kapitalističnih listih. Le ti so razširjeni, toda po krivdi zmotne taktike ameriških unij, ki je zanemarjala od vsega začetka grad Rev delavskega časopisja, posebno dnevnikov. Nedavno se je tudi odbor AFL poslužil oglašanja velebizniškem časopisju in enaiko patrkrat v aedamjem konfliktu tudi UMW. Svoje nazore bi vse te unijske skupine rade obraizkržile tudi po radiu, pa jim radijske družbe nočejo prodati časa, češ, da so taki govori "kontroverzni".
Fordovi formant, ki so koncem minulega tedna hoteli svo-je nezadovoljstvo izraziti s ?tavko, so bili med delavstvom brez simpatij. "Formani" so v očeh povprečnega delavca zgolj delodajalčevo orodje za naHfanjanje pri garanju in «a skebanje ter teroriziran je v stavkah. Niso vsi ustvarjeni po tem kopitu, a večinoma so bili vzgojevani samo v take namene.
V Rimu manjka duhovnikov. Tako je baje ugotovil radio Vatikan dne 19. junija, kakor poroča ameriška Časniška a-gencija United Press. Vest se ne zdi verjettia, ker v Rhnu ni duhovnikov še nikdar primanjkovalo, čeprav jih povprečno na vsakih tisoč prebivalcev morda ni dosti več kskor v Ljubljani,
"Namerimo naše topove v oslšče, ne v ameriško delavstvo," pravi eden oglasov unij OK) v njihnem boju «oper zakon, ki ga je knmrres sprejel, da pod pretvezo vojnih napo-
W	HT i
' K v	mL'
	JI
	H j Ha
	W' ' H IB ,.fl
tudi to še ne bilo jamstvo, da I sovražna ne samo t*«**" bo delavska stranka sprejela jem, ker «*tevaJ0 vae komuniste, kajti jih je boljša, mnogo med njimi, ki bi "vrtali
CHARLES CHAPLIN ja star 54 lat. ia va» je bel, a draga im pa ie %edno moimn dvoriUc dekletom, kakor je to raskril eden isned najaesejtili "hollywoodskih iltaaSalov". Slika na lesi je Oeaa O'Neil, 18-letaa Mi pisatelja CNeila, ki m je proelasil it * taaaVi*i ¿rimskimi deli. Poročila •e je • «larim koraedic atom Ckaplinom nedasao. S« pred ta parek* pa je priM Ckaplin r neljubo sagato esled histeričnih spadas s njegovo vilo V kraljestva amerMke film.ke indastrije, ki ma jik je priaadevaU 22let«a Joaa Barry, slika »a desal. Pravi, da je on mim njenema ie nerojenemu otroku ia ta to*f m vzdrževanje sebe ia bodočega nc vorojenčka v sae*ku po $2,500 aa meeec. Ia pa aa kritje rasnih drugih stroikov. Pravijo, da Ckaplia tadi v tej aadevi ai aedolien, ker je saaao, da je bila Joan Barry večkrat saasa pri njemu, ia ji je tudi finančno pomagal. Ko pa je svedela, da se je poročil m O'Neilovo, jo je prizadelo tako, da je postala histerična ia jo je mati poslala v privatni sanitarij sa iiveno bolne. Ia Charles pa bo plačal stroške. Tosba a drugem se ie ni eriila, a Charte« aaktesa, da ko bo njea otrok rojea, maj aa s krvno preiskave doiene, če se mere ajega ras deltiti očetovstva njenemu etreku. Taka Imajo torej v tak plasteh rasvsjene ameriške publike ie vedao toliko rasaik pikaatnoeti, da s4 jim sa vejae stvari ai treba kaj prida brigati, posebno sedaj ae, ke ajlbove plače aiso i, namreč če segajo nad 25 tisoč dolarjev čistega.
od znotraj" pa naj bi prišli v delavsko stranko kot celota ali pa kot posamezniki. Priznal pa je, da so v delavski stranki že sedaj tudi taki člani, ki so tajno Člani komunistične stranke in v delavski stranki igrajo vlogo njenih agentov.
Harry Pollit odgovoril
Tajnik komunistične stranke Harry Pollit je po glasovanju o njegovi aplikaciji izjavil, da obžaluje, ker je bila odklonjena, in da bo še deloval za pridruženje. Dejal je, da je njegov odbor pripravljen stopiti v pogajanja z odborom delavske stranke, da se izravnajo razlike. Suge.<tuje, da naj njegova stranka sledi vzgledu kominteme in se razpusti, je ignoriral.
Komunisti v Angliji bodo imeli svojo konvencijo 3. julija. Pripravljajo se v kampanjo: da dosežejo do konca leta 100,000 članov. Sedaj jih imajo, kakor pravi njihov tajnik, 75,000.
rov zaduši organizirano dc-! ca ne kraja. Konec temu bi mola vs ko gibanje. Ako bi unije gli storiti le tisti predstavniki bHe previdne, jim ne bi bilo j Hrvatov in Srbov, ki bi prišli treba trošiti denarja za take I skupaj v dobri volji, da se po-
oglate, ker bi lahko one bile kongres. Saj vendar delavci delajo v maj na h in v tovarnah, ne pa armada' advokatov in
mirijo, (zakopljejo bojne sekire in bi potem skupno s slovenskimi delali za skupno stvar. Včasi se res snidejo nekateri,
Graje na delavske ministre
S kritikami na delavske ministre delegati niso štedili. Posebno so »prijemali Morrisona, pa tudi Clement Atlee, ki je podpredsednik vlade, jih je marsikaj sli&al. To je bilo pričakovati. Toriji imajo v vladi j sledke težke, večino in kompromis z njimi nejj mere biti drugega kot kompromis. Delavski ministri morajo v vladi delati v soglasju tega kompromisa. To preneha, kadar bo vojne konec, ali pa mogoče že prej.
Zato je tudi sprejela tak zakon.
Izgovarjanje na Lewisa, je le pretveza. Razrednega boja ni kriv Lewis, ampak ekonomski sistem, ki je še prav tak kakor zmerom i na eni strani izkoriščevalci, na drugi pa izkoriščani.
Čemu zvezna vlada premogovno industrijo res ne prevzame?
• Ko so zadnjo nedeljo mero-dajni odborniki UMW preuda-rili svoj položaj, so laihko brez truda ugotovili, da je skrajno slabo. Vojaštvo v kempah in na bojiščih je naščuvano proti njim, med njimi baje celo sinovi premogarjev. To je naravno. Propagandno m novinarske a&encije kontrolirajo kapitalisti,» ne pa delavske unije.
Vendar pa je bila v tej stiski zadnjo nedeljo večer poteza odbora UMW jako dobra v tem, ker je predlagal: "Delali bomo za vlado, ostali pri zahtevi za zboljšanje naših življenjskih razmer, ne bomo pa pod pretvezo vojne garali za obogaten je "operatorjev". Mi smo pripravljeni prispevati svoj del, vlada naj nam pomaga, pa bo šel oforat nemoteno naprej. Kajpada, taka gesla se lahko sprejme in napiše, a ker imajo tudi drugi besedo, so po-
Kongret se upira
Večina zveznega kongresa rtoče, da se bi krivdo nanjo iz-vračalo, čeprav je sprejela unijam ?krajno sovražen zakon. Naj bodo torej premogarji
Velika večina delegatov pa krivi, ali pa saj njihov pred-
drugih političnih lobistov vele- nato vidimo par vzpodbudnih
kapitala, ki tvori zvemo zbornico.
