Poštnina platana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 3. SEPTEMBRA 1927. ŠTEV. 35 VlAROČNlNA ZA-7VGOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA* INOZEMSTVO 1EDODATI POŠTNINO/OOLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN • I 50, POŠT. (EK. RAt 13.188 A /A\ vredniItvoinvprava V-VČITELISKI-TIJKARNI/ 'noKOPiti-je-NE-vra-^aio/anonimnido- *PI$I' $E • NE ■ PRIOBČV-1E10/P0 {TNINA- PLA-XANA V-GOTOVINI TELEFON STEV. MM. Orjunašil V nedeljo 2. oktobra vsi na razvitje prapora Orjune Gaberje! Dr. Korošec in razpad Avstrije: Osvoboditelj Slovenije. Poslednje čase si je nadel za posebno nalogo dični škofov list peti slavospeve in plesti lavorike največjemu živečih Slovencev in enemu prvih politikov zunanje in notranje politične branže, kar jih nosi zemeljski planet — učencu jezuitov in doktorju Antonu Korošcu. Ker mu za to himnopojstvo ne zadostujejo samo poslednja značajna in velikanska zunanje ter notranje politična dela, premiljene stranke ljudske svobode in svobodomiselnosti, o Kateri.h veličini se je imelo priliko prepričati dobro slovensko ljudstvo sele po epohalnem Ptujskem govoru, ki je pravcati mejnik v razvoju jugoslovenske zuna/nje jpolitike — ie posegel list verne braniteljice sv. vere in katoliške Slovenije tudi v Polpreteklost in odgrnil skrivno zavezo, za katero so se skrivala narodnim očem silna dela dr. Korošca, kot rušitelja Avstrije in apostolske dinastije 'najpobožnejših Habsburžanov. Odgrnitev jpa je izvršil neki »Justus«, ki je započel svoja epohalna historijska odkritja s svetopisemskim izrekom: »Blagor ubogim v duhu!« in okrcanjem vseh, ki še biso pozabili, da je bila stranka, kateri načeljuje danes slovenskih junaških tigrov zbora, prvi dirigent "77 še pred desetimi leti stranka sna-Zl’lcev cesarskih škornjev in oblizo-valcev c. kr. črnožoltih skled. Potem uvodu prihaja nova svitla zvezda na nebu slovenske historogra-fije^k jedru v znamenju devize: »Naj bo jasno!« in ikonstatira: »da se ima naša sedanja država zahvaliti samo dr. Korošcu, da je dobila tudi Slovenijo in da se imajo Slovenci samo njemu zahvaliti, da so Postali državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri so obvarovani narodne smrti in v kateri lahko svoj jezik in svojo samobitnost s pametno politiko razvijajo«, in to pa zategadelj, ker ni pristal na rotenje cesarja Karla, da se 'zreče v imenu Slovencev za Avstrijo, katero bi tvorile notranje avstrijske dežele pod habsburško kro- L I S_T E K. Iz dnevnika Koste Pečanca. Zavzetje Prokuplja. Ko so vstaši vkorakali v Pro-kupije so postavili komandantom mesta poručnika invalida Marka Pavloviča. Pavlovič je bil deset dni komandant mesta in se je potem, ko so se morali vstaši umakniti, z njimi povlekel v planino. Po osvo-bojenju Srbije je naši Vrhovni komandi predložil referat, v katerem o zavzetju Prokupfja pripoveduje sledeče: »17. februarja okrog 5. zjutraj je Pričela borba okrog Prokuplja. Bolgarska vojska je bila razporejena v ^Posredni bližini pred mestom. Tu te stopila v boj in se čez nekaj časa l,maknila nazaj v mesto in potem v okrožno zgradbo, v tej borbi pred mestom so^ Bolgari izgubili eno strojnico in šestdeset do sedemdeset ranjenih. Vstaši niso imeli izgub. V mestu se je borba nadaljevala uo opoldne. V okrožni zgradbi so 01,1 vsi Bolgari, vojniki in meščani no. Da pa to zaslugo dr. Korošca »Justus« kar najbolj podčrta pri-devlje še: »Čast in bogastvo ie čakalo dr. Korošca, ko bi bil ustregel prošnjam cesarja Karla. A on ie ostal stanoviten. In rešil je s tem Slovenijo za Jugoslavijo!« Naj bo jasno! Narod jugosloven-ski cu.i! Nisi bil ti tisti, ki je po vseh peklenskih mukah, trpljenju in brez-primernih žrtvah osvobodil zasužnjene Slovence ter pripoji! Slovenijo Jugoslaviji, nego voditelj slovenskega ljudstva, Anton Korošec, ki je vodil borbo za Jugoslavijo v okviru habsburške monarhije in to v času. ko je moglo vsako politično dete izračunati na prste, da bo Avstrija morala propasti. Osvoboditelji Slovenije niso bili jugoslovenski dObro-voljci. ki so umirali v tisočih po Do-brudži in Kajmakčalanu, kakor tudi ne vsi tisti nešteti, ki so podkopa-vali temelje habsburškemu cesarstvu in za to romali na Suhe bajerje in olesnive kaz^mate. nego — «*i doktor Anton Korošec — predsednik velemožne SLS, ki se ni dal premotiti po zapeljivem trenutku in »podlegel očarljivemu vplivu cesarskega nositelja habsburške krone« (o katerega očarljivosti krožijo kaj interesantne dogodbice). Spričo tolikih zaslug za osvabo-jenje Slovenije po ministru dr. Korošcu ni^seveda pripisovati niti lasu pripomoči^ Jugoslovenskemu odboru in njegovim pobornikom. ki bi morali po logiki gospoda »Justa« ostati doma in z brisanjem parketa po Schonbrunnu ustvarjati temelje Jugoslavije. Ne vemo, kaj je deja! k tem naj-ncvejšim odkritjem gospoda »Ju-stusa« gospod dr. Korošec, in da li smatra tako grdo falsificiranje zgodovinskih dejstev na račun svoje osebe ooortunim. Vemo pa eno in to je, da naj gospod dr. Korošec hvali Boga, da ga je navdahni! ono uro, ko je pod vplivom velikega Ju-goslover.a dr. Evangelista Kreka, pristal na jugoslovensko tezo in postavi! s tem tedaj sebe in svojo partijo pred narod kot boriteljico za jugoslovensko idejo. Ako bi se tedaj ne odločil za ta korak, bi bil šel tok časa preko njega in bi danes — morda — celo v dobro naroda, ne igral prav nič večje uloge, kakor katerikoli bivših šustercijancev, ki so kot zvesti prijatelji pokojnega dr. Šušteršiča sledile le temu po dobrih in slabih potih do konca. O tem je premijer SLS lahko tako trdno uverjen, kakor je o tem, da je dvakrat dve štiri. Kar se pa tiče podčrtavanja moralnega karakterja dr. Korošca, ki ni podlegel časti in posvetnemu blagu. pa smatramo, da je le> to na naslov prvega krščanskega moža in katoliškega svečenika Slovenije, ki mu v smislu nauka velikega Učitelja ne sme biti niti za s^avo niti za minljivo bogastvo tega sveta več kakor jdeplasirano ter preje, kakor zadovoljiv poklon. Da pa ne bo objela še kdaj zavoljo te silne moralne jakosti gospoda dr. Korošca kaka sentimentalnost, bodi odločno povedano, da so bili v ustili dneh, ko je 011 razgo-varjal o usodi Slovenije z avstrijskim cesarjem, bedel nad njim še nekdo drugi ter pazno motril sleherni njegov korak, kateri bi lahko dovedel v slučaju, da bi klonil ped »očarljivim vplivom nosilca krone«, samo njega do povišanja od tal, nikdar pa ne Slovenije v kako državno tvorbo. ki so jo zasnovali po alkoholu zastrupijeni možgani poslednjega Habsburžana. A. V. Zbližanje z Bolgarijo: Jugoslavija na pohodu. Pečanac in Vojinovič sta prišla z zarobljenim komandantom Kur-šumlijo in z bolgarskimi uradniki 0 Rešetih pred Prokuplje. Tu so jih čakali četni komandirji in meščani in jih pozvali, da so vstopili v oni del mesta, ki ni bil obstreljevan iz okrožne zgradbe. Najprej so se zbrali v hiši Djoke Mladenoviča na dogovor. Temu dogovoru so poleg Pečanca in Vojincviča prisostvovali še vsi četni komandirji in podporučnik Drljevič. Kot vedno je 1 tu Pečanac povdarjal. da je vstaja prezgodnja in da je treba najti način, po katerem bi bili meščani in seljaki rešeni gorja, ki jim je bilo prizadeto' po krivdi nepremišljenih yodij in someščanov. Toda s svojim predlogom je propadel in prišel skoraj v konflikt z Vojinovičem. Ko' sem sprejel komando mesta sem se takoj potrudi! in organiziral vojno in občinsko sodišče. Takoj smo si prizadevali zbrati ves oni plen, ki so ga Bolgari vzeli ne da bi ga plačali in niso dali niti rekvizicij-skih kart. Zbrali smo preko 40 voz Hrane, okrog pet tisoč kilogramov masti, do dva tisoč kilogramov sira, (Pozno, a vendar še o pravem času prihaja tudi v onih bolgarskih