PRILOGA
VEDNO AKTIVNI
str. 28-35
KRONIKA
Na jesen življenja ostala
brez vsega str. 15
do k7.rOKaTO
Meghan Markle: Od poklicne igralke
kraljeve družine in nato še do producentke
021 št. 40 SPORED
NEJC KREVS
Prevzel vodenje
jutranjih poročil na

jTuetlrPe
Nepozabne TV-dogodiv
S kriškraški in Zofko v novo sezono!

Tednik za Savinjsko regijo / št. 40 / Leto 76 / 7. oktober 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik

Zaslužijo si boljši položaj
Gasilci in gasilke so tisti, ki jim državljani Slovenije najbolj zaupamo. Nič čudnega, poleg reševalcev so vedno prvi na kraju
dogodkov. Visoko zaupanje jim veliko pomeni, a samo to ne more izboljšati njihovega položaja. Tega mora izboljšati država. Že
nekaj let se namreč gasilci borijo za boljši položaj tako na področju prostovoljstva kot poklicnega dela in na to opozarjajo tudi v
mesecu požarne varnosti. str. 12-13
INTERVJU
dr. Tanja
Ozvatič,
ravnateljica
Ce ljske
Mohorjeve
družbe
str. 26-27
ŽALEC
Kdo bo novi lastnik hotela?
str. 6
LAŠKO
Zaskrbljenost zaradi
odhodov zdravnikov str. 8
2
AKTUALNO
Št. 40, 7. oktober 2021
ZADETKI
»Lahko imamo najboljšo
opremo in najboljša vo-
zila, a ključni so ljudje.«
Janko Cerkvenik, pred-
sednik Gasilke zveze Slo-
venije
»Pomembno je, da vsak
doma ustvari svojo vsaj
majhno knjižnico. Z
vsako knjigo, ki jo človek
prebere, postane del tega,
kar je prebral.«
dr. Tanja Ozvatič, ravna-
teljica Celjske Mohorjeve
družbe
V čezmejnem projektu Interreg je sodelovalo osem partnerjev: Međimursko veleučilište v
Čakovcu kot vodilni partner in projektni partnerji Raziskovalno-izobraževalno središče dvorec
Rakičan, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Razvojna agencija Savinjske regije, Grad-
ski muzej Varaždin, Muzej Međimurja Čakovec, Muzeji Hrvatskog Zagorja in Proteus. Projekt,
vreden 1,2 milijona evrov, je sofi nanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V projektu Mreža živih gradov kot edini grad v celjski regiji sodeluje Stari grad Celje. V prihodnje želijo v projekt vključiti še druge gradove na Celjskem.

»Menim, da družba pre-
malo poudarja nujnost
odhoda k zdravniku, če
se ljudje ne počutijo do-
bro. Morajo biti vztrajni
pri tem, da do zdravnika
pridejo.«
Marija Travner, Društvo
onkoloških bolnikov Slo-
venije
Na turnejo po slovenskih
in hrvaških gradovih
»Bistvo vseh potovanj,
ne glede na to, ali so to
po bližnji okolici ali kje
dlje, je, da se imamo
lepo.«
Urša Sreš, turistična vo-
dnica in lastnica agencije
UI
Gradovi že od nekdaj burijo duhove
s svojimi skrivnostnimi zgodbami. V
čezmejnem projektu bodo te zgodbe
oživele s pomočjo sodobne tehnolo-
gije. Stari grad Celje, Ptujski grad,
dvorec Rakičan, Stari grad Varaždin,
Stari grad Čakovec, dvor Veliki Tabor
in dvorec Oršić so po novem povezani
v projekt Living Castles/Mreža živih
gradov, s katerim osem slovenskih in
hrvaških partnerjev uvaja inovativne
pristope za ohranjanje kulturne dedi-
ščine in promocijo turizma.
Glavno vodilo projekta je oblikovanje
skupne blagovne znamke zveze gradov
in dvorcev, ki bo pripomogla k boljši
prepoznavnosti in promociji skupne
turistične ponudbe po vzoru čeških in
bavarskih gradov. Partner pri triletnem
projektu, ki se je končal letos septem-
bra, je iz celjske regije Razvojna agencija
Savinjske regije (RASR). V agenciji so
v okviru projekta izdali zbirko zgodb,
izročil in legend sodelujočih partner-
jev, kupili IKT-opremo, izvedli številne
delavnice …Najpomembnejši dosežek
projekta je skupen turistični produkt
– popotovanje po sedmih gradovih in
dvorcih v Sloveniji in na Hrvaškem.
Poseben izziv za družine
Kot je dejala direktorica RASR Iva
Zorenč, lahko grajske zgodbe in legen-
de obiskovalci odkrivajo sami, v krogu
družine ali v manjši skupini. Produkt
je oblikovan tako, da obiskovalca v treh
dneh popelje po vseh sedmih gradovih
in dvorcih, vključenih v projekt, ter mu
ponudi zanimiva doživetja. Poseben
izziv so pripravili za družine z otroki.
Na vsakem od gradov se namreč skriva
košček sestavljanke. Ko obiščejo vseh
sedem gradov in zberejo vse dele sesta-
vljanke, za nagrado prejmejo plišastega
grajskega duhca. Otroci se lahko preiz-
kusijo tudi v virtualni igri s posebnimi
očali. O zanimivih legendah in zgodbah
vključenih gradov in dvorcev bodo obi-
skovalci lahko prebirali v knjigi pripo-
vedk o gradovih. Ta je izšla v treh jezikih
(slovenskem, hrvaškem in angleškem)
v nakladi 1.200 izvodov. Gradovi v pro-
jektu bodo opremljeni tudi s skupnimi
označevalnimi tablami, imeli bodo sku-
pno promocijo ter tematske dogodke.
Turistični produkt z vso IKT-opremo
in vsebino naj bi na gradovih zaživel do
konca leta, na celjskem Starem gradu
predvidoma v začetku decembra. In kot
je dodala Iva Zorenč, želijo v prihodnje
v projekt vključiti še druge gradove v
celjski regiji.
BA, foto: arhiv NT (SHERPA)
»Želim, da knjigo prebe-
rejo tisti, ki želijo stopiti
na pot preoblikovanja,
ki želijo narediti nekaj
več iz sebe in potrebujejo
pogum za prvi korak.«
Anja Kovačič, novinarka,
publicistka in popotnica
Podeželje ponovno v mestu
CELJE – V soboto je bilo v mestnem središču živahno.
Približno 20 ponudnikov s širšega celjskega območja je
na stojnicah predstavilo svojo ponudbo, dogajanje so po-
pestrili kulturni ustvarjalci.
Namen tradicionalne tržnice nem okolju predstaviti doma-
Podeželje v mestu je v urba- če obrti, delo na kmetiji, po-
nudbo turističnih in ekoloških
kmetij ter prodajo pridelkov s
kmetij in izdelkov rokodelcev.
Dogajanje je v mesto privabilo
številne obiskovalce. Ti so na
stojnicah kupovali domače iz-
delke in pridelke ter jih posku-
šali. Uživali so tudi ob nastopu
Pihalnega orkestra Celje ter si
z zanimanjem ogledali prikaz
priprave drv za kurjenje na
podeželju, ki so ga pripravili
člani KUD bratov Dobrotinšek
iz Škofje vasi (na siki).
BA, foto: SHERPA
Št. 40, 7. oktober 2021
AKTU Št. 37, 16. sept
X
Predsednik republike Borut Pahor je direktorici LUC Ines Stilin izročil zahvalo za uspešno delovanje ustanove.

NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Hodiš po svetu z odprtimi očmi?
Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja?
Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje iščemo
NOVINARJA oziroma NOVINARKO
s 7. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri.
Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 20. oktobra 2021
na razpis@nt-rc.si ali po pošti na
NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis«.
Nagrade v šolstvu
Predsednikova zahvala
ob stoletnici
CELJE – Najstarejša ustano-
va za izobraževanje odraslih
v Sloveniji, Ljudska univerza
Celje, je pred dnevi s slovesno-
stjo v Celjskem domu obele-
žila stoletnico. Predsednik
države Borut Pahor ji je ob
tej priložnosti podelil zahva-
lo za izpolnjevanje poslanstva
kakovostnega izobraževanja
odraslih in spodbujanja oseb-
nostne rasti v skladu z načeli
vseživljenjskega učenja ter za
stoletje uresničevanja vizije
odprte hiše znanja.
»Imena so se spreminjala, a
cilj ustanove je bil ves čas isti,
in sicer da posameznikom v
lokalni skupnosti omogoči
dostop do učenja in izobraže-
vanja. LUC danes nudi kakovo-
stne izobraževalne programe
in sodeluje v številnih nacio-
nalnih ter evropskih projektih,
ki njeno prepoznavnost širijo
tudi izven meja,« je povedala
direktorica LUC Ines Stilin.
Spreminjalo se je tudi ciljno
občinstvo delovanja LUC, ki
zadnja leta vedno več časa
usmerja v delo z ranljivimi
skupinami. Letos so ljudske
univerze sicer dosegle uvelja-
vitev pravilnika o standardih
in normativih za financiranje
in izvajanje javne službe na po-
dročju izobraževanja odraslih,
a glede na pomembno vlogo
teh ustanov bi moralo biti fi-
nanciranje ustrezneje ureje-
no, meni Stilinova, saj čakajo
ljudske univerze številne nove
naloge glede na potrebe sodob-
nega časa.
To njihovo vlogo je poudaril
tudi predsednik Borut Pahor,
ki je dejal, da bo vloga ljud-
skih univerz v prihodnje še
pomembnejša: »Mislim, da
njihov čas šele prihaja zaradi
razvoja tehnologij, staranja
prebivalstva in potreb po vse-
življenjskem učenju.«
Breda Arnšek, podžupanja
Mestne občine Celje, ki je usta-
noviteljica LUC, je poudarila,
da delovanje LUC spreminja
življenje ljudi na bolje in s
tem pozitivno vpliva tudi na
življenje v družbi nasploh. Po-
membno je po njenem to, da je
veliko programov brezplačnih,
kar jih dela dostopne za vse, ki
si ne morejo privoščiti plačlji-
vih izobraževanj.
Nova znanja in
prijateljstva
Razlogi za vpis so različni,
kot smo slišali na prireditvi, na
kateri so nekateri od slušate-
ljev predstavili svoje izkušnje.
Dejan Plahuta je bil nekoč vo-
znik tovornjaka, nato je končal
program Logistični tehnik in
postal zlati maturant. Povedal
je, da je danes samostojni ko-
mercialist in da je vesel, da je
opravil izobraževalno pot, ki
je zahtevala veliko časa in na-
porov celotne družine. A vse
se da, kjer sta volja in podpora
domačih, je povzela Nira Er-
jub, ki je kljub težavam zaradi
nepoznavanja jezika končala
izobraževanje za trgovko in s
tem pridobila več samozavesti,
boljši položaj v delovnem oko-
lju in tudi številne nove prijate-
lje. Elvedina Jupić je na LUC
poiskala tečaj slovenščine, saj
po prihodu v Slovenijo ni znala
jezika in se je zato marsikdaj
počutila izgubljeno. Za dobro
vzdušje, ki prispeva k veselju
do učenja, lahko največ naredi-
jo predavatelji. Cveta Zagode,
dolgoletna učiteljica slovenšči-
ne, se je zavedala, da uči tiste,
ki znajo delati, v šoli pa jim ni
šlo najbolje. Zato se je potru-
dila, da so tudi iz slovenščine
imeli lepo oceno, smo slišali
v kratkem filmu med priredi-
tvijo.
Program v Celjskem domu
sta popestrila Tilen Artač in
Vlado Kreslin.
TC, foto: SHERPA
Na Krekovem trgu je na ogled razstava, posvečena stoletnici LUC. Ob tej priložnosti sta izšla tudi zbornik in
priložnostna poštna znamka.
V počastitev 5. oktobra, svetovnega dneva
učiteljev, podeljuje ministrstvo za izobraže-
vanje, znanost in šport vsako leto najvišje
državne nagrade za izjemne dosežke in ži-
vljenjsko delo na področju šolstva. Letošnji
nagrajenci so jih prejeli včeraj zvečer v Lju-
bljani.
MNeTd&dReCse, tPiomdijentajegrzaaječnascoi jpeislnetooisntruaddiijŽskaolčdaenj,a
doktor fizike Samo Kralj, redni profesor na
FaODG O VORN I URED NI
verze v Ljubljani. Nagrado je prejel za izjemne
dosežke na področju visokega šolstva. »Njegov
svet raziskovanja je sestavljen iz dveh neločlji-
vo povezanih delov, to je temeljnoraziskoval-
nega, kjer odkriva nove fizikalne zakonitosti,
in aplikativnega, v katerem prenaša izsledke
tega znanja na področje izobraževanja, kjer
s svojim širokim znanjem, zagnanostjo in
iskrivostjo že desetletja navdušuje študen-
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV
NEPROFITNIH
STANOVANJ V NAJEM
za obdobje 2022 - 2024 v Mestni občini Celje
MLADI IN MLADE DRU2:INE
Na voljo 36 stanovanj v soseski Dečkovo
naselje - DN 10.
INVALIDI
Na voljo 5 arhitektonsko prilagojenih
stanovanj za potrebe invalidov, ki so trajno
vezani na uporabo invalidskega vozička v
soseski Dečkovo naselje - DN 1 O.
DRUGI UPRAVl(ENCI
Na voljo 50 stanovanj v soseski Dečkovo
naselje - DN 1O in 59 stanovanj na drugih
lokacijah Mestne občine Celje.
te,« je odbor za podeljevanje nagrad zapisal
v obrazložitvi. Ob tem je poudaril, da Kralj s
sodelavci orje ledino pri razvoju in poučevanju
fizike kompleksnih sistemov, ki je sicer ključ-
na za razumevanje »vsakodnevnih« pojavov v
naravi. Je avtor številnih učbenikov in izjemno
odzivnih poljudnih, strokovnih in znanstvenih
čolsatn, dk.oov. .oZ., nraaznpjiesutjueddi eploovsnvojimh eksatroi:katurah
in poučnih stripih, s katerimi popestri svoja
p NOVE G A sT EDNI KA s hu-
morjem približa strokovni in splošni javnosti.
TC
Med prejemniki so letos še Radica Slav-
ković, dr. Jožko Lango, Polonca Legvart,
Nives Počkar, Jelena Sitar Cvetko, dr. Aksi-
nija Kermauner, dr. Tanja Možina, Dragica
Motik in Andreja Duhovnik Antoni.
Stanovanja se bodo dodeljevala v
obdobju od 2022 do 2024.
Razpisna dokumentacija in vloga so
dosegljivi na
www.nepremicnine-celje.si in ob vhodu
v poslovni del objekta
na Miklošičevi ulici 1, 3000 Celje.
Rok za oddajo vlog: 5. 11. 2021
Dodatne informacije na:
nepremicnine@celje.si in 03 42 65 100.
....... NEPREMIČNINE CELJE
4
GOSPODARSTVO
Št. 40, 7. oktober 2021
V času »korone« zgradili novo halo
Hermi potrojil svoje
proizvodne zmogljivosti
Zaradi širitve proizvodnih zmogljivosti
bodo v Hermiju odprli več novih delovnih
mest. Že letos nameravajo na novo
zaposliti dvajset ljudi. Iščejo predvsem
tehnologe, razvojnike, CNC-operaterje,
strugarje, oblikovalce kovin, operaterje
polavtomatskih in avtomatskih linij,
voznike viličarjev …
Leto 2021 je za celjski Hermi, ki izdeluje vrhunske
neopazne strelovode, prenapetostno zaščito, kabelske
police in konstrukcijske sisteme za sončne elektrar-
ne, zelo uspešno. Uvrstil se je med tri najboljša hitro
rastoča podjetja v regiji, na izboru najboljših inovacij
dobil zlato priznanje, zdaj se poteguje za najboljšo
inovacijo tudi na nacionalni ravni, zgradil je novo
halo, kamor je v preteklih dneh preselil vso svojo
proizvodnjo, ki je bila do zdaj razpršena v več stav-
bah. Koliko je bila vredna naložba, lastnik in direktor
Miran Rauter ne želi razkriti. »To ni pomembno,«
pravi. »Bolj pomembno je, da bo podjetje zdaj lahko
izdelalo še več strelovodov in kabelskih polic.«
JANJA INTIHAR
V novem proizvodnem
obratu, ki ga je blizu sedanje
lokacije v industrijski coni v
Trnovljah začel graditi janu-
arja letos, ima zdaj Hermi
v dveh nadstropjih na voljo
šest tisoč kvadratnih metrov
prostora, kar je skoraj trikrat
toliko, kot ga je imel do zdaj.
V podjetju napovedujejo, da
bodo, potem ko bodo name-
stili nove avtomatizirane lini-
Nova Hermijeva stavba ima v dveh nadstropjih šest tisoč kvadratnih metrov prostora. Poleg proizvodnje bodo v njej še skladišče, prostori za logistiko in pisarne. Stavba je zgrajena iz okolju
prijaznih in kakovostnih materialov, na strehi bo sončna elektrarna, s katero bo podjetje lahko zadostilo vsem svojim potrebam po električni energiji.
je – to naložbo ocenjujejo na
več milijonov evrov – lahko
na leto izdelali več kot 16
tisoč kilometrov kabelskih
polic.
Čeprav je nova hala ob-
čutno večja od tiste, ki so
jo postavili pred štirimi leti,
Miran Rauter ugotavlja, da
so njene zmogljivosti že sko-
raj v celoti zapolnjene. »Če
bomo tudi naprej tako do-
Miran Rauter: »Združitev več pro-
izvodnih obratov na enem mestu
in dodatno povečanje zmogljivosti
sta bila moja dolgoletna želja. S
povečano proizvodno zmogljivostjo
se bomo lahko še hitreje odzvali na
zahteve kupcev in bomo lahko še
bolj konkurenčni v razvoju, kakovo-
sti in cenah.«
bro poslovali, bomo najbrž
v bližnji prihodnosti morali
narediti še kakšen korak v
širitev proizvodnih prosto-
rov,« pravi. »Hvaležni smo,
da naša dejavnost v teh časih
dobro dela, ne samo doma,
predvsem v tujini. Odločitev
o gradnji nove hale smo spre-
jeli že pred letom, a smo nato
malo čakali, ker nismo vede-
li, kaj se bo dogajalo na trgu.
Ker tudi letos beležimo rast
prodaje, kar velja tako za
trge, na katerih smo že nekaj
časa prisotni in kjer imamo
lastna podjetja ali distribu-
terje, kot tudi za nove trge,
na katerih šele začenjamo
ali smo na njih prisotni leto
ali dve, je bila čimprejšnja
postavitev nove hale res po-
trebna. Več prostora smo ra-
bili tudi za nove stroje in za
uvajanje novih tehnologij.«
Inovativni in
razvojno naravnani
Hermi svoje izdelke pro-
daja v Sloveniji in v več kot
20 državah, v štirih ima tudi
hčerinska podjetja. Najdlje
je prisoten v državah nek-
danje Jugoslavije, že dolgo
je zelo uspešen tudi v Ro-
muniji in na Madžarskem, a
tudi v zahodni Evropi, kjer
je občutno okrepil prodajo
v Avstriji. Zato je tudi v tej
državi ustanovil podjetje z
nekaj zaposlenimi. Letos je
začel naskok še na nemški
trg, kjer ima že dlje večjega
distributerja na Bavarskem,
na novo osvaja tudi Poljsko,
Češko in Slovaško. Čeprav
je v zadnjih letih prodajo
na tujih trgih povečal za
120 odstotkov, je eden od
ciljev lastnika delež izvoza,
ki zdaj predstavlja približno
30 odstotkov vseh prihod-
kov, še bolj povečati. Miran
Rauter pravi, da jim v podje-
tju to uspeva, saj so že lani
povečali izvoz, letos številke
kažejo še bolje. »Zavedamo
se, da konjunktura ne bo
trajala v nedogled in da bo
prej ali slej prišlo do kakšne-
ga nihaja, vendar verjamem,
da nas bo pri tem, tako kot
nas je že v preteklosti, reše-
vala naša inovativnost,« je
prepričan.
Podjetje Hermi je namreč
že ves čas svojega 35-letnega
delovanja visoko inovativno
in razvojno naravnano. Za
svoje izdelke je v Sloveniji
in Evropski uniji pridobilo
že deset patentov. Enajsti je
povezovalni element za spa-
janje kabelskih polic brez
uporabe orodja in vijakov, ki
pri montaži prihrani do 40
odstotkov časa. Za to inova-
cijo je letos podjetje dobilo
tudi zlato priznanje celjske
gospodarske zbornice. Mi-
ran Rauter napoveduje, da
bodo novo linijo za izdelo-
vanje kabelskih polic brez
vijakov, kar je prav tako bil
eden od razlogov za gradnjo
nove hale, namestili v nekaj
mesecih.
Tudi letos najmanj
12-odstotna rast
Poslovanje Hermija je iz
leta v leto bolj uspešno. V
zadnjih nekaj letih je v pov-
prečju dosegal 15-odstotno
rast prodaje. Leto 2020 je
sklenil s 7,7 milijona evrov
čistih prihodkov od prodaje,
kar pomeni 12,5-odstotno
rast glede na leto 2019. Doma
je ustvaril 5,6 milijona evrov
oziroma malo več kot 71 od-
stotkov prihodkov, v državah
Evropske unije 1,5 milijona
evrov, izvoz v države zunaj
Evrope je znašal 0,7 milijona
evrov. V podjetju pričakujejo,
da bo letošnja rast najmanj
tolikšna, kot je bila lani. »Bilo
je sicer nekaj težjih izzivov
zaradi gradnje nove hale, a
smo jih uspešno rešili. Načr-
tovali smo namreč, da bo hala
končana še pred poletjem in
da se bomo v času dopustov
lahko v miru preselili. Zaradi
zamika pri gradnji smo seli-
tev, ki je bila zares naporna,
morali opraviti šele v jesen-
skih mesecih,« pojasnjuje Mi-
ran Rauter. Pri tem o vedno
večjih uspehih podjetja pravi:
»Pač ne damo miru, nenehno
želimo kaj novega in še bolj-
šega. Na marsikaterem trgu
nam že uspeva, da nas zaradi
uspešnega preteklega sode-
lovanja vabijo k različnim
projektom. Ravno v teh dneh
smo imeli sestanek za velik
projekt na Dunaju. Res sem
vesel, ker prav vsi v podjetju
dobro delamo – od inovator-
jev do delavcev v proizvodnji
in zaposlenih v prodaji.«
Foto: arhiv podjetja Hermi
Odkupili bodo 300 ton grozdja
V Hiši vin Emino, ki jo upravlja Kmetijska zadruga Šmarje, te dni od zadružnikov od-
kupujejo grozdje za vinski letnik 2021. Odkupili ga bodo skoraj 300 ton in ga predelali za
različne polnitve. Najprej so začeli odkupovati grozdje za penine, zdaj so na vrsti še ostale
sorte. Največ obeta grozdje za eno od paradnih vin Hiše vin Emino – modro frankinjo, ki
prav v teh dneh še zori v vinogradih.
Količina odkupa je zaradi
spomladanske pozebe ne-
koliko manjša, kot so pred-
videvali v zadrugi, ki tudi v
takšnih letih vzdržuje dol-
goročne odnose z vinogra-
dniki kooperanti, je pojasnil
direktor mag. Marko Jurak.
Dodal je, da bodo odkupili
nekoliko manj chardonanya,
sauvignona in rumenega
muškata.
V zadrugi ocenjujejo, da bo
letnik 2021 zelo zanimiv. »Vino
ima visoke sladkorne stopnje,
medtem ko je tudi stopnja ki-
slin nekoliko višja, kot smo
bili vajeni lani. To je predvsem
posledica lepega vremena in
nizkih nočnih temperatur, ki
smo jim priča v zadnjem obdo-
bju,« je pojasnil enolog Gašper
Repše.
V največji vinski kleti na
Kozjanskem, kjer so letos za
svoja vina prejeli 11 mednaro-
dnih in domačih medalj, so ve-
seli, da se je prodaja spomladi
krepila in da so poleti prodane
količine skoraj dosegle pred-
koronsko raven. »Še vedno
imamo nekaj manevrskega
prostora pri vrhunskih vinih,
medtem ko so hišna vina že
presegla prodajo iz leta 2019.
Če nam bodo ukrepi do konca
leta naklonjeni, bomo s pro-
dajnimi rezultati lahko zelo
zadovoljni,« je dejal vodja tr-
ženja Matija Jagrič. Dodal je,
da bodo mlado vino kupcem
že tradicionalno predstavili s
projektom Pubec, ki povezu-
je štajerske vinarje. Tudi letos
bodo prve smernice novih vin
novembra nakazali s cuveéjem
Emino.	TS
Št. 40, 7. oktober 2021
GOSPODARSTVO
5
Končan prevzem celjskega trgovca s tehničnimi plini
GTG plin pod streho
Skupine Istrabenz plini
Prihodnji teden
bodo znani najboljši
inovatorji
Gospodarska zbornica Slovenije bo v torek, 12. oktobra,
podelila nacionalna priznanja za najboljše inovacije v letu
2021. Posebna strokovna komisija je letos izbirala med 41 ino-
vacijami, ki so na regionalnih izborih dobile zlata priznanja.
Zbornica bo letos Dan inovativnosti združila s konferenco
Skupina Istrabenz plini iz Kopra je končala pre-
vzem celjskega podjetja GTG plin, njene hčerinske
družbe na Hrvaškem in mariborskega Ardoksa. Po-
sredna lastnika vseh treh podjetij sta bila znana pod-
jetnika Aleksander in Iztok Govc. V Istrabenz plinih
pravijo, da so s prevzemom okrepili svoj položaj na
trgu tehničnih plinov. Koliko je bil vreden posel, ne
razkrivajo, češ da jih k temu zavezuje pogodba, ki
so jo sklenili s prevzetimi podjetji.
JANJA INTIHAR
Aleksander in Iztok Govc
sta bila lastnika in direktorja
podjetje GTG plin od leta 2017.
Pravzaprav je bila lastnica
podjetja družba Gis Nalož-
be, ki jo brata Govc vsak do
polovice obvladujeta s svoji-
ma podjetjema GTG Top in
GTG Gens. S tema svojima
podjetjema sta lani kupila
tudi 92-odstotni delež mari-
borskega Ardoksa, v katerega
sta vstopila z dokapitalizacijo,
prejšnjemu 100-odstotnemu
lastniku Ernestu Kranjcu pa
je ostal malo manj kot 6-od-
stotni delež. GTG plin je bil
Nekdanje in sedanje vodstvo celjske družbe GTG plin (z leve): Aleksander Govc, Marco La Peruta, Aldo Srabotič,
Matjaž Avsec in Iztok Govc
do leta 2017 v lasti nemške-
ga dobavitelja industrijskega
plina Linde in se je po njem
tudi imenoval. Po spremembi
lastništva je celjsko podjetje,
ki ima v hrvaškem Karlovcu
hčerinsko družbo, še naprej
ostalo ekskluzivni prodajalec
korporacije Linde.
Zdaj že nekdanja lastnika
GTG plina o razlogih za pro-
dajo ne želita govoriti. Iztok
Govc, ki je bil direktor pod-
jetja tudi v letih, ko je bilo v
nemški lasti, je povedal le, da
bo kmalu odšel v pokoj. Po-
jasnil je tudi, da sta z bratom
obdržala lastništvo stavbe, v
kateri deluje podjetje, tako da
so Istrabenz plini zdaj v njej
najemniki. Kot je še dejal, je
GTG plin v »odlični kondi-
ciji«. Po uradno objavljenih
podatkih je podjetje, ki za-
posluje 44 ljudi, lani ustvari-
lo 11,3 milijona evrov čistih
prihodkov od prodaje, kar je
nekoliko manj kot leto pred
tem, ter imelo 2,1 milijona či-
stega dobička. S prevzemom
je GTG plin dobil tudi novo
vodstvo. Direktorja sta posta-
la Marco La Peruta in Matjaž
Avsec iz Istrabenz plinov.
Pomembna
okrepitev za
koprsko družbo
Skupina Istrabenz plini je
od leta 2016 v 100-odstotni
lasti italijanske korporacije
Siad, ki sodi v Evropi med
vodilne proizvajalce in pro-
dajalce industrijskih plinov.
Skupina oskrbuje odjemalce
v Sloveniji, na Hrvaškem,
v Bosni in Hercegovini ter
Srbiji, ki jim poleg tehnič-
nih plinov zagotavlja še ze-
meljski plin in utekočinjen
naftni plin, ob čemer ponu-
ja še storitev energetskega
pogodbeništva. Ob podpori
lastnika veliko vlaga v razvoj
tehničnih plinov in učinkovi-
tih energetskih rešitev. Lani
je uspešno končala prevzem
podjetja s tehničnimi plini v
Bosni in Hercegovini ter pred
kratkim odprla novo polnilni-
co tehničnih plinov v Srbiji.
Kot pravijo v Kopru, po-
meni prevzem podjetij GTG
plin in Ardoks pomembno
okrepitev Skupine Istrabenz
plini v regiji, prevzeti podje-
tji pa bosta s podporo in z
naložbami skupine dobili
priložnost za dodatno rast.
»Povezovanje s celjskim in
z mariborskim podjetjem
pomeni velik korak, ki bo
bistveno prispeval k nadalj-
njemu razvoju Skupine Istra-
benz plini. Vsem bo omogo-
čilo večjo stabilnost na trgu
in priložnost za dolgoročno
rast,« je povedal Aldo Srabo-
tič, generalni direktor Skupi-
ne Istrabenz plini.
Foto: arhiv Skupine
Istrabenz plini
o inovatorjih in inovacijah Slovenk ter Slovencev po svetu.
Na razpis Regionalne gospodarske zbornice Celje so letos pod-
jetja prijavila 15 inovacij, pri katerih je sodelovalo 46 inovatorjev.
Tri najbolje ocenjene inovacije, ki se potegujejo za priznanja
na nacionalni ravni, so delo inovatorjev v podjetjih Kronoterm,
Hermi in Bosio. V Kronotermu so regijsko zlato priznanje dobili
za novo učinkovito in okolju prijazno toplotno črpalko, v pod-
jetju Hermi za povezovalni element za spajanje kabelskih polic
brez uporabe orodja in vijakov, inovacija celjske družbe Bosio
je plinsko ogrevana industrijska peč za žarjenje, primerna za
proizvajalce, ki imajo majhne serije različnih izdelkov.
Iz Savinjsko-šaleške regije se za priznanje za najboljšo inova-
cijo na nacionalni ravni potegujejo nova generacija samostojnih
hladilno-zamrzovalnih aparatov širine 600 podjetja Gorenje iz
Velenja, inovativni kuhalni procesor Cookit podjetja BSH Hišni
aparati iz Nazarij in pametno domače polnjenje električnih vozil
podjetja Mega M iz Velenja.
Omeniti velja še inovacijo, ki je bila kot zlata ocenjena v Po-
murju in se prav tako poteguje za nacionalno priznanje. Gre za
prvo penino na svetu, narejeno v temi. S to inovacijo se ponaša
družba Radgonske gorice, ki je v lasti Celjskih mesnin. JI
Z investicijami podjetja MIK
v občini Vojnik do 440 delovnih mest
Letos povečali prodajo doma
• Inštitut za prezračevalne naprave in okna - MIK 3
• Obrtna cona Vojnik 1 - OCV 1
Cetis je objavil podatke v prvi polovici
leta, ki niso povsem primerljivi z lanskimi
v enakem času. Celjska družba je namreč
lani sredi leta iz svojih programov izčle-
nila dejavnost komercialnih tiskovin in jo
priključila hčerinski družbi Amba, ki se
je nato preimenovala v Cetis Flex. Na prvi
pogled je zato poslovanje Cetisa v prvi polo-
vici leta slabše kot lani, a je celotna skupina
zabeležila 11-odstotno rast glede na enako
lansko obdobje.
Skupina Cetis, ki jo sestavlja sedem družb,
je v prvem polletju prodala za 37,4 milijona
evrov izdelkov in storitev, kar je 11,3 odstotka
več kot v enakem času lani. Imela je 5 mili-
jonov evrov dobička iz poslovanja, čisti do-
biček je znašal 4,5 milijona evrov in je bil od
lanskega višji za 11,7 milijona evrov. Skupina
je letos povečala izvoz, saj se je delež prihod-
kov, ustvarjenih na tujih trgih, z lanskih 47
odstotkov povečal na 49 odstotkov. V matični
družbi Cetis so bili bolj uspešni doma, saj so
delež prodaje zvišali na 52 odstotkov, kar je
6 odstotnih točk več kot lani.
Cetis je v prvem polletju imel 14 milijonov
evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za
približno petino manj kot lani. Njegov čisti
dobiček, ki je znašal 2,7 milijona evrov, se ne
razlikuje bistveno od lanskega. Enako kot lani
je bilo sredi leta tudi število redno zaposlenih,
in sicer 213. Celotna skupina je ob polletju
zaposlovala 613 ljudi. Iz polletnega poročila je
tudi razvidno, da je skupina letos za naložbe
namenila 2,4 milijona evrov, od tega večino
v svojem celjskem podjetju.
JI
• Servisno poslovni center Vojnik - SPCV
V OCV 1 še na voljo nekaj poslovnih prostorov v velikosti od 280 do 600 m2
ODDAJTE POVPRAŠEVANJE ZDAJ na ocvojnik.si
POKLIČITE BREZPLAČNO
080 12 24
MIK, d. o. o. • Celjska cesta 55 • 3212 Vojnik • povprasevanje@mik-ce.si • www.mik-ce.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 40, 7. oktober 2021
Hotel v središču Žalca je naprodaj.
Občina si želi, da bi ga novi lastnik
bolj povezal z lokalnim okoljem.
Fotografijo z odprtja hotela
leta 1980 hrani Domoznanski
oddelek Medobčinske splošne
knjižnice Žalec, ki je tudi sicer
bogat vir zgodovinskega gra-
diva in fotografij o življenju v
Spodnji Savinjski dolini nekoč.
ŽALEC – Želijo si več sodelovanja z lokalnim okoljem
Kdo bo novi lastnik hotela?
Vsi tisti, ki ste v teh dneh zavili na največji slovenski nepremičninski portal,
ste lahko opazili, da je naprodaj osrednja turistična zgradba v središču Žalca.
Lastnik hotel z igralnico prodaja za malo manj kot dva milijona evrov. Zakaj se
je odločil za prodajo, direktor Damijan Lamovšek ni želel komentirati. A se je na
to odzvala Občina Žalec, ki si, kot je sporočila, v prvi vrsti želi, da bi novi lastnik
hotel bolj povezal z lokalnim okoljem.
ŠPELA OŽIR
»Hotel ima izjemo privlačno
lokacijo na pol poti med Lju-
bljano in Mariborom ob glav-
nih prometnicah in izjemno
prostorsko umestitev znotraj
mesta Žalec. V njegovi ne-
posredni bližini so kulturni
dom s številnimi prireditvami,
športni center, fontana piva,
Ekomuzej hmeljarstva in pi-
vovarstva Slovenije … Hotel
mora prenoviti svoje prosto-
re, dvigniti raven ponudbe
in se bolj povezati z lokalno
skupnostjo ter nosilci turistič-