50,000 delavcev v Chicagu, ki so uposleni v distribuciji živil, bodisi v trgovinah, v raz-važanju itd., je bilo na ukaz merodajne oblasti zadnjo soboto "prhnrznjenih" v svoje službe. \ Morajo ostati v njih, hoče.A nočeš Lastniki pa se smejo svobodno gibati. Gredo lahko kamor se jtm zljubi. To ni nič čudnega, kajti delavci so potrebni lastniki pa žive od dobička, ki ga jim delavci spravljajo skupaj.
"Revolucija" * Argentini je
bila Berlinu, Rimu in Tokiu tako dobrodošla, da so njeno vlado takoj priznali. Za njimi pa še Washinfton m vlade v latinski Ameriki, dasi je novi režim bolj fašističen kakor je bil prejšnji. Kaj neki si demo* kratski elementi v Argentini mislijo o taki "podpori", ki so jo deležni iz državnih depart-m en tov demokratičnih vlad?
Srbski It a rod ni Save* se pripravlja na konvencijo. Predsednik Save za Samuel Werii-nich bo bržkone ob službo, ker je proti njemu odbor in pa glasilo Srbobran. Togote se nanj, ker je svoječasno pred Rlmer-jeirt Davisom podpisal J. L. Lo-karjevo "resolucijo edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev" v prid vojnih naporov te dežele. Vsi drtfgi srbski zastopniki so podpis odklonili, češ, da Srbi pričajo z dejanji, kje so njihove simpatije in koliko store za stvar združenih narodov. Werlinich se je pritožil valed nadaljnlh spletk Davisu, in ta mu je poslal zelo bodrilno pismo. Da-li mu bo na konvenciji kaj pomagalo, je druga stvar. Kmalu ko je Daviš tisto pismo poslal, je nanesel slučaj, da mu je dal kongres klofuto z odvzemom milijonske vsote za vadržavanje njegovega aparata v Ameriki, v katerem baje dela kak tisoč nameščencev. Pri Srbobranu se tega radujejo, kajti če se to zgodi, si bo moral Werllnich iskati zaščito v kakem drugem oddelku — morda v Justičnem. Sicer pa ja žalostno, ker ni de-nuncijacij med Srbi drug proti drugemu, in med Hrvati drug proti drugemu, in potem He Intrig med Hrvati m Srbi ne kon-
naslovov v časopisju, a Čez teden ali dva pa je spet vse po starem. Morda bo po zadnjem sestanku, ki se je vrii! minulo soboto in nedeljo v Pittsbur-ghu, kaj boljše.
Tudi v HBZ se pripravljajo na konvencijo in za kulisami šumi da kaj l Izgleda, da so se mnogi vodilni možje sprli na vse sorte načine, pa si sedaj očitajo račune, upravičene in neupravičene, skoke iz ene v drugo politiko, fašizem in kar vse si že kdo more domisliti. Morda bi kdo rekel, da je to nebrzdano prerekanje "demokracija", zato ker lahko vsakdo vpije in deluje po svoje. Čudno je, da HBZ skozi vsa leta vzlic homatijam, ki jo več ali manj spremljajo vseskozi, vseeno uspeva.
je znova priznala, da ne bi bilo prav, Če bi bilo delavstvo v vladi brez zastopstva, dasi je vsled vojne najbolj prizadeto. Vojna z os iščem je skupna zadeva Artglije in je prav, da se s tega stališča sodeluje tudi v vladi.
Morrison izgubil bitko
* Najvažnejši mandat, o katerem je glasovalo na tej konvenciji, je sJužba strankinega blagajnika. Kandidirala sta zanjo Herbert Morrison in Arthur Greenwood. Zmagal je slednji in s tem postal glavni voditelj delavske stranke.
Konvencija je trajala pet dni in udeležilo se je je blizu tisoč delegatov iz vseh krajev Anglije. Poročevalce na nji so imeli tudi vsi veliki ameriški listi.
DELAVSKA STRANKA V ANGLIJI SE ZAVEDA SVOJE VAŽNOSTI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
munistov *z ene linije na drugo, iz enega ekstrema v drugega, in opozarjal, da je zvi-jačncsrt glavno svojstvo njihove taktike.
Delavska stranka je biia s svojimi simpatijami vsikdar s sovjetsko Rusijo, je dejal Mor-riaon, in je delovala, da jo je angleška vlada priznala. Delavski ministri v sedanji vladi imajo svoj delež zaslug za sklenitev zvsze med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Ta 20-letni pakt a Rusijo je izredne važnosti za bodoči "mir in za kooperacijo med tema dvema deželama, je rekel Morrison, kar dokazuje, da je del. stranka Rusiji prijateljska, ne more pa biti prijateljska komunistični •tranki v Angliji.
Angleška delavska stranka slnži delavstvu v Angliji, ne pa politiki kake poedine dežele. Zato je v svoji taktiki dosledna in ji ni treba skakati po vetru vnamje politike bodisi domače ali kake tuje vlade, kakor se je vrtela sedaj tja sedaj sem komunistična strahka.
Nekateri deleffati so komunistom priporočali, da naj svojo stranko razpuste in se pridružijo delavski stranki kot posamezniki, ne kot stranka. A Morrison je vztrajal, da bi
PO TREH MESECIH BOJA PREMCGARJI TAM KJER SO BILI
(Nadaljevanje s 1. strani.}
nekdaj zelo uporni, kar priča zgodovina ne samo UMW, ampak tudi WFM in vseh drugih rudarskih skupin.
Minulo nedeljo je predsednik CIO Philip Murray v De-troitu namrgaval, kakor da je v resnici Lewis izzazval sprejem najreakekmamejše predloge proti organiziranemu delavstvu, kar jih je bilo Se kdaj odobrenih v zadnjih sto letih.
če so ga reporteji pravitoo citirali, ne vemo. Vemo pa, da je večina sedanjega kongresa
Meduik J. L. L. Tako odgovarjajo Murray ju in Greenu, da oni niso krivi protidelavske postave, pač pa sabotažniki, ki ovirajo naža vojna prizadevanja s stavkami.
Namen "operatorjev" je pod krinko vojnih naporov zlomiti unijo. Lewisu je uspelo to i^gro razkrinkati, Čeprav je v nji sa-mofpašen in je svojemu prvemu zaščitniku Rooseveltu zagrenil veliko ur. To se Lewisu upravičeno zameri. A na drugi strani pa je s svojo taktiko ameriško delavstvo opozoril, kaj se mu obeta ne le med vojno, pač pa še posebno po vojni.
Škoda le, da se voditelji unij med sabo prerekajo, d oči m re-akcionarji — kadar se gre zoper delavstvo, drže skupaj.
Krotko vožnja bombnikov
Najmodernejši bombniki, izdelani v Ameriki, pridejo preko Atlantika na svoja oporišča sedaj ie v dobrih feest urah. Ta ogromna razlika v daljah, o kateri je prvotno Hitier mislil, da Jih zavezniška letala ne bodo mogla premostiti, so se uresničila. Razdalje pomenijo v letalstvu čezdalje manj.