krogih, ki so bili do nedavna nosilci velikobolgarske germanofilske in srbofobske orientacije, spoznanje, da je tudi Bolgarski rešitev le v okviru Velike Jugoslavije — in da treba celo dosedanjo bolgarsko politiko v tem smislu preokreniti. Jugoslovenski nacionalisti smo od prvega dne našega obstoja imeli v programu Ujedinjenje vseh Jugo-slovenov v eno državno celoto, pri čemer nam ni bilo toli za formo kot za ustvaritev čina samega. Zato smo prvi brez sentimentalnosti, a tudi brez predsodkov iskreno pozdravili vsak korak, usmerjen k realizaciji tega cilja. Razumeli sm.o morda edini pri nas pokojnega Velikega Ju-goslovena mučenika Stambolinske-ga, ki bi bil morda ustvaril vse kaj drugega, kot pa ono, čemur pričenjajo danes šele sondirati teren. Zato smo tudi obsojali zadržanje naše vlade in globoko obžalovali njegov tragičen padec, kajti ljudje njegovega kova se rode komaj vsakih sto let. Pozdravili smo tudi delovanje Jugoslovensko-Bclgarske lige — odnosno lige za zbližanje in Ujedinjenje vseh Jugoslovenskih plemen, bi dejali mi — in nemala je bila naša zasluga na veličastnosti manifestacij o priliki predavanja predsednika te lige g. dr. Mladena Kostova, o čigar zborovanju smo tudi mi poročali. Na njegovo iniciativo ustanovila se je tudi med Akademsko cmladino liga, o kateri pa še do danes nimamo nobenih poročil v javnosti in se le preveč bojim, da ne bo zaspala kot podružnica Jugoslov. Matice itd., ker ima velik del naše omiadine preveč interesa na športu in plesu! Po onih velikih manifestacijah za Ujedinjenje je zopet vse nekam utihnilo, sem in tam se je pojavila kaka notica in le g. Radič je venomer govoril o združitvi z Bolgari, kar so pa i oni i Srbi vzeli kaj malo resno. Prišlo je potem potovajije dr. Korošca v Sofijo in »demantirane« vesti o sestanku našega kralja z bolgarskim kraljem Borisom v Mona-kovem. Vsi znaki so kazali, da se pripravlja nekaj — dasi so bile razna razveseljive vesti radi nediplomatske brbljavosti diplomiranega diplomata, ki mora kakor otrok vse obesiti takoj na velik zvon — demantirane. Jedva pa se je to zgodilo, že so prinesli listi poročilo o pomembnem članku v vladinskem »Miru«. Treba torej, iker so že drugi listi, okupirani preveč z velevažnim delom za blagor naroda ob volitvah, da mi o tem odkrito spregovorimo. Menimo, da smo kot jugoslovenski nacionalisti še posebej v to legitimirani — zlasti pa mi Slovenci, ki nismo bili direktno tangirani v sporu med bolgarskim iu srbskim delom našega naroda. Predvsem treba ugotoviti, da je bila ena glavnih ovir baš vpraša- . nje dinastije, kar pa bi bilo tudi rešeno s tem, da ostane sedanji bol- do 20.000 kg soli, preko 30.000 kg krompirja, trideset telbt. dleset svinj in še nekaj drugih stvari. Od tega sem poslal v Kuršumlijo 20 voz hrane. V teku borbe sem hranil i vstaše po položajih in za-robljenike. Pred umikom sem prepeljal vse v planinska sela in sem tam s tem hranil četnike in sirote.« Ko sta Pečanac in Vojinovič s četovodjama vkorakali v mesto, so se pričeli takoj pogajati s komandantom Prokuplja Ivanovom, ki je sicer privolil v enodnevno premirje, ni pa hotel slišati o kaki predaji, češ, da ni prejel nikake odredbe od niške komande. Vendar pa je dobro vedel, da so mu bile iz Niša poslane v pomoč dve čete pešcev z mitraljezi in dvema topovoma. Vojinovič je že hote! pristati na ta predlog Ivanova, vendar pa je Pečanac pravočasno spregledal situacijo in krenil z ljiočno četo v smeri proti Nišu. Na tej poti je trčil o'b zgoraj omenjeno pomožno četo in jo po kratki, a hudi borbi prisilil, da se je umaknila k Nišu. Tiste dni je bil Pečanac sploh jako resigniran in se je izpostavljal pogibelji. Po predaji bolgarskih vojnikov sem našel v okrožni zgradbi dvajset mrtvih vojnikov. Težko in lahko ranjeni so1 bili preneseni v dve novozgrajeni bolnici. Bilo jih je vseh skupaj okrog osemdeset vojnikov. Lečila sta jih neki bolgarski zdravnik in naš zdravnik dr. Djokič. Ker je bilo mnogo težko ranjenih, ki so bili potrebni operacije, smo poslali v Niš poslance, da bi zahtevali od Bolgarov zdravnikov. Kot po,slance smo poslali bivšega župana .Prokuplja Dimitrija Štepo-va, svečenika Bakradjijeva in R. Veliča. Ko so poslanci dospeli v Niš in ko so bolgarski člani poslanstva povedali kako človekoljubno ravnajo Srbi s bolgarskimi ranjenci in ujetniki, so vsi sprejeli to vest z veseljem, razen generala Protoge-rova. Ukazal je, da se Bolgare — poslance aretira, a Srbina ubije. Tedaj je adjutant ProtogerPva pripomnil, da ni na mestu tako ponašanje napram onim. ki so se še kot uporniki ponašali tako plemenito in garski kralj na svojem mestu — zavzemal bi pa napram našemu vladarju stališče, kakor v nekdanji Nemčiji 11. pr. bavarski kralj do pruskega, ki je bil obenem nemški cesar. Povdarjamo, da nimamo nič proti formi in ako si žele o novi tvorbi obdržati Bolgari svojega vladarja, slobodno jim. Eno pa nam ne ugaja in v tem bo vsa čestita in prava jugoslovenska javnost z nami složna, to je, da naj bi se Bolgarija združila s poedinim deli naše države v zvezno državo, kar predpostavlja, da bi se morala preje naša država sama spremeniti v nekako zvezno državico s 6 do 7 napol samostojnimi državicami, ki baš tu tiči zajec — makedonsko vprašanje in hegemonizem nad Srbstvom. Mi bomo prihodnje leto praznovali lOletnico skupnega življenja v državi in danes smo si vsi v tem edini, da nam današnja državna forma povsem odgovarja — in zato hvaležno odklanjamo vsako drugo od kogarkoli nasvetovano! In kakor jugoslovenski) nacionalisti odklanjamo velesrbski hegemonizem, tako se bomo odkrito borili tudi proti skritemu protisrbskemu hegemonizmu, zato pa kakor se mi ne mešamo v čisto interne bolgarske zadeve, želimo tudi mi isto z njih strani — in za nas je vsako zbližanje ali ujedinjenje, ki ga iz srca pozdravljamo, možno le. da se združi Bolgarija ie s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev kot kompaktno celoto, ne pa z njenimi poedinimi deli v novo, veliko Jugoslavijo. Naš Bismarck! Načelnik SLS in predsednik Jugoslovanskega kluba se je spustil na polje zunanje politike in je v svojem ptujskem govoru pripovedoval, kako velikanske u spehe je že dosegel. Preprečil je vojno z Madžari, zbližal je Bolgarije! in Jugoslavijo. Vse to se mu je posrečilo z osebnimi intervencijami . v Budimpešti in Sofiji. Dr. Korošca smo smatrali svoj čas vsi kot resnega človeka in smo pričakovali, da bo vodil kot vodja naših parlamentarcev resno in stvarno politiko ter s svojim delom dvignil oni veliki ugled, ki smo ga prinesli Slovenci v novo državo. To pričakovanje se ni izpolnilo in je baš zastopstvo SLS s svojimi vedno se spreminjajočimi nastopi ta naš ugled popolnoma uničilo. Politika je umetnost, ki se je ni mogo- člcvekoljubno. Stvar se je končala s tem, da so adjutanta zaprli, Bolgare — parlamentarce stavili pod nadzorstvo, Srba Veliča pa vrgli v mestni zapor. Po vhodu vstašev v Prokuplje so pričeli nad mestom krožiti ne-prijateljski aeroplani. Prihajali so iz Niša. Prve dni so prihajali kot izvidnice, pozneje pa so se povra-čali in metali bombe. S tem so prizadejali mnogo škode, ubijafi ine-dolžne in požigali. Nekega dne so* vrgli lepake, s katerimi so pozivali na predajo. SLIKA! Stopil sem skozi vrata v kraj, kjer nisem še bil. V uho mi je udarila tuja govorica, domačih obrazov. Poslušal sem jili in gledal. Od časa do časa so se spozabili in iz ust jim je ušla slovenska beseda. Koj pa so se zopet zavedli kraja in njih usta polna blata, so čebljala ponižno prošnjo v čudni mešanici... Poleg je stal študent s potrdilom šole v roki, se tresel in čakal kdaj ga sprejmejo. Rad bi šel domov. če samo priučiti. Pravi politik mora imeti