ne ponudbe,« so prepričani v
žalski občini.
Na žalost se je hotel lani
spomladi znašel pod drobno-
gledom policije. Po poročanju
nekaterih medijev naj bi bili
lastnica in direktor ter še ne-
kateri drugi vpleteni v mrežo
trgovine z ljudmi. Dekleta iz
socialno šibkejših okolij iz
Ukrajine, Romunije in Mol-
davije naj bi bila nastanjena
v hotelu in naj bi pod prisilo
opravljala določene usluge.
»Navedb domnevnih nepra-
vilnosti, do katerih imamo
ničelno toleranco, ne komen-
tiramo. Obstaja verjetnost, da
se je dejavnost, ki je bila na
meji dovoljenega, odvijala že
vrsto let, a so odgovorni za
nadzor tiščali glavo v pesek,«
so še sporočili iz občine.
Od Srbov do
Hmezada
Hotel Golding Rubin Žalec,
kot se je dolga leta imenoval,
je bil zgrajen leta 1980 kot
rezultat sodelovanja pobra-
tenih občin Žalec in Kruše-
vac iz Srbije, od katere se je
popolnoma ločil leta 1985,
ko ga je prevzel Hmezad. V
Monografiji Žalca iz leta 2010
je še zapisano, da so v Žalcu
v 80. letih prenočevali turisti
z Nizozemske, Madžarske, iz
Avstrije in Jugoslavije, ki so v
Spodnjo Savinjsko dolino ve-
činoma pripotovali z vlakom
bratstva in enotnosti. Zaradi
bližine športnega parka so v
hotelu v času priprav bivali
najrazličnejši športniki. Leta
1982 so se v njem pripravlja-
le celo članice jugoslovanske
smučarske reprezentance. Ho-
tel je izključno pod okriljem
Hmezada deloval do leta 1989,
ko je postal mešano podjetje
z lastnikoma Hmezad Žalec in
Faniko Lamovšek. Po uradno
objavljenih podatkih je La-
movškova od leta 1994 edina
lastnica podjetja, direktor je
njen sin Damijan Lamovšek.
Naprodaj brez
dolgov
Podjetje je v zadnjih petih
letih letno ustvarilo 1,6 do 1,7
milijona evrov čistih prihodkov
od prodaje. Lani so prihodki,
kar je glede na epidemijo pri-
čakovano, upadli na 942 tisoč
evrov. Podjetje je, kot je še
razvidno iz javno dostopnih
podatkov, poslovalo z izgubo
in je zmanjšalo število zaposle-
nih. Glede na to, da so tri banke
letošnji september podjetju za
nekaj dni blokirale račun, se
njegovo finančno stanje najver-
jetneje letos ni izboljšalo. Kot je
zapisano v oglasu za prodajo,
nepremičnino prodajajo brez
dolgov in bremen.
Dobili novo častno
občanko
POLZELA – Na predvečer
praznika občine, ki ga Pol-
zela praznuje 2. oktobra, je
bilo slovesno. Na slavnostni
akademiji so med drugim po-
delili naziv častne občanke.
Za dolgoletno požrtvovalno
delo in zasluge na humanitar-
nem področju ter prizadeva-
nje za boljši položaj najbolj
ranljivih skupin in posame-
znikov je to postala predse-
dnica Krajevne organizacije
Rdečega križa Polzela, upo-
kojena dolgoletna pomočni-
ca ravnateljice v tamkajšnji
osnovni šoli Olga Hočevar.
Plakete občine so prejeli Ivan
Kapitler za delo na področju
športa, David Zabukovnik za
delo na področju ljubiteljske
kulture in gasilstva ter Sergej
Zabukovnik za delo v krajev-
nem odboru in skrb za po-
vezanost kraja ter krajanov.
Županova priznanja so prejeli
bolničarka prostovoljka Moj-
ca Gregorc, Karitas Polzela,
Kulturno-glasbeno društvo
Cecilija in ljubiteljska likov-
nica ter vodja likovne sekcije
Mojca Korošec.	ŠO
Nova častna občanka Občine Pol-
zela je predsednica Krajevne or-
ganizacije Rdečega križa Polzela,
upokojena dolgoletna pomočnica
ravnateljice v tamkajšnji osnovni
šoli Olga Hočevar. (Foto: Bina Pla-
znik)
Spominska maša
CELJE – Na Teharjah je bila v nedeljo maša
v spomin na teharske žrtve. Daroval jo je
upokojen celjski škof Stanislav Lipovšek. De-
jal je, da o medvojnem in povojnem dogaja-
nju grozljivo priča več kot šeststo neurejenih
morišč v različnih krajih naše domovine.
»Od konca druge svetovne vojne je minilo
76 let, od teh 45 v prisilnem molku in na-
črtnem prikrivanju resnice o medvojnem in
povojnem dogajanju,« je v pridigi poudaril
Stanislav Lipovšek in nadaljeval, da ta molk
predstavlja temno stran naše medvojne in
povojne zgodovine. A obstaja tudi druga,
svetlejša stran, je dodal. Ta se je uresniče-
vala v prizadevanjih, da bi se s civiliziranimi
narodi Evrope približali temeljni civilizacijski
normi, ki pokojnim daje pravico do imena in
do groba ter preživelim pravico do spomi-
na. Med temi prizadevanji je omenil Zakon o
prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz
leta 2015, ki omogoča obsežne raziskave in
ekshumacije posmrtnih ostankov. Hvaležen
je tudi vladni komisiji za prikrita grobišča, ki
je izredno veliko naredila na tem področju.
Zbrane je v imenu organizatorja spominske
slovesnosti Nove slovenske zaveze nagovoril
tajnik zaveze Peter Sušnik: »Če so Teharje
pomembne za razumevanje vloge spomenika,
je smetišče Bukovžlak pomembno za razu-
mevanje vloge izbrisa. Za zmagovito revolu-
cionarno ideologijo ti ljudje niso bili človeška
bitja, ampak samo smet zgodovine. Zaradi
tega ostankov človeških bitij ni pojmovala kot
ostanke, vredne spomina, ampak samo kot
nesnago zgodovine, ki jo je treba pozabiti.«
BA

Št. 40, 7. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Takole bo videti predvidena kavarna. Pod prostorom za druženje je načrtovano območje
za igro otrok. Posnetek na desni strani prikazuje še novo igrišče s sedišči v amfiteatru.
ŠENTJUR – Kako naj bi bil videti mestni park?
Obnova kraja zadnjega počitka
Do 1. novembra prihodnje leto naj bi bilo več izboljšav
deležno tudi mestno pokopališče v Šentjurju. Občina želi
tam urediti dostop, zagotoviti dodatna parkirna mesta,
žarno steno ter prostor za raztros pepela.
Tamara Nunčič iz podjetja Gins je dejala, da bo parkirišče
razširjeno tako, da bo imelo 72 parkirnih mest, za poslovilno
vežico bo zgrajeno še eno parkirišče z 49 parkirnimi mesti.
Predvidena je gradnja novega servisnega platoja za komunal-
ne odpadke in deponijske prostore. 400 metrov dolg odsek
ceste mimo poslovilne vežice bo obnovljen. Projekt zajema
ureditev novih sprehajalnih poti na pokopališču, ob katerih
bodo zasajena drevesa in grmovnice, postavili bodo nove
klopi za sedenje in koše za smeti. Na vzhodni strani poko-
pališča je predvidena gradnja žarne stene, kjer bo prostor za
111 žarnih niš. Urejen bo tudi prostor za raztros pepela, kjer
bo med drugim spominska stena. Ta bo imela prostor za 352
granitnih plošč v spomin na pokojne.	TS
Da bi površina ostala
čim bolj zelena
Ali ureditev parka na območju, ki je domačinom
znano po imenu Križ, ohranja zelene površine ali jih
z umestitvijo igrišč, parkirnih mest, kavarne, otro-
ških igral in drugih vsebin pravzaprav zmanjšuje? To
je bilo eno od vprašanj na javni spletni predstavitvi
mestnega parka. Tega želi Občina Šentjur v nasle-
dnjih letih urediti po delih. Prvi del gradnje bi se
morda lahko začel že prihodnje leto.
TINA STRMČNIK
Ideja občine je, da bo park,
tudi zahvaljujoč podhodu pri
Osnovni šoli Franja Malgaja,
povezal Zgornji trg s spo-
dnjim delom mesta. Po be-
sedah župana mag. Marka
Diacija je cilj ohraniti pri-
bližno 30 tisoč kvadratnih
metrov zelenih površin v
mestnem jedru. Te je občina
pred leti odkupila od Družbe
za upravljanje terjatev bank.
Da so tam predvidene zele-
ne površine, je že nekaj let
določeno tudi v občinskem
prostorskem načrtu.
Župan je še pojasnil, da pre-
cej velikopotezen projekt ne
bo nastal čez noč, ampak ga
bo občinska uprava skušala
uresničiti po delih, če bo zanj
pridobila ustrezno sofi nanci-
ranje. Prvi del, ki bo zajemal
gradnjo promenade, novega
mostu čez Pešnico ter presta-
vitev balinišča in igrišča za
mali nogomet z enega brega
Pešnice na drugega, bi rada
začela uresničevati že v letih
2022 in 2023. Dopolnjevanje
vsebin v parku bo vsako leto
opredeljeno tudi v občinskem
proračunu.
Drevored in nov
most
Idejno zasnovo parka so
pripravili v podjetju Unipro-
jekt. Direktor omenjenega
podjetja mag. Jože Grobel-
nik je pojasnil, da bosta
igrišče za mali nogomet in
balinišče na drugo stran ome-
njenega potoka prestavljena,
ker bo na delu zemljišča, kjer
sta zdaj, urejen drevored. Na
delu zemljišča bodo nova
parkirišča. V drevoredu bosta
urejeni tako pešpot kot pot za
kolesarje. Ob novem igrišču
bo ogled športnih tekem mo-
goč na sediščih v novem am-
fi teatru. Ta prostor bo poleti
omogočal izvedbo kulturnih
ali drugih prireditev.
Mag. Jože Grobelnik: »Naša
želja je, da bi ostala površina
čim bolj zelena, da bi bilo tam
čim več dreves kljub različ-
nim vsebinam v parku.«
V parku bo med drugim
urejeno obširnejše območje
za igro otrok z igrali. V bližini
otroških igrišč sta predvidena
manjša kavarna z zeleno stre-
ho ter prostor za druženje.
Del hriba, kjer so se občani
pozimi v preteklosti veliko-
krat sankali, bo še vedno na-
menjen tovrstni dejavnosti.
Ohranjeno bo večje drevo, ki
že zdaj zaznamuje prostor,
okoli njega bodo speljane
sprehajalne poti. Del parka
bo namenjen fi tnesu na pro-
stem in klopem za posedanje,
prostorom za piknik. Idejna
zasnova predvideva še uredi-
tev grbinastega poligona za
vožnjo koles. Na lep razgled
bo opozarjala manjša razgle-
dna ploščad. Od kavarne se
bo pot nadaljevala do parki-
rišča za osebna vozila in av-
todome.
Parkirišča in zelene
površine
Anonimen občan je opo-
zoril, da stanovalci bližnjih
blokov že zdaj občutijo po-
manjkanje parkirnih površin.
Prav zato je po besedah župa-
na več parkirišč predvidenih
na mestu, kjer je zdaj igrišče
za mali nogomet, nekaj jih je
predvidenih na zgornji strani
parka. O primernem številu
parkirišč so snovalci projek-
ta razmišljali tudi zato, da bo
park dostopen gibalno ovira-
nim osebam. Drugi anonimni
občan je menil, da je načrto-
vanih novih parkirnih mest
preveč, saj ob popoldnevih in
koncih tedna samevajo tista
za občinsko stavbo. Diaci se
je s tem strinjal, a dodal, da
se obiskovalci ponavadi želijo
pripeljati čim bližje do točke,
ki jo želijo obiskati.
Kaj pa pomisleki, da bo na
območju, ki je sedaj povsem
zeleno, po ureditvi parka pre-
več betonskih površin? Gro-
belnik je dejal, da je podjetje,
ki ga vodi, z zasnovo parka
površini želelo dati neko vse-
bino. »Trava, ki raste na hri-
bu, vsebine nima,« je menil.
Šentjurski župan je poudaril,
da gre šele za idejno zasnovo
projekta. »Sprehajalne poti
ne bodo betonske. Igrišče bo
verjetno asfaltirano. Določe-
ne površine so predvidene v
betonski izvedbi. Si pa tudi
mi želimo, da bi bilo betona
čim manj.« Dodal je, da bodo
materiali za izvedbo natanč-
neje določeni pri naslednjih
korakih snovanja parka. Ni
pa konkretno odgovoril na
vprašanje občana, zakaj ob-
čina za tako obsežno krajin-
skoarhitekturno naložbo ni
razpisala javnega natečaja, ki
bi lahko dal več premišljenih
rešitev. »To vprašanje je ver-
jetno postavil kakšen projek-
tant,« je odvrnil župan.
Foto: Občina Šentjur
Bogatejši za sodobno igrišče
ŠTORE – Tri tisoč kvadratnih metrov novih športnih po-
vršin je urejenih ob Osnovni šoli Štore. Nova pridobitev
zajema igrišče za mali nogomet na umetni travi ter igrišče
za odbojko in košarko na poliuretanski podlagi. Okoli igri-
šča za mali nogomet je urejena tudi atletska steza.
Ob omenjeni osnovni šoli znih površin za športno vzgo-
doslej ni bilo na voljo ustre- jo osnovnošolcev, za drugo
organizirano športno vadbo
ter za rekreacijo mladine in
starejših. Zahvaljujoč ureditvi
sodobnega igrišča, bo izvaja-
nje športne vzgoje lažje tudi
prihodnje leto, ko občina na-
črtuje rušenje telovadnic ob
Naložbo sta namenu predala ravnateljica OŠ Štore Mojca Rožman in
štorski župan Miran Jurkošek.
šoli in gradnjo nove športne
dvorane.
Za gradnjo športnega igri-
šča na Lipi je občina izbrala
podjetje Interstar iz Štor. Po-
godbena vrednost gradbenih
del je znašala približni 360
tisoč evrov z DDV. Naložba
je zajemala izvedbe gradbe-
no-obrtniških del in ureditev
okolice. Občina je za igrišče
pridobila 65 tisoč evrov sofi -
nanciranja od Fundacije za
šport, od ministrstva za go-
spodarski razvoj in tehnolo-
gijo je prejela približno 141
tisoč evrov povratnih in nepo-
vratnih sredstev, preostanek
je plačala iz proračuna.
Pomembno pridobitev so
namenu predali zadnjo sep-
tembrsko sredo, ko sta zai-
grali združeni pihalni godbi
iz Štor in s Svetine. Zadovolj-
stvo nad naložbo sta izrazila
župan Občine Štore Miran
Jurkošek in ravnateljica OŠ
Štore Mojca Rožman. Nove
športne površine so preiz-
kusili z nogometno tekmo
med ekipo županov in ekipo
veteranov Športnega društva
Kovinar.
TS, foto: Andraž Purg – GrupA
ČESTITKE VSEM
GASILCEM OB
MESECU POŽARNE
VARNOSTI	www.novatel.si