Nemška «zračna premoč je opešala te lani, ob koncu druge nacijske ofenzive v Rusijo, sedaj pa ji ie slabša prede, ko dirjajo na nemška mesta ameriški in angleški letalci. Ko je Churchill dejal, da letalstvo morda ne bo odloČilo te vojne, je dodal, "a poskusiti je vendarle dobro". In zavezniki poskušajo.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI; CANAL 7173—717j
1727-1731 W. 21 $f Street < CHICAGO 8, ILL g"""'...........................................j
,roc,„ za lične tiskovine
sb VSOZSHk-RN0
Adria Printing Co.
1838 N.HÄSTEDST. Ç H IC AGO 5 ILL
Trf. MOHAWK «TOT
mioletarec sc tiska pri has
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Nas
Glavna opora razmahu vaa-kega gibanja je krepko, čvrsto m «čilo življenje.
Raatline živijo. Živali živijo. In ljudje ¿i vi jo. Toda naše življenje ae lahko rar/.likiuje od rastlinskega in tivalekcig« v tem, da mi tudi hoče-mo, če tako hočemo. Hotenje je najznamenitejša značilnost (plodonoi*-nega, pravega, resničnega življenja. Brez njetfa je to le ži-votarenje. Volja je tista gonilna moč, ki sili, žene Človeka k ustvarjanju čudovitih del v vseh panogah njegovega delovanja. Hotenje je tista aila, ki razgiba človekovega duha in mu vzbuja veselje do dela. To pa je življenje, to je razmah.
Ameriški Slovenci smo jaeno doka<zali, da je moč takega hotenja v nas. Zavedli smo se je v polni meri, Sešli smo se vai ter trdno sklenili, da bomo po vseh svojih moičeh skušali rešiti svoj narod v stari domovini narodne smrti in ¿užnoati.
Lotili smo se Jtega težkega dela z vso dobro voljo in sadovi tistega našega skupnega hotenja se že kažejo. Naše gibanje za rešitev in osvoboditev zasužnjene Slovenije se širi med nami bolj in bolj, zaupanje v možnost, da se bo dal doseči naš skupni cilj, ae čimda-Ije razločneje oblikuje v neomajno vero, število naših podružnic se teden za tednom viša in razmah tega v zgodovini ameriškega slovenstva edinstvene!?!® skupnega delovanja postaja čimdalje vidnejši in mogdčnejšu
Val našega hotenja, val naše dobre volje narašča. Glejmo, da se to naraščanje nadaljuje! Skrbimo za to. da nas potegne taiti val prav vee z* sabo! Delajmo na to, da doseže naš razmah v kratkem svoj višek!
»
Nase -gibanje
V	razdobju od 9. do 17. junija so se temu uradu prijavile sledeče nove tpodružnice: št. 58 SANS, Center, Pa.; št. 59 SANS, Brooklyn, N. Y., nastala iz slovenskega pev. društva "Slovana"; št. 60 SANS, Chicago, 111., nastala iz postojanke štev. 8 JPO-SS; štev. 61 SANS, i nd i an a polh, Ind., nastala iz dr. št. 166 ABZ; št. 62 SANS, Crivitz, Wis., nastala iz dr. št. 537 SNPJ. Slovenski a-meriški narodni svet je štel dne 17. junija 62 podružnic.
V	istem času so nam poslale svoje prispevke sledeče "podružnice: St. 5, Rock Springs, Wyo., >200; št 36, Waukegan-North Chicago, 111., $150; št. 39, Cleveland, O., $198.25 ; it. 47, Pueblo, Colo., (redno prispevajoče društvo št. 21 S. N. P. J.), $5; št 50, Denver, Colo. $115.05; obenem je prispevalo dr. št. 113 KSKJ $15; dr. št. 21
ABZ $15 in deuveraki Slovenski dom $25; št. 62, Crivitoz, Wis. (še v aprilu br. Vincentu Cain k ar ju), $63.
Narodna organizacija Slovenska ženaka zveza je nam po evoji predsednici in prvi podpredsednici te organizacije Marie PrieJand izročila lep »neaek $601.25 v podporo.
člani dr, št. 297 v Ratonu, N. Méx., so se spomnili Slovenskega, ameriškega narodnega sveta ter nam poalali $7 v »pomoč. In tako so storili tudi čla-rü in članice dr. št. 33 ZSZ v Chkagu ter nam naklonili $14 v podporo.
Združena slovenska društva v New Yorku ao dodatno poslala $27.50 in Alex Skerly je poslal ¡z Exiporta. Pa., prispevke dr. št. 317 SNPJ in št. 138 ABZ v znesku $6 in $3, ki jih je nabral in njemu poalal Pro-svetin zastopnik Anton Zomik.
i i/premebo v nabavljanju po- j šte, ki jo raznašajo večji pošt- [ ni uradi. Da se pospeši razna-išanje po&tnih pošMjatev, bo od-i slej vnuka poštna postaja ozna-I čena s posebno številko. Po-I staja, ki nam dostavlja našo pošto, je dobila številko 23. Naslov poštnih pošiljatev nI popoln, iče ni te številke v njem.
Potemtakem naj se vse poštne poAiljatve, ki so namenjene temu uradu, odslej naprej na-, slavlja jo takole : Slovenian American National Council, 3936 W. 261 h Street, Chicago, 23, 111.
Ker smo že pri tem, naj po-I nov no opozorimo vse akwenake ljudi, naj pošiljajo ves denar in ,v«e drugo, ki je v »veai s tem uradom, na gornji naslov. C* to storijo, bo vsaka zadeva nemudoma rečena in opravljena, pa tudi vsaka nerednost izključena.	'
POROČILO S SEJE ODBORA J. S. Z., PROSVETNE MATICE IN PROLETARCA
dne 7. moja 1943-
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — S priredbo v prid Sansa in JPO-SS je naša centrala ali podružnica' 29. maja nepričakovano dobro Frank Cvetan iz Tire Hilla, i uspela. Kot mi je tajnik-bla
Pa., je nam poslal naročnino, ki jo je povrnila uprava p resta leg a Cankarjevega glasnika njemu in nekaterim drugim naročnikom. Znašala je $9.25.
Shodi, aeje, aeatanki in prireditve
Podružnica št. 56 SANS, milvvauško okrožje, bo imela svojo prihodnjo sejo dne 27. junija, a št 55 SANS, Canons-buitg-Strabane. Pa., pa tudi na isti dan. Ta slednja podružnica misli imeti dne 4. in morda še 5. julija velik piknik, čigari čisti dohodek je namenjen Slo-1 venskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo.
Za dan 20. junija so sklicali Slovenci v Worceaterju, N. Y., javni *bod SANSu v prid. Kako se je obneslo to zborovanje, ne vemo, ker nismo doslej dobili še nobenega poročila o njem.
Naša podružnica št. 33 v Bridgeportu. O., bo imela svojo prihodnjo sejo dne 4. julija popoldne na Bojrdsvillu. Prireditev, ki jo je imela ta naša i podružnica naši organizaciji in JPO-SS v prid dne 29. maja,
gajnik s. John Vitez danes poročal. to je 13. junija, bo za našo kvoto $150 prebitka.
Hvala vsem, ki ao pomagali, in pa Proletarcu in PrcMveti aa oglašanje.
Upajmo, da nas ne bo raz-dvojilo^delo, ki ga je priče4 vršiti pater Ambrožič. Zdaj naj ljudstvo, oziroma narod iz pregleda, kdo je res za skupno delo, kdo je za resno pomoč in kdo zametuje cepljenje v bodisi še tako človekoljubne namene.