vsaj nekaj talenta že prirojenega. ostalo pa lahko nadomesti z vervo in s skušnjami iz dolgotrajne prakse. Dr. Korošec nima niti talenta, niti verve. To se razvidi najboljše bas iz njegovega nastopanja kot voditelj SLS. V politiki se ni mogoče držati trmasto vedno istih principov in iste črte, vsaj na videz je treba včasih prilagoditi se razmeram in zavleči svoj prejšnji evangelij. Take spremembe pa se morajo izvršiti logično in utemeljeno, prepovedani pa so vsi akrobatski skoki. Takih skokov je napravila SLS žalibog toliko, da je osmešila ne le sebe, marveč tudi tako hvalisani »slovenski narod«. Ti skoki so bili uprav klovnski, žal pa tudi opičji, ker jih je delala naša SLS vedno le po enem ali drugem vzorcu, zlasti po vzorcu Radiča. Bila je skrajno centralistična, ko je zletela iz vlade, je postala federalističnai avtonomistična in republikanska, danes po blejskem paktu pa ie zopet državotvorna in centralistična ter grozi drugim strankam z zakonom o zaščiti države. Dogovor z Vukičevičem je gospodam očividno zmešal pamet in so se prehitro čutili na konju Na vsak način bi bilo lepo, če bi imela SLS par ministrskih stolčkov in če bi dr. Korošec sam zavzel mesto ministra zunanjih zadev, še lepše pa bi bilo, če bi imela SLS garancijo, da bo sedela na mehkih stolčkih kar štiri leta. SLS se morda zaveda že sedaj, da se bodo te njene sanje prav težko izpolnile. Odpadel je deput dr. Korošca v Ženevi in tragično je. da se je to zgodilo le vsled njegove osebne krivde. Načrt je bil zelo lep, tako lep, da je bilo nemogoče molčati o njem. V svojem navdušenju je pozabil dr. Korošec na prvo dolžnost vsakega politika, da mora molčati in da ne sme s preveliko zgovornostjo izdajati stvari, ki se šele pripravljajo oziroma ki jih namerava. Dr. Ko- rošec je dobil za svojo preveliko zgovornost uprav porazen odgovor v obliki uradnega preklica in pa s tem, da je bil črtan kot član naše ženevske delegacije. In lahko mu povemo, da se tudi njegove sanje o stolčku v zunanjem ministrstvu ne bodQ uresničile, pa makar pride v vlado. Poraz SLS oziroma dr. Korošca bi nas moral veseliti, če bi ne bili ž njim prizadeti vsi Slovenci in če bi ne bil dr. Korošec tudi državi kot taki škodoval m način, ki se bo dal prav težko popraviti. Vrednost uradnih demantijev je splošno znana in jim nihče ne verjame. S svojim govoričenjem je dal našim južnim sosedom v roke hudo orožje, ki ga oni tudi z vsem navdušenjem in vso svojo spretnostjo izrabljajo. Sicer pa bodimo odkriti in priznajmo, da sarnohvalisajočim besedam dr. Korošca nihče ne verjame. Zadošča le opozorilo, da je SLS dosegla izboljšanje razmer med nami in Italijo. Ni resnega človeka, ki bi mogel govoriti o izboljšanju teh razmer danes, ko Italija z uprav sadistično naslado zatira naše zasužnjene brate in nam neprestano moli pod nos svojo težko oboroženo pest. Izboljšanje teh razmer sploh ni mogoče, dokler ne pade fašizem. Bodimo še tako ponižni, po-ljubujmo roko, ki nas tepe, fašizmu bomo na poti dotlei. dokler eksistiramo Dalmatinci in Slovenci kot sestavni del svobodne Jugoslavije. Če hoče torej dr. Korošec izboljšati razmere med nami in Italijo, potem se naj odpove Jugoslaviji in ukloni svoj tilnik pod fašistični bič, druge poti za zbližanje ni. Dr. 'Korošcu svetujemo, naj v svojem lastnem interesu kakor tudi v interesu ugleda nas vseh opusti nadaljnje ekskurzije na polju zunanje politike, ki mu je očividno popolnoma tuje. Naj se ravna po dr. Marinkoviču, naj se pri njem uči par let, morda se bo naučil vsaj molčati, kar je temeljna zahteva zunanje politike. ni eni ali drugi stranki, ker se za nacionalne težnje nobena stranka ni brigala in ničesar napravila. Veliko pa bo pridobil to pot poslanec Klekl, ki zamore svojim volilcem tudi kaj pokazati. Politične prilike v Prekmurju. Samo kratkovidni in strupeni štrankarji nočejo poznati današnjega političnega položaja v tej pokrajini, da še vedno nasedajo raznim brezposelnim ljudem, ki iščejo zaslužka pri volitvah s korteša-rijo. Namesto da bi vse stranke take pokvarjene tipe, ki so obšli že vse partije radi koristoljubja, odbile, jih še sprejemajo in vzdržujejo v jalovi nadi, da jim pridobe stotine kroglic. V Dolenji Lendavi se včasih zbere cel kup strankarjev, katerim na debelo lažejo korteši, da bo drlo vse za njimi, če jim to in ono izpolnijo. Tako vidimo, da je sekve-ster veleposestva v zahvalo Radiču, ki ga je držal na tem mestu proti honorarju mesečnih 5000 Din, vstopil danes v socialiste, ker je postal kandidat. Naivni socialisti pričakujejo, da jim pripelje ta gospod tisoče volilcev. Prepričali pa se bodo skoro, da od tisočev ne bo ostala desetina. Radič je v Prekmurju popolnoma doigral in nam je prav po godu, da »nepokvarjeni« gospod Prepeluh kandidira na njegovi listi. Lansko leto so še vpili radičevci. da morejo samo Hrvatje reševati Prekmurje, letos pa kandidira »ljubljanska srajca«. Ni še dolgo od tega, ko je mogočni Pernar v Turnišču proglašal, da »Krajnec« »neče biti nikad više v njihovi partiji mlnl- star«! Tu imaš kranjski Prepeluh! Da je temu tako, bi skoro občutili gospodje Radič, Ptepeluh in Pernar na lastni koži, ko so dne 20. avgusta prišli na shod v Dolnjo Lendavo, kjer je čakalo na shod kakih 20 bivših Radičevcev, ki so takoj z žvižgi in klici nesramne vsebine prepodili vso gospodo. S papriko so kmetje obmetavali svojega nekdanjega vodlto'Ja. Slovenska pokvarjena gospoda pa je ravno sedela pred hotelom »Krono«, ko so jo gospudje kar najhitreje odkurili pred razsrdjeno množico. Naši radikali so bili edini v stanu pridobiti bivše Radičevce. Madžari pa so tudi to pot nasedli gotovim ljudem, s katerimi^ ne more niti prišlek niti do^mačin. Prav žal nam je nekega žurnalista iz Beograda, ki prihaja v to družbo v popolnem prepričanju, da je vse tako, kot mu slikajo ljudje med katerimi se kreta. Uspeh pa je že dosežen pri radikalih! Občinski gerent Ivan Hribar, ki je tako marljivo in nepristransko vodil posle na občini v Dolnji Lendavi, je razrešen in njegovo mesto zasede neki nakupovalec svinj za klavničarja v Črenšovcih iz Gornje Bistrice. I udi uradništvo ni preveč navdušeno. Nacionalisti pa nimajo prav nobene posebne dolžnosti biti hvalež- Drug je v razburjenosti pozabil odložiti klobuk ... Izza plota se oglasi hreščeč glas... ne dežuje! Osramočen je odložil klobuk in čakal ...! Prišel je nekdo celo v črni srajci...! Pomolil sem vabilo. Napudran in našminkan obraz me sprejme. Ime? N. N.! Sluga, pravi tip iz ulic mesta tam ... išče in stika po aktih. Ničesar! S...! Gospod črn, doma tam daleč onstran morja stopi k tajni mizi... Začne izpraševanje. Tolmač prestavlja. Zakaj sprašujete, saj veste bolj ko jaz? Niso bili zadovoljni. Pridite jutri! Nimam časa! Obrni! sem se in šel. Ušesa so me bolela od govorice, ki ni bila ne to ne ono — pač pa znak našega hlapčevstva! Stisnil sem pest, toda že sem zagledal oko postave’...! Kdaj boš spoznal ti narod s klanca in nehal hlapčevati v svobodni domovini?! Penzioniranje upravnika mariborske železniške delavnice: Zadnja trdnjava je padla! Čuden naslov, pa še bolj so čudna pota in stremljenja jugosloven-skih narodnih očetov. Koliko črnila se je potočilo in koliko besed je bilo izgovorjenih' zaiman tekom let/, ko je Orjuna neštetokrat žigosala škandalozno dejstvo, da načeluje največijemu državnemu železniškemu zavodu ob meji. železniški delavnici Maribor, tujeroden državljan Nemec, nezmožen službenega jezika. Vsi so priznavali ta škandal, a odpraviti ga niso hoteli. Trdimo, da niso hoteli, ker je bilo že davno možno, kar potrjuje sedaj dejstva da je minister saobračaja. po prvem svojem obisku v delavnici, ko se je osebno uveril, da ne more z