8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 40, 7. oktober 2021
LAŠKO - V ZD trdijo, da je za zdravstveno oskrbo dobro poskrbljeno
Občani zaskrbljeni zaradi
odhodov zdravnikov
Potem ko so že od leta 2017 zaradi odhoda zdravnice in s tem uki-
nitve ambulante v Zdravstveni postaji (ZP) Rimske Toplice na no-
gah tamkajšnji krajani, je pred nedavnim zaradi odhoda zdravnika
Marka Rateja in upokojitve zdravnika Nika Boriča v Zdravstvenem
domu (ZD) Laško završalo tudi med Laščani.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na družbenih omrežjih je zaokroži-
lo več zapisov, v katerih se zaskrblje-
ni občani sprašujejo, »kam pelje voz
zdravstva v občini Laško«. Odgovor-
nim v občini in zdravstvenem domu
očitajo, da »tiščijo glave v pesek« in da
le »prelagajo odgovornost«, namesto
da bi čim prej rešili nastali problem.
Opozarjajo, da so nekateri bolniki v
obdobju približno treh let že dvakrat
ostali brez izbranega osebnega zdrav-
nika.
Da razmere niso tako zaskrbljujoče,
mirita tako laški župan Franc Zdolšek
kot direktorica ZD Laško mag. Janja
Knapič. »Tudi zdravniki imajo pravico
zamenjati delovno mesto. A je res, da
odhodi zdravnikov predstavljajo težavo
tako za bolnike kot za zdravstveni dom.
Mislim pa, da se že kažejo rešitve. V
zdravstvenem domu namreč tečejo po-
Gradnja prizidka v prihodnjem letu
Razmere v Zdravstvenem domu
Laško naj bi rešil tudi težko priča-
kovan prizidek. Projekt je trenutno
v fazi pridobivanja gradbenega do-
voljenja. »Hkrati smo v dogovoru z
ministrstvom za pridobivanje do-
datnih finančnih sredstev za ure-
sničitev projekta. Upam, da se bo
gradnja lahko začela v prihodnjem
letu,« pravi laški župan Franc Zdol-
šek.
Pri načrtovani gradnji prizidka k
Zdravstvenemu domu Laško, ki ga
ustanova več kot očitno potrebu-
je, saj se sooča z veliko prostorsko
stisko, ni šlo brez zapletov. V zdra-
vstvenem domu so se najprej, da bi
vsaj deloma olajšali prostorsko sti-
sko, ogrevali za nadzidek oziroma
še eno nadstropje v obstoječi stavbi,
a ta rešitev ni bila pogodu zavodu
za varstvo kulturne dediščine, zato
je zanjo izdal negativno mnenje.
Nato sta se občina in zdravstveni
dom uskladila o gradnji prizidka k
zdravstveni ustanovi. Projektant je
pripravil idejno zasnovo za projekt
govori glede novih zaposlitev in upam,
da bo ta problem kmalu rešen. Upam,
da bo vodstvo ZD hkrati poskušalo vsaj
deloma zapolniti tudi drugo ambulanto
v Rimskih Toplicah,« pravi župan.
V zadnjih dveh letih štiri
zaposlitve
Znano je, da zdravstveni domovi po
Sloveniji že dlje opozarjajo na pomanj-
kanje družinskih zdravnikov in tudi na
to, da zanimanja za to delo ni veliko.
Direktorica ZD Laško Janja Knapič
pravi, da se v zdravstvenem domu tre-
nutno še ne srečujejo s problematiko
pomanjkanja družinskih zdravnikov.
»Seveda kljub temu nenehno opozar-
jamo, da je stanje v naši državi na tem
področju alarmantno,« pravi.
V preteklem mesecu se je v ZD La-
ško upokojil zdravnik Niko Borič, ki
prizidka, z upravne enote pa so obči-
no obvestili, da zanj ne morejo izdati
gradbenega dovoljenja, saj projekt ni
v skladu z obstoječim prostorskim
aktom. Občina je podala vlogo na
ministrstvo za okolje in prostor za
izvedbo lokacijske preveritve, a je
tudi z ministrstva prišel negativen
odgovor. Tako je morala Občina La-
ško naposled za gradnjo prizidka
spremeniti OPPN. To je zdaj ureje-
no. Občina trenutno ureja končne
dokumente za pridobitev gradbene-
ga dovoljenja.
Naložba je ocenjena na 4 do 5 mi-
lijonov evrov. Prizidek bodo zgradili
na mestu obstoječega parkirišča (tega
bodo uredili pod prizidkom). Prizi-
dek bo imel tri nadstropja v skupni
velikosti približno 1.600 do 1.800 kva-
dratnih metrov. V njem bodo mesto
dobili nove ambulante in prostori za
dodatne dejavnosti, ki jih opravljajo
v zdravstvenem domu, je pojasnil žu-
pan Franc Zdolšek.
BA
Foto: SHERPA
je v tej ustanovi svoje delo opravljal
od leta 1979. Na njegovo delovno me-
sto so že pred dvema letoma zaposlili
specializantko družinske medicine,
ki je prevzela že skoraj večino nje-
govih bolnikov, pojasnjuje Knapiče-
va. Za zdravnika Marka Rateja pravi,
da je imel v ZD Laško 0,3 programa
družinske medicine, tako da njegov
odhod ni bistveno spremenil sistema
in organizacije dela v ZD Laško. »Prav
tako smo dve leti nazaj posebej za to
ambulanto zaposlili še enega našega
specializanta družinske medicine.
Oba zdravnika sta se ob koncu spe-
cializacije odločila, da bosta ostala pri
nas,« pojasnjuje Knapičeva. Ob tem
so v ZD Laško v zadnjem letu in pol
zaposlili še dve urgentni zdravnici,
kar je dodatno izboljšalo zdravstveno
oskrbo v občini, dodaja Janja Kna-
pič. »Hkrati smo s tem razbremenili
družinske zdravnike, ki so svoje delo
dolga leta istočasno opravljali tako v
svoji kot v urgentni ambulanti. Že vr-
sto let se srečujemo s pomanjkanjem
pediatra, ki ga intenzivno iščemo.
Vsekakor je naš namen, da bi v ZD
Laško pripeljali še kakšnega zdravni-
ka.« Direktorica ZD Laško je prepri-
čana, da je v občini Laško zelo dobro
poskrbljeno za zdravstveno oskrbo
vseh občanov.
Poskrbljeno tudi za
neopredeljene bolnike
Po ocenah Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije naj bi bilo
v Sloveniji brez izbranega osebnega
zdravnika kar 130 tisoč zavarovanih
oseb. Občani so pogosto primorani
zdravnika iskati pri koncesionarjih ali
v drugih mestih. S težavo, da bolniki
ostajajo brez osebnih zdravnikov, saj
imajo vsi zaposleni družinski zdravni-
ki izpolnjene kvote, se srečujejo tudi
v Laškem. »Vendar nam to zaenkrat
ne predstavlja večjega problema. Ker
nam je mar za vse bolnike – bodisi
opredeljene bodisi neopredeljene –
smo enako dobro poskrbeli za vse,«
zagotavlja Janja Knapič. Za neoprede-
ljene bolnike je tako vsak dan na voljo
ambulanta, ki je v pripravljenosti za
njihovo obravnavo. Administrativne
zadeve lahko ti bolniki urejajo preko
posebnega e-naslova (ambulanta@
zd-lasko.si) in telefonske številke 03
734 36 00.
Foto: arhiv NT
Direktorica Zdravstvenega doma
Laško mag. Janja Knapič
V Zdravstvenem domu
Laško ves čas, odkar je na
voljo cepljenje proti co-
vidu-19, vlagajo izredne
napore za njegovo orga-
nizacijo in izvedbo, pravi
direktorica mag. Janja
Knapič. Že od začetka zelo
dobro sodelujejo s civilno
zaščito, z Rdečim križem
in Občino Laško. »Skupaj
nam je uspelo izpeljati kar
nekaj velikih cepilnih ak-
cij, najprej v Kongresnem
centru Thermane Laško, v
zadnjem mesecu pa smo or-
ganizirali mobilno cepljenje
tudi v vseh večjih krajevnih
skupnostih v občini Laško.
Tako smo bili v krajevnih
skupnostih Jurklošter, Šen-
trupert, Rimske Toplice, Zi-
dani Most, za ostale pa smo
pripravili mobilno enoto za
cepljenje v dvorani Tri lilije.
Še dodatno izvajamo mno-
žična celodnevna cepljenja
glede na potrebe,« pojasnju-
je Knapičeva. Ob tem do-
daja, da imajo zaposleni v
ZD Laško pozitiven pristop
do cepljenja. Med zdravni-
ki je je precepljenost celo
100-odstotna.
Z dolgo priča-
kovano gradnjo
prizidka bodo
v ZD Laško
rešili prostorsko
stisko, s katero
se soočajo.
Družina Krivonog v novem domu
LAŠKO – Družina Krivonog z La-
homnega se je morala lani poleti ne-
nadoma izseliti iz svoje hiše. Zaradi
posledic neurja se je namreč udrla
zemlja v neposredni bližini njenega
doma. Geologi in statiki so ugotovili,
da je stavba prenevarna za bivanje,
zato je morala tričlanska družina za-
pustiti dom in se preseliti na drugo,
varno mesto. Minuli teden se je dru-
žina vselila v nov dom.
Občina Laško je s Civilno zaščito
Laško, tamkajšnjim Rdečim križem in
Karitas družini ves čas pomagala tako
z začasno nastanitvijo kot pri nakupu
in ureditvi nove nadomestne nepre-
mičnine. Stavbo je občina odkupila
ter skladno z navodili ministrstva za
okolje in prostor naredila odmero ter
družini Krivonog zagotovila ustrezen
del. »Sredstva za nepremičnino je na
podlagi Zakona o odpravi posledic na-
ravnih nesreč zagotovilo okoljsko mi-
nistrstvo ter jih na podlagi določb 28.
člena omenjenega zakona dodelilo za
odpravo posledic nesreče v višini, ki je
enaka razliki med sredstvi, potrebnimi
za obnovo stanovanja, ter sredstvi, ki so
bila upravičencu dodeljena oziroma jih
je pridobil kot lastna sredstva,« so po-
jasnili v Občini Laško. Občina je poskr-
bela še za ureditev nekaterih prostorov
znotraj hiše, Karitas in Rdeči križ pa
sta vodila akcijo zbiranja sredstev, ki
bodo prav tako porabljena za ureditev
stanovanjske hiše.
»Naravne nesreče pogosto pustijo
posledice ne samo na stavbah, temveč
tudi pri ljudeh, zato me radosti, da smo
s skupnimi močmi uspeli narediti nekaj
dobrega. Zahvala vsem, ki so pomaga-
li družini zagotoviti nov dom,« je ob
uspešno končanem projektu zadovo-
ljen župan Občine Laško Franc Zdol-
šek. Ganjen ob primopredaji hiše je bil
tudi Zlatko Krivonog: »Brez dobrih
ljudi nam ne bi uspelo. Iskrena hvala
vsem, ki ste pomagali.«
BA
Foto: Občina Laško
Št. 40, 7. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŠALEŠKA DOLINA – Teš in HSE napovedala odstop od pogodbe za dobavo toplotne energije
Bo ljudi kmalu zeblo?
desetih letih bomo lokalne
skupnosti s Komunalnim
podjetjem Velenje uspele v
celoti nadomestiti toplotni
vir,« še zagotavljajo.
Kot zagotavlja velenjski
župan, nekaj rešitev za za-
četek preobrazbe sistema
ogrevanja imajo. »Z močnim
konzorcijem bomo poskušali
uresničiti projekt visokonape-
tostnih kotlov, pri katerem bi
iz presežka električne ener-
gije v elektroenergetskem
sistemu ogrevali vodo in jo
tako zagotavljali končnim
odjemalcem.«
Komunalno podjetje Vele-
nje je pred dnevi tudi že obja-
vilo povabilo zainteresiranim
gospodarskim subjektom za
sodelovanje v strokovnem
dialogu, katerega namen je
neformalna izmenjava stro-
kovnih mnenj za namen
priprave ustrezne razpisne
dokumentacije in izvedbe
javnega naročila.
V Velenju so tudi že izrazili
zanimanje za uvedbo mono-
sežiga oz kurjenje odpadnega
komunalnega blata. Ali je to-
vrstno pridobivanje energije
primerno, bo pokazala študi-
ja, ki naj bi jo izvedli. »Razi-
skujemo tudi druge potenci-
alne vire, kot je geotermalna
biomasa. Rešitve so odvisne
tudi od tehnološkega napred-
ka,« je še povedal župan Peter
Dermol.
To ni pot
pravičnega prehoda
Ob tem je dejal, da ga po-
teze, kot je bila napoved o
odpovedi pogodbe, skrbijo.
»Takšne nenadne in eno-
stranske odločitve so v času,
ko se celotna dolina sooča z
izjemno zahtevnim procesom
prestrukturiranja, družbeno
zelo neodgovorne. Zagotovo
po nepotrebnem v javnosti
širijo dodatno napetost, ne-
zaupanje in nezadovoljstvo,«
je kritičen velenjski župan, ki
je prepričan, da je ta poteza
Teša in HSE že del predvolilne
kampanje. »Če bo prestruktu-
riranje talec volilne kampanje,
potem se nam vsem skupaj
slabo piše. Če bomo vsi delali
z dobrimi nameni za našo re-
gijo in celo državo, pa izzive
lahko premagamo.«
Foto: arhiv NT (Andraž
Purg – GrupA)
Izstop iz premoga v Šaleški dolini pomeni tudi pre-
kinitev dosedanjega načina daljinskega ogrevanja
– drugega največjega v državi, na katerega je priklju-
čenih več kot 40 tisoč gospodinjstev. Lokalna sku-
pnost pospešeno išče rešitve, a za zdaj enoznačnega
odgovora, kako brez Teša, še ni. Velenjsko komunalno
podjetje je od Teša in HSE prejelo napoved odstopa
od pogodbe za dobavo toplotne energije. V pogodbi
je zapisan 10-letni odpovedni rok, zato ljudi v Šaleški
dolini kljub vsemu še ne bo zeblo. A zagotovo takšne,
enostranske poteze ne pripomorejo h krepitvi zaupa-
nja prebivalcev do energetskih gospodarskih družb.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Pozvali so nas k novim po-
govorom in pogajanjem. Kaj
to pomeni, mi ni jasno. Doku-
ment smo predali pravnikom,
da ga preučijo,« je pismo iz
Teša in HSE za lokalni časnik
komentiral velenjski župan Pe-
ter Dermol.
»Od pogodbe smo odsto-
pili iz utemeljenih razlogov,
in sicer zaradi spremenje-
nih okoliščin, ki so nastale
po sklenitvi pogodbe aprila
2017. Razlog za odstop je
intenzivna, nenadna in nad
pričakovanji visoka rast cen
emisijskih kuponov. Gre za
okoliščine, ki jih v Tešu ni-
smo mogli predvideti in ki
znatno otežujejo izpolnitev
pogodbe,« so odločitev poja-
snili v šoštanjski termoelek-
trarni. Kot so še zapisali, se
je cena emisijskih kuponov
lani podražila za več kot sto
odstotkov, a znižanja za pri-
hodnjih pet let strokovnjaki
ne napovedujejo. Pričakuje-
mo lahko kvečjemu nadaljnjo
rast cene. »Ker cene na trgu
električne energije ne sledijo
rasti cenam emisijskih kupo-
nov, obveznosti pogodbenih
strank niso več enakovredne.
Nepravično bi bilo pogodbo
ohraniti takšno, kot je trenu-
tno v veljavi,« so še pojasnili
v Tešu, kjer poudarjajo, da so
od pogodbe odstopili skladno
s pogodbenimi določili. Ko-
munalno podjetje Velenje so
pozvali k sklenitvi nove po-
godbe o prodaji in nakupu to-
plotne energije ter sistemske
vode, ki bi lahko v luči spre-
menjenih okoliščin nadome-
stila odpovedano pogodbo.
Uporabniki ne
bodo ostali brez
ogrevanja
V pogodbi, ki sta jo aprila
2017 sklenila Teš in velenj-
sko komunalno podjetje, je
predviden 10-letni odpovedni
rok. »Predčasen ali enostran-
ski odstop od pogodbe pred
potekom 10-letnega obdobja
torej ni možen,« pojasnjujejo
v velenjski občini in zagota-
vljajo, da se v tem obdobju
nikakor ne more in ne sme
zgoditi, da bi bilo ogrevanje
kakorkoli onemogočeno. »V
Teš na pragu likvidnostnih težav
Na vprašanje glede trenutne fi nančne slike v Tešu odgo-
varjajo, da termoelektrarna ni v kratkoročnih likvidnostnih
težavah. »Smo pa na morebitne tovrstne težave pristojne
organe začeli pravočasno opozarjati, ker bi se v primeru
nadaljevanja tako negativnih trendov gibanja tržnih cen
emisijskih kuponov in njihovega razmerja do prodajnih
cen električne energije likvidnostne težave v Tešu lahko
pojavile že v naslednjem letu,« pojasnjujejo.
Ob tem dodajajo, da je želja Teša in kot tudi krovne druž-
be HSE, da bi tudi v prihodnje ohranili energetsko lokacijo
v Šoštanju. »Prihodnost je negotova. Razmišljamo o pro-
izvodnji vodika in o plavajočih vodnih sončnih panelih.
Na mestu termoelektrarne imamo ustrezno infrastrukturo
za plinovod, vendar zaradi visoke cene zemeljskega plina
ta investicija ekonomsko ni upravičena. Aktivno preuču-
jemo tudi projekt zajema ogljikovega dioksida in izvoz v
sosednje države,« pojasnjujejo v Tešu. Kot pravijo, sledijo
novim smernicam in tehnologijam. »Še vedno smo pre-
pričani, da bi bil dober tudi projekt sosežiga nenevarnih
odpadkov SRF, ki bi bil tudi okoljsko sprejemljiv, na kar
smo ves čas opozarjali, a ga lokalna skupnost ni želela.«
Uspešno do denarja,
obnova se lahko začne
TABOR – Med zagotovo
največje ali vsaj najbolj vi-
dne naložbe tega mandata
bo sodila obnova središča
Tabora. Taborčani so si jo
dolgo želeli in letos, kot
kaže, bodo le dočakali njen
začetek. Občina je spomladi
pripravila potrebno projek-
tno dokumentacijo, se pri-
javila na razpis za sofi nan-
ciranje in čakala. V začetku
septembra je izvedela vese-
lo novico, da je upravičena
do sofi nanciranja približno
180 tisoč evrov vredne obno-
ve občinskega središča, kar
za občino s približno 1.500
prebivalci zagotovo ni zane-
marljivo.
Z Jurijevim trgom, kot ga
bodo poimenovali, bodo v
središču pridobili osrednji
večnamenski prostor. »V so-
boto zvečer bo lahko na njem
koncert pevskega zbora, v ne-
deljo dopoldne maša na pro-
stem, v času Šentjurskega sej-
ma stale stojnice, po športnih
dogodkih razglasitve najbolj-
ših športnikov. Obenem je v
neposredni bližini trgovine,
v katero otroci, ko odhajajo
iz šole, pogosto zavijejo. Po
novem bodo lahko sladoled
ali štručko v miru pojedli na
klopcah na trgu,« je že spo-
mladi, ko so bili v občini še
zakopani v papirje in so lovili
roke za oddajo, načrte pred-
stavil župan Marko Sempri-
možnik.
Bitka s časom
»Vseh šest mesecev do od-
daje projektne dokumentaci-
je, kar nam je uspelo junija,
smo bili v bitki s časom, saj
je bilo treba pridobiti vrsto
soglasij, služnosti, pisnih
dogovorov, mnenj in soglasij
k projektnim pogojem ter na
koncu tudi najzahtevnejši do-
kument z vidika pridobivanja
in hitrosti izdaje – gradbeno
dovoljenje,« je pojasnila višja
svetovalka v občini Saša Zi-
danšek Obreza in dodala, da
je bila v pridobivanje različ-
nih listin intenzivno vplete-
na celotna posadka občinske
uprave z županom in s pod-
županom na čelu. Na pomoč
so jim priskočili še projektan-
ti, arhitekt in drugi zunanji
akterji. »Na koncu nam je
skupaj uspelo doseči cilj, ki
se je na trenutke zdel nemo-
goč in nedosegljiv, a danes je
uspešno za nami in čaka, da
bo zaživel.«
Več prostora
Izvajalec bi lahko začel
obnavljati središče že letos,
rok za dokončanje projek-
ta je do konca leta 2023. In
kako bo trg po novem iz-
gledal? Občina je že poleti
v neposredni bližini cerkve
podrla dotrajano občinsko
hišo, za katero so statiki in
inšpekcija že pred časom
izdali mnenje, da je nevarna
za bivanje. Stanovalci so se
iz nje izselili že lani, nekaj
jih je nadomestno bivališče
poiskalo s pomočjo občine.
Hkrati je občina v strogem
središču kupila stanovanjsko
hišo »pri Tekavčevih«, v kate-
ri bo uredila do tri stanovanja
in obenem tamkajšnje zemlji-
šče izkoristila za preureditev
v trg, ki bo deloma »zrasel«
tudi na dvorišču cerkve, za
kar je uspešno pridobila nje-
no soglasje.
ŠO
Središče, kot je na fotografiji, bo počasi dobilo novo
podobo. Občina Tabor je bila po oddani prijavi junija za
sofinanciranje projekta na trnih vse do septembra. »Za-
vedali smo se, da je skupinsko delo dobro opravljeno,
vendar je bilo treba počakati še na mnenje ocenjevalne
komisije Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske
doline,« je pojasnila Saša Zidanšek Obreza. (Foto: arhiv
NT (Andraž Purg – GrupA))
Osrednji trg bo postal večnamenski
prostor za druženje, prireditve, delavni-
ce in ostalo dogajanje. Klopi za počitek
in pitnik bodo dobrodošla dopolnitev
urbane opreme, ki jo bodo dopolnili z
zasaditvijo drevja in grmovnic.

10
KULTURA/IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 40, 7. oktober 2021
Kakovostna koncertna glasba zdaj še bliže
Nova sezona s prostim vstopom
Z nedeljskim koncertom Naših glasbenih svetovlja-
nov v Celjskem domu bo Zavod za kulturne prireditve
in turizem Celeia Celje začel novo sezono koncertnih
abonmajev. Lanska je zaradi epidemije koronavirusa
odpadla. Letošnja prinaša nekaj novosti, glavna je, da
bodo vsi koncerti za obiskovalce brezplačni.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Vsi koncerti bodo v tej se-
zoni brezplačni. Lanska je
zaradi ustavljenega javnega
življenja – razen poletnih pri-
reditev – odpadla. V sezoni
2019/20 smo uspeli izpolniti le
polovico obveznosti v okviru
pripravljenega programa. Zato
želimo v tej sezoni z brezplač-
nimi koncerti nagovoriti čim
širši krog ljudi. Verjamem v
pozitiven odziv. In upam, da
bo kakovostni koncertni glas-
bi prisluhnil tudi kdo, ki do
zdaj na tovrstne koncerte še
ni zahajal,« je v začetku pred-
stavitve nove koncertne sezo-
ne povedal umetniški vodja
Nenad Firšt. Verjame, da bo
letos vrhunskim glasbenim
dogodkom prisluhnilo še več
ljudi: »Kot vemo, to nič ne boli,
a nudi obilo užitka. Tokrat je
obisk prireditev še cenovno
zelo ugoden,« je dejal.
Poleg tradicionalnih kon-
certov v okviru koncertnega
abonmaja in koncertov GM
odra je Firšt napovedal še
abonma Celjskega godalne-
ga orkestra, ki ga ta tokrat
pripravlja v sodelovanju z
zavodom.
Glasbena smetana
Firšt, ki z ekipo skrbi za
izbor nastopajočih v okviru
koncertnih prireditev pod
okriljem Zavoda Celeia Ce-
lje, še nikoli ni razočaral.
Tako bomo lahko tudi letos
v knežjem mestu prisluhnili
izvrstnim mednarodno uve-
ljavljenim glasbenikom ter
tudi tistim, ki se pogumno
podajajo na pot svetovne
slave.
Vse pozornosti bo po be-
sedah Firšta vreden že uvo-
dni, nedeljski koncert, ko se
bodo na odru Celjskega doma
predstavili Naši glasbeni sve-
tovljani. Gre za skupino de-
vetih v svetovnih kulturnih
središčih uveljavljenih glas-
benikov mlajše generacije,
ki jih je v projektno komor-
no skupino povezal Andrej
Žust, hornist berlinskih fi l-
harmonikov. Na krajši turneji
po Sloveniji bodo predstavili
dela skladateljev Antona Re-
iche in Heinricha Hofmanna
ter priljubljeno Istrsko suito
Alda Kumarja. Člana ome-
njene zasedbe sta tudi dva
Celjana, kontrabasist Iztok
Hrastnik in violistka Gea Pan-
ter Volfand.
Le tri dni kasneje, v sredo,
13. oktobra, bo v Celjskem
domu že naslednji koncert.
V sklopu koncertov GM odra
bosta nastopili fl avtistka Bar-
»Udeležba na koncertu nič ne boli, a daje veliko užitkov. Tokrat je obisk
prireditev še cenovno zelo ugoden,« je dejal Nenad Firšt, umetniški vodja
koncertnih abonmajev pod okriljem Zavoda Celeia Celje, potem ko je razkril,
da bodo vsi koncerti letošnje sezone za obiskovalce brezplačni.
bara Spital in harfi stka Naja
Mohorič.
Nenad Firšt je ob tokra-
tnem druženju z mediji na-
povedal še tretji sklop kon-
certnih abonmajev, abonma
Celjskega godalnega orke-
stra, ki ga pripravljajo v so-
delovanju z Zavodom Celeia
Celje. V sredo, 20. oktobra,
bo Celjski godalni orkester
v Narodnem domu Celje na-
stopil s solistoma Urošem
Mijoškom (recitator) in Jo-
žetom Kotarjem (klarinet).
Kdo vse bo še
razvajal celjsko
občinstvo?
Novembra se bodo na ve-
čeru z naslovom Pevski obeti
in pričakovanja s koncertom v
okviru krovnega koncertnega
abonmaja zavoda predstavili
mladi pevci, ki so že opozo-
rili na svoj talent kot dobitni-
ki državnih in mednarodnih
priznanj ter izbranih vlog v
opernih gledališčih. Prvič se
bodo celjskemu občinstvu ob
spremljavi pianista Aleksandra
Pavloviča predstavili Ernestina
Jošt, Nadia Ternifi in Gregor
Ravnik. Januarja bosta nasto-
pila saksofonist Oskar Laznik
in pianist Tadej Horvat, marca
bosta za nepozaben glasbeni
večer poskrbela Miloš Avramo-
Krstna uprizoritev za
otroke
V Gledališču Celje bi morali pred tednom krstno uprizoriti
predstavo za otroke Kozlovska sodba v Višnji Gori avtorja
Josipa Jurčiča. Zaradi bolezni v ansamblu je gledališče pre-
miero prestavilo in bo na sporedu danes, v četrtek, ob 18. uri.
Predstava govori o tem, kako se človeška neumnost, omeje-
nost in napake do danes niso spremenile. Režiral jo je Celjan
Luka Marcen, igrajo Barbara Medvešček, Urban Kuntarič,
Filip Mramor, Damjan M. Trbovc, David Čeh, Tanja Potočnik
in Žan Brelih Hatunić.
NT
vič na harmoniki in Wolfgang
Panhofer z violončelom. Aprila
bodo na oder Celjskega doma
prišli še klarinetist Jure Hla-
dnik, violinistki Ana Mezgec
in Beti Bratina, violistka Gea
Pantner Volfand in violončelist
Jaka Trilar.
Eline Sladke skrivnosti
Študentka Ela Leskovar je
avtorica pred dnevi izdane
knjige z naslovom Sladke
skrivnosti, v kateri je objavi-
la recepte svojih najljubših
sladic in delila skrivnosti
svojih kulinaričnih presež-
kov.
Elo je že od majhnih nog
gnalo veselje do ustvarja-
nja. To žilico ustvarjalnosti
je našla kar pri domačem
štedilniku. Starša, ki sta
službeno povezana z gostin-
stvom, sta ji pomagala razvi-
jati kulinarični okus. Mama
ji je dovolila, da je lahko že
pri osmih letih prvič skuha-
la samostojno kosilo. »Pri
nas doma je bilo vedno veli-
ko kuharskih knjig, veliko je
bilo govora o hrani, kasneje
sem rada gledala televizijske
kulinarične šove in prebirala
spletne kulinarične strani,
tako da je moja simbioza s
hrano počasi rasla,« pravi
Ela Leskovar.
Kmalu je spoznala, da jo
še posebej veseli priprava
sladic, zlasti tort. Ob vpi-
su v srednjo šolo je želela
poglobiti tudi znanje iz
kulinarike, zato je poleg
Gimnazije Celje – Center
obiskovala tudi program
gastronomsko-turističnega
tehnika na Srednji šoli za
gostinstvo in turizem Celje.
Njeno pozornost je pritegni-
lo tudi pisanje, zato je sproti
dokumentirala svoje ustvar-
janje v kuhinji.
Po srednji šoli je mlado
maturantko čakalo najdalj-
še poletje v življenju, ki ga
je med drugim izkoristila za
uresničitev želje, da bi imela
svojo kuharsko knjigo. Mla-
da slaščičarka danes obiskuje
pravno fakulteto v Mariboru
in išče nove postojanke na
svoji gastronomski poti.
Njen najljubši recept v
knjigi? »Bananina pita s ka-
ramelo. Zato, ker je preprost
recept in je hitro pripravljena
sladica.«
Seveda ima vsak kuharski
mojster svoje skrivnosti. Ela

pravi, da velikih skrivnosti
še nima, kar se je naučila, je
to, da kakovostne sestavine
ponavadi rodijo dobro sladi-
co. Fotografi je v kulinarični
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so včeraj
odprli razstavo znamk z naslovom Doživeti in okusiti Slo-
venijo. Ob tem so predstavili knjigo Recepti iz arhiva, ki
je nastala v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje,
in knjigo Sladke skrivnosti Ele Leskovar.
16. 10. Popotne pravljice
11. 12. Beethovnov rojstni dan
5. 2. Mojstri pajki
12. 3. Ta ram pa ra ri, nobenih skrbi
9. 4. Mehurčki
4. 6. Glasbeni sprehod s CGO
Cena abonmaja znaša 20 EUR in
vključuje obisk 5 plačljivih in ene brezplačne prireditve.
Cena posamezne vstopnice je 5 EUR.
knjigi so delo avtorice, ki
se je v srednješolskih letih
navdušila tudi nad fotogra-
fi ranjem.
BGO