.Sladki č-lanki patra Ambro-iiča za njegovo relifno organizacijo v prid starega kraja, rečem njegovo, ker ni pod kontrolo nikogar, kakor je pod varnim vodstvom JPO-SS, ne-
mo Ambrožičeve članke, pa smatra, da je ie on za pomoč staremu kraju, ne pa JPO-SS, ker je slednji e* podporo iele po vojni. In kot namiguje Am-brožičeva pnopauanda. ako bo do takrat sploh še kaj Slovencev živih ostalo.
. « . » i	, Kako prekanjena je duhov-
se je dobro obnesla.	, » 1 ViA a
t\u	dokazuje Ambrožev
*	članek v zlorabljenju
dvomno škoduje skupno<i. trgovske oglase višja kakor Škoduje zato, ker razdvaja ti- j¿eto. sto ljudstvo, ki je o vsi zadevi Majeki glas je bil tiskan na nepoučeno, črita na primer sa- M 6traneh 8 platnicami vred.
Z namenom, te na povezanost med Slovenci, Hrvati in Srbi v sktnpnih prizadevanjih za stvaritev nove, demokratične, federativne Jugoslavije, se je dne 19. junija vršila v PiUsburghu, Pa., važna konferenca zastopnikov srbske hrvatske in slovenske politične organizacije. Slovenski ameriški narodni svet so imeli zastopati Btbin Kristan, Janko N. Rogelj, Jo-seph Zalar in Mirko Kuhel.
Važno naznanilo
Cikaški poštar g. Emest J. Kruetgen nas je obvestil, da je poštni vladni oddelek *Združe-nih držav uvedel »elo važno
■
KAMPANJA ZA 1000
%
novih naročnikov
PROLETARCU
$ se prične 1. julija


imena
Etbina Kristana, ki ga katoličanom predstavlja, kakor da on "pričakuje", da naj bodo ne Kamo dobri katoličani, temaec tudi pomagajo Ambrožičevi relifni akciji — to je, da prispevajo za "takojšnjo" pomoč staremu kraju.
Ali se bo naš narod abudM, ali le dremal in »lepo sledil akciji, ki nasprotuje skuipnostni pomoči in skupni akciji za o-svoboditev našega trpečega naroda?
*
Na seji kluba Naprej št 11 JSZ dne 13. junija je bilo sklenjeno, da se prihodnjo konferenco Prosvetne matice skliče za v nedeljo dopoldne 26. septembra. Vršila se bo pri s. J. Skoffu na Bartonu.
Na isti seji smo razmotrivali tudi o kampanji v prid Proletarca, ki se prične 1. julija. Ker je bil nedavno tu na agitaciji Anton Zomik, ki je dobil precej naročnikov, je bilo sklenjeno, da se bomo sedaj potrudili v prvi vrsti posamezniki. Iz naselbine v naselbino ne moremo kaj pogosto vsled premajhnih dodelitev gasolina, pa je potrebno, da med sabo storimo toliko več. Nabrali smo tudi nekaj prispevkov v tiskovni sklad in si drug drugemu obljubili storiti kolikor bo kdo
zmogel v prid te kampanje.
*
K postojanki SANSa in k skrvenski pomožni sekciji, s sedežem v RridgeiporCu, apada 9 društev. Naše delo v tej skupnosti je bilo uspešno. Ako al predstavimo, da v nekaterih teh naselbin -živi le po par slovenskih družin in jih tudi v večjih naselbinah v vzhodnem Ohiu tn sosedni W. Va. ni dosti več, potem si je lahko predoči-ti, koliko bi zmogli v tem kraju, če bi vsi delovali. A je še nekaj društev, ki tej akciji niso pridružena. Apeliramo nanje, da to store. Ce je bila kdaj skupnost potrebna, je sedaj, ko v starem kraju trpi naš narod pod peto Hitlerja in Mus-solinija. — Jseph Snoy.
Poročilo upravnika sprejeto. Urednik Fr. Zaitz poroča, d» je bilo z Majekim glasom vsled večjega obsega tudi več deda, vziic temu pa letos nferno imeli izredne (pomoči, kakor prejem j a kita skozi par tednov.
Kdo so sot rudnik i, va vsakdo iz revije same. Ko se je nabralo zadosti gradiva, je bilo par (pozneje poslanih rokopisov odiloženih, že postavljen v tiskarni, ne pa priobčen, pa je bil Je Taucharjev spis. Poslan je bil pozno, med tem je prišlo nekaj oglasov in tako se je# dogodilo, da je njegov spis jfzoetal.
| V tiskarni SNPJ, "ki je nam tiskala Majski glas, amo dobdli najboljšo poslužbo, enako pri njeni upravi. Vsi so se ¿urila, da je Majski glas Čimprej izšel.
Uredniku je poma&ail poleg s svojim rednim sotrudniškim prispevkom Louis Beniger, ki je prevedel govor podpredsednika Walkacea. Z raznimi poti ter s tiskanjem odtiskov, ki so biU vsi prebrani v treh korekturah, pa je pomagala Angela Zaitz. Dalje je izvršil za urednika precej poti tudi Chas. Po-gorelec.
Glede lista je po starem. Rokopise v tiskarno Adrijo pošiljamo po pošti, kadar pa se vsled ovir to ne more izvršiti pravočasno, pobijamo tja koga osebno in mu je seveda treba plačati. To nam povzroča večje stroške, kot poroča no že na prejšnji seji, in vrh tega je tiek podražen.
Prej «no dobivali iz tiskarne odtknke v urad in jih tu ko-regirali, sedaj je treba hoditi tudi to delo vršiti v tiskamo. Lkst sedaj vlagamo v torek dopoldne, prej pa smo ga ob pon-deljkih pozno zvečer.
Glede koledarja se bo obrnil na sotrudnike s prošnjo, da naj svoje spise pošljejo do časa, po katerem bo mogoče izdati koledar tako, da ga dobe naročniki do začetka decembra. Vsled vojnih razmer so zapreke tudi pri teh delih povsod, na primer v tiskarni, na poŠti zamude, in delavcev manjka. Upa pa, da se bo z dobro kooperacijo vse izvršilo tako da ne bo nobenih zakasnitev.
Sprejeto na znanje. Godina predlaga, da se jima da vsakemu za potne in druge stroške ter ta izredno delo pri v Girardu. O., in v Sharonu, j Majskem glai*u $25. Podpira-Pa.,5 Anton Zomik iz Hermi- no in sprejeto brez ugovora, nieja.	i Predlagano in sprejeto, da
Navzoči na seji dne 7. maja Filip Godina, Fred A. Vider, Frank in Angela Zaifcz, F. S. Tauchar, Anton Zaitz, Ivan McJek in Chas. Pogorele«
U&otna Joško Oven in John Kak.
Predseduje» Vider.
Zapisnik prejšnje seje sprejet s .popravkom Antona Zait-za, ki pravi, da zapisnik prejšnje seje dela vtis, kot da on ni zadovoljen s knjigo "Ženin iz Amerike" in da se bi moralo namesto nje ¡(zdeti kaj drugega. Ne, on ni bil proti tej knjigi, dejal pa je, da priporoča za prihodnjo knjigo ponatis Vladimirja Levstika "Pravico kladiva", ki bi bila za naše či-tatelje po njegovem mnenju še 4To>j privlačna.
Poročilo upravnika
Ulpravnik Chas. Pogorelec je poročal med drugim:
Glavno delo pri JDTD meseca marca m aprila je bil Majski glas, ki smo ga zaključili z najboljšim uspehom tudi v gmotnem oziru.