uprav- nikom govoriti v državnem jeziku, upravnika penzioniral in poslal drugega. Pri vhodu v kovačijo se temni napis: Im Betriebe seit 9. Marz 1863. Moralo je preteči torej celih 64 let (devet let po osvobojenju), da je prvikrat zasedel to važno mesto naš 'človek — Jugosloven — inž. Momčilo Stefanovič. Mnogo ponižanj je naše delavstvo pretrpelo po ujedinjenju ravno v mariborski delavnici. Saj je znano, kako so naše ljudi metali na cesto. jih pljuvali in tako naprej. So posamezni hujskači, ki še danes ne mirujejo (pred kratkim je dobil tak ,izzivaa od narodrfega delavca za izzivanje pošteno klofuto), ti se bo- do potuhnili, kakor miši, da bi jih pri prvi priliki ne doletela davno zaslužena kazen. Od novega upravnika pričakujemo, da bo nepristranski in objektiven ter da se bo kmalu uveril o neresničnosti trditev vseh prejšnjih predstojnikov, da so samo Nemci Oni vseznali, ki prav vse znajo. Uvidel bo, da so tudi naši ljudje sposobni in marljivi, če se jih kot take ceini! Gospod upravnik! Mnogo bo dela, mnogo prošenj in trkanja na Vaša vrata. Saj se je delavcem v 'zadnjih letih samo kiratilo njihove pravice! Gospod dpravnik! (Naloga je težka, ne klonife, zmagali boste! Pri Vašem pravičnem boju za zboljšanje gmotnega položaja delavstva pa Vas bodo podpirali prav vsi pošteni delavci. Od gmotnega položaja delavstva je odvisen ves obrat, je odvisna produktivna sila in obenem tudi neprecenljivi interesi države. V drugi vrsti pa bo tudi zelo važno, da ne bo partizanstvo podrlo tega. kar so storile marljive delavske roke. Narodno delavstvo brez razlike strank naj bo enako ljubo gospodu upravniku in naj pokaže vrata tistim, ki bi hoteli \z eminentno važne gospodarske ustanove, kakor je železniška da^vnica, napraviti torišče za partizanske kupčije. Narodni delavec. Vsem M.0. in odbornikom širšega oblast.odbora! Sklicujemo za dne 3. septembra, t. j. v soboto ob 9. uri zvečer v tajništvu oblastnega odbora SEJO širšega oblastnega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. Stanje reorganizacije. 2. Stališče Orjune z ozirom na predstoječe volitve v skupščino, kakor tudi z ozirom na nato sledeče volitve v občine in sreze. 3. Vprašanje kongresa Orjune. 4. Slučajnosti. Oblastni odbor Orjune Maribor, Dopisi. Hotinja vas. Žuganje g. L Vajdiča, trgovca v Orehovi vasi, na-pram meni, smatram res za junaško, ker kakor pravi drugim, (meni v obraz seveda ne!), me bo ob prvi priliki srečanja v temi nabil. — G. .Vajdič, kaj se bojite dneva, da čakate mrak? Če mislite, da sem Vam kaj dtilžan, izvolite me pozvati na poravnavo, ker bo sicer odločal kdo drugi. — Filip Primec, Hotinja vas. Logatec. Pri nas imamo pravilno ustanovljeno Streljačko družino od dne 24. aprila t. 1., katera čaka nadaljnjih odredov od Savezne Streljačke družine iz Ljubljane, odnosno iz; Beograda. Da se pa še ni pričelo z rednimi vežbami, oziroma streljanjem, ni to krivda družine, kakor tudi ne njenega povsem agilnega predsednika, ki je vedno storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Čudimo se, da se dobijo še lju- Svetla c. lava dje, ki se čutijo poklicane kritiko-vati in ustanavljati nekaj, kar je že ustanovljeno, in to celo državni uslužbenci, ki zavzemajo danes odlična mesta v javnem življenju. Apeliramo na dotične, katerim je le do vodstva, da prenehajo s takim šikaniranjem in se rajši zavzemajo za v prid Streljački družini. Tisti, ki se pa kljub pismenemu vabilu niso udeležili ustanovnega občnega zbora, kakor tudi naknadno ne vpisali v Streljačko družino, naj se nikar preveč ne razburjajo, da se jih ni izvolilo v vodstvo, kajti v bodoče bomo prisiljeni njih imena javno zabeležiti in apelirati na njihove višje instance, da stvar presodijo. Toliko v vednost. Član Streljačke družine. Sežana. V prostorih tukajšnjega fašja se je vršil v nedeljo predpoldne sestanek upokojencev bivše DrOETKER' JEVIM BACKINOM Najboljše in preizkušene recepte poBilja na željo brezplačno in poštnine prosto Dr. OETKER, d. z o. z. MARIBOR. dvorne žrebčarne v Lipici in na Prestraneku. Sestanka so se udeležili tudi zaupniki iz Sežane, Postojne in Divače. G. Roich, ki je predsedoval, je po formulaciji želj s strani upokojencev dal navodila glede korakov, ki se imajo podvzeti za dosego pokojnine tar zagotovil udeležencem vso< podporo s strani društva državnih upokojencev vzpodbujajoč prisotne, naj imajo zaupanje v nacionalno vlado, predvsem v njenega načelnika, ki ni nikoli ravnodušen napram revnim ljudem. Tolmtin. Obisk konzula soške legije miličnikov se je vršil v Tolminu v začetku avgusta s tako gesto, kakor da je prišel v Tolmin najmanj kak prefekt, če ne kak minister. S posebno odvažnostjo so ga sprejeli v Cerknem, iz katerega poročajo' v »La Vedetta« dopis, ki po-vdarja, kako se je vest o njegovem pohodu naglo raznesla med ljudstvom in so prihiteli na lice mesta ne Občinstvo — ampak par italijanskih učiteljev in uradnikov ter sam podeštat. Odlični konzul se je mudil več ur med zastopniki teh krajev in se je živo zanimal za vse, kar bi moglo biti v dobrobit tujega ljudstva, ki se pričenja za naprej orientirati nasproti veliki materi Italiji. Da imajo dopisniki zelo veliko domišljijo, to jim je treba priznati. Rudnik v Cerknem. Cerkljansko je od nekdaj znano, da je bogato na rudah, baje na srebru, bakru in svincu. Že večkrat so poskusili kopati razne rove, a žile niso bile zadosti bogate. Zdaj so se tudi Italijani, ki jim manjka rudnikov, začeli zanimati za ta kos zemlje. Baje je dobila neka komisija nalog, da preišče okolico in ugotovi, v koliko bi se dalo Cerkljansko tozadevno izčrpati. Komisija' se je bila zbrala pred kratkim v Cerknem pri nekaki slavnostni seji z zastopniki domačih oblasti. Na tej seji se ie mnogo govorilo o bodočem Cerknem kot industrijskem središču, ki bo sosednja sestra Idriji. Tudi prefekt, ki je pred nedolgim časom obiskal Cerkno, se jb zanimal za to. V koliko se bodo sanje uresničile, ni znano. Gotovo pa je, da Italijanom ne Sre samo za to, da črpajo rudo, ampak da z rudarskimi kolonijami poitalijančijo naše gore. Mizice za pisalne stroje. THE REX C0., Ljubljana. BIOGRAFIJA DOBROSLAVA .JEVD.JEVIČA. Često nam očitajo naši nasprotniki, da nimamo v naših vrstah zaslužnih mož za to zemljo in da smo Orjunaši šele novinci na naši javni pozornici. Kakor se nam sicer zdi skoro pod častjo, da bi se branili na te žalostne očitke, pa smatramo zopet potrebnim, da pokažemo javnosti de':o naših voditeljev in borcev. Tako smo v nizu podlistkov osvetlili heroične podvige največjega našega junaka brata vojvode Kosta Pečan-ca. Danes na objavljamo kratek opis dela in borbe brata oblastnega čel-nika Dobroslava Jevdjeviča. Rojen je bil 9. januarja 1895 v Miloševcu kot sin svečenika Dimitrija in matere Andjelke. Ljudsko šolo je dovršil v Prači v Bosni. Gimnazije pa le pet razredov v Sarajevu, ker je bil radi nekih protimad-žarskih demonstracij kaznovan fn je zbežal v Srbijo s prijatelji Princi- pom, Grabežem, Palavestrom in drugimi. V Beogradu je položil v teku enega leta izpit čez šesti, sedmi in osmi razred ter maturo na prvi beo-gradski gimnaziji, kjer je bil kot najboljši oproščen ustmenih izpitov. Po Balkanski vojni se je vrnil v Bosno in se vpisal na dunajsko univerzo, a je bil povodom sarajevskega atentata aretiran baš, ko je hotel s Trifkom Grabežem pobegniti v Srbijo. Ker je bil obdolžen udeležbe pri atentatu, so ga zaprli v zapore sarajevskega okrožneoa sodišča do napovedi vojne ter so ga vedli kot talca na bojno področje proti Srbiji na progi Sarajevo-Višegrad. Tu je bil skozi mesec dni privezan dvanajst ur na železniški most, izpostavljen pljuvanju, psovkam in udarcem podivjanih ljudi, med tem, ko so