Št. 40, 7. oktober 2021
KULTURA
11
Novi postavitvi dveh stalnih razstav
O pomembni zgodovini Teharij
V Železarskem muzeju na Teharjah je na ogled raz-
stava ob skorajšnji 210. obletnici šolstva v omenje-
nem kraju in ob 150-letnici postavitve osnovne šole.
Ob tem so na novo zasnovali tudi razstavo o koseški
skupnosti, o zanimivem družbenem sloju, o katerem
se po prepričanju ene od soavtoric razstav ne govori
prav veliko.
TINA STRMČNIK
Kosezi so bili starosloven-
ski družbeni sloj. Na pose-
litvenem ozemlju, kjer so
živeli Slovenci, so se ohra-
nili tisoč let, najdlje na Te-
harjah. Tukaj so vztrajali do
zemljiške odveze leta 1848.
Vodja železarskega muzeja
Slavica Glavan je dejala, da
so o kosezih pisali številni
ugledni zgodovinarji, kot so
dr. Pavel Blaznik, Janko Oro-
žen in Milko Kos. Omenjeni
strokovnjaki sicer zagovar-
jajo različne teorije glede
nastanka te skupnosti. Po
eni od teorij naj bi izvirala
iz Karantanije. Šlo naj bi za
vojake, ki so varovali kne-
za in so imeli možnost, da
bi se uveljavili kot plemiški
sloj, vendar je država prej
razpadla. »Zgodovinarji se
strinjajo, da so kosezi v to
zgodovinsko obdobje sto-
pili kot svoboden družbeni
staroslovenski sloj. Imeli so
svoje pravice in privilegije,
med drugim so plačevali
manj dajatev kot ostali,« je
dejala Glavanova, ki je raz-
stavo o kosezih pripravila
v soavtorstvu z Matejem
Ocvirkom.
Narodno tvorni
Mlinarjev Janez
Teharska koseška plemiška
skupnost je zajemala vasi okoli
Teharij in kraje v Savinjski doli-
ni. Teharski kosezi so bili prvič
posredno omenjeni v 12. stole-
tju. Posebne pravice kosezov
so prvi priznali in potrdili gro-
fje Celjski. Čeprav so bili kose-
zi svoboden sloj, so imeli ob-
veznost vojskovanja, vojaščino
so služili pri vsakokratnemu
zemljiškemu gospodu. Poleg
tega so morali na delo, kadar
so bila potrebna popravila gra-
du. Ker je koseška skupnost,
ki je živela na Teharjah, dobro
dokumentirana, si lahko obi-
skovalci razstave ogledajo raz-
lične listine, zapise iz urbarjev
in drugo zanimivo gradivo.
O tem, kako so Celjski gro-
fje poplemenitili Teharčane,
je znanih več zgodb. Najbolj
znana je zgodba o Mlinarje-
vem Janezu, ki je svojo zaro-
čenko Marjetko ubranil pred
zalezovanjem Celjskega grofa.
Slednji je želel Marjetko ugra-
biti, zato je v vas poslal ovadu-
ha, preoblečenega v meniha.
Mlinarjev Janez je s krajani
Slavica Glavan je razstavi zasnovala z domačinom Matejem Ocvirkom.
razkril zaroto in ujel grofa. V
zameno za njegovo svobodo
so Teharčani zahtevali pople-
menitenje, kar je grof tudi
storil. Zgodba je zapisana v
knjigi Josipa Pečnaka z naslo-
vom Krajevna kronika tehar-
skih plemičev. Po tej zgodbi sta
nastali igra Mlinarjev Janez in
opera Teharski plemiči. Glava-
nova je poudarila, da je imela
igra, ki so jo velikokrat igrali na
podeželju in v kateri slovenski
junak premaga tujca, močno
narodnobuditeljsko vlogo.
Pomen slovenske
šole
Soavtorica razstave je pou-
darila, da narodnobuditeljski
pomen zgodbe še zdaleč ni
zanemarljiv. V 19. stoletju se
je širše območje industrializi-
ralo. Lastniki kapitala so bili
tujci in tudi šole, ki so jih med
drugim ustanavljali za potre-
be usposabljanja delavcev, a
tudi zaradi namena potujče-
vanja, so bile v tujem jeziku.
Teharska šola, ki je svoja
vrata odprla leta 1812, je bila
ves čas slovenska. Najprej
je šlo za cerkveno nedeljsko
šolo, namenjeno kmečkemu
prebivalstvu. Njeno delova-
nje je med drugim nadziral
lavantinski škof Anton Mar-
tin Slomšek. Slednji je v zapi-
sniku leta 1858 omenil slabši
obisk in komaj zadovoljivo
znanje krščanskega nauka.
Učiteljem in teharskemu žu-
pniku je svetoval, naj vztraja-
jo ter otroke in odrasle spod-
bujajo k rednemu obisku.
Nova šola sredi kraja, ob
robu osrednjega teharskega
prostora, imenovanega Le-
dine, je učence sprejela leta
1870. Šola je tudi v času nape-
tih slovensko-nemških odno-
sov ostala slovensko usmer-
jena, in sicer s slovenskim
učnim jezikom. Zasluge za
to sta med drugim imela slo-
venska učitelja Gašper Vrečer
in Lovro Šah. Nemška stran
je v šolskem letu 1891/92 v
Štorah zgradila svojo zaseb-
no nemško šolo pod pokrovi-
teljstvom nemškega društva
Schulverein in vodstva Žele-
zarne Štore.
Glas narodnih
buditeljev
Avtorja razstave sta še izpo-
stavila, da so v drugi polovici
19. stoletja zaradi narodne-
ga preporoda, a tudi zaradi
osnovnega šolstva v sloven-
skem jeziku na Teharjah de-
lovali pomembni slovenski
narodni buditelji, in sicer
Anton Grabič, Mihael Vizjak,
Franjo Štor in Josip Pečnak.
Politik Pečnak je bil velik
dobrotnik šole, to ustanovo
je izdatno denarno podpiral.
Po njegovi smrti leta 1905 je
šoli zapustil denar, zahvalju-
joč kateremu so bili revnejši
otroci deležni malice, knjig
in drugih šolskih potrebščin.
Po drugi svetovni vojni je
osnovna šola na Teharjah
doživela velike spremembe.
Število učencev je upadalo,
spremembe so bile tudi pri
organizaciji pouka. Leta 1962
je bila teharska šola kot po-
družnična šola priključena k
Osnovni šoli Štore, podobno
je doletelo šolo v Kompolah.
Šolski odbor je v sodelova-
nju s starši, krajani, z učite-
lji in občinskim vodstvom v
Celju leta 1967 nastopil proti
ukinitvi šole. Leta 1982 se je
šolsko izobraževanje na Te-
harjah končalo. Danes vasi
Krajevne skupnosti Teharje
(Bukovžlak, Slance, Teharje
in Vrhe) spadajo pod šolski
okoliš Ljubečna.
V znamenju Ipavčevih kulturnih dni
Minulo nedeljo so se v ob-
čini Šentjur začeli Ipavčevi
kulturni dnevi. Z letošnjim
sklopom prireditev bodo še
posebej obeležili leto Josi-
pa Ipavca 2021, ki ga je na
predlog šentjurske občine
Vlada RS razglasila na dr-
žavni ravni. V šentjurski
občini poudarjajo, da so se
organizatorji – poleg občine
še knjižnica, glasbena šola,
izpostava javnega sklada
za kulturne dejavnosti in
lokalna društva – letos po-
sebej potrudili, da bodo
spomin na Josipa Ipavca v
njegovem rojstnem kraju
obudili ponosno in z vrhun-
skimi prireditvami.
Prvi v nizu prireditev je bil
nedeljski koncert samospe-
vov z naslovom Jesen veje
v aleji. V Ipavčevem kultur-
nem centru (IKC) sta nasto-
pila sopranistka Urška Arlič
Gololičič in pianist Marko
Hribernik. Urška Arlič Golo-
ličič nastopa kot solistka in
operna pevka. Zaposlena je v
SNG Opera in balet Ljubljana.
Gostuje tudi v drugih opernih
hišah, sodeluje s priznanimi
dirigenti ter nastopa z orke-
stri doma in na tujem. Pianist
in dirigent Marko Hribernik
sodeluje z vsemi slovenskimi
orkestri in obema nacionalni-
ma opernima gledališčema.
Je docent na oddelku za or-
kestrsko dirigiranje Akade-
mije za glasbo v Ljubljani ter
Samospeve Josipa Ipavca sta predstavila sopranistka Urška Arlič Gololičič, ki je sicer omenila, da ima po preboleli
okužbi s koronavirusom še vedno težave z dihali, kar ji otežuje izvajanje, in pianist Marko Hribernik.
umetniški direktor SNG Ope-
ra in balet Ljubljana. Dogo-
dek je organizirala Knjižnica
Šentjur, kjer so poudarili,
da samospevi predstavlja-
jo najintimnejši del opusa
Josipa Ipavca in sodijo med
najboljšo slovensko vokalno
liriko iz obdobja ob koncu 19.
stoletja.
Pestro bo cel
oktober
Ipavčevi kulturni dnevi se
bodo nadaljevali v sredo, 13.
oktobra, ko bo v IKC Šentjur
predpremierno predvajan
igrano-dokumentarni film z
naslovom Josip Ipavec, slo-
venski Mozart. Predpremiero
pripravlja Knjižnica Šentjur v
sodelovanju z vodstvom RTV
SLO. 14. oktobra bo Glasbe-
na šola skladateljev Ipavcev
v IKC Šentjur organizirala
znanstveni simpozij Josipa
Ipavca in koncert njegovih
del. Simpozij bo naslednji
dan še na Univerzi Alma Ma-
ter v Ljubljani.
17. oktobra bo v IKC Šen-
tjur dogodek z naslovom
Musica academica VII, ki ga
bosta organizirala šentjurska
izpostava Javnega sklada RS
za kulturne dejavnosti in
tamkajšnji študentski klub
mladih. Gre za predstavitev
ustvarjanja študentov glasbe-
nih in drugih umetniških šol
iz občine Šentjur. 19. oktobra
se bodo s koncertom samo-
spevov Josipa Ipavca predsta-
vili pevci in pevke glasbenih
ustanov Slovenije. V Šentjur
jih bo povabila tamkajšnja
glasbena šola.
22. oktobra bo v Galeriji
Zgornji trg v Šentjurju odpr-
tje razstave del, ki so nastala
na likovni koloniji Ipavčeva
paleta. Razstavo bo pripravilo
Društvo likovnih ustvarjalcev
Rifnik Šentjur. Dan kasneje si
bodo obiskovalci lahko ogle-
dali sodobno plesno variaci-
jo baleta Možiček v izvedbi
plesalk in plesalcev Plesnega
centra TBA. Isti dan bo ča-
»Naj mu zdaj angeli
igrajo najljubše
simfonije«
V 80. letu je umrl maestro mednarodnega slovesa in
prejemnik srebrnega celjskega grba leta 2010 Anton Ko-
lar. Novico o smrti so na družbenem omrežju Facebook
sporočili njegovi svojci. »Naj mu zdaj angeli muzicirajo
najljubše simfonije,« so med drugim zapisali.
Priznan skladatelj in dirigent, ki je dirigiral več sve-
tovno znanim orkestrom ter si ustvaril izjemno kariero
in ugled, je zadnja leta živel v Nemčiji, a je bil s srcem
ves čas predan Celju. V mesto, v katerem je preživel
mladost in kjer je prvič stopil na dirigentski podij ter
leta 1960 maturiral na I. celjski gimnaziji, se je vedno
rad vračal. Vedno je rad poudaril, da ga tri zvezde v
celjskem grbu spremljajo ne glede na to, kje je. Ob
200-letnici I. gimnazije v Celju je napisal simfonično
suito Friderik in Veronika, ki jo je poklonil rojstnemu
mestu in gimnaziji, ki ga je izoblikovala.
BA
janko ob samospevih gostilo
Kulturno-umetniško društvo
Epik teater. Gre za dogodek z
naslovom Ko klavir spregovo-
ri – pianist na obisku.
Glavni pokrovitelj in koor-
dinator Ipavčevih kulturnih
dnevov je Občina Šentjur. Pri-
reditev se po navodilih NIJZ
lahko udeležijo le obiskoval-
ci, ki izpolnjujejo PCT-pogoj
(preboleli, cepljeni, testirani).
TS, foto: Andraž
Purg GrupA
12
NAŠA TEMA
Št. 40, 7. oktober 2021
Gasilci – vedno prvi
Zaslužijo si boljši položaj
Gasilstvo v Celju letos praznuje 150-le-
tnico, preteklo soboto je bil v Celju tudi
plenum Gasilske zveze Slovenije, na
katerem so gasilci govorili o preteklih
dosežkih in načrtih. Slovensko gasilstvo
naslednje leto čaka eden največjih izzi-
vov, organizacija mednarodne gasilske
olimpijade v Celju. Ni skrivnost, da je
koronačas vplival tudi na delovanje ga-
silcev, tako poklicnih kot prostovoljnih.
Okužbe so zarezale tudi v njihove vrste.
A so ves čas ohranili visoko raven zašči-
tnih ukrepov. Epidemija je vplivala na
njihovo delo, a ni zmanjšala števila ne-
sreč, zaradi epidemije ni bilo manj neu-
rij, poplav ali požarov. Gasilci in gasilke
so bili poleg reševalcev vedno prvi na
kraju dogodkov. Ni čudno, da jim drža-
vljani Slovenije najbolj zaupamo. Visoko
zaupanje jim veliko pomeni, a samo to
ne more izboljšati njihovega položaja.
Tega mora izboljšati država. Že nekaj let
se namreč gasilci borijo za boljši položaj
tako na področju prostovoljstva kot po-
klicnega dela. Jim bo uspelo? Čas bi že
bil.	Foto: ZSPG, SHERPA
SIMONA ŠOLINIČ
Cilj urejeno enotno zavarovanje
Združenje slovenskih po-
klicnih gasilcev je samostojna
in nepridobitna ter najvišja
oblika povezovanja poklicnih
gasilcev. Združuje poklicne
gasilske enote, organizirane
kot javni zavod, in njihove
zaposlene ter poklicne gasil-
ce v gospodarskih družbah,
prostovoljnih gasilskih dru-
štvih s poklicnim jedrom in
v organizacijskih oblikah, ki
poklicno opravljajo gasilsko
službo. Kot pravi predsednik
združenja Miran Korošak, se
na področju poklicnega gasil-
stva obetajo boljši časi.
»Vzporedno s pripravo spre-
memb Zakona o gasilstvu na-
daljujemo tudi pripravo pravil
gasilske službe za poklicne ga-
silce, s katero bo urejena njiho-
va karierna pot. Usklajujemo
Predsednik Združenja slovenskih
poklicnih gasilcev Miran Korošak:
»Pred nami je negotova prihodnost.
Verjamem in vem, da bomo tudi to
oviro premagali, tako kot smo do-
slej premagali vse težave, in tudi v
prihodnosti uspešno opravljali svoje
poslanstvo.«
nova poimenovanja in sistemizacijo delovnih
mest. Jeseni se obeta uvedba novega dodatnega
tristopenjskega usposabljanja za operativne vod-
je, ki smo ga zasnovali in pripravili Združenje
slovenskih poklicnih gasilcev, Ministrstvo RS za
obrambo in Uprava RS za zaščito in reševanje. To
bo pogoj za napredovanje na vodstveno delov-
no mesto. Poudarek namenjamo izobraževanju
in jasni karierni poti poklicnih gasilcev, kajti to
bo zagotovilo motiviranost, pripadnost in pred-
vidljivost karierne poti. S tem bomo izboljšali
strokovnost vseh poklicnih gasilcev, še posebej
vodij, in s tem tudi požarno varnost.«
Je torej položaj poklicnega gasilca boljši kot
pred leti?
Da. Poleg ureditve karierne poti poklicnih
gasilcev in tistih, ki vodijo delo v poklicnih ga-
silskih enotah, bomo v državi natančneje uredili
pristojnosti za usposabljanje gasilcev, kar po-
meni, da bomo jasneje določili, katera usposa-
bljanja bodo izvajali v gasilski šoli in katera bo
izvajala Gasilska zveza Slovenije.
Kaj pomeni enotno zavarovanje za poklic-
ne gasilce, o katerem se med gasilci veliko
govori?
Enotno zavarovanje pomeni, da so kriti vsa
mogoča tveganja, nevarnosti in situacije, ki so
jim lahko pri svojem delu iz-
postavljeni gasilci. Dosedanja
praksa v Sloveniji je različna.
Ugotovili smo, da so bili neka-
teri gasilci celo brez ustreznih
zavarovanj. V pripravi je pose-
ben pravilnik o standardizira-
nih zavarovanjih, ki naj bi ga
sprejeli na državni ravni do
konca leta. Ta bo pravna podla-
ga za izvedbo javnega naročila
in oblikovanje zavarovalnega
produkta. Ključna prednostna
naloga države je namreč zago-
toviti primeren normativni in
sistemski okvir, kakovostne in
varne pogoje za delo ter ustre-
zno fi nanciranje. Pravna pod-
laga je že urejena v Zakonu o
finančni razbremenitvi občin.
Gre za to, da bo država zagota-
vljala sredstva za standardizi-
rana gasilska zavarovanja pri-
padnikov gasilske organizacije ter del sredstev
za standardizirana gasilska zavarovanja vozil,
opreme in objektov, ki jih uporabljajo gasilske
organizacije v okviru izvajanja svojih nalog.
Ena ključnih nalog in želja gasilcev je po-
sodobitev Zakona o gasilstvu.
Da. To je sistemski zakon, ki celovito ureja
naloge, organizacijo in status gasilstva. Zdaj ga
posodabljajo na ravni države, uvajajo določene
spremembe, ki so se v dosedanji praksi izvaja-
nja pokazale kot pomanjkljive. Tako Združenje
slovenskih poklicnih gasilcev kot Gasilska zveza
Slovenije sta večkrat predlagala njegovo ustrezno
nadgradnjo. Dejavnosti pri spremembi zakona
so v preteklih letih žal zastale. Trenutno nada-
ljujemo pripravo in uskladitev besedila zakona.
Gasilci ste bili pomemben del letošnjih po-
sredovanj ob požarih v Severni Makedoniji.
Kakšno vlogo so pri tem imeli poklicni gasilci?
Severna Makedonija je na podlagi mehaniz-
ma Evropske unije na področju civilne zaščite
zaprosila Slovenijo za reševalno pomoč pri ob-
vladovanju požarov v naravnem okolju, ki so
prizadeli več območij, še posebej vzhodni in
severovzhodni del države. V dveh odpravah je
sodelovalo 17 vozil in sto pripadnikov gasilskih
enot ter pripadnikov civilne zaščite. Slovensko


poklicno gasilstvo je zelo dobro organizirano, če
ga primerjamo s tujino. V Sloveniji so poklicne
gasilske enote organizirane kot javni zavodi, v
gospodarskih družbah, prostovoljnih gasilskih
društvih s poklicnim jedrom in v organizacijskih
oblikah, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.
Lahko se pohvalimo, da naši poklicni gasilci in-
štruktorji usposabljajo tuje gasilce.
Ljudje vedo, a veliko se ni govorilo o tem, da
so bili gasilci v prvi bojni liniji med vrhunci
epidemije.
Poklicne gasilske enote so poleg rednih inter-
vencij v razmerah ob epidemiji covida-19 izvaja-
le tudi naloge, povezane neposredno z odzivom
na epidemijo. Vse enote je uprava za zaščito in
reševanje opremila z osebno zaščitno opremo.
Šlo je za zaščitne maske, celoobrazne maske,
kombinezone, razkužila in podobno. Ta oprema
je gasilcem omogočala varno posredovanje tudi
pri nalogah dezinfekcije posameznih objektov,
vstopnih točk zdravstva, zdravstvene opreme
in vozil. Prav tako je uprava financirala nabavo
hladnih zamegljevalnikov za vse gasilske enote
širšega pomena s koncesijo za nevarne snovi, in
sicer prav na pobudo našega združenja. V času
epidemije je naše združenje sodelovalo tudi pri
pripravi navodil in napotkov za uporabo zaščitne
opreme, opreme za dekontaminacijo ter dekon-
taminacijo objektov. Združenje je dalo tudi več
pobud za pripravo različnih odlokov. Poklicne
gasilske enote se se vključile v dekontaminaci-
jo objektov, ko redne službe niso zmogle same
opraviti dela oz. ko je bila izvedba nujna.
Predvsem so bili to objekti javnega pomena
– domovi upokojencev, varstveni centri, vrtci,
zdravstveni domovi – ki so morali delovati in
pri katerih je obstajala velika možnost širitve
okužbe med ranljivejšimi skupinami.