Oglasov vanj smo prejeli več kot še v katerokoli prejšnjo maj.sko izdajo enake ve-Hkcjti, in celo več kot v izdajo leta 1935, ki je bila posvečena 30^!etnki Prcletarca in obsegala 116 Ftrani. Vseh oglasov rmo letos dobili za vsoto $1,-477.50, od tega okrotf $500 za pozdravne cglase. 438 tak iti oglasov je bilo po dolarju, o-krn? 200 pa po 25c, nekaj pa po 50c. Tudi če ne bi bilo teh oglasov, bi bila vsota tudi «a
torej je imel 16 strani več kakor lani. Vzeto vse v obzir, .«matram letošnji Majski glas za nepričakovano velik uspeh. Ti kali smo ga nad 3,000 izvodov. .	,) 4
Kar se Proletarca tiče, je dobil v aprilu 29 novih naročnikov, obnovljenih naročnin je bilo 105, eitatli pa emo jih 22. Od teh so nekateri kmalu potem ko lirta niso več prejeli že poslali naročnino, Uspeh pri listu torej ni tak kakršnega ai bi človek želel, a nekaj ga je vendarle.
Dodam naj še, da je bil nekaj ča«a na agitaciji za Proletarca in druge naše publikacije v vzhodnem Ohiu, v bližnjih naselbinah v W. Virginiji,
JOS. E. DAVIES h u prtém.t rmmprmr t p*li«ifmh krofih, v tisk«, in rs saradi film« Mi..¿o« t« Mmc»«". •«•» po nj«t«*i fc»jifi Ut#«a imana. N«4avna i« 4, wri¡\ .»ojo "4r»fa m4«ijo t »lo«k*r. kamor ga ja potlal prod-*«4n.k Roocavalt • potaWaim ptemon* šo Slatina. Na>a| ja Davia« prinatal ••taka ta »pno Stalinava p4«ma Raa«a*alta. Gamja ja Daala« • .vojc «apa-éatano aklaaka, a kalaH ja aa«al na polata praka Sibirija. Pacifik« In Jal)a a Waskinglan skrivnostna piama.
Daaia« ja In4i la »raja mitija sola ^kra áramalisiral, émnl na ata r* «*nji saclafi.
naj tiskarna od tvoje podražitve za tisk popusti toliko kot nas stane po sedanjem načinu povprečno na mesec pošiljanje kopij. To nalogo naj s tiskarno uredita upravnik in urednik.
Računi JDTD. član nadzornega odseka Anton Zaitz poroča, da so pregledali poslovne knjige JDTD, to je, dohodke
in izdatke naših treh publikacij in knjiga®ne cn, F. S. Tauchar in Angela Zaitz. Ker je v uradu ena mu* manj, se p.a nadzorni odsek v upravništvu ni moglo prirediti poročila v končni cbliki že prej, zato so bili računi prirajeni in knjige pregledane šele v aprilu.
Prečita se vsa računska poročila od leta 1941 naprej in nadzorniki Anton Zaitiz, F. S. Tauchar in Angela Zaitz, ki so jih pregledali, ugotavljajo, da so v redu. Navzoči njihovo poročilo od<jibre.
. Upravnik doda, da se bo v bodoče potrudil pripraviti račune za nadzorni odibor mesec po Zaključku vsake polovice leta.
Dalje poroča upravnik glede agitacije za list. Naj se zamisli kampanjo brez posebnih natgrad, izda pa naj se proglas na one naročnike, ki bi bili pripravljeni pomaigati. Aktivni zastopniki pa bodo itak storili vse v svoji moči.	»
K temu govore Godina, Anton Zaitz, Taiuchar in Angela Zaitz.
Tauchar predlaga, da naj eeetavijo kampanjski proglas k pridobivanju novih naročnikov upravnik, urednik in Jo-.ško Oven. Podpirano in sprejeto.
Anton Zaitz govori o de4u potovalnih agitatorjev, kakor je Anton Zomik, in o. malih dohodkih, ki jim niti za hrano in voz n in o ne zadocrtujejo, če bi morali vse sami plača t L Treba je kaj uikrenilti, da se jih za bo delo na potovanjih boljše odškodmje.
Upravnik pojasni glede provizij in o drugem glede takih lgjtacij.
JSZ.—Tajnik pravi, da od prejšnje do te seje v Zvezi ni bilo sprememb. Aktivni 6lani *> večinoma zaposleni za S. A. N. S., pomožno akcijo in pa v industriji. V klubih više svoja običajna dela, da se te (postojanke vzdrži, ker pride čas, ko jih bo delavstvo nujno potrebovalo.
Prosvetna matica. — Tajnik pravi, da glavni problem je, kaj nt bomo izbrali za letošnjo knjigo. K temu govore Anton Zaitz, Godina, Molek, Tauchar in Vider. Odbor bo poskušal kaj več poročati na bodoči seji.
Razno.—Anton Zaitz vprašuje, če -e je San*u že dalo vsoto, ki je bila določena, da se jo orLipava iz sklada poverjeni-Hva JRZ. Pravi, da je sicer glasoval proti, a ker je bila večina za, smatra, da je najboljše stvar Hvršifi Čimprej.
F. Zaitz meni isto. Pogorelec pojamuje, da je pogrebno naj prvo sklicati sejo poverje-nfttva, da obe skupini uradno potrdita izid glasovanja, namreč zaupniki SNIPJ rn JSZ, in potem izplačilo oni edebre, pred no i>e ga more izvršiti. Ako bi SANS ta prispevek nujno potreboval, bi se to že izvršilo, a bo .se v kratkem.
Splošne . zadeve. — Sledila jc fploAna razprava o delovanju SANRa, o razlikah v mišljenjih, o delovanju Čehov in raznih drugih zadevah, ki je bila izigolj informativnega ana-čaja. Udeležili so se je vsi navzoči.
Joško Oven, predsednik.
Frank Zaits, zapisnikar.
Seja kluba it. 1 JSZ bo ta petek, in na nji zanimivo poročilo
Chicago. — V petek 25. junija se vrši v SDC seja kluba št. 1 JSZ, na katerem bomo čuli poročila o naših rednih aktivnostih, in potem pa bo razprava o relifni in politični akciji ameriUcih Slovencev ter o njenem razvoju.
Podpora Španiji
Izvoz Zed. držav dvakrat večji kot v prejšnji vojni
Izvoz raznega blaga iz Zed. držav zaveznikom je znašal v tej vojni že 18,000,000 pon, ali dvakrat več kot je znašal ameriški izvoz v vojni lota 1917*1$.
Ne le da je bil tovor že do-sedaj dvakrat večji, nego je . pot povprečne pošiljatve še enkrat daljša kakor v prejšnji vojni.'
Nad 17 tisoč naših vojakov v ujetništvu
Vojni tajnik Stimson je, nedavno dejal, da je 17,083 naših vojakov v ujetništvu, izmed teh 11,307 na Japonsk m. 3,312 v Nemčiji in 2,464 v Italiji. Veliko živil in drugih potrebščin se jim pošilja iz Zed. držav s posredovanjem Rdečega krrža.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
naaa k»j»«»ca, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vpra&anj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic is zgodovine Ze-dihjenih držav, v II!. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine država.
Cena knjižici ja uao 50 cantaa • poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICACO 23, 1LL.
CHICAGO, 1LL.