ga pretepali in grdili vojniki iz vlakov, ki so vozili mimo. Med tem časom ga je zloglasni Turčin kapetan Kocnič, ki je sedaj član glavnega odbora HSS, dvakrat vedel na strelišče, da bi iz njega izsilil priznanje udeležbe pri atentatu in v Narodni Odbrani. V istem času in na isti progi so Avstrijci i njegovega očeta — svečenika strahovito mučili. Te zločine avstrijske soldateske je objavil pozneje leta 1917. v neki interpelaciji v dunajskem parlamentu i poslanec Tresič-Pavičevič. Radi napredovanja srbske vojske so Jevdjeviča odvedli nazaj v garnizijski zapor v Sarajevo, kjer je ostal do obsodbe vidovdanskih atentatorjev, nakar so ga vrgli v aradske temnice. V Ara-du je skupno z zaprtimi omladinci pomagal tisočim nedolžnim srbijan-skim in bosanskim Seljakom, katerih bedo je hotela izkoristiti gotova pokvarjena gospoda v nemoralne svr-he. Proti tej gospodi, kateri jo načeloval sedanji radikal SmaW-aga Ne-malovič, je vstal Jevdjevlč. Radi tega je bil kaznovan od trdnjavskega komandanta z okovi. V Aradu je izdajal tajni list »Eksplozija«, ki je bil tiskan na šapirografu. Po dveletnem roboWanju v Aradu so ga premestili v zapor v Žeger v Bosni. Med tem je bil njegov oče — svečenik Dimitrije obsojen od avstrijskih oblasti v Banjaluki na ve-šala, radi udejstvovanja pri Narodni Odbrani. Njegovo štirinajstletno sestro pa so zaprli radi veleizdajniških izjav. Na prošnjo zapuščene matere so br. Dobroslava Jevdjeviča osvobodili leta 1917. pod pogojem, da se ne vrne domov, temveč da ostane v konfinaciji. Br. D. Jevdjevič je odšel v Zagreb, kjer je nadaljeval študije na vseučilišču in v svrho vzdržava-nja rodbine delal v trgovskih pisarnah. Iz Zagreba je prišel leta 1918. kot zastopnik trgovca Serdaroviča v Novi Sad, kjer ga je dohitelo osvo-bojenje. Ko je opazil, da Avstrija propada je priredil velik narodni zbor pri »Treh krunah«, na katerem je zahteval, da se odcepi ta od Avstrije in priključi Srbiji. Toda današnji Velesrbi so se tej zahtevi uprli z motivacijo, da so še pod Madžar- Od Trsta do Varne, od Ljubljane do Soluna obstoji in bo obstojal ju-goslovenski narod. Sedaj še ne obstoji v vseh teh krajih Jugoslavija kot država; toda ves naš napor bodi, da se to zgodi. Dolga in težka Pot nas čaka še Jugoslovene, toda zategadelj pa je naša rasa zdrava in sveža. Naša preteklost nas uči, da smo vselej nastradali, kadar smo bili razcepljeni. In zato moremo samo po potu narodnega in državnega edinstva brez prigovorov in kompromisnih formul, če hočemo izvršiti do dobra naše veliko misijo kot stražarji bodoče velike slovanske unije ob Jadranu. ki leži ob srcu Evrope. Naš pokret. Prijateljski sestanek nacionalistov se vrši v soboto, dne 3. septembra ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Bellevue«. Vabljeni vsj! Za zabavo bo poskrbel orkester. Orjuna Lopud je priredila izIel v Lopud, kjer se je vršil javni zbor, na katerem je govoril A. Bartulovič. Ob tej priliki so napadli federalisti 'brata Matiča in ga težko ranili, da so ga morali z avtomobilom odpeljati v bolnico. Napadalci so bili aretirani in izročeni sodišču. Orjuna Ston je razvila 21. pr. meseca svoj bojni prapor. Razvitje je izpadlo nadvse svečano in se ga je udeležilo preko tisoč oseb. Pripominjamo, da je bil Ston do nedavna trdnjava radičevcev, ki so na istem mestu pred tremi leti razvili republikanski prapor. JAVNOSTI V POJASNILO. Glede na številna vprašanja, ali in kdo ima pravico nastopati v sedanjem volilnem boju v imenu Orjune v mariborski oblasti, izjavljamo sledeče: Nobeden izmed sedanjih funkcionarjev oblastnega odbora v Mariboru nima pravice in pooblastila ■nastopati v sedanjem volilnem boju oficielno kot zastopnik Orjune. Najmanj pa imata to pooblastilo gospoda Rad. Rehar- sreski kandidat N. R. S. in Božo Tripalo iz Maribora.^ Imenovana gospoda sploh nista več člana Orjune. Oblastni odbor Orjune Maribor. Praznik žrtve v Sučurcu je prepovedala oblast in s tem onemogočila proslavljanje spomina žrtev ^nih, ki so darovali za srečo te zemlje svoja življenja. Partizani lahko Prirejajo shode in govore hujskajoče govore, Orjunaši pa ne smejo Proslavljati spomina padlih za osvo-bojenje in razvijati praporov v dr- Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! V Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo! RAZUMNA MICA r^pčkUc- wt žavnih barvah. Kam bo privedlo zemljo to postopanje ni težko predvidevati. Prapor Orjune Gaberje je nadvse krasno izvezeno umetniško delo z raznimi delavskimi emblemi. Po zanimanju za razvitje soditi bo le to ena najlepših orjunaških manifestacij za jugoslovensko orientirani socialistični kurz med delavskimi masami Jugoslavije in ponovno opozarjamo vse naše članstvo, da se ga udeleži v kar največjem številu. S tem bodo podprli brate, ki se bore za zmago naše velike ideje v gaber-skem po internacionalizmu sicer tako infiltriranem okrožju. Novo Orjuno so ustanovili omla-dinci v Senju. Pozdravljamo to našo najmlajšo organizacijo. Oriuna Sučurac je priredila praznik žrtve v nedeljo 21. t. m. Ob tej priliki je položila venec na grob blagopokojnega oblastnega čeinika Valentina. Dr. Momčila Ninčiča bodo volili Madžari v Vojvodini iz posebnih simpatij. Vsaj tako izjavljajo njihovi voditelji. Rusija šteje po poslednjem ljudskem štetju 144 milijonov prebivalcev. Kronika. »Slovencu« manjka tehtnega materiala v volilni borbi in zato posega po starih že davno izstreljenih lombardah ter spušča v prelepi slovenski svet stare pogrete čine in r*ečine Orjune, ki nanje sploh ne bo odgovarjala. Kot poštenjaki radi priznavamo, da smo se v dobi naše iurišne periode mnogokrat zaleteli in s tem nehote nudili dičnim »Slo-venčevcem« agitacijski material. Toda sporedno pa moramo konsta-tirati, da smo bili za te prevroče-krvne čine i pošteno nagrajeni po sodišču ki ni nikdar pardoniralo Or-iunašev, nego jih vselej po zasluže-niu nagradilo. Narod, ki je pošten, našo prvo fazo razvoja dobro ra2umeva in molče z oproščenjem Prehaja preko nje na dnevni red. Zategadelj je zelo naivno mišljenje sko in da jih hoče spraviti Jevdjavič na vešala. Takoj, ko je srbska voj-sKa vkorakala v Novi Sad, se je stavil na razpolago komandi mesta in \ es cas prostovoljno vršil službo v korist države. Potem je zopet pričel s poslovnim delovanjem in je s prijatelji ustanovil komanditno družbo za hotelsko industrijo »Bačko«. Poleg tega vodi eksportno pisarno. V letu 1919. je Pričel izdajati književni list »Dan«, Pri katerem so sodelovali prvi književniki iz vse zemlje. Potem je iz-~aJal do leta 1922. tedenski politični bst »Jstina«, v katerem je odločno S|bai tedanje razmere. Po letu 1922. se je popolnoma posvetil jugosloven-skemu nacionalističnemu pokretu in ”c) tedaj že šesto leto izdaja »Vidov-uan«. V teh šestih letih je postalo £Jegovo de,lo znano vsakemu člove-<-jH, V naši državi in ni treba o njem uti govoriti. »Slovenca«, da bo s pogrevanji starih činov in nečinov Orjune posebno pripomogel k zmagi SLS. Ako pa ga tirajo k temu kaki raziskovalni motivi, potem naj usmeri le te raje na polje iskanja italijanskih plačancev med Slovenci, ki se nahajajo marsikje, kjer se marsikomu morda niti ne sanja. S tem bo storil res dobro delo državi in morda tudi svojim bližnjim, ker danes nihče ne ve. da li ne nosi gadov na prsih!!! Bivši predsednik Narodne skupščine gospod Marko Trifkovič lomi kopja za staro skupščino in se trudi dokazati, da je bila delazmož-na. Kakor se mi ne skladamo z na-ziranji volilne vlade Velje Vukiče-viča, tako pa odobravamo njeno mnenje, da je bila stara skupščina godna za razpust, ker je bila absolutno delanezmožna. Pregled njenega dveletnega dela priča, da se sploh ni sestajala izvzemši, kadar je bila k temu prisiljena po ustavi, ko je sprejemala kot glasovalni aparat proračun. O kakem premišljenem zakonodajnem delu pa ni niti govora in čaka še danes cela gora projektiranih zakonskih osnutkov na podrobni parlamentarni študij, kakor je 1. 