Ob 150-letnici
gasilstva v
Celju bo do
konca leta
na ploščadi
pred Osrednjo
knjižnico
Celje na ogled
razstava avto-
rice dr. Andreje
Videc iz OKC.
Besedilo je tudi
v angleškem
jeziku, prevod
je prispevala
Urška Farčnik,
postavitev je
oblikovala Tja-
ša Gregorin.
Epidemija je na nekaterih področjih okr-
nila delovanje organizacij in ustanov. Kako
je bilo s tem v gasilstvu?
Nekaj časa sta bila prekinjena izobraževanje
in usposabljanje poklicnih gasilcev. Na primer
usposabljanje 28. generacije za pridobitev pokli-
ca gasilec se je začelo januarja. V skladu z epi-
demiološkimi razmerami je bilo usposabljanje
urejeno tudi na daljavo. Natančen potek uspo-
sabljanja je bil prilagojen trenutni epidemiolo-
ški situaciji v luči zagotavljanja varnosti vseh
udeležencev. Delo v poklicnih gasilskih enotah
je bilo nemoteno, vendar strogo po navodilih
Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Je bilo med poklicnimi gasilci veliko
okužb?
Seveda smo tudi poklicni gasilci imeli v svo-
jih vrstah okužbe z virusom in smo morali v
karanteno. V ta namen smo v enotah reorgani-
zirali izmene, tako da delovanje ni bilo moteno.
Prepoved zbiranja in nevarnost prenosa okužb
med zaposlenimi v poklicnih enotah sta pome-
nili tudi opuščanje nekaterih dejavnosti, kot so
vaje in usposabljanja. Gasilci so zato opravljali
le najnujnejše in neodložljive naloge ter pri tem
upoštevali vse varnostne ukrepe.
Slovenci glede na raziskavo najbolj zau-
pajo gasilcem. Na kaj kaže ta visoka stopnja
zaupanja?
Tudi v Evropi je gasilstvo med najbolj zaupa-
nja vrednimi poklici na prvem mestu. Gasilci
smo res vedno na prvem mestu pri ljudeh ne
glede na dogodke. Ljudje vidijo v nas podporo,
psihološko pomoč, gasilca vidijo kot rešitelja,
ki zadevo uredi ne glede na razmere. Za nas je
to veliko priznanje, saj ljudje s tem pohvalijo in
nagradijo naše delo. Vse to potrjuje, da delamo
prav in da smo na pravi poti.
Št. 40, 7. oktober 2021
NAŠA TEMA
13
OB ROBU
Samo en klic stran
V obdobju, ko je najtežje priklicati
zdravniške ambulante, je telefonska
linija gasilcev vedno dosegljiva. Njihov
telefon ne zvoni v prazno.
V času, ko na odzivnikih številnih
ustanov slišimo, da smo 14. v čakalni
vrsti, smo pri gasilcih vedno prvi. Kot
so oni največkrat prvi na kraju nesreče.
V času, ko so v zdravstvu kritične ča-
kalne dobe, jih pri posredovanju gasil-
cev ni.
SIMONA ŠOLINIČ
So prvi.
Če trčite z avtomobilom v drevo, vas bodo gasilci najverjetne-
je prvi reševali. Ker bodo prvi pri vas. Rešili vam bodo življenje.
Če bo voda zalila klet, čeprav bi lahko pred tem samozašči-
tno ravnali in se temu izognili, vam bodo vodo izčrpali gasilci.
Če bo zagorelo …, bodo prvi na pomoč priskočili gasilci.
Če boste pogrešali svojca, vam ga bodo gasilci pomagali
iskati.
Če bo mačka splezala na drevo in je sami ne boste mogli
rešiti – koga boste poklicali? Gasilce.
Ali zdaj razumete, zakaj si gasilci zaslužijo boljši položaj?
So prvi. Samo en klic stran od nas. Zato.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik: »To, da državljani po raziskavah najbolj
zaupajo gasilcem, nam izredno laska. A pri tem se ne smemo ustaviti. Še naprej moramo krepiti
svoje znanje. Nenehno moramo dokazovati, da smo tu za ljudi, da zmoremo in znamo.«
Oktober je mesec požarne varnosti. Letos bodo tudi
gasilci osveščali ljudi o nevarnost požara po potresu.
Ne najboljša oprema,
ključni so ljudje
»Prostovoljno gasilstvo kot številne organizacije, v katerih se
prepleta medgeneracijsko sodelovanje, morda lažje prestaja
obdobje epidemije. Ne glede na to, da smo bili omejeni z ukre-
pi, smo se znali prebiti skozi zadnje leto. Gasilci so ogromno
pomagali na terenu, gasilske enote so razkuževale javne in
druge prostore. Operativni gasilci so morali ohranjati visoko
skrb za osebno varnost, se pravočasno cepiti in upoštevati vse
ukrepe, saj bi lahko s posredovanjem ogrozili ostale ali bili
sami ogroženi. Ker je število operativcev omejeno, bi se okužbe
hitro lahko razširile, zato smo ves čas morali biti previdni,«
pravi predsednik Gasilske zveze Slovenija Janko Cerkvenik, ko
se ozira na obdobje zadnjega leta in pol. Pod okrilje gasilske
zveze spadajo vsa prostovoljna gasilska društva v Sloveniji.
Tako kot položaj poklicnega
se je skozi leta spremenil tudi
položaj prostovoljnega gasilca.
Cerkvenik pravi, da na bolje:
»Pri urejanju položaja prosto-
voljnega gasilca je pomembno
urejanje statusa organizacije.
Gre tudi za ureditev stanja na
področju delodajalcev in zapo-
slenih na področju davčne in
zavarovalniške politike, s čimer
gasilstvo veliko pridobi. Moram
potrditi, da smo vsa ta leta ves
čas v dialogu z vladami in letos
je prišlo do uspeha, ki je že pre-
poznan med člani. Dosegli smo
dogovor z vlado, da bo država
v štirih letih prevzela celotno
zavarovanje v gasilstvu, s čimer
bo razbremenila občinske pro-
račune. Vlada je sprejela tudi
sklep, da bomo soudeleženi pri
sofinanciranju sredstev Evrop-
ske unije iz naslednje finančne
perspektive. To je bistven pre-
skok v dogovorih.«
Kako pridobiti
mlade?
Morda bo to slovenske pro-
stovoljne gasilce potisnilo
še korak dlje v primerjavi z
ostalimi gasilci v Evropi. »Kar
zadeva jugovzhodni Balkan,
moram reči, da smo slovenski
gasilci v veliki prednosti tako
po opremljenosti kot po uspo-
sobljenosti. V primerjavi z za-
hodnimi državami smo uspeli
v zadnjih letih z lastnimi sred-
stvi in s sredstvi občin ter drža-
ve izboljšati opremljenost. Na
tem področju smo na podobni
ravni kot Avstrija, Nemčija in
Češka,« pravi Cerkvenik.
V zadnjih letih je iz marsi-
katerega prostovoljnega ga-
silskega društva tudi mogoče
slišati, da ni veliko zanimanja
za prostovoljno gasilstvo, če-
sar se zaveda tudi Cerkvenik:
»Tam, kjer je dela in sodelova-
nja z mladimi več, je več tudi
članov. Ne smemo pozabiti
– glede na spreminjajočo se
demografsko sliko prebival-
stva – da so pomembni tudi
članice in veterani. Upošteva-
Janko Cerkvenik, predsednik GZS
(Foto: arhiv NT – SHERPA)
joč zaposlitveno politiko, pri-
haja v manjših krajih in vaseh
tudi do resnih težav, kje dobiti
operativnega gasilca v dopol-
danskem času.«
Različen posluh
občin
Prostovoljna gasilska dru-
štva so bila vsa leta vpeta v
lokalno skupnost tudi z ve-
selicami, na katerih so gasil-
ci zbral tudi denar za kakšno
gasilsko vozilo in opremo.
Z epidemijo so takšna dru-
ženja usahnila, pravi sogo-
vornik. Ravno zdaj se zato
kaže, kakšen čut imajo do
prostovoljnih gasilskih dru-
štev predvsem občine. »Želje
so resda veliko večje od zmo-
žnosti, ki jih proračuni lokal-
nih skupnosti zagotavljajo.
Društva pridobivajo lastna
sredstva, vendar se izpad za-
radi epidemije pozna. Lahko
imamo najboljšo opremo in
najboljša vozila, a ključni so
ljudje,« doda predsednik slo-
venske gasilske zveze.
Pri tem še enkrat poudari
pomen sodelovanja z občina-
mi in prizna, da vse slovenske
občine nimajo enakega poslu-
ha za prostovoljno gasilstvo:
»To je odvisno od različnih
dejavnikov. Od razumeva-
nja vodstev občin in občin-
skih svetov do načrtovanih
naložb in vlaganja sredstev
v razvoj gasilskih društev.
Manjše občine so na primer
zelo zadolžene.« Ob tem ne
skriva, da se včasih iskri tudi
med gasilskimi društvi. »Tudi
v društvih se ne zavedajo vsi,
da imajo občinski proračuni
svoje prednosti. Če odkrito
priznam, me včasih nekate-
ri župani celo sprašujejo, ali
je kakšna oprema res nujna,
ker mislijo, da si nekateri kar
nekaj izmišljujejo. Po drugi
strani se je treba zavedati,
da je danes posredovanj več,
tudi nesreče so drugačne, kot
so bile nekoč.«
S tem, da so danes gasilska
posredovanja drugačna, Cer-
kvenik misli tudi na nesreče,
ki so povezane s prenizkim
samozaščitnim vedenjem lju-
di, ki naj bi bilo po njegovem
mnenju na nižji ravni kot pred
leti. »Danes se da vremenske
razmere, neurja, poplave
predvideti. Toda zdi se, da
ljudje na to niso pripravljeni,«
dodaja. Znano je, da je več
gasilskega posredovanja tudi
zaradi sodobnejših tehnologij,
ki so v pomoč v vsakdanjem
življenju in industriji. Vse to
terja več usposabljanj gasilcev
in več dodatne opreme. Več je
tudi prometa, vozil, kar pome-
ni, da se povečuje tudi število
prometnih nesreč.
Konstruktivna pogajanja šele po stavki?
V celotni Sloveniji je le 13 poklicnih gasilskih enot s pribli-
žno 800 poklicnimi gasilci, ki opravljajo javno gasilsko reše-
valno službo, kar zagotovo ni v prid poklicnemu gasilstvu.
Enot je absolutno premalo, pri čemer vse niso niti kadrovsko
optimalno polne,« pravi generalni sekretar Sindikata po-
klicnega gasilstva Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov
Slovenije David Švarc.
Za zagotavljanje požarne
varnosti so v Sloveniji zadol-
žene lokalne skupnosti, kar
pomeni, da je status poklic-
nega gasilstva v največji meri
odvisen od občinskih oblasti
oziroma neposredno od župa-
nov in županj. »Nekateri – na
srečo ne vsi – vidijo v poklic-
nem gasilstvu le nepotreben
višji strošek v primerjavi s
prostovoljnim gasilstvom, zato
so nekatere poklicne gasilske
enote kadrovsko močno pod-
hranjene ali celo pod pritiski
zaradi ukinitve. S tega vidika
položaja poklicnega gasilstva
pri nas nikakor ne moremo
oceniti kot primernega. Kar
zadeva opremljenost teh enot
in usposobljenost poklicnih
gasilcev, je situacija povsem
drugačna. Večina enot ima na
razpolago vrhunsko opremo,
pri čemer je usposobljenost
slovenskih poklicnih gasilcev
in gasilk na najvišji možni rav-
ni,« dodaja David Švarc.
Tudi protest pred
ministrstvom
Z odpravo plačnih anomalij
so sindikalisti uspeli dvigniti
tako plačne razrede za 30 de-
lovnih mest v poklicnem gasil-
stvu kot tudi uveljaviti pravico
do nekaterih dodatkov. Gre za
dodatke za nevarnost in po-
sebne obremenitve, dodatek
za stalnost, nadomestilo za
prehrano med delom …. »Za
izboljšanje statusa poklicnih
gasilcev smo se bili prisiljeni
oprijeti tudi konkretnih sindi-
kalnih dejavnosti, kar ne govo-
ri ravno v prid našim neposre-
dnim delodajalcem, lokalnim
skupnostim in odločevalcem
na ravni države. Položaj je to-
rej bistveno boljši, a še vedno
ni dokončno in ustrezno ure-
jen,« dodaja sogovornik.
Leta 2018 so gasilci s takra-
tno vlado podpisali stavkovni
sporazum. Večina zavez je bila
udejanjena. Šlo je za dvig vre-
dnosti plačnih razredov in za
dodatek za stalnost. Uveljavitev
pravice do položajnega dodat-
ka ter sklenitev normativnega
dela kolektivne pogodbe za
dejavnost poklicnega gasilstva
sta terjali daljši čas usklajevanj,
kar je privedlo do tega, da so ta
zastala po odstopu Cerarjeve in
kasneje še Šarčeve vlade.
»Takrat nas je ministrstvo za
obrambo obvestilo, da se bodo
pogajanja nadaljevala takoj, ko
bo oblikovana nova vladna eki-
pa. Po sedmih mesecih ni bilo
z njene strani nobenega poziva
k nadaljevanju pogajanj, zato
smo poslali prošnjo za nada-
ljevanje pogajanj, a nismo bili
deležni niti odziva. Sledilo je
več naših pozivov, čemur je po
petih mesecih marca letos sle-
dil protestni shod sindikalnih
predstavnikov iz vseh naših
poklicnih gasilskih enot. Pred-
vsem ignoranca in aroganca
ministra Mateja Tonina, ki je
zavračal uveljavitev vladnih
zavez do poklicnih gasilcev, sta
nas privedli do te točke, ko smo
maja letos napovedali stavko,
ki naj bi jo izvedli konec juni-
ja,« pravi Švarc.
Šele takrat se je začel po-
gajalski proces za uveljavitev
stavkovnih zavez do poklic-
nih gasilcev. »Torej za ureditev
pravice do položajnega dodat-
ka in sklenitev normativnega
dela kolektivne pogodbe. Z njo
bi uredili pravico do letnega
dopusta, dokup pokojninske
dobe, merila za določanje pre-
sežnih delavcev, stalno pripra-
vljenost na delo … Pogajanja
so se tako konec maja sicer
začela, a je neresnost vladne
pogajalske skupine privedla do
dejanske izvedbe opozorilne
stavke. Zaveze iz stavkovnega
sporazuma si je vladna pogajal-
ska skupina razlagala povsem
drugače kot poklicni gasilci in
kot je bilo leta 2018 obljublje-
no ter dogovorjeno. Po stavki
so se pogajanja nadaljevala
in lahko rečem, da so trenu-
tno konstruktivnejša kot pred
tem. Trenutno se z usklajeno
vsebino približujemo polovici
predlaganega dokumenta. Kar
zadeva položajni dodatek, je ta
delno že uveljavljen, a s tem ni-
smo zadovoljni, zato pričakuje-
mo, da bo prišlo do uveljavitve
celotne zaveze v nadaljevanju
pogajanj,« pojasnjuje Švarc.
Ob tem dodaja, da je po-
klicnih gasilskih enot in po-
klicnih gasilcev v Sloveniji
bistveno manj kot v tujini.
Vsekakor premalo. »To se na
splošno opravičuje predvsem
z argumenti, da so poklicni
gasilci predragi, saj njiho-
vo delo lahko brezplačno
opravijo prostovoljni gasilci.
Kot sem že omenil, so naši
poklicni gasilci vrhunsko
usposobljeni, a kadrovsko
močno podhranjeni,« še do-
daja Švarc.
14
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 40, 7. oktober 2021
Vesna je kot muzikal doživela preporod v letu 2018 pod taktirko režiserja Vojka
Anzeljca, avtorja glasbe Matjaža Vlašiča in producenta Gorazda Slaka. Pri tokratnem
projektu sodelujejo priznani glasbeniki, kot sta Tomaž Pačnik – idejni vodja zasedbe
Jazoo – in Matevž Špegel Štaher.
Na oder Doma kulture Velenje v koprodukciji s Festivalom Velenje prihaja celovečerni muzikal Vesna, osnov-
nošolska priredba klasične zgodbe po filmski uspešnici Mateja Bora iz 60. let.
V Laškem gradijo krožišče, hkrati bodo uredili tudi zavijalni pas proti Kulturnemu centru Laško.
Krožišče in zavijalni pas za večjo
pretočnost
LAŠKO – V začetku septembra so v sredi-
šču mesta, v križišču z glavno cesto in mo-
stom čez Savinjo, začeli graditi krožišče. Do
konca leta bodo v sklopu projekta zgradili
tudi zavijalni pas na parkirišče pri Kultur-
nemu centru Laško. S tem se bo pretočnost
prometa skozi Laško bistveno izboljšala.
Dela izvaja na javnem razpisu izbran iz-
vajalec, podjetje Voc Celje. Vrednost projek-
ta je ocenjena na približno 800 tisoč evrov.
Približno 70 odstotkov denarja bo zagotovila
država, ostalo laška občina.
Zaradi del je most za promet zaprt, prav
tako je delna zapora na glavni cesti skozi La-
ško. Kot pravi laški župan Franc Zdolšek, je
zapora prve dni povzročila kar nekaj slabe
volje med vozniki: »Zlasti v času prometnih
konic je bilo veliko nejevolje. Zato smo se
z izvajalcem dogovorili, da v jutranjih urah
enosmerni promet skozi križišče usmerja
ročno. Zdaj so se stvari že bistveno izbolj-
šale, vozniki so se navadili na spremenjen
prometni režim.«
BA, foto: SHERPA
Prvo samooskrbno mestno jedro
VELENJE – Ko praznuje šola s srcem in tradicijo
Znanje, radost in
otroški smeh
Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda velja za najsta-
rejšo v velenjski občini. Svečano so jo odprli na dan
mladosti, 25. maja, leta 1960, ko se je začela pisati
nova čudovita zgodba znanja, radosti in otroškega
veselja. Epidemija je lani sicer preprečila veliko pra-
znovanje, a ni ustavila kreativnega ustvarjanja. V
počastitev visokega jubileja so učitelji in učenci pri-
pravili svojevrstno avtorsko čestitko. Prihodnji teden
vabijo na večer glasbe, plesa in mladostniške norosti.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Osnovna šola Mihe Pintarja
Toleda ima sloves prve šole v
Velenju. Temeljni kamen je
bil položen 31. avgusta 1953.
Novembra 1955 so bile zgra-
jene prve štiri učilnice, ki so
bile še neogrevane. Pouk je bil
v dveh izmenah, takrat tudi še
v stari šoli in še v dveh prosto-
rih izven šolske stavbe. Dela v
šoli so se nadaljevala do šol-
skega leta 1961/62, čeprav je
Osnovna šola Mihe Pintarja
Toleda svečano odprtje doži-
vela že 25. maja 1960. Takrat
se je začela tudi pisati čudo-
vita zgodba znanja, radosti in
otroškega veselja. Na preho-
jeno pot je zelo ponosen tudi
sedanji ravnatelj Sebastjan
Kukovec, ki z zadovoljstvom
vodi šolo s srcem in tradicijo.
Po njegovem mnenju je ena
glavnih nalog sodobnega šol-
stva, da se zna in zmore hitro
prilagoditi spremembam, ki
jih narekuje čas.
Šola Mihe Pintarja Toleda
je, kot ponosno pravi ravna-
telj, nekaj posebnega tudi iz
arhitekturnega vidika. Po mo-
delu švedskih šol so jo zgradili
proletarci in takratna mladina
s prostovoljnim udarniškim
delom. »Vsak razred je hiška
zase z lastnim atrijem. Glede
učnega okolja, je šola res ču-
dovita, a jo že pošteno najeda
zob časa,« pravi ravnatelj, ki
zadnja leta z ustanoviteljico
Mestno občino Velenje išče
ustrezne rešitve za primerno
obnovo stavb, enako tudi za
širitev, ki bi omilila vedno
večjo prostorsko stisko. »Za-
govarjam stališče in mislim,
da bodo odgovorni v občini
temu sledili, da bi ob obno-
vi ohranili kakovostno učno
okolje. Je pa tovrstna zgradba
zelo zahtevna in potratna pri
vzdrževanju.«
V službi otrok
Ker so spremembe postale
edina stalnica vsakdana, je,
kot poudarja ravnatelj Kuko-
vec, izjemno pomembno, da
so šole in vsi, ki za izobraževa-
nje otrok in mladine skrbijo,
sposobni hitrega prilagajanja.
Prilagodljivost in povezanost
sta ključni, da lahko tudi v teh
negotovih časih sledijo viziji
šole: »Zagotoviti spodbudno
učno okolje in kakovosten
izobraževalni program. Zara-
di tega smo nenazadnje tudi
tukaj. Smo v službi otrok,« je
jasen sogovornik.
Kot pravi, se še vedno dnev-
no srečujejo s številnimi teža-
vami. »Za veliko nevšečnosti
je res kriv covid, a ni edina
težava. Veliko je tudi drugih
problemov, ki spremljajo šol-
ski sistem. Vsi se zavedamo,
da je močno zastarel in da
so nujne korenite sistemske
spremembe,« pojasnjuje rav-
natelj, ki skuša zadnja leta v
šolski sistem vpeljati nove, so-
dobne izobraževalen prijeme.
Muzikal Vesna v
novi preobleki
Šola Mihe Pintarja Toleda
ima bogato tradicijo glasbenih
in gledaliških predstav. Šolska
vnema, strast in povezanost
so učence in učitelje tudi v
tem koronačasu opogumile,
da so šoli, ob jubileju, ki ga
je ta praznovala že v lanskem
koledarskem letu, ustvarili
svojevrstno čestitko. »Skupaj
smo pripravili nekaj drugač-
nega, nekaj našega,« pove po-
nosno ravnatelj, ki bo z ostalo
ekipo v torek na odru velenj-
skega doma kulture nastopil v
premierni uprizoritvi celove-
černega muzikala Vesna.
Gre za osnovnošolsko pri-
redbo klasične zgodbe po
filmski uspešnici Mateja Bora
iz 60. let. »Je zgodba o nedol-
žni razigranosti, ljubezenskih
prigodah in mladostniških
izzivih, s katerimi se soočajo
šolarji tik pred nacionalnimi
preverjanji znanja. Osnovno
zgodbo smo postavili v naše
okolje, v Velenje, in v osnov-
nošolski čas,« pravi Kukovec,
ki pri izvedbi muzikala sode-
luje kot mentor in hkrati kot
glasbenik v zasedbi, ki bo vso
glasbo odigrala v živo.
Pri predstavi, ki jo bodo
učenci na oder postavili v ko-
produkciji Festivala Velenje,
sodeluje enajst mentorjev in
osrednjih igralcev. »Glede na
to, da pri projektu sodeluje
cela šola, je prav, da smo dali
priložnost tudi najmlajšim
učencem. Tako se bodo s
krajšo točko predstavili tudi
učenci razredne stopnje,« še
pravi Kukovec,
Foto: OŠ MPT
RADEČE – Potem ko je vas Zavrate v ra-
deški občini postala prva stoodstotno sa-
mooskrbna vas v Sloveniji, so Radeče prvo
samooskrbno mestno jedro v državi, ki bo
energijo pridobivalo iz obnovljivih virov
energije. Skupina Sonce je namreč na strehi
tamkajšnjega zdravstvenega doma name-
stila fotovoltaično elektrarno z vršno močjo
112 kilovatov.
Nova pridobitev bo Radečanom, ki prebivajo
v mestnem jedru, omogočala uporabo obno-
vljivega vira energije tudi brez lastne investicije
in posledično prinesla zmanjšanje njihovega
stroška za elektriko, so sporočili iz podjetja
Sonce.
Občina Radeče bo pri tem prihranila pri
stroških prenove strehe na ZD Radeče, pra-
vi radeški župan Tomaž Režun, a to ni edina
prednost tovrstnih sodelovanj. Manjše občine
se vedno bolj zavedajo pomena trajnostnega
razvoja, zato v Radečah že več let dejavno
spodbujajo promocijo in izvajanje projektov,
ki temeljijo na samooskrbi in obnovljivih virih
energije. Ponosni so, da je prvo samooskrbno
mestno jedro vzpostavljeno prav pri njih.
BA







Št. 40, 7. oktober 2021
KRONIKA
15
CELJE – Na jesen življenja ostala brez vsega
Ko ogenj pogoltne dom
Zdenka in Rajko Jamnikar sta »sveža« upokojenca,
ki sta pogumno in z nasmehom zakorakala v novo
življenjsko obdobje. Na Dobrovi pri Celju sta našla
svoj košček zemlje, na katerem sta postavila leseno
hiško in si ustvarila topel dom, od koder se je vedno
širila le dobra volja. Požar, ki je na septembrsko ne-
deljo izbruhnil v drvarnici ob hiški, jima je v nekaj
minutah vzel vse imetje. Vzel jima je dom.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Bil je povsem običajen
septembrski nedeljski dan.
Družina Jamnikar se je zbra-
la ob kosilu in se v zgodnjem
popoldnevu razšla, nato sta
Zdenka in Rajko Jamnikar
legla k popoldanskemu po-
čitku. Zaslišala sta nenava-
den pok in pogledala skozi
okno, kjer sta opazila nekaj
dima, a sta najprej pomislila,
da imajo pri sosedih piknik.
Nakar je pritekla soseda in
povedala, da gori. Kot pra-
vi Zdenka Jamnikar, se je
nato vse dogajalo izjemno
hitro. Vsega se še vedno ne
spomni, saj je bila povsem
v šoku. »Na srečo so se so-
sedje odzvali prisebno. Takoj
so poklicali gasilce, ki so res
hitro prišli na kraj in začeli
gasiti ter reševati, kar se je
rešiti dalo,« približno mesec
po nesreči še vedno močno
pretresena pripoveduje Ja-
mnikarjeva.
Kot se je izkazalo, je ogenj
izbruhnil v drvarnici ob hiši
in se bliskovito razširil tudi
»Za vse, kar sva v življenju ustvarila, sva
se zelo trudila, delala, varčevala in skušala
čim bolj preudarno trošiti prisluženi
denar. Nikoli nisva pričakovala, da bi nama
kdo kaj podaril, ali mislila, da nama kaj
pripada, zdaj pa sva se znašla v situaciji, iz
katere ne vidiva izhoda.«
Zdenki in Rajku Jamnikarju lahko pomagate obnoviti dom.
Za račun, kjer se zbirajo sredstva za obnovo njunega doma,
je poskrbela Škofijska karitas Celje. Do konca leta bo odprt
pri Novi KBM.
Škofijska karitas Celje
TRR: SI560400 1004 6530 307 (odprt pri Novi KBM,
od 21. 9. 2021 do 31. 12. 2021)
Sklic: 29359
Namen: pomoč družini Jamnikar
Česar ni uničil ogenj, je ob gašenju uničila voda. Sreča v nesreči je, da v požaru, ki je zakoncema Jamnikar uničil
dom, ni bil nihče poškodovan.
na hišo. Zgornje nadstropje
so ognjeni zublji v celoti po-
goltnili. Veliko škode je na-
stalo tudi v pritličju. Gašenje
je ob ognju, ki je tudi v pritli-
čju uničil večino gospodinj-
skih aparatov, povzročilo še
uničenje parketa in pohištva.
Voda in dim, ki se je valil po
celi hiši, sta uničila tudi veči-
no oblačil.
»Kot upokojenca sva se za-
dnje čase veselila nekoliko
bolj umirjenega življenja. A
spoznanje, da bo spet treba
zavihati rokave in se lotiti
obnove doma, naju je najprej
povsem ohromilo in navdalo
z žalostjo, obupom in s skr-
bjo, kako bova vse to zmogla
v teh negotovih in težkih ča-
sih, ko tudi zdravje in moč
nista več tako samoumevna
kot nekoč. O draginji si ne
upava niti razmišljati,« pravi
sogovornica, ki je trenutno z
možem nastanjena v manj-
šem stanovanju v Vojniku, ki
jima ga je prijazno ponudila
soseda.
Požar je hišo zakoncev Jamnikar povsem uničil. Kot je povedala Zdenka, bo treba zgornji del v celoti podreti,
medtem ko bodo skušali ohraniti in obnoviti pritličje.
Prizna, da od 12. septem-
bra, ki je globoko zarezal v
njuni življenji, nista več mir-
no zatisnila očesa. »Vse te
skrbi naju izjemno obreme-
njujejo in izčrpavajo ter nama
kratijo spanec. Noč in dan
namreč razmišljava, kako
bova izpeljala obnovo naji-
nega doma, ki sva ga vrsto
let gradila z veliko ljubeznijo
in tudi z odrekanjem. Mar-
sičemu sva se v preteklosti
odpovedala, da bi si za jesen
življenja zagotovila prostor,
kjer bi živela lepo in mirno,«
povesta.
Za pomoč je težko
prositi
Še pred mesecem si nista
niti v najbolj morečih sanjah
znala predstavljati, da se
bosta na pragu zime znašla
brez strehe nad glavo, od-
visna od pomoči in srčnosti
ljudi. »Velikokrat sva v medi-
jih spremljala poročila o tra-
gičnih dogodkih, v katerih so
ljudje ostali brez strehe nad
glavo. Po svojih zmožnostih
sva kdaj tudi kaj prispevala,
da bi pomagala zmanjšati
njihovo stisko. O tem, da bo
kdaj takšna strahota doletela
naju, nisva nikoli razmišljala,
a vendar se nama je zgodilo
prav to – ostala sva brez vse-
ga,« pravita zazrta v prazno
in z mislimi pri obnovi, ki ju
čaka v prihodnjih tednih in
mesecih.
Čeprav ju je doletela kruta
usoda, ohranjata vedrino in
znata pozitivno pogledati na
življenje. Veseli ju predvsem,
da sta v nesreči spoznala pre-
cej dobrih ljudi, ki so jima
pomagali v prvih dneh po
nesreči, ko je bila bolečina
najhujša. »Iskrena zahva-
la gre sosedom in gasilcem
Prostovoljnega gasilskega
društva Ostrožno za hitro
Ker hiša ni primerna za bivanje, sta začasno nastanjena v stanovanju v Vojniku, ki jima ga je odstopila soseda.
S predstavniki civilne zaščite, z gasilci in s krajevno skupnostjo se že dogovarjajo za namestitev bivalnika v
bližini pogorišča.
Odnesel
zlatnike
V Goriški ulici v Velenju so
neznanci v začetku tega tedna
vlomili v stanovanjsko hišo.
Ukradli niso ničesar, a so pre-
iskali vse prostore. Vlom so
skoraj istočasno obravnavali
tudi v Aškerčevi cesti v Vele-
nju, kjer je storilec v hišo prišel
skozi garažna vrata. Ukradel
je nekaj gotovine in zlatnine.
Vlom preiskujejo tudi v Vojni-
ku, kjer je storilec v hišo vlomil
skozi garažno okno. Lastniki
pogrešajo nekaj zlatnikov.
intervencijo ter koordina-
torki pri Krajevni skupnosti
Ostrožno Suzani Bekić, ki je
pomagala s številnimi nasve-
ti, kam po pomoč,« še pravi
sogovornica.
»Za vse, kar sva v življenju
ustvarila, sva se zelo trudila,
delala, varčevala in skušala
čim bolj preudarno trošiti
prislužen denar. Nikoli ni-
sva pričakovala, da bi nama
kdo kaj podaril, ali mislila,
da nama kaj pripada, zdaj
pa sva se znašla v situaciji,
iz katere ne vidiva izhoda,«
Napihal skoraj tri
promile
Konec preteklega tedna
sta se prometni nesreči
zgodili v Šmartnem v Rožni
dolini in v Velenju. V prvem
primeru se je nesreča zgodi-
la zaradi zaradi izsiljevanja
prednosti. Trčila sta voznika
osebnih vozil. V trčenju se
je lažje poškodoval eden od
njiju. V Velenju je voznica
avtomobila izsilila prednost
peški in trčila vanjo. Peška
se je v trčenju lažje poško-
dovala.
»Kot upokojenca
sva se zadnje čase
veselila nekoliko
bolj umirjenega
življenja. A
spoznanje, da bo
spet treba zavihati
rokave in se lotiti
obnove doma, naju
je najprej možno
šokiralo in napolnilo
z žalostjo, obupom
in s skrbjo, kako
bova vse to zmogla
v teh negotovih
in težkih časih,
ko tudi zdravje in
moč nista več tako
samoumevna kot
nekoč.«
prestrašena, a hkrati polna
upanja pravita zakonca. V en
glas pritrdita, da je najtežje
pri vsem prositi za finančno
pomoč, a ko človeku ne pre-
ostane drugega, je prisiljen
skloniti glavo in storiti prav
to. »Najini dohodki so pre-
skromni, da bi lahko privar-
čevala vsoto, ki bi zadoščala
za obnovo hiše, zato iskreno
prosiva za pomoč vse, ki bi
lahko pogrešali kakšen evro,
saj bi nama s tem neizmerno
pomagali.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
Policisti so pridržali dva vi-
njena voznika. Na območju
Rogaške Slatine je voznik
avtomobila v dopoldanskem
času napihal skoraj tri pro-
mile. Zoper njega bo sledil
obdolžilni predlog. Enako
čaka voznico, ki so jo usta-
vili v Celju. V krvi je imela
1,2 promila alkohola. Kršite-
lja so policisti ustavili tudi v
Šentjurju. Ker je vozil brez
vozniškega dovoljenja, so mu
zasegli osebno vozilo.
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 40, 7. oktober 2021