Na zabavaj sejah in drugih priložnostih se spomnite tiskovnega sklada Proletarca.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
mmm»m>mm»mmmim»<
! ' PRISTOPAJTE K
: SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI <
; NAROČITE SI DNEVNIK ;
| "PROSVETA"
! Stana sa celo tate $6.00, \ pol lata $3.00
| Ustanavljajte nova dru*tva. ; • Deset ¿lanovOc) je treba ta , I novo društvo. Nsslov *a list in |
ta tajništvo je: •
2657 S. Lawndale A ve. < CHICAGO 23, ILL.
Dr. John J. Zmrtnik
PHYSICIAN mmd SURGEON 3724 West 26th btreet
Tal. Crawferd 2212
OFFICE HOURS;
1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. snd f.un.) • 6:30 ta 6:30 P. M. fCxcept Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridfaway Aft. Tal. Crawfard 6440
If na answar — Csl A«.tin 6700
Španiji je bilo poslanega rz Philadeliphije v ipanskih in portugalskih ladjah nad 200,-000 ga Ion boljAih petrolej^kih produktov, veliko kurivnega olja in razne druge potrebščine. Vse poftiljatve ao bile iavr-Aenei z dovoljenjem državnega oddelka.
♦ tMIMHMMMMtMMM*
i BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
A Yugoslav Weekly Devoted to' the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF v J. S. F. And Its Educational Bureau
proletarec
education
organization co-operative
commonwealth
NO. 1867.
Pnbliskod Wnkly »I 1301 Se. La wedele Ave.
CHICAGO 23, ILL., June 23, 1943.
VOL. XXXVIII.
Charity to Avoid Taxes
The bulk of Edsel Ford'« holdings in Ford Motor Company have been bequeathed to the Ford Foundation, en institution for the promotion of "scientific, educational, and ck ritible purposes," and eventually his father's shares aie likely to find the turtne rertin/ place. Is this generaus gesture or s device for dedsing taxes and perpetuating the Ford family's industrial power? Fairly clearly it is the hitter, for if estste snd inheritance taxes were paid on the whole Ford fortune it would be reduced by at least 75 per cept. The family would still be comfortably situated as regards income, but a majority of the Ford holdinga would probably have to be liquidated to satisfy the demands of the Treasury. But turning over t>e majority of its stock to the foundation, however, and by sacrificing income, the family can retain power over the industrial empire indefinitely. This delightfully simple solution to the multi-millionaire's great problem is made , possible by the exemption from all estate duties of bequest« for "the public welfare." In the case of the Edsel Ford fortune it means that a mere ¥12,000,000 or so will be paid to the Treasury instead of upward of $150,-000,000 if the whole had been subject to inheritance taxes. The Fords are not the only rich men to take advantage of a legal loophole which Congress ought to close in the next revenue bill. Income-tax payers can claim exemption for gifts to charity only to the extent of 15 per cent of their taxable income. Perhaps tax-free bequests should be limited to the ssme extent But in any case exemption should be refused in esses where the beneficisry is an otganisation controlled by the family of the donor.—The Nation.
TH5 MARCH OF LABOR
A Blow For War Unity
In supporting repeal ef Chinese exclusion, the CIO hss struck a telling blow against racial discrimination, to establish the sincerity of our war aims, and for unity'of the United Nations.
Japanese propagndista have long made capital of the fact that, while the Chinese sre our allies and we declare we are fighting for equal treatment for all nations, we discriminate «gainst them in practice and deny them the right to become American citizens.
The excuse that the Chinese exclusion act is designed to prevent mass immigration of low-wage labor is pretty threadbare by now. For if the same quota provisions were applied to the Chinese as are applied to all other nationalities, it would mean admitting only 107 a year.
None of the labor arguments against mass immigration apply to repeal of the present complete and discriminatory exclusion of Chinese and the denial of naturalisation rights to them tAat are accorded to other nationalities.
Yet politicians have long resisted repeal of the present law on the grounds that to do so would offend labor.
In supporting repeal, the the CIO not only punctures this argument but also maintains the consistency of its opposition to all forms of racial
discrimination.
Repeal of the present law is essential as evidence of American good faiht in support to the Atlantic Charter, and as necessary step toward victory for the United Nstions.—CIO News.
LWo*t" HA/f ALWAYS ercOOSSCTO a« ONION LABCL AS A MAB* OS QUAtlTV AMD VAlUfr. -Str» IS tMC ONION lASCL 1MAT
lOSNflFieS A ONION-MAP» HAT.

Sound Advice for American Doctors
The Washington "Star" notes with approval a statement by Dr. T. C. Rmitley, general secretary of the Canadian Medical Association: "Health insurance is sround the comer—in people's mind. They want it. Inevitably
it will come.
Dr. Routley urges his fellow members of the medical profession to sssist in perfecting the legislation now before Parlisment Such cooperation, he argues, will aasure the doctors fair treatment •
The "SUr" expresses the belief that health insurance Ik just as popular in the United Sûtes as in Canada, snd it urgee American physicians to follow the example of their Canadian brothers.	£
Thst would seem to be the sensible course, bot, unfortunately, many of the leaders of the American Medical Association, headed by the highly vocal Dr. Fishbein, seem preps red to bitterly oppose any step in the direction of what they scornfully describe as "socialised medicine." It is to be hoped that wiser counsels will prevail. .No one wsnU to hurt the doctors, but the American people need better medical care and they sre going to get it.—Labor.
What They Say-
"We English-speaking Americans are only half the Americans of the New World. The-other half, whether they speak Spanish, Portuguese or French, whether they speak Quechus, Aymara, Guarani, Aateca, Mayan, Taraacan, or any other Indian tongue —whichever they speak, they ere all good Americans, too. Many of them have a longer and prouder lineage than you or "I"
Vice-President Hear? A. Wslloco
"It makes little difference to the lsd in the foxhole on some fever-ridden island in the Pacific whether the boy next to him is a Jew, Catholic or Protestant All he wsnU of him is courage and good marksmsn-ship. It is s matt«^ of slight consequence to an officer on the bridge whether a gun is manned by men who worship God in a Catholic or ProtesUnt church or in a Jewish synagogue. All he wants of him is courage and perfect teamwork." Secretary of the Nary Frank Knom
"We have surmounted meny serious dsngers, but there is one grave danger which will go along with us until the end. That danger is the undue prolongstion of the war. No one can tell whst new complications and perils might arise in four or five more years of wsr, and it is in the dragging out of war si enormous expense till the democracies are tired or bored or split that the main hopes of Germany and Japan must now reside.
"We must destroy this hope as we have destroyed so many others ... we must be aware of every tendency, however natural, which turns our minds or* energies from the supreme (Objective of the general victory of the United Nations." Prime Minister Winston Ckorchill
"You csn achieve nothing by flght-ijw a war and then just signing a piece of paper. Being in the war Is not enough-—it will merely get you where you can start working for a
better world. If we want a better world — and if we are to have a better United States we need a better world — we have to go on working for K. Fighting begins ponsibUity, not ends it."
Gunning for Lewis
We hope the rank and file of the United Mine Wotkers will refuse to "fall" for the campaign which reactionaries and "liberals" alike are waging to destroy the prestige of John L. Lewis.
We believe they will recognise those smear editorials for just wh~t they are: an attempt to undermine and destroy a labor organisation by attacking a leader. *n»e game has been played before and the miners should be familiar with it
As we see it Lewis is doing what all workers will hsve to do in the final showdown between temselves and the own era He is standing upon his iighta. And he is "defying the government" only because the administration did openly whst govern men U of aU class societies do covertly; that is, stand between the exploited snd the exploiter for the protection of the exploiter.	r .