1924, ko so bile razpisane februarske volitve. Nai-lepše izpričevalo za to popolno nesposobnost pa si je izstavila s sprejetimi poobla-stili v finančnem zakonu Za leto 1927./28., ko je pooblastila posamezne ministre, da izdajajo preko nje s posebnimi uredba-mi^rešitve vprašanj, katerih ni mogoče več dalje odlašati. Statistika narodnega zdravja priča, da je skoro Vb Jugoslovenov okužena po malariji, 1I6 po tuberkulozi in drugih nalezljivih boleznih. Skupno znači to skoro polovico1 vsega prebivalstva. Dočim umrljivost pri drugi narodih pada, pri nas stalno raste in je že dosegla 30 na tisoč. Koliko je to, priča mortaliteta severnih držav, ki znaša 9—11 na tisoč. Najsi opozarjajo na te v nebo kričeče številke odgovorne vlade naši narodni higijeniki, prehajajo le te molče preko, njih na dnevni red in razpisujejo nove volitve, za katere zmečejo na stotine milijonov dinarjev, medtem, ko si zdravi narod na Nereljanskem blatu malarijo s tem, da popije posameznik po 5 litrov vina na dan. Uboj pučkaša Talana po radičev-cih je strašno razburil naše klerikalce, ki so poš’:ali v Beograd protestirat samega dr. Korošca. Ob tej priliki se spominjamo pisanja »Slovenca« o umoru brata Valentina Žica, ki ga je očrtal tako. kakor da so radičevski ubijalci najbolj krotka jagnjeta in manjkalo je prav malo, da ni naravnost pohvalil le teh. Danes, ko leži pod črno rušo i njihov pristaš, kot žrtev radičevskega terorja pa kličejo na pomoč vse državne institucije in žigosajo radičev-ce kot najopasnejše elemente za obstoj pravnega reda v zemlji. . Nas ta najnovejša sodba klerikalcev o njihovih bivših intimnih zaveznikih zelo veseli. Časi se pač iz-preminjajo in izgleda, da bodo postali odslej žrtev radičevcev pučka-ši v korist Jugoslovenov, ki so morali do sedaj molče trpeti- da so jim radičevci uničevali vinograde, požigali žetev in psovali ob slehernem koraku samo za to, ker so ljubili Jugoslavijo in branili Kralja. Strelske vaje po ljubljanskih ulicah ( očita miiro{jirbni ; »Slovenec« Orjuni. Mi k tem njegovim očitkom pripominjamo, da nam je samo žal, da ni bilo v Ljubljani leta 1918. strelskih vaj, ko so prevzemali v roke vlast oni, ki bi spadali Vse kam drugam, kakor na mesta voditeljev osvobojenega naroda. Ako bi se vršile tedaj strelske vaje. bi bilo danes v tej zemlji gotovo marsikaj drugače! Angelika Balabanova, poznana desna roka Zinovjeva in sekretar »Kominterne«, je izdala pred kratkim svoje »Spomine«, v katerih silno napada beljševiške vodje. Kominterno nazivlje z »lopovsko bando«, katero tvorijo »absolutno neznani ljudje, ki niso imeli nikdar nič skupnega ne samo z mednarodnimi, nego obče z revolucionarnimi pokreti. Dalje opozarja na dejstvo, da je ves inozemski komunistični pokret izdr-žavan s pomočjo moskovskih čer-voncev in da smatra rdeča Moskva inozemske delegate Kominterne za manjvredne plačance. Radikali in radičevci izgubljajo na celi črti teren in bodo izšli iz volitev brez dvoma močno razredčeni. Počasi prihaja ozdravljenje našega sela. Reakcija proti vladanju pokvarjenih tipov postaja od dne do dne jačja. Prihaja čas obračuna za one. ki so izrabili konjunkturo in se pospeli po ledjih naroda neopravičeno na r.ajvišje položaje. Čuvajmo se laških trgovcev in potnikov. Italija sili z vsemi silami eksplozicijske moči 40 milijonskega naroda na Balkan. Poleg političnega je občutiti tudi nič manjši gospodarski pritisk savojske kraljevitje. Pogasi, ali tem gotoveje preplavlja našo zemljo ceno, a nič vredno laško blago. S tem blagom prihajajo za-jedno legije laških trgovcev in trgovskih potnikov, ki niso v bistvu prav nič drugega, kakor armada dobro organiziranih in discipliniranih špijonov, katerih dolžnost je proučiti natančno vse grane jugoslovensike-ga življenja. Posebna njih naloga pa je še širitev defetizma in nezadovoljstva napram državi, kot celoti. Poleg tega skrbe z vsemi silami za to, da zavirajo razvoj domače industrije. Vrinjajo se tudi v naša podjetja. o katerih stanju so danes Italijani v Rimu bolje informirani, kakor Beograd. Vse fašiste«, ki so položili prisego vernosti Mussoliniju, misli izti-rati kot nemirne elemente Amerika. Tako bo Usa poleg Jugoslavije edina država v kateri ne bodo mogli rožljati fašistovski izzivači. Kvalifikacija ministrov vlade Velje Vukičeviča. Gospod Davidovič karakterizira značaj sedanje vlade, kot bečarske in opozarja narod na to, da sede v njej trije bankrotirani ministri, ki so prepisali svoje premoženje na žene. Nastas Petrovič pa je pridal k tem Ljubinim ugotovitvam še to. da je četrti minister v preiskavi radi tatvine vojnega plena. Avljatične tekme slovanskih držav so se vršile z lepim uspehom v Beogradu in se nadejamo, da bodo doprinesle svoj del k zbližanju med Slovani. Pri tej priliki pa smo morali z žalostjo konstatirati, da niso bili na tekmah slovanskih letalcev zastopani brati Bolgari in največji slovanski narod Rusi. Toda, kakor nas žalosti odsotnost bratov Rusov, tako pa smo globoko uverjeni, da pride brezdvomno trenutek, ko bo stopila mogočna in prerojena Rusija kot nepremagljiva svetovna sila na čelo slovanskih narodov in jih povedla k veliki slovanski bodočnosti. G. poslanca Faleža iz Orehove vasi pri Mariboru opozarjamo, da pusti naše brate v javnih lokalih pri miru in jih ne nadleguje z zbadljivkami. — Enako priporočamo tudi g. A. L. — Gospodje, prav nič Vas ne briga, kdo je Orjunaš in kaj dela za naš pokret, če pa kaj želite, izvolite se zglasiti v tajništvu ali pa pri predsedniku br. Klasincu v Hotinji vasi. Vabilo k izrednemu občnemu zboru Ekonomske Orjune, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v petek. dne 16. septembra t. 1. ob 6. uri popoldne v pisarni dr. Vladimlra Knafliča na Miklošičevi cesti 16/11. z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Sklepanje o likvidaciji. 5. Volitev likvidatorjev. 6. Raznoterosti. Člane opozarjamo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže, da sicer zopet ne bo nesklepčen, kakor je bil že dvakrat. Načelstvo. Razpuščena društva. Zadnji čas so pričeli na Goriškem pridno razpuščati društva. In sicer so okrog 15. avgusta razpustili Prosvetno društvo v Čezsoči, Prosvetno (klerikalno) društvo v Rihemberku (št. akta 2280) in Čitalnico v Kanalu ki je ena izmed najstarejših čitalnic na Primorskem. Motivacija razpusta je pri vseh enaka, namreč »*per ativita cotraria ali’ ordine nazio-nale dello statto.« (Radi delovanja, ki ja nasprotujoče narodnim interesom države). Pričakovati je še nadaljnjih razpustov. Štediti na kurjavi je posebno važno v današnjih težkih časih. Mesto enkrat na mesec, perite dvakrat na teden, v času ko kuhate kosilo. Ni več pranja od jutra do večera, ako perete v raztopini »RADIONA«. Milijoni gospodinj je našlo' v »RAD1-ONU« svojega dobrotnika. Radičevci se močno pritožujejo, ker so jim klerikalci naprtili uboj v Čučerju, katerega so faktično izvršili pristaši Davidoviča, kot je pokazal tok preiskave. Kakor i mi obsojamo podlo klerikalno obrekoval-no taktiko, ki se poslužuje pri blatenju političnih nasprotnikov i naj-neverjetnejših laži. talko pa zopet z veseljem motrimo razburjanje privržencev stranke b'ivšiih republikancev, ki so še pred nedavnim slepo kikirikali klerikalne laži za petelini v palači ob Zmajskem mostu, ko je bilo potreba blatiti »razbojniško orjunaško druhal«. Narodni pregovor pravi: »Danes nfeni, jutri tebi!