Domiselne rešitve večnamenskeg a poh ištva
Akronovo pohištvo po meri je kreativno, uporabno in estet-
sko oblikovano glede na potrebe posameznika. Vključuje ra-
cionalne rešitve, hkrati z dovršeno zunanjostjo popestri vsak
prostor. Tako kot ostalo pohištvo po meri je tudi večnamensko
pohištvo izdelano po naročilu.
Inovativno oblikovanje
in vrhunsko udobje
Sestavi pogradov so čudovita
priložnost za kreativno dopolnje-
vanje različne uporabnosti po-
hištva. Največkrat so sestavljeni
iz dveh ležišč, vendar lahko pod
zgornje ležišče vkomponiramo
omaro, police ali pisalno mizo.
Ena od pametnih rešitev je izvleč-
na pisalna miza, ki jo izvlečemo
samo po potrebi, pospravljena
pod pogradom pa nudi več pro-
stora za igro in druge dejavnosti.
Umislimo si lahko izvlečno polico
za tipkovnico ali prenosni računal-
nik. Najbolj priljubljene so otroške
stopnice pri pogradu ali visokih
posteljah, v katerih se skrivajo pre-
dali. Otroci jih preprosto obožuje-
jo. Za najmlajše izdelamo stolčke,
ki so namenjeni tudi shranjevanju
igrač, ali otroškim elementom do-
damo risalne površine. Predalnike
na kolesih lahko poljubno pre-
stavljamo, na primer od pisalne
mize do postelje, tako so enkrat v
vlogi shranjevanja pisarniških po-
trebščin, drugič lahko služijo kot
nočna omarica. Prav tako so lah-
ko različno uporabni predali pod
posteljo – kot rezervno ležišče ali
za shranjevanje posteljnine. Ogro-
mno prostora za shranjevanje pod
ležiščem nudi tudi dvižna postelja.
V predsobi je skoraj nepogrešljiva
klop, praktična tako za preobu-
vanje kot za shranjevanje copat.
Prostor pod stopnicami lahko za-
polnimo z globokimi predali.
Več vlog vgradne
omare
Namesto pregradne stene je
dobra izbira vgradna omara ali
knjižna polica – namenjena je
shranjevanju, poleg tega pregradi
dva prostora. Pravi hit opremljanja
so skrite postelje v omari. Z eno-
stavnim sistemom ročnega ali ele-
ktričnega odpiranja se skrita po-
stelja spremeni v udobno ležišče.
Nadgradimo jih lahko s pisalnimi
mizami ali sedežnimi garnitura-
mi, s čimer povečamo vrednost
in namembnost prostora. Za vrati
vgradne omare je lahko umeščen
mini pisarniški kotiček ali priročen
»utility«. Z omaro pod poševnino
v mansardi na videz neuporabne-
mu prostoru povečamo vrednost.
Če ni na razpolago dovolj prostih
sten, je lahko ogledalo namešče-
no kar na omari.
Individualno svetovanje
Možnosti združevanja različ-
ne uporabe v posameznih kosih
pohištva je veliko, pri Akronu
vedno prisluhnemo potrebam
strank. Ne gre samo za večna-
mensko pohištvo, temveč za
inoSvoadtoivbnneorebšiivtavne jpe rnoabrlekmuojev,
ktei rjihčipstoenmujainp zorhaiščtnveompovimderziu.
umČe sttuidvi pviržoesltitoer,ozpattimo jaelntoakizš-
korNisatjivtei sčvjiojrpedronsotsotri inogma eorpi nrea-
mreijteinveguadpoopbheinšt,vma sotadpmeraeknsidmoamln,i
izberite pohištvo po meri. Za
Pohištvo po meri
031 720 657
celje@akron.si
www.akron.si
Mariborska 103a, Celje
vlaežsjomiezbrniriocejeodporebmroljparnisjlauhs npioti
oizhkiušštevnoimse sptroilkaogvanjajakpoomtr,ekbiaz
npaosmveetri ipprrisapveaviazjboirka uzpaomraobdnei
iinzkeosrtisetteskkipvroresdtonroa sttei,r nparilkaagtoedroi-
steavmvi amšiomrdžaelnjaimti nine boi tproebmaimsliliZ.
www.akron.si p .






pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00

Po sveže ribe v domacˇo ribogojnico!
Št. 40, 7. oktober 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Izkušen kadrovski
strokovnjak (m/ž)
(Velenje)
Odgovorni boste za samostojno
svetovanje delodajalcem in izvedbo
vseh postopkov s področja delov-
nega prava (pred sklenitvijo, med
trajanjem in ob prenehanju delov-
nega razmerja). Ponujamo vam: ta-
kojšnjo zaposlitev za nedoločen čas
s 6-mesečnim poskusnim delom,
delo v profesionalnem kolektivu
in delovnem okolju, po začetnem
uvajanju možnost samostojnega
dela od doma, začetno mentorstvo
in timsko podporo, osebno rast
in razvoj, redna izobraževanja in
usposabljanja, stimulativno plačilo
za opravljeno delo. Prijave zbiramo
do 20. 10. 2021. Trgotur, d. o. o.,
Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent za
tuj trg (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: iskanje no-
vih prodajnih možnosti (kupcev in
dobaviteljev) v tujini, pridobivanje in
spremljanje podatkov o tržnih raz-
merah (konkurenca, cenovna giba-
nja, potrebe), zbiranje povpraševanj,
izdelava ponudb, prodajnih pogodb,
cenikov, trženje izdelkov delodajal-
ca, skrb za realizacijo naročil kup-
cev in prodajnega plana, izdelava
poročil o realizaciji plana prodaje,
stroških, nabavni problematiki, ce-
nah ipd., komuniciranje s kupci in
dobavitelji ter njihovo vrednotenje,
opravljanje marketinških del (skrb
za ažurnost spletnih strani, social-
nih omrežij itd.). Prijave zbiramo
do 29. 10. 2021. Elastomeri, d. o. o.,
Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Brusilec valjev (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo: za-
želeno vsaj 3 leta delovnih izkušenj
na istem ali podobnem delovnem
mestu, zaključeno poklicno izo-
braževanje smeri brusilec, strugar,
oblikovalec kovin ali podobne re-
levantne smeri, natančnost, stro-
kovnost na svojem področju dela,
komunikativnost, urejenost, na-
tančnost, veselje do timskega dela,
inovativnost, samoiniciativnost,
pripadnost. Kandidatom nudimo:
zaposlitev za določen čas 12 me-
secev s 3-mesečnim poskusnim
obdobjem z možnostjo podaljšanja
v nedoločen čas, delo v mladem,
dinamičnem, urejenem in spro-
ščenem delovnem okolju, redno in
stimulativno plačilo za opravljeno
delo, možnost osebnega in stro-
kovnega razvoja. Prijave zbiramo
do 29. 10. 2021. Elastomeri, d. o.
o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: IV.
stopnjo poklicne izobrazbe prodajal-
ca, oblikovalca kovin ali skladiščni-
ka oz. druge relevantne primerljive
smeri (ni pogoj), vsaj 2 leti delovnih
izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije,
znanje upravljanja viličarja (ni pogoj),
osnovno računalniško pismenost, sa-
mostojnost, samoiniciativnost in orga-
nizacijske sposobnosti. Kandidatom
nudimo: zaposlitev za določen čas z
možnostjo podaljšanja v nedoločen
čas s poskusnim obdobjem 2 mese-
cev, urejeno delovno okolje, stabilno,
dolgoročno zaposlitev, možnost kari-
ernega in osebnega razvoja, razgibano
delo v mednarodnem okolju. Prijave
zbiramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis, d.
o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
teren)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
sposobnost dela v timu, osnovno
tehnično znanje, redoljubnost, na-
tančnost, fizično moč, sodelovanje
v projektih, izobrazba ni pomemb-
na, priporočljiv izpit B-kategorije,
zaželene delovne izkušnje, niso
pa pogoj. Kaj kandidatom nudi-
mo: zaposlitev za nedoločen čas, s
poskusnim obdobjem 6 mesecev,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja. Prijave zbi-
ramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis, d.
o. o., Kosova ulica 5 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / Varilec
(delavec v proizvodnji)
(m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
ročne spretnosti, natančnost, iz-
najdljivost in delovno vztrajnost,
izobrazba ni pomembna, dovolj so
izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj
na podobnih delovnih mestih. Kaj
kandidatom nudimo: zaposlitev za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas s poskusnim
obdobjem 6 mesecev, dolgoročna
zaposlitev v stabilnem podjetju,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja, redno in sti-
mulativno plačilo, delo v urejenem
okolju ki se konstantno razvija,
mlada in motivirana ekipa. Prijave
zbiramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis,
d.o.o., Kosova ulica 5 3000 Celje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
(m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustre-
zno vozniško dovoljenje za vožnjo
manjšega ali večjega avtobusa,
komunikativnost, čut za delo z
ljudmi, dosledno upoštevanje CPP
in varne vožnje, pripravljenost na
opravljanje časovno neenakomer-
no razporejenega delovnega časa.
Z ustreznim kandidatom bomo
sklenili pogodbo za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem 3 mesecev.
Prijave zbiramo do 15. 10. 2021.
APS, Avtoprevozništvo in servisi, d.
d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje
Več informacij na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij /
vzdrževalec (Šmartno
ob Paki)
Od kandidata pričakujemo: IV.
stopnjo izobrazbe smeri strojni klju-
čavničar, ključavničar, elektromonter
ali drugega primerljivega programa,
1 leto delovnih izkušenj, vozniški
izpit B-kategorije, izpit za vožnjo z
viličarjem, doslednost, natančnost in
samoiniciativnost, ročne spretnosti
pri opravljanju dela, korekten odnos
do sodelavcev in strank. Kandidatom
nudimo: triizmensko delo za polni
delovni čas, pogodbo bomo sklenili
za nedoločen čas. Prijave zbiramo do
17. 10. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob
Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več
informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s kovin-
sko proizvodno, pri kateri je vključen
laserski razrez pločevine s CNC-rezal-
nikom, varjenje, CNC-krivljenje ter
ostala ročna dela v kovinski industriji.
Pričakujemo: izvajanje nalog in od-
govornosti, ki so v opisu za delovno
mesto CNC-operaterja, zagotavljanje
urejenosti in čistoče v proizvodnji,
zagotavljanje pravilnega in odgovor-
nega ravnanja z osnovnimi sredstvi,
drobnim inventarjem ter ostalim
materialom in opremo v proizvodnji,
skrb za varstvo pri delu in upošteva-
nje vseh varstvenih predpisov. Prijave
zbiramo do 5. 11. 2021. LKK, d. o. o.
Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Ličar (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava
površine obdelovancev, nanašanje
prahu ali barve na površine obdelo-
vancev, pregled in preverjanje pobar-
vanih delov, če so v skladu s standardi
in pričakovano kvaliteto, sodelovanje
pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela,
ki jih lahko opravlja delavec v skladu
s svojo strokovno izobrazbo, uspo-
sobljenostjo in preostalo delovno
zmožnostjo. K prijavi vabimo kandi-
date, ki imajo dokončano najmanj III.
stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave
zbiramo do 7. 11. 2021. Uniforest, d. o.
o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravljanje
viličarja pri notranjem transportu
komponent na delovna mesta mon-
taže, razkladanje prejetih pošiljk, na-
kladanje strojev, razvrščanje blaga po
skladiščnih regalih, vizualna kontrola
prejetega blaga, skrb za usklajenost
izdobavljenih in prejetih pošiljk s
spremno dokumentacijo, evidenti-
ranje prejetega blaga v informacijski
sistem, opravljanje raznih drugih del
v proizvodnji. K prijavi vabimo kandi-
date, ki imajo dokončano najmanj IV.
stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave
zbiramo do 7. 11. 2021. Uniforest, d. o.
o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.

18
ŠPORT
Št. 40, 7. oktober 2021
Kdaj bo znana usoda atletinje Martine Ratej?
Zgodba se vleče kot jara kača
Slovenska rekorderka v metu kopja, članica Atlet-
skega društva Kladivar Celje Martina Ratej, je bila
10. marca lani zaradi suma jemanja dopinga začasno
suspendirana, toda razplet še ni na vidiku. Medna-
rodna testna agencija, ki jo je ustanovil Mednarodni
olimpijski komite, je v analizi vzorca Ratejeve odkrila
prisotnost prepovedanega klostebol metabolita. To so
ugotovili v ponovni analizi že odvzetih vzorcev špor-
tnikov, ki so nastopili na olimpijskih igrah v Londonu
leta 2012, kjer je bila Ratejeva sedma.
DEAN ŠUSTER
Takoj po razkritju je s tre-
nerjem Andrejem Hajnškom
brez oklevanja stopila pred
predstavnike medijev in od-
govarjala sta na vsa vpraša-
nja. Poudarila je, da je sred-
stvo, ki so ga našli v vzorcu,
v njeno telo prišlo v procesu
zdravljenja ginekoloških te-
žav in je zato zaprosila tudi
za zdravniško izjemo, kot
določajo pravila.
»Vsem organom
predali obširne
dokaze«
Senat disciplinske komisi-
je Sloado je izdal odločitev
o sankcijah Ratejevi zaradi
kršitev protidopinških pravil
in jo kaznoval z dveletnim
suspenzom, ki naj bi začel
teči 11. avgusta 2021; pri
tem se všteje in upošteva že
obdobje začasne izključitve
od 9. marca lani. Pozneje je
Komerički marca na Finsko
direktor Sloada Jani Dvoršak
sporočil, da so ga odvetniki
Ratejeve šele po razkritju
prekrška in objavi teh sank-
cij obvestili, da je atletinja
24. septembra vložila pritož-
bo na Mednarodno športno
razsodišče (Cas), zato so pri
Sloadu iz previdnosti uma-
knili novico, saj postopek
še ni končan. Martina Ra-
tej nam je posredovala svo-
jo izjavo: »Vse od dneva, ko
sem prejela informacijo, da
poteka disciplinski postopek
v zvezi z domnevno kršitvi-
jo protidopinških pravil Sve-
tovne protidopinške agenci-
je (WADA), v njem aktivno
sodelujem z namenom, da
bi dokazala okoliščine tega
nenamernega primera. Vsem
organom, ki so sodelovali v
postopku, smo predali ob-
širne dokaze, da je do vno-
sa snovi metabolit klostebol
v neznatnih količinah v telo
prišlo kot posledica uporabe
kreme za zdravljenje gineko-
loških težav, ki sem jih pre-
magovala med svojo kariero.
To je prepoznal tudi senat
Slovenske antidopinške or-
ganizacije (SLOADO), Sve-
tovna atletika (WA) pa se z
omenjeno odločitvijo ni stri-
njala. Milejšo kazen je nado-
mestila z dveletnim suspen-
zom. Ker menimo, da je bilo
dovolj podrobno dokazano,
da je bil vnos snovi v telo ne-
nameren, smo 24. septembra
2021 vložili pritožbo na Ar-
bitražno razsodišče za šport
(CAS). Na njegovo odločitev
še čakamo, kar pomeni, da
disciplinski postopek še ni
končan. Omenjeni dogodek
obžalujem, saj sem celotno
kariero vestno sodelovala pri
vseh dejavnostih, povezanih
z bojem proti uporabi nedo-
voljenih snovi, in sem vestno
izpolnjevala vse zahteve,
saj sem večino svoje kariere
vključena v t. i. testing pools,
kjer redno izvajajo nenapo-
vedana dopinška testiranja.
Svojo zavezanost k čistemu
športu spoštujem vso svojo
kariero športnice. Želim si,
da bi se postopek čim hitreje
končal, da bom lahko nada-
ljevala z vadbo in s priprava-
mi na nadaljnja tekmovanja,
a bom hkrati uporabila vse
predvidene poti, s katerimi
Za celjskimi hitrostnimi
drsalci na kratke proge je
že druga tekma v tej sezo-
ni. Mednarodnega tekmova-
nja v Benátky nad Jizerou
na Češkem so se udeležili
štirje.
Najuspešnejši slovenski re-
prezentant je bil tokrat Tibor
Komerički, ki je z osebnim
rekordom na 1.500 metrov
osvojil prvo mesto: »Zmage
in tudi dobrih uvrstitev svojih
klubskih sotekmovalcev sem
bil seveda zelo vesel. Rezul-
tati so pokazali, da smo poleti
dobro delali. Zmaga je dokaz,
da sem dobro tehnično in
fizično pripravljen za nada-
ljevanje sezone. Osredotočil
se bom predvsem na dva
vrhunca sezone, na nastopa
na Evropskem mladinskem
olimpijskem festivalu na
Finskem in na mladinskem
svetovnem prvenstvu na Polj-
skem. Slednjega se bom ude-
ležil prvič po več kot desetih
letih treniranja in upam, da
se bom dobro odrezal.« Tudi
Dina Špan, Zoja Felicijan in
Filip Škof so izboljšali svoje
osebne rekorde. Njihov tre-
ner pri Drsalnem klubu Ce-
lje Attila Tarcali je povedal:
»Zaradi pomanjkanja konku-
rence v Sloveniji je udeležba
na tovrstnih tekmovanjih dra-
gocena izkušnja. Naslednja
tekma bo prihodnji teden v
poljskem Sanoku, kjer bodo
tekmovali starejši reprezen-
tanti. Naša celotna ekipa bo
nato nastopila na tekmovanju
v Zagrebu.«
DŠ
Lani desetega marca sta bila Martina Ratej in njen trener Andrej Hajnšek še nasmejana pred novinarsko konferen-
co, saj sta menila, da bo dokumentacija, ki sta jo poslala pristojnim inštitucijam, zadostovala za njeno oprostitev
dopinškega prekrška oziroma da kazen za neprevidnost ne bo tako visoka, kot kaže zdaj.
bi lahko dokazala svoje na-
vedbe v tem primeru.« Do-
kler zelo zapleten primer
ne bo končan, ga vodstvo
Zadovoljni s točko, z
uvrstitvijo nikakor ne
Po prvi tretjini tekmova-
nja v 1. slovenski nogome-
tni ligi ima Celje tri točke
več od zadnjega Kalcerja
iz Radomelj, in eno več od
Aluminija, ki je predzadnji.
Česa takšnega ni pričako-
val nihče, zlasti zaradi dragih
okrepitev pred začetkom se-
zone na štadionu Z´dežele.
Ogromno dela čaka trenerja
Simona Sešlarja, zlasti pri fi-
zični pripravi moštva, pa tudi
pri taktičnih izboljšavah obe-
tavnih, a vihravih fantov.
Dvanajsti krog se je začel
z derbijem repa razpredel-
nice, obračun Kalcer Rado-
mlje – Aluminij se je končal
z izidom 2:2. Na naslednjih
treh tekmah, Tabor Sežana
– Domžale, Maribor – Olim-
pija in Bravo – Mura ni bilo
golov. Zadnje dejanje v 1.
Osrednja osebnost na Bonifiki je bil napadalec Celja Ester Sokler.
Atletske zveze Slovenije ne
bo komentiralo. Ratejeva bo
v začetku novembra dopol-
nila 40 let, kljub temu se je
SNL pred premorom zaradi
reprezentančnih tekem je
bilo na Bonifiki, izid pa je bil
isti kot na uvodni tekmi kro-
ga v Domžalah: Koper – Celje
2:2. Celjani so vodili dvakrat.
Sprva je bil 22-letni napada-
lec Ester Sokler dovolj pazljiv
in se je pred odlično Božićevo
asistenco izognil nedovolje-
nemu položaju, nekaj minut
pred koncem prvega polčasa
pa je podal Tjašu Begiču za
1:2. V drugem delu so prevla-
dovali Koprčani, ki so uspeli
izenačiti in krog se je sklenil
še s petim remijem. V celj-
skem taboru so bili zadovolj-
ni s točko, že nekaj časa pa
tuhtajo, zakaj so zbrali dva-
krat manj točk od vodilnega
moštva in enajst točk manj
od Brava. Za to vsekakor ni
kriv Simon Sešlar, ki bo mo-
po besedah trenerja pripra-
vljena nemudoma vrniti na
tekmovališča.
Foto: EU
ral svoj orkester, v katerem
ne manjka odličnih solistov,
čim prej uglasiti. Ko bo pove-
zal dve zmagi ali več (sledijo
Bravo doma, Aluminij v Ki-
dričevem, Mura doma, Kalcer
v Domžalah …), bo vse kar
naenkrat precej lažje.
DŠ
Foto: SHERPA