Especially sre we nauseated by the attempt of to^- scribes to portray John Li Lewis and hia miners as foes of American workers on the fighting front Dven though many worker-soldiers may fall for Jhat argument, it is still s lie. First, it would be just as easy to get coal mined by cracking down on the operators as by browbeating the miners. But second, and more mportant ia the fact that the best service we on the home front can do for the boys abroad is to combat bureaucracy and regimenUtion as it has been eeUtfblished for tl^e maintenance of capitalist class relationships.
This is not sn all-out endorsement of Lewis snd all his work. We don't know how his mind is working now or what he would do if he had the unprecedented power that has now been vested in the President of the United Sutes. But, on the face of things, it seems that Lewis is a labor leader who just won't sgree to permit a government bureau to tell him what his duty is to the men he represents—a leader who. in the present insUnce at least, just won't be an administration "yes-man."—Reading Labor Advocate.

FAKE GROUP HIT
One of America's most vicious snti-labor organisations, the false-froift "Associated Farmers," faced % blow where it hurts the most—on iU "pocket nerve."
3TÏ
BAH OH FREE SPEECH
The National Associstion of Broadcasters recently adopted a new code ruling that could be used to bar sll labor radio programs.
This associstion of the big business interest* that control the air has long arrogated to itself «he authority to ssy how much free radio speech the American people may enjoy.
If you have sosp, cereal or candy
A National Labor Relations Bosrd trial examiner, Frank A. MouriUen, !	or	profit-msking
proposed that the board enjoin the in mind- th* »"option leU you buy
fake "farmers;' outfit from soliciting or ^collecting shy money which may be used "in whole or part" to trample on workers' righU.
DIM THOUGHTS
Two young ladies were walking down Fifth Avenue. Suddealy one cut looss with a piercing shriek. KL©ok,M she cried In amasement
"What if so terrible?" asked her friend. "Tksy are only midgeU."
"Thank goodness," said the other girt, greatly relieved. "I thought for s minute they were rationing men."
THE CARPENTER
By C. A STUDDERT-KENNEDY I wonder what He charged for
ehairs at Nasareth, And did men try to beat Him down And boast about it in the town— "I bought it cheap tor half a crown From that mad Carps nUr?"
And did they promise and not pay, Put it off to another day; Oh, did they break Hia heart -that way,
My Lord, the Carpenter?
| wonder did He have bed debU, And did He knew my fears and * frets?
sll the timo you like; and the public can't get entertainment or news without being plagued with unwanted commercial sol iciutions.
But labor orgsnixstion^ representing millions of American workers, have long boen told by our self-ep-pointed radio dicUtors that they can't buy time to bring their viully important message to the ears of the public. , :
Under the extrs-legal code of the NAB, labor programs are classified as "controversial"—unlike discourses on the doubtful merits of Cninchy-Crunch, or the personsl opinions of a business-hired news com menUtor.
So the NAB code has decreed that labor Organ Isstions may be "given" but not sold radio time. This seriously limiU the jimount of time they may have and plsces them at the mercy of frequently biased station owners.
** A new paragraph has been added to the NAB code denreeing that "time should be neither given nor ; sold" for programs involving "solicitations of memberships In organise-' tions, except where such memberships are incidental to the rendering of commercial services such as an Insurance plan either in respect to casualty to life or property, or for membership In the American Red Cross or like onranlia tions engaged In charitable work."
The NAB ecde might now be ap-n almost any kind of program, since any fair \ labor's constructive ac-
tivities should logicslly result in in-creesed membership.
Radio braodcasting is supposed to be operated in the public intereM. How much longer can we tolerate such denials of free speech by business dictators, who want to control the air for their privste intarest snd without regard to the rights of America's woiicfng population? — The Montana Labor News.
NATION FACES BIG HOUSIHG SHORTAGE
Naw York,—When the war is over, Uncle Sam will ,be fscing a housing deficit of between 15 billion and 20 billion dollars. Thst's the estimste of H. J. Johnson, president of the In-stitute of Life Insurance. He ssys this "deficit" will justify a housing program calling for five or six billion a yesr for four or fivs years after the war, and that would go a long way toward meetisrg' post-war employment needs.
PLUCK-ME STORES ARE HIT BY "FIRST LADY'.'
Mrs. Franklin D. Roosevelt sdded her voice to a chorus of condemnation of the "phfek-me* stores maln-tained by coal mine operators.
She said they sre altogether "bad," pointing out they keep employee consUntly In debt and contending that • worker with debt hanging over his head is not a free man.
Capitalism by concentration of wealth creates conditions In which dicUtorship and sutocrscy can resd-ily flourish. Co-operatives, by distributing wealth to consumers, mske for the preservation of political and social democracy. There is no equsl-ity smong men of differing degrees of wealth. Those who control a nation's wealth will eventually achieve control of Its poHtical and social institutions. — Ellis Cabling in his book, Co-operatives in America.
GROUP OF "PATRIOTS" FEATHERED OWN NEST
Jersoy Farmer Says He Got
$47.000 a Year far Just Doing
Nothing
Philadelphia. — "We're Just a group of (patriotic men who wanted to help the war effort" testified Huston Rawls, a New Jersey farmer, in bankruptcy proceedings here, and he went on to explain:
The "patriots" founded the Har-risburg Foundry and Mschine Company with a capital of $l,t)00. Then they got a $6,000,000 war contract from the Maritime Commission with s #1,900,000 down payment The contract was cancelled when the company did not deliver, with Uncle Sam "holding the bag" for more than $300,000.
Meanwhile, Rawls ssid, he was paid $47.000 annually, which he nsode no effort to earn because "his duties were not defined." Salaries of other officers ranged from $18,000 to $25,000.
The company borrowed $¿50,000 from a Boston bank, which is trying to recover something through the bankruptcy proceedings.—Labor.
THE RESURRECTION OF FRANCE
Three years ago the French Republic was given up for dead. Seven months ago it was revived, albeit in ghastly csricature snd on condition that it be governed by one of the men who had betrayed it Six months ego, with the death of Dar-lan. an effort was made to establiah in power a man who, while loyal to Frence. was hardly to be counted a champion of liberty. Today France once more has an army in the field, a capita] at Algiers, snd, if not a full-fledged government, at least a respected and self-respecting trustee of its traditions and its sovereignty. Thus the political nature of this war asserts itself despite all attempts to treat the struggle in strictly military terms. For this consummstion, long snd devcutly wished, one man is entitled to the plaudits of the demo-era tic world General Charles de Gonile. Through three yesrs of rebuffs» scarcely veiled hostility, snd diplomatic scheming, he has held to his unalterable resolve to keep Fiance fighting until the invader is ousted, the Republic restored, and the people given an opportunity to start afresh with a government of their own choosing. General Giraud has bad on his side the bulk of the growing French army end the weight of Anglo-American diplomatic favor. De Gaulle has had on his side an un-<fuenchable persistence — and the loyal support of the mass of the (French people. This loyalty, discouraged by his political foes whenever possible snd belittled by propagandi, hss been msgnificenty demonstrated by the wave of joy and enthusiasm that attended his arrival in Algiers. The newly formed committee which will govern the French Empire until the liberation of France itself ha* a thorny path to follow, but its composition offers hqpe, and friends of France can only wish it well.—The Nation.