« in njega potrdilo občutijo na lastnih ledjih sedaj tudi naši vrli radičevski samostojni kmetijci. Lesce. V zadnjem »Kmetskem ljstu« popisuje naš novoizvoljeni župan Ivan Ažman način svoje izvolitve, ki je zadivil vse Lesce in povzročil med vrlimi Leščani nepopisno radost. Ker gospod župan posebno slave v tem dopisu zvezo kmetov in delavcev, jih ob tej priliki prijazno vprašujemo, da li so postali župan Lesc na ta način, »da so poropotali z žlicami po skledi« in sklicali k mizi delavce, katere je po izjavi gospoda župana in poslanskega kandidata Ivana Ažmana, kmeta in borca proti pokvarjeni gospodi — »na ta način najlepše skupaj sklicati«. Poznavajoči zgovornost in dar pisanja gospoda kandidata Ivana Ažmana, se trdno nadejamo, da bo na to naše vprašanje odgovoril — seveda brez ropotanja z žlicami. ZRNA. 51-letni rekrut. V Cetinjah moremo opaziti na dvorišču vojašnice starega čičo v vojaški uniformi, kako pometa. Ko začudeni potnik povpraša, kako da je razlagati prisotnost tega čičo v vojašnici, mu odgovore prijazni častniki, da je čiča voden v vojaškem spisku, kot 20- letni mladenič in da more služiti svoj rok, akoravno* je brez dvoma čiča star že preko 50 let. Komandant puka se je sicer pritožil že prvi dan, ko je sprejel tega samo 51 let starega rekruta, ali doslej še ni sprejel odgovora. Penzioner Jugoslavije je tudi av- je najmodernejše nrejeni ter izvršuje vsi tlskirnlška dela od najpriprda Italijani sploh ne vedo, kako bodo končali s temi Jugosloveni«. Radi verujemo temu najnovejšemu priznanju. Da pa ne bo skrbi, bodi »Piccclu« povedano, da prav Jugosloveni vemo. kako in kje bomo končali z Italijani, katerim ne bomo belili glav s tem, kaj bo z nami, ker ne bedo imeli za to časa pri svojem spcpolnjenem in na novo naštudiranem herojskem caporetskem maršu. Dve metodi. V Italiji nasilno po-italijančujejo našim nesrečnim bratom slovanske priimke. Pri nas^ pa odgovarja na kolekovane prošnje za izpremebo imena Notranje mini- strstvo raznim Jiugclslovenomf ki so jim bila potujčena imena, da ne najde razloga za odobritev spremembe potujčenega priimka. Smo pač Balkanci necivilizirana svojat, ki ne ceni dosti vrednosti priimka, dočim s o Italijani potomci in dediči 2000-letne kulture. Oblastni poslanci v ječi. Te dni sta nastopila svojo kazen radičev-ca Drezga, radi Šverca in Šime Bradic radi napada na orožnike leta 1924. Prvi mora presedeti 2 meseca, drugi 14 mesecev zapora. »Čujmo«, poznano glasilo zagrizenega sovražnika Orjune prinaša v zadnji številki kar dva sestavka iz orjunaških listov. Enega iz »Vidov-dana in našo pesem »Vladamo«. Oba sestavka ponatiskuje brez komentarja in navedbe originala. V našem nacionalnem delovanju sicer nismo malenkostni, vendar mislimo, da bi bilo od »Čujmo« zelo pristojno, če bi navedel, od kje je posnel ta dva sestavka in s tem indirektno priznal, da je včasih tudi orjunaška beseda dobro zapisana. Prorokl. Lansko leto je dejal advokat radikalije Uzunovič med drugim i to: Impozantni broj radikalne večine od 142 poslanika do voljna ie garancija da če se u ovom domu uvek na-či jedna večina za rad na današnoj bazi sporazuma i bez izbora!« Uzon Nišljija je moder radikal in dober računar, a slab prorok, ker jedva je minilo leto dni od te njegove patetično izrečene napovedi že živimo v dobi najgorečnejše volilne agitacije, /pri kateri besede sporazum sploh nihče več‘*niti ne omeni. Impozantna večina 142 radikalov pa je tudi razsuta, da že ne ve sleherni med njimi, da li je bel ali črn, vla-dinovec, pašičevec ali centrumaš. Gospodarstvo. Iz naših pasivnih krajev, v katerih pride 500 kvadratnih metrov plodne zemlje, iztisne država štirikrat več, kakor pa da ona zanje. Tako je po računskih zaključkih iz leta 1925. dal samo eden pasivnih srezov v obliki najrazličnejših dajatev 8 milijonov dinarjev državi, dočim je izdala zanj le ta z vsemi plačami jedva 2,041.000 dinarjev. Zbcg tega je razumljiva pauperiza-cija jugoslovenskih pasivnih pokrajin, ki obeta postati v kratkem obči državni problem, na katerega seveda očetje domovine niti v sanjah ne mislijo. Dolgovi naših kmetov znašajo 3 milijarde dinarjev. Ako bi se ta dolg obrestoval po 10% znaša to 300 milijonov letno, ali skoro približno 1 milijon dinarjev dnevno. Vse to je znano vladajoči gospodi, a se nihče ne pobriga, da bi bednemu in zadolženemu seljaku pomagal. Židovski špekulanti so pokupili prešle tedne 20.000 vagonov koruze in 3000 vagonov ovsa. Narod strada, židovski borzijanci v Vojvodini pa že računajo po koliko cd sto bodo zaslužili s tem, da je do sedaj prešlo že v njihove roke 180% vseh razpcjložlijivilh poljedelskih pridelkov 'Vojvodine. Vojvodinska skladišča so prepolna žita in koruze, v Hercegovini pa umira deca gladu in padajo po mostarskih cestah stari ljudje zavoljo onemoglosti nastale po stalnem gladovaniu. Dolžnost vlade bi bila. da stopi tem špekulantom na prste in utrdi cene, po kateri bodo smeli razprodajati svoje zaloge. Ješ ima Jugoslovena koji trpa pod Igom tuiinaca — još .ie mnogo njih koji upiru svoje, več odavno presahle, oči na današnji’ JugosPa-viju. čok a ju spas od nje i s punim pravom traže da mu se pruži slo-boda. (Kanovič). Največje število Orjunašev je sestavljeno iz ljudi, ki so posveti’! celo svoje življenje Domovini. Od najvišjih funkcionarjev pa^ do poslednjega reidova so Orjimaši v glavnem: oni, ki so bili na terenu pred letom 1914. kot revolucionarji, puntarji, jetniki avstrijskih ietnišnic, četniki in dobrovoi'jci. Tužni glasi. Razpust slovenskih društev. Tržaška prefektura je razpustila vsa še obstoječa slovenska društva v Postojni, namreč »čitalnico. »Športno društvo Postojna« ter Pevsko in tamburaško društvo »Sovič«. Zaplenila jim je istočasno vse premoženje. Kot vzrok se navaja protidržavnost teh društev. Članek g. dr. Gustava Gregorina o nettunskih konvencijah ni naletel na zelo ugoden odmev med Italijani, nego tudi na veliko ogorčenje v Dalmaciji. Tako smo sprejeli i mi od naših prijateljev v Dalmaciji par pi- sem, iz katerih objavljamo' samo sledeče : »Gospod dr. Gregorin zagovarja nettunske konvencije, pozablja pa pri tem, da je v njih zagotovljeno nadaljnje bivanje v Dalmaciji vsem mnogoštevilnim italijanskim delavcem in dana možnost italijanskim podjetjem, da po lastni uvidevnosti nastavljajo poleg teh še nove »kvalificirane Italijane«. Kaj znači to za naše že itak vse preveč brezposelne Dalmatince ve vsakdo, ki pozna vsaj približno njih obupni položaj. Poleg tega pa ni italijanski delavec v Dalmaciji samo človek, ki odjeda domačinom kruh, nego tudi element italijanske penetracije in propagande, ki od dne do dne bolj podčrtuje »italijanski značaj Dalmacije ...« Šele v Istri. Pred letom dni so se sestali fašistovski veljaki pod komando poslanca Mracha v Puli in so se bavili pred vsem s šolskim vprašanjem in so ugotovili, da je za »mirno penetracijo« med drugorodci nujno potrebno, da se sezidajo krasna šolska poslopja, kjer naj bi imelo svoj sedež tudi karabinjersko poveljstvo in seveda tudi fašisti komando. To željo je fašistovska vlada prevzela kod svojo in je že pred nekai meseci določila znesek 10 miljonov lir za šolska poslopja v Istri, ki naj se izplača v osmih letnih enakih obrokih. Sedaj se ima uporabiti prvi obrok. Temu primerno se je podala posebna komisija, katere se je udeležil tudi prosluli šolski skrbnik Reina v sledeče občine in frakcije teh občin: Kanfanar, Žminj, Pazin. Labin, Plo-min, Koper, Marezige, Dekani, Buje, Vižnjan, Poreč, Šušnjevica. Podgred in Materija. Po poročilih v italijanskih listih je bila komisija povsod sprejeta z velikim navdušenjem (kdo je izrazil to ljudsko navdušenje, o tem seveda molči poročilo). Povsod so pokazali tudi globoko patriotsko čustvovanje, kajti v več krajih so prostovoljno prevzeli nase kuluk za zgradbo šolskih poslopij, drugod so posestniki brezplačno prepusti gradbeni prostor. Ubogi naši bratje, ki morajo pod bičem sami graditi potuj-čevalnice za svojo deco ... Novi poveljnik milice v Sežani. 