Št. 40, 7. oktober 2021
ŠPORT
19
Rajko Pintar med množico pod ljubensko skakalnico
Ljubno tradicionalno gosti najboljše smučarske skakalke sveta.
Z Rajkom Pintarjem o novoletni turneji smučarskih skakalk na Ljubnem
Tudi ženske bodo silvestrovale
med dvema tekmama
Prizadevnim ljubenskim organizatorjem sta zaupani
tekmi novoustanovljene novoletne turneje v smučar-
skih skokih za ženske. Trenutno ob skakalnici na Ljub-
nem ob Savinji že potekajo gradbena dela, s katerimi
bi zagotovili razsvetljavo 31. decembra in nato še 1.
januarja. Tekmi bosta namreč na sporedu po moških
kvalifikacijah v Garmisch-Partenkirchnu oziroma po
drugi tekmi moške turneje na novega leta dan.
DEAN ŠUSTER
Na Ljubnem bo torej letos
in takoj na začetku novega
leta še bolj zanimivo kot do-
slej. Rajko Pintar je predse-
dnik prireditvenega odbora
ženske tekme za svetovni
pokal, avtor monografije z
naslovom Ljubenska ljube-
zen do smučarskih skokov
in je zelo dobro obveščen o
športnih novostih, še zlasti
tistih v smučarskih skokih.
Kar stežka smo že pred ča-
som verjeli vašim napovedim
o novoletnih tekmah na Ljub-
nem, kjer bodo silvestrovale
smučarske skakalke.
Na zasedanju predsedstva
Mednarodne smučarske zveze
Izkušeni Radečani znova gostijo SP
Mesto Radeče in Ribiška družina Radeče sta v sodelovanju z Ribiško zvezo Slovenije
organizirala precejšnje število odmevnih tekmovanj. Jutri se bo začelo dvodnevno sve-
tovno prvenstvo za invalide, veterane in kategorijo masters.
Tekmovalo bo 34 ekip iz 19 držav. Devet ekip bo v kategoriji invalidi, deset ekip v kategoriji
masters (starost od 55 do 65 let) in petnajst ekip v kategoriji veterani (starost od 65 do 75 let).
Predlani so radeški ribiči s pomočjo Savskih elektrarn Ljubljana uredili 300 metrov tekmovalne
trase pri ribiškem domu in so trenutno zmožni pripraviti vse največje ribiške tekme. Letos
mineva 140 let od začetka organiziranega sladkovodnega ribolova na Slovenskem. Predsednik
Ribiške zveze Slovenije je Miroslav Žaberl.
DŠ
V maju naj bi bilo drugače
Mesec športa v Celju je od 29. avgusta do 3. oktobra nudil možnost udejstvovanja v 24
športnih vsebinah. Poleg različnih panog je bilo poskrbljeno za strokovna predavanja
na temo prehrane, psihologije, funkcionalne vadbe in vadbe pri srčno-žilnih boleznih.
Vodja projekta Hasan Ibrić pravi, da se je projekt Mesec športa začel spontano kot nadgra-
dnja meseca športa za vse, ki sledi ideji opismenjevanja prebivalstva o pomembnosti športa
za zdravje. Letošnja izvedba je bila posebna zaradi predpisanih pogojev PCT. Seveda je imela
tudi prestavitev vadbe na mesec september svoje učinke na obisk. Pri Športni zvezi Celje in
Mestni občini Celje načrtujejo, da bodo z novimi vsebinami projekt meseca športa nadaljevali
naslednje leto v majskem terminu in brez zdravstvenih omejitev. Izpostavili so pump track
poligon v Novi vasi, saj je nova pridobitev za urbano naselje izjemnega pomena. Naslednja
pomembna vadba je zagotovo plezanje v sodobnem centru pri I. osnovni šoli Celje.
DŠ
je bil sprejet predlog Smučar-
ske zveze Slovenije za orga-
nizacijo novoletne turneje na
Ljubnem za ženske po vzoru
moške turneje štirih skakalnic.
Na Ljubnem bosta dve tekmi,
zadnji dan tega leta in na prvi
dan naslednjega. Vse se bo
moralo dogajati v povezavi z
moško tekmo v Garmisch-Par-
tenkirchnu. Če se bo tam 1.
januarja tekmovanje končalo
ob 16.00, se bo pol ure kasneje
začelo na Ljubnem.
Kaj pa dan prej? Bržkone
ne bi radi prikrajšali tek-
movalk, spremljevalnega
osebja in gledalcev za pri-
čakovanje novega leta?
Tega seveda ne želimo.
Predvidevamo, da se bo tek-
ma končala med 17. in 18. uro
in da bodo ljudje imeli dovolj
časa za uresničitev svojih na-
črtov glede silvestrovanja.
Kako bo z razsvetljavo?
To je naše glavno tehnično
vprašanje. Razsvetljavo sicer
že imamo, a je prešibka za ne-
posreden televizijski prenos,
ki je nujen in je pogoj za vsako
tekmo svetovnega pokala. V
zaključni fazi so pridobivanja
ponudb. Naprava mora biti
primerno osvetljena. Naš pr-
votni načrt je bil, da bi težavo
reševali, kot so jo prireditelji
v Planici decembra lani med
svetovnim prvenstvom, ko so
na velikanki začasno postavili
razsvetljavo. Mi smo ugotovili,
da je to metanje denarja skozi
okno, kajti nova razsvetljava
stane le dvakrat več od zača-
sne, ki bi jo po koncu tekme
odpeljali. Zato bomo postavili
stalno razsvetljavo, ki bo do-
bro služila tudi za druge tek-
me, predvsem pa za treninge
naših in tudi tujih tekmoval-
cev skozi celotno leto.
Kolikšen bo denarni
sklad, kako ga boste zago-
tovili?
To je prav posebej zanimiva
zgodba. Odločili smo se, da
bomo ponudili višji denarni
sklad kot je na moški novo-
letni turneji, morda celo bi-
stveno višjega. Odločitev še
ni dokončna, sprejeta bo v
roku enega meseca, ko bomo
ugotovili, v kolikšni meri so
bili darežljivi pokrovitelji in
koliko denarja bomo prido-
bili za medijske pravice od
televizijskih prenosov.
Lahko primerjate denar-
na sklada med moškimi in
ženskami?
Zmagovalec tekme svetov-
nega pokala pri moških prejme
deset tisoč evrov, pri ženskah
je za najboljšo predvideno šest
tisočakov. Mi bomo predlagali,
da bo zmagovalka novoletne
turneje prejela dvajset tisoča-
kov. Celoten nagradni sklad na
Ljubnem je doslej za dve tek-
mi svetovnega pokala znašal
35.000 evrov. Za vse ženske
tekme je bilo predvidenih oko-
li 700 tisočakov. Naš nagradni
sklad se bo povišal v naslednji
sezoni, saj se bo ženski novo-
letni turneji pridružil Beljak, z
njim v povezavi pa nekaj moč-
nih tujih sponzorjev.
NA KRATKO
Šest trojk Pardeejeve
Beograd: Košarkarice Cinkarne Celje so uspešno začele novo sezono v mednarodni regio-
nalni ligi. V uvodnem krogu lige Waba so gostovale v srbski prestolnici Beogradu in premagale
ekipo Partizana z 79:65. V dvorani Ranka Žeravice se je vseh deset igralk Cinkarne vpisalo v
listo strelk, imele so kar 37 poskusov za tri točke. Najbolj učinkovita v ekipi trenerja Damirja
Grgića je bila Američanka Katrina Pardee s 24 točkami. Brazilka Isabela Ramona je dodala
15 točk, Lea Bartelme pa 10. Tudi v 2. krogu so Celjanke gostovale, sinoči pri makedonskem
Badlu. Svojim navijačem se bodo v ligi Waba predstavile v sredo, ko bo v dvorani Gimnazije
Celje – Center gostovala Požega.
Brešan podprvak, rekord Botolina
Maribor, Novo mesto: Član Atletskega društva Kladivar Celje Vid Botolin je na mitingu v
Mariboru v teku na 2.000 metrov podrl več kot 40 let star državni mladinski rekord. Botolin
je progo pretekel v času petih minut in štirinajstih sekund ter za dobrih pet sekund izboljšal
dosežek Staneta Rozmana, trenutnega predsednika Kladivarja. Botolin je letos postavil štiri
državne rekorde. Njegov klubski sotekmovalec Jan Brešan je osvojil drugo mesto na državnem
prvenstvu v teku na 21 kilometrov. Progo je pretekel v uri in desetih minutah. Za nekdanjim
članom Kladivarja Mitjo Krevsom je zaostal za skoraj tri minute.
Kako bi po vseh teh letih
tekmovanj pod Rajhovko iz
svojega osebnega zornega
kota ponazorili novost?
Vse skupaj sodi v širšo zgod-
bo o izredno hitrem vzponu
ženskih smučarskih skokov.
Še pred desetimi leti, ko so
se začele tekme svetovnega
pokala za ženske, so mnogi,
res številčni so bili, govorili,
da smučarski skoki niso za
nežnejši spol. Nekateri so se
tudi ustrašili posega v finančni
kolač smučarskih skokov. Sko-
zi čas se je pokazala povsem
drugačna slika. Polovico sveta
predstavljajo ženske. In zakaj
ne bi skakale na smučeh? Letos
bodo prvič skakale na 150-me-
trski napravi, naslednje leto
pa naj bi se po vsej verjetnosti
spustile tudi po velikankah,
Vikersundu, Planici in Oberst-
dorfu. Ženski skoki so že nekaj
let daleč najhitreje se razvija-
joča zimsko športna panoga.
Temu dejstvu sledi število gle-
dalcev ob skakalnicah in veliko
število spremljevalcev tekem
ob zaslonih. Letošnjo tekmo
na Ljubnem je spremljalo pet
milijonov tristo tisoč gledalcev
pred malimi ekrani. To je veli-
častna številka, ki je spoštljiva
tudi v primerjavi z moškimi
tekmami. Po mojem mnenju
se bo število gledalcev še po-
večevalo. Le vprašanje časa
je bilo, kdaj bo ustanovljena
novoletna turneja za ženske.
V skakalnem športu so vse bolj
priljubljene turneje, norveška,
novoletna, ruska …
Kako ste izpeljali svetov-
no prvenstvo za veterane?
Bilo je zelo zanimivo, če-
prav Andreas Goldberger in
Primož Peterka nista prišla.
Vsaj zame je bilo nekaj poseb-
nega opazovati več kot 60 let
stare moške, ki so suvereno
skakali na stometrski zahtev-
ni ljubenski skakalnici. Daleč
največ je bilo Norvežanov.
60 let stari Slovenci in tudi
Slovenke pogosto smučajo
tudi po zahtevnih progah,
Norvežani pa pri tej starosti
trikrat na teden skačejo na
večjih skakalnicah. Res je, da
jih imajo veliko. Na Ljubnem
se je vse skupaj končalo brez
ene same poškodbe, kar me je
zelo razveselilo. Tudi padcev
ni bilo. Zato pa je bilo veliko
kričanja, ko so bili v zraku.
Najbolj neobičajno pa se je
dogajalo v izteku. Mnogi so
si po skoku tako oddahnili, da
so nemudoma prižgali cigare-
to, saj so imeli zavojčke kar v
kombinezonih.
Foto: Andraž Purg – GrupA
20
MALI OGLASI / INFORMACI42E
Št. 40, 7. oktober 2021
V življenju le skrbi
in delo si poznala.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Zdaj se spočij,
ljubeče srce,
zdaj se spočijte,
delovne roke …
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice,
prababice in tašče
»Toliko ljudi!
Vse vre od življenpja …
a vendarle,
kako prazen je lahko svet,
če na njem manjka en sam
človek!«
ila ZaZljuAbHljeVnAe LpAesmi. »
Zljeulobneazmenbsokemaunsjpkealšndriacgei,
VALČKE PAHOLE
iz Vodruža 40
(1. 4. 1943–23. 9. 2021)
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in prijateljem za
podporo in fi nančno pomoč, še posebej gospodu Branku
Vebru, ter hvala za darovane svete maše, sveče in izražene
besede sožalja. Zahvaljujem se pogrebni službi Žalujka,
gospodu župniku Petru Orešniku, gospe Bernardi Zupanc
za besede slovesa, kvartetu Pik za odpete pesmi ob grobu,
trobentaču za odigrano Tišino in pevcem sv. Jakoba. Hva-
la vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Ohranite jo v lepem spominu!
Sin Marjan
p
ANE MASTNAK
iz Kompol 70, Štore
(24. 6. 1934–26. 9. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane
sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala Splošni bolnišnici Celje (nevrološki oddelek) za
nego in zdravljenje, gospodu župniku Stanku Gajšku za
opravljen obred, pevcem skupine Eros za odpete žalo-
stinke in govor ter pogrebni službi Zagajšek.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
kMropraokIzdLinraAvS,aGnNjoavmorG.ijToo,A dsaoJ brŠoesdErlppjrouuolKdgdbaainemp. z. re–TsentleasfMnokned(0ap3Ile,) LsN5m4a8Čji-1,u8
namPovRaOleDmAoMjo mladost. Prepevala sem jih kot ma
lica.« Majo je kasneijze Lvipsovvocjao spremljevalno sku
Rn Idnioxtuzadimpikosavnajeb (ik1lr.1m».nB6e .i hl1rja9en6e8d–e15n. t9is. t2ih02a1v)torjev, ki je v v
dePamom. kdTeralaeltfkodnoet0lrč4a1ejnk99i s,9e-z9b1a0eh.,rbdtenlip sbvoljeezgnai snracsa.jeOpbrei nkeommajej 5b3il
LlNevItzCiOhorzzanaigpkruozsidntjield v1o0pb0oelpr okpolnšriejmmaateulpj.aVnjeuseploa oszedmra, vditavis. eHmvaslas
picpoeriojraodtteli iličjzenmaidh,ansgjo,ulsajeasdbooed,mnl,ieksaorvino pdnoinkoovmnion osboduedlialvacteeml,ekgiesnted
mmiup, kv ečra spuembo plerzengpi rni,ečsaepnbaič, ndoa pboomdaogtaulid, gi ambnoodgrieli pinosmlu
inlae ongleekdaa, jprloedtamn.vaClzievanaajl.ipHvo odklojr-oatdio tžaikvoljevnsjai .skupaj ohranj
omHruvi. naTlealnezfaodner 0an4ve1st9va8e1 n-0ea7m6jb.u o2ol4jsš4ei0bhjusolonvkeonlosškkiehgaaivntotorrjaekval«nega
aICOveTčanjiahkag Klawgsabseaonkidi, hdn eaolkdlaarkisUh, KMC aMjoarsibporer.mlja skup.ina P
daHamvvaeTlčealjeivfhosnegm0l3a,1sk2bi7e6sn-t0ei8h6p or2ids4p4rie3hvaMli akjodossptroejnmelmjau ssklouvpeisnua iPn
ndj.e.mPrui bnliažsntjiamjasntajuli .onbosvtreanpi oŠvEdtNeoTžVbkIDeih pptrrieeGsnrmuobtikelinsheomsl,soonvoedvsoeal.n
ogi glasbeniki, posneta je biHliašo vletsntiku1d9i8u5 L12e7nmd² setarnoo
videospot je poŽsaklrubjoečlai:vpsriondpjueovgkr,ošcivniijes, kobanoevk,ljeinpoa, zteemllejipvš
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
MOTORNA
KUPIM

BOŽO DIMNIK– Razkrivamo omrežje razvpitega lobista
ANDREJ MARČIČ– Ozadje fotografij z jahte ali kdo koga izsiljuje
BOŠTJAN UDOVIČ – Merklova je višegrajski četverici dopustila več, kot jim bodo
VOZILA
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od
letnika 2007 naprej, kupim. Telefon 040
688-768.	851
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari in
ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim.
Telefon 040 507-060.	851
TRAKTOR, poleg tudi vse priključke, kupim.
Telefon 041 529-684.	p
STROJI
PRODAM
socialdemokrati
BORUT DOLANC – Enigma vplivnega glavnega tajnika SDS


PRODAM
GREBEN za muto, okrogel priklop in za bcs
(130 cm), mio standard, šrotar za lušče-
nje koruze, stroj za oblanje in sekular,
prodam. Telefon 041 987-305.	888
TRAKTORSKO prikolico po izbiri, vitel Tajfun,
4,5 t in šrotar, prodam. Telefon 031 826-
782.	891
TRAKTOR Steyr, 18 KM, letnik 1957, v voznem
in delovnem stanju, prodam. Telefon 041
455-176.	900
VIKEND z vinogradom in vso opremo, na
sončni strani Slivnice, prodam. Telefon
041 426-270.	892
PRODAM
RNoAAK fiToOblRmoZčsejtkuoriK, SpImLrjtuo, bUsertčsnouesr,jeoU inbzigvoiengrizl a2lt,lieŠltio
erleost DvareumčtzuecarlRni iTniogmo.o LVgailhnakosvbjieče »knpuooptoi-mvda. loL«e
utnmtiukdeiinnkamtmoadrelnjle n.i Pimsotahrpfibotlummjemosibvm,nma ePlKirueapnri,
otuvpdšoii tnoresbt–au lšoTčkiukmlpaaehtbiejkslk.oČo.e mgae khdaoniozpaacziij,o
TFenilealfmj oto 0psp3ro1irop5č6oi 2nva8e0tde9luefjoenskzo gštoevdilbko
Leo0e4v1ošni2n89u-2,7p8.rvN- ai jdpi.tuelnjakčazkva elezpda
ekndagarandjae. vzhodne Evropep
TELIv2Če0Kč1Ojo4 pd6rro1udž1ai0mn0. ,T8šetl .e efonnedr0g3e1ts8k8e8 i1-z82k6a22z.0n80i6c07e
TELICO, b-rejo- 8 m- e,sepcreov ianmbizkaca, tež.kega
350 .kge, eproondam. Telefo-n 03.1 6620-329818.
885
KOKOŠI nesnice, rdeče, leghorn, črne brezo-
ve, jerebičaste, zelenojajčne, prodamo
in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031
751-675. ODDAM	n
TELIČKO limuzin, težko120 kg, prodam. Te-
DVOleSfoOnB (N0O3)s 7ta8n1o-0v5a3n6je. , 70 m², v Šk8o8fj6i
TELIvČaKsOi,, pteožpkooln4o2m0 akgobin obvilkjcean,os,taordedga m5
malei sepcreov,dtaemžk.egTae 2le6f0onkg,0o4b1a s6im8e5n-5ta5lc5a.,
prodam. Telefon 041 540-114	2486857
PDŠAVtŠO. N4SO0BkNr7aOv.odo,ekllsnt/očbo,perbrerme2jlo0je82no1msetasencoevvan(4je.
telCe),l pro(Ndam. Cena) podddogovoliru.rTedlefon
0v 3C1el5ju32(-N41o6v.a vas) oddam ali prodamp.
EMLJENO stanovanje z balkonom, 72

ENOBRAZDNI obračalni plug in enofazni
šrotar na kladiva prodam ali menjam.
Telefon 040 611-175.	902


KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30
kW, novo, nerabljeno, prodam za 900
EUR. Telefon 030 778-724. p




vPeRnOskDeAzMg
NsEeSdNIeCEm, rdjavees, egrtaihhastele, čtrnep, rperejdšnnejseno-
astjos,top,rlomedtarjnmaeom. Boprrseezapmlaučnoase vdjaoasujtaagvona jnnaoa
ig dpodromd.aVmzroejdaobnt,reosnvizc diTrižbeavoat,n Kotelderfuožni (s0k2o)
isnn5hed8išm2oe-.1m 4C0eto1nr.ang pusotrdvao cgoiLjvojnuruab. TlKejlaeonfoning(rd0e3o-n)
KeOvK5rO4oŠ8Ip-n5se4sk2n4iec,eg,0am31lad5en8,5og-r8ga8ho9a.smte,erjtanv2ee,3čg7rna3e
HpIrŠiOvn ešztanjzesermktevl,jaipšrčoeldematm, a.d Pr2rvia0nran0kic0uopuvin10gAkoomskpooš--i
stepdeartrdeslkianimampoudbajeriiknmtoom.dK,omneatdijlaeapizni Llaošpkantcejiji5ih5v,
sdtneCLierlmdjeb.KaTemeralgemufuo, neb0liri3nža1in 4aLd61goo-r7va9dšd8ui,an0inn4a1aT7esš6rmn3-rj8Die0ho0-,
dmn0lbji5ra.n1 a m3K, 7ea9ne-em0dr3g 1een.trsakasa tiLozkopazvinšvicianmjeaaizjsdheplnarnieha-p,
sOlDoOprvJoKedE napmrso.kdTaiemhle. fmKomn e0tsi3jta1i Zh8o4r–k9o-s7, B5Pa0ba. nn2o4k179r0b-,
Celje, telefon 041 741-028.	863
m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo
Zarraudžiinpoovienčsaoneogaz oabsstengiamdvelao išočmem, oza
menoontoesrejebo(d, eoladdnaamm. oTnetlaežfonnih 0h4iš1ah6)5. 0-
737. Delo poteka v tujini. 2471
Pričakujemo: vozniški izpit B-kategorije,
doslednost in natančnost.
Zaželeno: znanje nemškega jezila
(pogovorno).
Nudimo: stimulativno plačilo, dinamično
ti nadelDo, umnožanjoust riendnenzaapvoseliltivke.em
odrKuonCtakntk: AalrejkesavnederaJa dzboinmšeka,
V filmteul. 0n5a1st4o3p6agj2o2P7ero L.o-
ali e-pošta: prodaja@keraprodukt.si





Št. 40, 7. oktober 2021
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Zakaj, le zakaj moral si oditi?
Ko ne veš, kako nas vse boli,
ko tebe več med nami ni.
Mirno in spokojno si zaspal,
v večni sen od nas odpotoval.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drageTgea rmmožian,
očeta, dedija, pradedi»jaF,abtraaltnaa,
strica in taestkasperime
V SPOMIN
vveekin.G TteelleicfoeOnk0u4p1uR6je5m3.-AZD
ce za zaBkol kEupiŠmB5p5o AR
lačilo takoj +izdaŠveenk.tjurja
-223(. 21. 2. 1953–p28. 9. 2021)
eurpmokinojaelnjiesokdoetlavec Občinske
eI upravge O bhčaine Šentjur
Vse teče, vse se giblje.
Jutro gre v večer,
pomlad v poletje,
jesen v zimo.
Vmes pa so naša življenja.
ZAHVALA
Ob slovesu naše ljubljene
mame, ome in žene
3rA1an5je9Ln1,- OJZIJA GOLOUpibriaHzlgioAdlnij
2449	ubijali (ali
iz Debra pri Laškem Harleyja Q
(27. 6. 1929–27. 9. 2021) neon.) Pote
jih nadome
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nsaočseitdaonmjeins
znancem za izrečeno sožalje, podarjene svečkeaiknodbaritoiv»ak-
ne svete maše. Posebna zahvala oddelku za angiologijo,
endokrinologijo in revmatologijo SB Celje tesrezbdirnavasmtveen-
nodem24u0 osebju ZD Laško. Hvala gospodu žudponibkruo Rpoksun
Mhreatnlaič, arju za lepo opravljen cerkveni obred, čJaPkKaonmjeunaa-
.la23L2a2ško, cvetličarni Aurora, praporščakom, trOobCeEnNtaAč:u3
Marku Mastnaku, pevcem skupine Oljka in govorniku za
red ne- izrečene besede ob njegovem slovesuA. nt-m
dZoasthavala tudi rudarjem za spremstvo na njego»vAilizandanlajiš
apnoetsinticer gospodu Ulagi in gospodu Beleju za nšonšjeinfijelmkriMžaa
. n	in luči.	ers) je bil
le gVrasem in vsakemu posebej še enkrat iskregnearhsv) ajlea. bil
snostjoŽ, alujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizzmveernlioko ša
Telefon	pogrešali.	je (skoraj v
L 71
nPareTzagroadnatj isnmao se moo rali za vedankoaptorsolovbiiti od dolgoletne-
ga sodelavca, ;ki je skoraj tr,i desetletja predano opravljal
odsetloantaejnMikaargMoetsRtnoebsbkiuepvnopsotilnŠie mntjaunr itreir Krajevne sku-
rpannosatji NŠeicnhtjoulra–s RWifnPiniRkd,OiznDagdAnRMjefdne (sneteleotnje, kot član kolek-
čtiivma ovbeččinzsgkoedubperanvieh. tPrunsktiol vjeiznefiizlmbraisein pečat v lokalni
gski,ukpinporsetiRd,DvsEksEoezvmiinopžžreliazlhiajtdnoiehpvsaornkt,ja2z5z0aatliint,roakvp,arceekndoaek, urejenost in
možaivniitreavmdoi mi1gaErUčeRe,/gklaitiemsr,operspotdraaamŠv.ecTnaeltejafuornš 0tue4r0d Zi7j9ga6o,- rnjega trga, če-
nmpuorpjeolpnoosmv3e8at8iln. bičrezsmare. jTneorvmeliinkaol,esna2e4mrg3ia4je, delovnega in
epnrosttegkai KčpRaoMsvaNz.I krZroaočmsapeigrb, lokaojvrvuozbonoainšl esljmaem dokorvavojkourloji-n občini pušča
kvoenličkno,iptrvaizsntgilvnihsoeb.abOlauhjreparnnodielaikmga. ajTembleo,fomnčoi04vT1 ot6rda6j3an- em in častnem
točnačknaintjveisnt1 a3v7sv, ePleabtkeurj.oebn šseptkiora.mijhminzuju.čit.raT2jo.4d4a8
Župan OKbOčRiUnZOe Šv ezrnntjjuu srumhoagr.oMdaamrkToeleDfoinaci in direktor
občin0s4k1 e75u9p-6r8a1v., e Jož, ep Palčn. ik s sodelavci
MARIJE KROFLIČ
roj. Kragelj
iz Prožinske vasi
(5. 8. 1945–4. 9. 2021)
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in so-
delavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in
maše ter vso pomoč.
Radi te imamo.
p
ZAHVALA prej obrat
nima prav
Ob dopolnjenem 85. letu OCENA:
se je poslovil naš ljubi mož, ati in dedi
TELsICeOcu,siMpmreondtaamlAk.oT, eblerRefojon vT07de0ve4It4eN5m-8m58e.-	BREliJmO utzeilnic, otesži
2467 Xpašni, prod
TELtIeČKžKkOeglOsa l1im70,R tkegž,kpoEro2d4a0Nmk.gTeinJlefpoArnaš0ič3aK1, PRAŠIČE, od 3
559-820. iz Prožinske vas2i466	svinje, dom
BREJO telico simentalko prodam. Telefon	damo. Zbira
Od n0j7e0ga25s9m-17o0s. e poslovili 2. o2k4t7o5bra 20T2e1e on 031
na pokopališču v Kompolah.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
889
drasmtoNvC.aenAna enpbatu-dmozgvoavenoz-d je milijon,
a Z.Fv-skaonmoče djeijrazsvetljena,
lga)b.- Nke. lmimoŠigl2ioj4oč5nje3je ptic,
lerabe, čokolicmatŠimlijaodrjna , cvetic,
n e07r0a4ač1u4M-n9A8a5Mt.e2A, 4dj6ea2b ila le ena.
unitkiisntjeagboalč,nči ekims uugor-
Teelenfdone 0p3o1 lZ3a1gA8a-4Hl3c0aV. ALA
odnosti. V 2t4eK6m3
vZ bnoičlečnienoškv osdrciu, sporočamo, da
crjkeaa nv2 i9EU8tR.a,lelsatnvusekožadi1šn,l2a5 na pota večnosti
Tlejulebfolnje0n5a1 m22a8m-9a2,2.oma, prababica,
.	teta2i4n6s9vakinja
aZsmeOFIJAPEOTEPR ZRUPAENCŠNIK
, obe	iz Nove Cerkve
-361.	(10. 3. 1924–16. 9. 2021)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
naše drage žene, mame,
babice, sestre in tete
gB,IKmCAo,žsntoarteugdai 3 mesece in teličko, staro 2
pomdeosegcoav,oorbua. simentalca, prodam. Telefon
. rji0b31lu521e54s-14a87,7. Igor Vidmar,89G5
xkBaIKPpCioAsl2timo00ulzskin)g,,, starePgae 1t5e drniMin lbaikkcaa, er,denB
2n5s-0tke5ži5ekb. 1oŠ4r08c, 2idrug 1in80 Žkga, rsiemePnataklc.a,Rpreož-
,tperjod dLaamom.v.TšeCliennfoa,n 041je32o4p-2r5a6.vil Jan8i9S9
0PR4A1ŠI5Č4E,7t-e7ž6k9e. od 30 do 250 kg in izločene
plemenŠsk8e1svinje, prodam. Možna dosta-
550vkagin zdaom97ač0a hrana. Telefon 031 311-476.
težko 220 kg	p
lTEfLIČK0I3 s1im46e1n,talki, težki 190 in 300 kg,
e opnrodam. Tel-efon 030 693-866.	p
TELICO ls2, 4te5žk4o 360 kg ali lim, težko 420
in teklgič, kook,oslitcaaroLaškega, prodam. Telefon 031
efo2n2053-614 824. 0-	L 70
VEČ brejih, pašnih krav in telic prodam ali
menjam za kravo, telico ali bika za zakol.
gorTelTefonm03c1, 533-745.	p
rPuRAt ŠIMČE edohmleače vzrejeS, riaczlaičnrihiotež i2n :iz-
erslokčoenedsevilnoje za zakDol aali ynadoaljnfjotrehjo,
er.prodam. Možna dostMava. hAnišdrkejievka krmte-
tija iz Jazbin, telemfonej0i3e1 Z50a9-0b6o1.jar ern
TELIČKO simentalkon, sotaro .o10vednži,eprzodAapmle.
Telefon 070 555kn-4l0o3.ptovePže z LA7l2eb
…
igrata Benicio D
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
040 647-223.	p
iIzzlo sčerncea se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem,
svaoserdoom in znancem za izražena sožalja, darovane sve-
te ,mp aše, cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu dekanu
aAkloolijnzeu. Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto
mašop. Iskrena hvala gospe Branki Mauhar za molitev ob
slovesu v poslovilni vežici, gospodu Slavku Vetrihu za
čustven poslovilni govor ob grobu, kvartetu Srce za vse
lepo odpete pesmi ob slovesu in v cerkvi, Evi Novak za
lepo odigrane pesmi na citre, organizaciji ZB za vrednote
NOB, KO Nova CerkPeRv, OzaDdAaMrovane sveče, Društvu upo-
kojencev Vojnik za darovane sveče ter pogrebni službi
Raj. IskrenBRaZhOvPAalRaILdNrIK. ESt(eavlfaen) uprĐodoarmđ.eTveilćeufonza njegovo skrb-
no zd0r3a0v9l2je9n-2j0e5naše mame v z1a8d2n1jih letih.
Hvala vsem še enkrat,. ki ste ji še zadnjič prišli izkazat
spoštoINvVaAnLIjDeSiKnI ejloekptroičsnpi srkeumterilviokzičveek,čmnoečm- u počitku.
Praznina, knei jšoi,s ptarijmaezre njzeanstiamrejošed, hv ogadroanmcij,i,je neizmerna.
a brez purgaodvnoilpro(dSamic, laahrkoiodost2av:im. Tele-
Vagdloobo)ki žafolnos0t4i1: h51č7e-9rk00a. Sonja z družinpo, hčerka Silva,
nečak Zvone z družino, v. nuk Tomi z družino, vnukinja
eUjorštkrgaozvdaZtrIiMusSžKitEenrogoutmreierstEnisjkpeiomnoivdsS re3aj,ga1im8p5er/ar1iv6š0nkuRiki Ana, Lovro,
inalu se z1v4,e pzrnofiAl a6ngžmeemn, ,tN oMedjliačantiotn opJhorann.joenve-,
901
DARJE ŠTOR
se iz srca zahvaljujemo za ustne in pisne izraze sočutja,
cv1etje in sveče ter darovane maše in darove za cerkev.
Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za pogrebno
mašo in pogrebni obred, ponkovškim gasilcem za noše-
nje žare, govornici gospe Ireni Zevnik za čuteč govor, po-
grebni službi Gekott in pevcem ter hvala za igranje Tišine.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
dragega očeta
in partnerja
DEBELE ali suhe krave iCnetnelaicepoza zoagkoovl,o kruu.-
pim. Plačilo takoj + 4d6a1v.ek. Telefon 041
653-286. DOMAČO repo, kolerpa
ŠTIRI bike za nadaljnjoterkeajoč,ictepžrkoedaomd .4T5e0le
do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.
KAMINSKO peč Sme8d6e5re
TELICE in krave za zakol eknuopimkuor. iTlenloefosnez0o3n1o
832-520. grelca, prodam8. T7e0le
eBIoKnCE simentalc-e, težke 250 kg in manjše –
sesna 2te4le6ta0 ter domača jabolka za sok,
in perotndamjst. Trealcefon 041 510-303.	903
nC0IS3T1ER7N5O6-I7n8o3x,. 500 l, za vino, prodam. Po-
kličite 2n4a 3te9lefon 031 893-227.	904
STANISLAVA ČATRA
(6. 10. 1947–25. 9. 2021)
dva dimniška KUPIM
POČITNIŠK2O4 p4r3ik.olico, staro do 30 let, kupim.
Telefon 040 774-166.	851
P oroke
se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom Zorko,
prijateljem in znancem za pomoč in stisk roke v težkih
trenutkih.
Hvala za darovane sveče, denarno pomoč in pisna sožalja.
Vsem se še enkrat za vse iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
905