It Makes a Difference
The many cmck-ups of U. 8. military planes st training bases snd else where in this country, resulting in heavy loas of lifs smong youthful American aviators, hss been ettributed in part to defective units plsced in airplane motors by certain big eOmpaniee, with the Curtiss-Wright firm ia Ohio being one of the chief offenders. ""
Investigations reportedly disclosed that plane plant inspectors were forced, under penalty of demotion or discharge, to peas motor parte thai were known to be defective. The aim of the company was to increase production regardless of the ultimate consequences.
This latest reveletion about the airplane motors is even more scandalous than the disclosure of the 28,000 tons of infsrior steel plates sold by the Carnegie-Illinois plsnt of U. S. Steel to Shipbuilder Henry Kaiser. It will (be recalled that the tanker, in the building of which the defective ateel plates were uaed, broken in two and aank in its mooring dock.
While the tanker fiaaco resulted in a big loss of money, time and effort the defective airplane motors hsve been responsible for the deaths of fine American boys who were patriotically and gallantly serving their country in its globsl joust with the Axis powers.
One notices that the big daily press isn't shouting for the blood of the industrialists who ere attempting to increase their already fabulous profita st the expense of the lives of youthful Americans, as well as at the expense of American taxpayer. But let a group of workers take action in an effort to improve their conditions and miserable living standard and the so-ca41s>(l free press goes to any length to vilify and smear them. Advertising, ap-psrently, pays in more thsn one way.—The Progreesive Miner.
Freedom from Wont
The social security program introduced in Congress by Senators Wagner and Murray and Congressman Dingell is a measure of far-reaching itn portince both for aiding our war effort now and for approaching the goal of freedom from want
The proposed amendments to the Social Security Act follow the lines of many recommendations for which the CfO bas long been fighting. In rentrai they will have the wholehearted support of all organised labor.
The whole program ia directed toward assuring an income to all Americans, no that ter what hazards overtake them.
It is designed to set aside reserves now, to cushion the country against post-war unemployment and other economic troubles resulting from the return to o peacetime economy.
Hhiactment of this program is of psrticular importance to the men in the armed forces and to their families.
The social security program now before Congress seta up improved met hinery for finding jobs. It extends protection to large numbers not covered by the present law. It broadens and improves old age a*d survivors insurance and unemployment compensation. It also launches g new program of health insurance.
One important aspect of the program, which will probably draw much reactionary opposition, is that it replecee piecemeal and inadequate state systems of unemployment compensation with a federal system wider In coverage and more adequate in protection.
The bill does not include everything that should be done, and improvement of certain features may still be needed.
But, in general, it is such a tremendous step forward* toward the goal of rfesl social security that every effort must be mobilised to overcome reactionary opposition and to secure its enactment.—The CIO News.
RICKENBACKER AND THE COAL MINERS
Why don't the newspspers of this nation take time out from knocking John L. Lewis and his miners to say a wot J nbout wh?t Eddie Rick on -backer, super pstriot, is doing to the economic situation?
Wt have it from our own local press that Captain Eddie cleaned up the ti ly rum of $36,519 last yesr as president and director of Eastern Airlines, Inc.
Compare "Riik's" worth to the general puibiic as e> president and director with that of men who take out the coal that warms the nation and keeps the industries running. Why, Rkkenbacker could go on strike from now until hades freetes and the war effort wouldn't be hurt one bit I
And then compare a miner's with Rickenbacker'a "take."
And where does the money come from to pay Rickenbsoker? Why. from the 10% of payroll that mine:* snd other workers sre putting Into bonds snd from the even-larger taxes thst are levied on ell of us.
Oh. yes, we know; It's perfectly l<«al for Rickenbacker and his kind to be a drain on the general economy. And it's illegal—or nearly so —for miners to take a reat
Well, that's just one of the things thet's the matter with this Isnd of ours. The laws sre pointed the wrong way —because workers haven't learned how to strike at the ballot box.— Reading Labor Advocate.
Economic Trends in Modern America
By SCOTT NEARING
7 t
Enthusiasm, courage and devrtion will s.complish wonders, but there sre limits which even they cannot pass. No matter how strongly we feel c bout things. 12 inches will still make s foot, wster will freese at 32 degree«,' snd if you eat your cake you cannot elso keep it
Recently the National Wsr Labor Board cslled upon the striking rubber workers in Akron to go beck to their Jobs: (1) because the stoppage menaced national security, snd (2) because the stoppage violated the unions' no-strike pledge. The workers answered, in effect: We must est. The (wo parties to the dispute were thus talking two different languages.
The WLB ia trying to hold down | wages and thus prevent inflation. Workers in rubber, auto construction snd cosl mining must est snd provide their fsmilies with the necessities of life. The difficulty goes back to the proposition that you cannot eat your cake and have it too.
Congress is now considering srmy snd nsvy appropriations for the coming year. At the moment it Seems that the army will get 72 billiona; the navy 29 billiona.
Thia makes a total of 100 billions out of an annual income around 150 billiona. Food, clothing and equipment poured into the war machine are no longer available for civilian consumption.
Withdrawing a big slice of commodities from civilian consumption leads consumers to bid for the re-msinder. Since pricoe are not rigidly fixed, the result, either Socially or in the black market will be price increase.
Rubber, euto snd other workers find themselves in this predicament: Their wages are fixed; the cost of living is rising.
"Not so," replies the Labor Dept. and the OPA. "Here are the official price schedules."
"We cannot fill our market baskets with the price schedules,** sns-wers the workers. "You may talk all you please ebout potatoes at 6c e pound. Those we buy are costing us 10c. If we refuse to pay the 10c, we get no potatoes.
Washington cannot have it both ways. If the ad ministration wants 100 billions for the armed forces, dviliane must take what Is left. If the supply of civilian goods is less
thsn the demand, prices will rise unless they are rigidly held down by law. If prices rise, workers must get more wages or go hungry. It is not s matter for argument or for emotional appeals. If the price of potatoes doubles, the potato consumer must spend double the money or else go without potatoes.
WHAT TO DO WITH GERMANY?
In my personal opinion, we should agree on the problem of Germany on the following six major principles:
* 1) Nazism must be completely eradicsted.
2)	All territory taken by threat, force, or violence must be surrendered.
3)	Germany should be found guilty of provoking the second World War; and. in accordance with the terms of the Atlantis Cherter, she should be held disermed.
4)	Her guilt should be dearly established. War criminals when found guilty should be punished without mercy or delay.
5)	When the difficult transitional period of internal fighting and violence is over, the Prussia of 1»S3 with her Herrenvolk and goose-stap-P»ng mentality should be newly o. ganised, her military and Junker ruling class rephced once and for ell time by a democratic regime, and the whole of Germany must be put under very strict International supervision for a definite period of tt*e Her people ehould be re-educated and completely demoeratised. But lat us not be led to believe that anyone other than the new Germany *«rself can make the* re-education • reslity. I know that it will be a long-term measure. It will involve profound ehangee In the social and Political structure of Germany, as well as in the methods ef training a better generation.
«) Somehow or other, Germany and the German people muat undo, at least partislly, the almost incre dibly Inhuman harm they have done to the occupied countries and their inhabitants. The main burden ef this task should certainly fall t^ Germany It must not be forgotten, however thst the other Axis Powers, to p
or leas degree, share Oer mnny's guilt.
Edward Benes, "The Future of Europe - (Council on Foregin Rets tions, New York City, May IP. 1943.)