23. t. m. se je podal na inšpekcijsko potovanje v Sežano novi poveljnik VI. cone fašistovske milice general Mozzoni, ki je bil pred kratkim imenovan. Čakale so ga seveda vse fašistovske ličnosti in vsi kraški odpadniki in mevže pod poveljnikom sežanskega fašja Graziollija. Veliko besedo je imel posebno cavalier Mohorčič iz Sežane. Zanimiv je bil govor generala Mozzonija. Med drugim je rekel: »Ako nam ni mogoče takoj si osvojiti srca vsega drugo-rodnega prebivalstva, si moramo vsaj pridobiti njihovo spoštovanje ..« »Eno stvar vsekakor moram omeniti. Vsak drugi glas. morda celo uglašen, vsaka najmanjša tendenca, morda tudi sovražna, je napram fašizmu izdajstvo. Biti moramo granitni blok, kompakten, pod komando Vodje, kajti njemu ali se služi ali se ga izdaja.« »In če bi nekega dne, ki si ga mi želimo daleč, zapel zgodovinski zvon, ima Vodja prepričanje, da bodo vsi pripravljeni pod svojimi prapori.« Silna in vsegamogočna Italija se trese nved par desetoricam osnovnošolskih učiteljev in učiteljic, ki so zaprosili slavni italijanski konzulat v Ljubljani, da jim izstavi potni list za Italijo, kjer imajo svoje rojake in rodni dom. Ker drugače si ni moči predstavljati enoglasnega odbijanja vseh teh prošenj z lakoničnim izgovorom, da ne dajo pristojne fašistovske oblasti v Primorju za te prosilce — »nulla osta«. Kakor sicer iz srca privoščimo zapadni velezaveznici vse šibe in nadloge tega sveta, tako pa se nam sirotica skoro smili, ko vidimo, kako trepeče pred našimi krotkimi in blagimi slovenskimi učiteljicami in učitelji, ki jim po dosedanjem izgledu tudi ne bo preostajalo drugega, kakor da si nabrusijo pete in j*o uberejo peš preko Javornika, če žele vsaj od daleč videti rodni dom. Ej, daleč je že prijadrala domovina lepote in svobodoljubja, da zapira svoja vrata pred peščico slovenskih učiteljev in skoro izgleda, da se i njene ure nagibljejo h koncu in da ne bo kukavica več sedemkrat pela, ko ne bo potreba hodit le tem učiteljem po pasaporte za v naš Trst in našo Gorico! Zaplemba Jista. »Goriška Straža« od 10. t. m. je priobčila pod naslovom »Oj ta vojaški boben« po- mm GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG * • Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Dreiče Verbič. zdrave slovenskih vojakov v italijanski armadi in bila radi tega zaplenjena, češ, da stremi ta članek za tem, da ohranja in poostruje zavest razlike med slovenskimi in drugimi vojaki do take tpčke, da ponatiskuje verze, kojih jasna razlaga je, da se tisto italijansko mesto, kjer vršijo nekateri slovenski mladeniči svoijo Ivojaško dolžnost, smatra za tujo zemljo. Razpuščena društva. Prefekt goriške province je razpustil sledeča društva: Katoliško prosvetno društvo v Čezsoči, Krščansko-soci-alno društvo v Rihemberku. Katoliško prosvetno društvo na Planini, Katoliško prosvetno društvo v Štu-rijah. V odloku se navaja, da so* društva razpuščena, ker njihovo delovanje ni v skladu z državnim redom. Razpuščena je bita tudi že 61 let stara kanalska »Čitalnica«, ki je imela lepo knjižnico. Prostore so zapečatili, knjige zaplenili, da bo kuril z njimi Mussolini. La fisignomia della mi>izia allo-gena, se imenuje članek, ki ga je priobčil v »Popolo di Trieste« dne 11. avgusta znani Graziolli. V tem članku opisuje težkoče, na katere so naleteli, ko so hoteli organizirati domačo (slovensko) milico. Sam priznava, da so le težko dobili take mladeniče, ki bi jim šli na limanice, ker so bili potem prezirani od domačih, izobčeni iz lastne družine, imenovani izdajalcem domovine, napadani in celo ubiti. Graziolli ugotavlja, da se je zdaj obrnilo v tem oziru na bolje. Posebno na Krasu, kjer pa da je še vedno prevelik strah pred nekimi neznanimi temnimi silami, ki hočejo preprečiti na- silno pot slovenske mladine v miličnike. »Novice« v nevarnosti. Tržaški tednik »Novice« so bile zadnji čas že v drugič posvarjene, in sicer ne v teku enega leta, zato so smele po zakonu še izhajati. Toda že naslednjo številko je cenzura znova zaplenila radi podlistka »Po Benečiji«, v katerem je bil rabljen izraz »slovenska Benečija«. Ta izraz je tak, da bi lahko razburil duhove in je nevaren za javni red in mir. Ballila v Gradežu. »La Vedetta del Isonzo« prinaša dopis iz Idrije, datiran 27. julija, v katerem poroča dopisnik, da so poslali tudi to leto v »Ospizze marine« v Gradež pet bolehnih otrok iz Idrije, ki so potrebni ‘zdravljenja in njih starši nimajo sredstev, da bi jih sami poslali v zdravilišče. Zanje bo plačal vse stroške goriški fašjo. Dopis dostavlja slavospev na človekoljubno delo fašistov in povdarja, da bo ljudstvo gotovo gledalo s spoštovanjem na fašizem kot dobrotnika. Ni potreba dostavljati, da so omenjeni otroci brez dvoma rudarskih slovenskih staršev, ki žive kot proletarci v zelo ubožnih razmerah, ne po lastni krivdi, ampak po krivdi kapitalizma, ki ima danes v državi prvo in neoporečeno besedo. Če bi hoteli biti pošteni, bi morali poslati v zdravilišče vso idrijsko mladino. Človekoljubno delo fašistov obstoji pa le v tem, da so poslali v zdravilišče pet članov izmed »Ballila«, češ, ako hočete uživati kako tako- ugodnost, vpišite se vsi. Znano pa je tudi, da so bili rudarski otroci prisiljeni vpisati se med ballilo, sicer bi bili očetje izgubili službe. Kr. okrožnemu kot rudarskemu sodišču v Celju. V mesecu novembru m. 1. sem potom mojega zastopnika g. dr. I. Dimnika v Krškem pri gornjem sodišču vložili tožbo proti ravnateljstvu T. P. D. rudnika Laške;. Prvi narok se je vršil 22. decembra m. 1., vsled katerega je T. P. D. v 14-dnevnem roku odgovorila v odprtem roku na mojo tožbo. Dne 9. februarja t. 1. pa je naslov izdal nalog, da se bo razprava razpisala. kakor hitro bodo imenovani novi sodniki lajfki, ker je funkcijska doba starih že potekla, a postopanje za novo imenovane je pa v teku. Visie deželno sodišče jel dne 18. marca t. 1. potrdilo že novo imenovane sodnike lajike. čakal sem mesec in pol po imenovanju, češ, da bo razprava razpisana. Ker pa razprava vendar ni bila razpisana, sem se obrnil do mojega zastopnika s prošnjo. da pospeši razpis razprave, kar je tudi brezdvomno storil. Medtem se vrši pri imenovanem sodišču že tretje porotno zasedanje, moja razprava pa še do danes ni razpisana. Apeliram javno, da se razprava razpiše. ker ne najdem na moji tožbi nikakega povoda, da se razprave ne razpiše. Kniiievnost. Uvedbo o oslobodjavanju vojnih obveznika od poziva na vojnu duž-nest u miru i ratu je izdal z vsemi formularji podpukovnik Branislav J. Šuput. Knjiga stane 15 Din 50 para, Telegram: Prvi letošnji mošt se dobi pri Bolaffio in sinova v Ljubljani. Lastno prešanje na dvorišču si lahko vsak osebno ogleda. po povzetju pa 20 Din in 75 para. Naročila sprejema Branislav J- Su-put, podpukovnik, Zagreb, Meduli-čeva br. 3/II. Prometni zavod za premoa d. d. v LjDliIjanl prodaja PREMOG ix slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tud* 564 industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste In vsakega Izvora ter Pri.P'?r?.”LP,C!’ sebno prvovrstni češkoslovaški In ang1'* livarne in domačo vporabo, kovaški prem g, cmi premog in brikete. PROHIETRiIaVOD 11° K® D-1 v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 1. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER“ Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. LJUBLJANA Bohoričeva ulica šf. 24 Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Špan. *