ljubezenPkRaOlitDa3A8nM6egotovost i
Pomembno: sla3v86e.n britanski
oVIpNOri, rbeedlo,ilrupmoenliamstunškeatm, rizrloinmg, ardnečue,,
e: Fugioldmno pproodamz.vTeezledfoan m03i1 /49a4r-3t4 m2.
894
VINO iz neškropljenega grozdja prodam.
Cena 0,80 EUR/l. Telefon 041 720-499. p
OSTALO
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine
25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam.
Telefon 031 625-479.	p
VALJ Inox za sadni mlin, z jermenico in ležaji,
prodam. Telefon 041 818-899.	893
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste barve, pred nesnostjo, kletke za
kokoši, prodamo, pripeljemo na dom.
Telefon 070 545-481.	p
traLhašp2kr4oe7d4
isaPteolrjoIčainla sta se: Karmen ŽI-
KraOmVŠi EigKrain Milan LOKOŠEK,
žoab. a iz Laškega.
Žal(ePcZ)
Poročila sta se: Katja KO-
VAČIČ in Aleš SKAZA, oba iz
Višnje vasi.
Velenje
Poročili so se: Safeta KO-
ŽAR iz Avstrije in Muradin
ŽRT iz Velenja, Sara KANDU-
TI in Martin STEINER, oba iz
Velenja.
Smrti
Žalec
Umrli so: Alfonz LESJAK iz
Žalca, 80 let, Justina MEDVE-
ŠEK s Polzele, 98 let, Franči-
ška DOLAR iz Stopnika, 94 let.
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 40, 7. oktober 2021
KINO
CINEPLEXX
Spored od 7. 10. do 13. 10.
Boris Godunov, NY MET, 2021
– opera
sobota: 18.55
Dnevi besa – akcijski, triler
četrtek, petek, nedelja, torek,
sreda: 20.50
sobota: 21.00
Igra groze – grozljivka, drama
četrtek, petek, nedelja, torek,
sreda: 21.20
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja: 13.45, 15.50
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek, torek, sreda: 16.10
sobota, nedelja: 14.00, 16.10
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek, torek, sreda:
16.20, 18.20
sobota: 14.30, 16.40, 18.20
nedelja: 14.10, 16.20, 18.20
Naša ekipa bo še večja
Vas mika radijski mikro-
fon? Vam rdeča lučka z na-
pisom »on air« požene kri po
žilah? Čakate na novo prilo-
žnost v življenju? Tukaj je!
Avdicija za radijskega mode-
ratorja na Radiu Celje.
Na Radiu Celju širimo eki-
po. Trenutno jo sestavljajo
mladi, ustvarjalni, ambiciozni
in radovedni posamezniki, ki
bomo medse sprejeli še ka-
kšnega radijskega moderator-
ja. To je tisti, ki ga poslušalci
slišijo, ko prižgejo radio, tisti,
ki jih nasmeji, obvešča, je z
njimi zgodaj zjutraj, v službi,
med malico, na kavi, na poti v
trgovino in v nedeljo pri dru-
žinskem kosile. Vedno z me-
noj, kot sporoča slogan radia.
Se že veselite? Do 17. okto-
bra nam na naslov avdicija@
radiocelje.si pošljite zvočni
ali video posnetek svojega
življenjepisa – bodite kratki,
jedrnati, izvirni in drugačni –
vse, kar so lastnosti dobrega
moderatorja. Seveda ne po-
zabite priložiti svojih osebnih
podatkov, informacij o svojih
interesih in že pridobljenih
znanjih.
Veselimo se vaše družbe in
novih poznanstev. Prijavite se
še danes!
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler
četrtek, petek, torek, sreda:
16.00, 18.00, 19.15, 19.45, 21.10
sobota, nedelja: 13.50, 14.50,
16.00, 18.00, 19.15, 19.45, 21.10
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 17.00, 20.15
Prvič na robu – drama, roman-
tični
četrtek, petek, torek, sreda:
15.50, 20.30
sobota, nedelja: 20.30
Respect – biografski, drama,
muzikal
četrtek: 16.50, 18.30, 20.00
petek, nedelja, torek, sreda:
17.10, 18.30, 20.00
sobota: 17.10, 18.10, 20.00
Shang-Chi in legenda o desetih
prstanih – akcijski, pustolovski,
fantazijski
četrtek, petek, nedelja, torek,
sreda: 18.10
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, torek, sreda:
16.30, 17.50




sobota, nedelja: 14.40, 16.30, 17.50
Viking Viki in čarobni meč –
animirani, pustolovski
petek, torek, sreda: 15.30
sobota, nedelja: 13.40, 15.30
IPAVČEV KULTURNI
CENTER ŠENTJUR,
velika dvorana
SOBOTA
10.00 Mali princ (2015) – dru-
žinski animirani
19.00 Nenavaden teden s Tesso
(2019) – igrani fi lm
SREDA
18.00 Josip Ipavec, slovenski
Mozart – predpremiera, glas-
beno-dokumentarnega fi lma, z
vami bodo ustvarjalci oddaje in
nastopajoči v fi lmu; vstop prost
ČETRTEK
19.00 Minari – drama
PETEK
18.00 Divja Slovenija – doku-
mentarni
19.30 Sanremo – drama, premi-
era in pogovor
SOBOTA
18.00 Vonj po rožah – komedija
19.45 Minari – drama
NEDELJA
18.00 Minari – drama
20.00 Vonj po rožah – komedija
SREDA
19.00 Vonj po rožah – komedija
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Sanremo – slovenska drama
SOBOTA
17.00 Divja Slovenija – doku-
mentarni fi lm
20.00 Ni čas za smrt – akcijski,
3D
NEDELJA
16.00 Neobrzdani Spirit – ani-
mirana družinska pustolovščina,
sinh.
PONEDELJEK
19.00 Lucio Dalla in njegova pe-
sem Italije – dokumentarni
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 7. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton:
bonton za šolarko ali
šolarja; za skupine
11.00 Galerija Nika Ignajtiča
Celje
Izdelki uporabnikov
Centra za varstvo in delo
Golovec Celje
odprtje prodajne razstave
18.00 Gledališče Celje
Josip Jurčič: Kozlovska
sodba v Višnji Gori
premiera, izven abonmaja
18.00 Savinov likovni salon
Žalec
Zgodbe o lesu – Svetline
in temine lesorezov
odprtje razstave likovnih
del Janka Orača, grafi ka
in častnega predsednika
20. Bienala otroške grafi ke
Žalec
19.00 Galerija Velenje
Zgodba hiše kultnega
betona
odprtje razstave ob
50-letnici stavbe galerije
19.00 Dom krajanov Podsreda
22. Praznik kozjanskega
jabolka
9. Aškerčev večer, posvečen
Francetu Prešernu,
nastopili bodo recitacijska
skupina iz Bistrice ob
Sotli, okoliški kulturniki in
Kulturno društvo Podsreda
19.19 Knjižnica Velenje
Brane Piano: O časopisu,
pivu in vesolju nasploh
predstavitev knjige, z
avtorjem se bo pogovarjal
Vlado Vrbič
20.30 Max klub Velenje
Gabrič/Kampl/Leonardi
trio
Max klub Jazz festival
2021
PETEK, 8. 10.
16.00 Mala galerija Doma
kulture Slovenske Konjice
17. Festival lepopisja
odprtje razstave in
zaključna prireditev
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Z igro dediščine v tednu
otroka, Dnevi evropske
kulturne dediščine
Hermanova ustvarjalnica
Bonton pri mizi in
vodeni ogled po razstavi
Hermanov bonton,
za otroke in družine
brezplačno: prijave: info@
mnzc.si
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Spominska obeležja NOB
v občini Šoštanj
pogovorni večer z avtorico
Pino Špegel bo vodila
Andželina Jukić
19.00 Galerija F-bunker Velenje
Goran Petrašević
odprtje fotografske razstave
velenjskega fotografa
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje
Zakaj imaš tako velike
oči?
odprtje razstave skupine
Divji v srcu; vstop prost
19.30 Gledališče Celje
Nava Semel: In podgana
se je smejala
abonma po posebnem
razporedu in izven
SOBOTA, 9. 10.
10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče
Celje
Saša Eržen: Tista o
bolhah
abonmajček
12.00 in 18.30 Dom kulture
Velenje, velika dvorana
Pika miga
18. mini festival otroških
plesnih skupin, na njem
se vsako leto predstavijo
najboljše koreografije
otroških plesnih skupin
celotne Slovenije
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Z igro dediščine v tednu
otroka, Dnevi evropske
kulturene dediščine
Hermanova ustvarjalnica
Bonton pri mizi in
vodeni ogled po razstavi
Hermanov bonton,
za otroke in družine
brezplačno: prijave: info@
mnzc.si
NEDELJA, 10. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje,
Knežji dvor
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
11.00 Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Pika miga
18. mini festival otroških
plesnih skupin, na njem
se vsako leto predstavijo
najboljše koreografije
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 7. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 8. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 9. oktober
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 10. oktober
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
11. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 12. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 13. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 40, 7. oktober 2021
NAPOVEDNIK
23
otroških plesnih skupin
celotne Slovenije
19.30 Celjski dom
Koncertni abonma: Naši
glasbeni svetovljani
nastopajo: Brina Kafol
Žust, flavta, Tomaž
Močilnik, klarinet, Tonko
Huljev, fagot, Andrej Žust,
rog, Petra Kovačič, violina,
Matjaž Bogataj, violina,
Gea Pantner, viola, Jaka
Stadler, violončelo in Iztok
Hrastnik, kontrabas; vstop
prost
PONEDELJEK, 11. 10.
18.00 Galerija Mozirje
Poklon Himalaji
potopisno predavanje s
predstavitvijo knjižnega
prvenca avtorice Barbare
Popit
TOREK, 12. 10.
18.00 Knjigarna Antika Celje
Dr. Andrej Studen
pogovor z zgodovinarjem
in rednim profesorjem na
FF v Ljubljani o njegovih
knjigah
SREDA, 13. 10.
TOREK, 12. 10.
17.00 Gledališče Celje
Nava Semel: In podgana
se je smejala
abonma po posebnem
razporedu in izven
17.00 Galerija Velenje
Zgodba hiše kultnega
betona
vodstvo po razstavi,
po razstavi bo vodila
Kornelija Križnič
19.00 Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Muzikal Vesna
premiera muzikala OŠ
Mihe Pintarja Toleda in
Festivala Velenje
19.00 Dom svetega Jožefa Celje
Mohorski večer: Povest o
latinščini
gosta: Aleš Maver in
Gašper Kvartič, z gostoma
se bo pogovarjal urednik
Celjske Mohorjeve družbe
Aleš Čeh
19.30 Celjski dom
Barbara Spital, fl avta in
Naja Mohorič, harfa
koncert v sklopu GM odra
Ostale prireditve
ČETRTEK, 7. 10.
9.00 Začetek v Muzeju Laško
Dnevi evropske kulturne
dediščine – Vsaka peta
hiša
na sprehodu po mestu
bodo z zgodbami obudili
spomin na nekdanje laške
gostilne; vodenje tudi v
petek ob istem času
13.30 Dom za varstvo odraslih
Velenje
Bralne urice
izvaja Bernarda Lukanc
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
16.00 Knjižnica Dobje
Ura pravljic: Beremo
skupaj
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki
Pravljična joga
z vami bosta Nina Časl in
Maja Praprotnik


16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki
Pravljična joga za otroke
18.00 Škalsko jezero, nasproti
golf igrišča
Škalsko jezero in zgodbe
potopljene vasi
voden ogled okoli
Škalskega jezera,
spoznavanje zgodovine
in zanimivosti kraja
skozi zgodbe domačinov;
primerno za odrasle in
otroke
19.00 Dom svetega Jožefa Celje
Celje skozi čas: 87.
pehotni (celjski) pešpolk
predavanje, gost: Damir
Žerič
PETEK, 8. 10.
17.00 Zbirno mesto: počivališče
za avtodome v Šmarju pri
Jelšah
Sprehodi z legendami:
Jelšingradu z ljubeznijo
prijave na spletni strani
KD legende: www.
dlegende.com
22.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Batista Cadillac
koncert
SOBOTA, 9. 10.
8.00 Ploščad pred Centrom Nova
Velenje
Mestna tržnica s
spremljevalnim
programom
Turistična društva in
njihova kuhna
8.00 do 12.00 Mestna tržnica
Žalec
Podeželska tržnica
9.00 do 13.00 MC Šmartno ob
Paki – dvorana Marof
Otroški sobotni živ žav
menjalnica igrač, joga za
otroke, delavnica Mi in
narava
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
10.00 do 18.00 Trg Podsreda
22. Praznik kozjanskega
jabolka: slavnostno
odprtje
tržnica z regionalnimi
proizvodi, predstavitev
društev in združenj, igre,
ustvarjalne delavnice za
otroke, bogat kulturni
program
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
11.00 Slovensko-bavarska hiša v
Podsredi
22. Praznik kozjanskega
jabolka
odprtje razstave gob
Gobarskega društva
Kozjansko Kozje
11.00 Zbirno mesto: TIC Stari
grad Celje
Jesenska vodenja na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob
istem času; vodenja so
brezplačna
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
11.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba
prvošolke Ane
prijave na spletni strani
Tehnoparka
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost – šow z
WAW efektom na temo
znanosti ( v sklopu
ogleda Tehnoparka Celje)
prijave na spletni strani
Tehnoparka
15.00 Kartuzija Jurklošter
Dnevi evropske kulturne
dediščine: Jurkloštrski
izviri zdravja
predavanje ZVKDS Celje
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja – po
starem mestnem jedru z
lokalnim vodnikom
vodenje je brezplačno
19.00 Fontana piv Zeleno zlato
Žalec
5. Savinjski Oktoberfest
in Hmeljarski likof
ob 17.00 pričetek
Hmeljarskega likofa, ob
19.00 slavnostno odprtje
s skupino Zaka’ pa ne ter
Nušo Derenda; vstop prost
NEDELJA, 10. 10.
10.00 do 17.00 Trg Podsreda
22. Praznik kozjanskega
jabolka
tržnica in bogat kulturni
program, družabno
kolesarjenje, rekreativni
tek na grad Podsreda
PONEDELJEK, 11. 10.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Kramljanje pod staro
trto: pogovorna skupina
Šmarnice
pogovor bo vodila Jožica
Šmon
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Bonton v naravi
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton; za
skupine
17.00 do 20.30 Dom svetega
Jožefa Celje
Osteoporoza – z gibanjem
do kakovostne starosti
delavnico bo vodila
fizioterapavtka Darja
Pungartnik, prijave: info@
jozef.si
19.19 Knjižnica Velenje,
preddverje
Kako se je domačijam v
Šaleku reklo po domače:
Prislan; Hmelj v Šaleški
dolini nekoč in danes
fi lmska projekcija članov
Turističnega društva Šalek
SREDA, 13. 10.
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica holograma:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9.
razreda; prijave na spletni
strani Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
17.00 Knjižnica Velenje,
pravljična soba
Pravljična joga
namenjena je otrokom,
starejšim od treh let
18.00 Celjska kulturnica Celje
Inerpretacija poezije
literarno-gledališka
delavnica, vodila jo bosta:
Srečko Centrih in Živko
Beškovnik
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Od groba do groba
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje
– spletna razstava: Biti ženska
v času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednaro-
dna skupinska razstava Onkraj
meja, ki jo je Center sodobnih
umetnosti Celje pripravil v sode-
lovanju s Koroško galerijo likov-
nih umetnosti, Slovenj Gradec;
do 5. 12.
Šola za hortikulturo in vizu-
alne umetnosti Celje: razstava
Poletje – 3, dela III. celoletne li-
kovne kolonije Štirje letni časi,
do 31. 10., in fotografska razstava
prve generacije fotografskih teh-
nikov; do konca leta
Muzej Laško: razstava Pivo v
kozarcu; do 31. 10.
Knjižnica Šentjur - oddelek
za odrasle: knjižna razstava v
okviru Nacionalnega meseca
skupnega branja: 170 let Mo-
horjeve družbe; do 10. 10.
Knjižnica Šentjur – oddelek za
otroke: knjižna razstava v okviru
Nacionalnega meseca skupnega
branja: Kaj bi bral, da bi (spo)
znal?; do 10. 10.
Kulturni center Šmarje: razsta-
va Moj košček raja amaterske sli-
karke Cvetke Berginc; od 31. 10.
Grad Podsreda: razstava članov
Društva steklarjev Slovenije, do
31. 10.
V Naši ženi beremo
» Breda Šprajcar ni
samo pilotka policijskega
helikopterja, je tudi
ljubiteljica letenja,
športnica in v prvi vrsti
mama.
A kljub temu mora, ko s
helikopterjem poleti iz baze
Letalske policijske enote
na Brniku, vse probleme
pustiti na zemlji. «
Že v prodaji!
Muzej na velenjskem gradu:
razstava Velenjski grad: Trideset
let brzostrelke MGV; do 31.10.,
razstava Foto Pajk: Pogled za
objektiv fotografskega mojstra
Volbenka Pajka; do 30. 11.
Atrij velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov avtorja Staneta
Špegla; do 30. 11.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kultu-
re; razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra
Podhod Pošta Velenje: razstava
50. obletnica prihoda zakoncev
Foit in prve razstave afriške zbir-
ke v Velenju; do 18. 10.
Galerija na prostem: Pešpot med
pošto in Kardeljevim trgom Ve-
lenje: razstava Podoba kulturne
zgradbe skozi čas; do 31. 10
Podhod Pesje: razstava Kopali-
šča v Šaleški dolini; do 15. 10.
razstava Škale, ki jih ni več; do
19. 10.
Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalci mest, fotograf-
ska razstava fotografij Velenjske-
ga gradu; do 31. 10.
Osrednje razstavišče Mestne
knjižnice Velenje: Naslikaj mi
zgodbo: foto natečaj, avtorica
razstave je Stanka Ledinek; do
31. 10.
Otroški oddelek Mestne knji-
žnice Velenje: Pika Nogavička
ima rdeča lička, razstava likovnih
del otrok Vrtca Velenje; do 31. 10.
Sončna stena Mestne knjižnice
Velenje: Duša, duh, um telo: celo
naše bitje – naš dom, avtorice
Kate Laštro, do 31. 10.
Domoznansko razstavišče Me-
stne knjižnice Velenje: Pregle-
dna razstava izbora publikacij in
plakatov Galerije Velenje 1971-
2021; do 30. 10.
Razstavišče Mladinska soba
Mestne knjižnice Velenje: raz-
stava dijakov Gimnazije Velenje
– likovna smer; do 31.10
Medgen borza Rečica ob Savi-
nji: razstava 5. Lenartova pre-
pletanja Deseti brat Kulturnega
društva likovnih ustvarjalcev
Gal; do 5. 11.



Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. urednice: Tatjana Cvirn
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 40, 7. oktober 2021
Nebeško srečanje
Foto: SHERPA
Pogled v notranjost
Foto: Andraž Purg - GrupA


Št. 40/ Leto 76 / Celje, 7. oktober 2021
Ko je ena težja in lepša od druge
str. 41
Turizem jo je ujel v
svojo mrežo str. 36-37
Prva knjiga po vrnitvi
s potovanj str. 38-39
Moštveno najboljši
Celjani str. 40
26
INTERVJU
Št. 40, 7. oktober 2021
Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe
»Mohorjeva družba je
duhovno zedinila Slovence«
Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali
naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska
Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma
ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila
leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je
navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.
Dr. Tanja Ozvatič se je leta 2015 zaposlila v založbi Celjska Mo-
horjeva družba in leto kasneje prevzela ravnateljstvo najsta-
rejše slovenske založbe. »Ko sem se pred leti odločala, ali
naj sprejmem ponujeno službo ravnateljice, je nad mano
visela zelo velika odgovornost, kako čim bolje, vredne-
je nadaljevati bogato tradicijo najstarejše slovenske
založbe, vseh velikih imen predhodnikov.« Založba
pod njenim vodstvom sledi viziji ustanovitelja An-
tona Martina Slomška in načrtno skrbi za tiskanje
dobrih knjig za najširšo populacijo Slovencev.
Letos je Mestna občina Celjezaložbi podelila
zlati celjski grb.
Celjska Mohorjeva družba je kljub 170 le-
tom s svojim programom in številom knji-
žnih izdaj še vedno v izvrstni kondiciji.
Kakšen je po vašem mnenju recept za več
kot stoletno izdajanje knjig?
Recept se sliši kot nekaj zelo prepro-
stega, kot nekaj, kar nekdo predpiše in
potem deluje. A pri založništvu ni recep-
ta. Po vsem raziskovanju mislim, da je
Mohorjeva družba obstala in preživela
BARBARA GRADIČ OSET
»Množično branje slovenske
literature je staro toliko,
kot je stara Mohorjeva
družba. Kajti z izdajanjem
knjig v naši založbi se je
začelo množično branje
med slovenskim
ljudstvom.«
vse zgodovinske viharje, ker je ostala zvesta
poslanstvu svojih ustanoviteljev. Še vedno
izdajamo kakovostne raznovrstne knjige za
široke množice po dostopnih cenah. Založ-
ba se je vedno znala prilagoditi temu, kar so
bralci potrebovali, hkrati se ni nikoli uklonila
novotarijam.
Število naročnikov je z leti naraščalo in
najbolj pretresljivo je, da je doseglo
višek ob koncu prve svetovne voj-
ne, leta 1918, ko jih je bilo kar
90.512, to je največ v Mohorje-
vi zgodovini. Zdi se, kot bi
si ljudje po vojni, ko so
ostali brez materialnih
dobrin, zaželeli nekaj
duhovnega.
Na začetku izdajanja
se je Mohorjeva druž-
ba oprla na duhov-
nike, poverjenike
in prav v tem je bil
njen uspeh. V pri-
merjavi s kasneje
ustanovljenimi
založbami, ki
so bile libe-
ralnejše in
namenjene
intelektual-
cem, je bila
prednost Mo-
horjeve, da se
je oprla na pre-
prostega človeka
in je veliko stavila
na kmečko prebi-
valstvo. Cilj usta-
novitelja Antona
Martina Slomška je
bil, da bi družba
prinesla knjige do
vsakega člo-
veka in
»Pomembno je, da vsak doma
ustvari svojo vsaj majhno
knjižnico. Z vsako knjigo, ki jo
človek prebere, postane del
tega, kar je prebral.«
naredila dostopne za vse. Mohorjeva je ljudi
navadila brati, moliti in peti.
Knjige so pri Mohorjevi družbi izhajale
tako, da so se bralci nanje naročili. Tradicija
napovedi zbirke petih knjig se je ohranila vse
od takrat. Tudi zdaj, ko so knjige dostopne
na klik, to tradicijo ohranjamo. V tem je po-
seben čar. Leto vnaprej zbiramo naročnike
in pred božičem knjige pridejo v domove. Na
prelomu 20. stoletja je bilo 70 tisoč naročni-
kov, po prvi svetovni vojni pa nekaj čez 90
tisoč. Članstvo v Mohorjevi družbi je zlasti
v prelomnih časih pomenilo dejanje pripa-
dnosti slovenstvu, hkrati je bilo vedno tudi
izraz upora proti totalitarizmom – v takšnih
obdobjih je število naročnikov naraščalo. Do
današnjih dni je članstvo strmo padlo, kar je
zaradi razvoja drugih založb in tehnologije ter
predvsem zaradi povsem drugačnega načina
življenja razumljiv pojav. Mohorjeva družba
je bila prva organizacija, ki je s knjigo duhov-
no zedinila vse Slovence.
Kako je založba organizirana? Kako je
povezana z Goriško Mohorjevo družbo in
z Mohorjevo v Celovcu? So to založbe, ki
delujejo povezano ali samostojno?
A. M. Slomšek je deloval v Celovcu, kjer je
bilo kulturno središče Slovencev. Prav tam je
bila leta 1851 ustanovljena družba. Ob koncu
prve svetovne vojne se je po nasvetu gene-
rala Rudolfa Maistra družba s tiskarno in z
zalogo knjig umaknila na Prevalje, da bi se
kasneje ob boljših političnih razmerah vrnila
v Celovec. A po Koroškem plebiscitu so se
razmere za Slovence izšle neugodno, na Pre-
valjah niso bile organizacijsko in logistično
najboljše, zato so založbo z arhivi in s tiskar-
no leta 1927 preselili v Celje. Vmes so se meje
na novo oblikovale. Goriški Slovenci so tako
leta 1923 ustanovili lastno Goriško Mohorjevo
družbo, za Celovec so knjige in koledar ves
čas tiskali v Celju. Leta 1947 je Mohorjeva
družba v Celovcu svojo dejavnost obnovila.
Klen slovenski in mohorski duh je ostal in
tako danes tri Mohorjeve družbe, Celjska,
Goriška in Celovška, delujejo kot samo-
»Knjige na domači polici
predstavljajo svojega
lastnika. Kajti knjige so
izvrstne prijateljice, ki
ponudijo točno to, kar
človek potrebuje.«
stojne založbe v treh različnih dr-
žavah, a v enotnem slovenskem
kulturnem prostoru in v sestr-
skem sodelovanju.
Ali je bilo prehajanje mej s
knjigami dovoljeno? Kakšne
so bile dogodivščine ob tem?
V tistih vojnih časih je bila
slovenska knjiga prepoveda-
na. Ohranili so se nekateri
zapisi in predvsem osebne
zgodbe. Tudi iz poznejšega
obdobja ob razpadu komu-
nističnega sistema so naši
uredniki pripovedovali,
kako so revijo Zvon, ki je v
osemdesetih letih ponov-
no vzniknila v Celovcu,
s strahom vozili čez av-
strijsko mejo in skušali s
pogovorom preusmeriti
pozornost carinikov.
Vaš knjižni pro-
gram se vsebinsko
širi na različna po-
Št. 40, 7. oktober 2021
INTERVJU
27
dročja izven standardnega programa, po-
vezanega z vero in religijo, saj posegate na
različna področja – od tujega leposlovja do
psihologije. Kakšnim smernicam sledite?
Slomšek si je prizadeval za ustanovitev
društva, ki bi širilo knjige med ljudmi. Sou-
stanovitelja kaplan Andrej Einspieler in sla-
vist Anton Janežič sta temu pritrdila, družba
je zrasla na krščanskih temeljih. Vloga kr-
ščanstva v javnem življenju se je v tem času
spreminjala, a družba še vedno deluje na teh
temeljih. To ne pomeni, da izdajamo zgolj
versko literaturo, četudi so pri nas pomembno
področje npr. tudi učbeniki za katehezo. A
prva knjiga, ki je izšla pri Mohorjevi, ni bila
verska, bila je Naravoslovje ali fizika Karla
Robide. Od začetka je založba izdajala moli-
tvenike, Življenje svetnikov, Zgodbe Svetega
pisma …, kar so bile seveda verske vsebine,
a je ob tem izšlo še marsikaj za prosveto ljudi
in za zabavo. V času urednikovanja župnika
in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja se je
izdajanje knjig popolnoma prenovilo. V nje-
govem času so izšle številne knjige, ki so zdaj
že klasika. Mohorjeva družba še naprej ostaja
založba krščanskih vrednot. Želimo, da so
naše knjige porok kakovosti, knjiga z ničemer
ne sme žaliti bralčevega dostojanstva. Kot je
nekoč v pridigi ponazoril župnik mag. Srečko
Hren: »Kdor zna na odru igrati, igra, kdor ne
zna, se sleče.« Kaj doseže pravi učinek?
Posebno zgodbo ima Celjska Mohorjeva
družba tudi s Celjanko Almo M. Karlin. Iz-
dali ste njena dela, ko še ni imela pravega
mesta v Sloveniji.
Njena prva knjiga je izšla pri Mladinski knji-
gi, a je ostala neopažena. V 90. letih je pre-
vajalka Majda Šijanec Novak postala pozorna
na dosežke te velike Celjanke in je predlog
za prevod knjige Urok Južnega morja posla-
la enajstim založbam, ki so jo vse zavrnile.
Odličnost Alminega dela in njenih drznih pod-
vigov je prepoznala Celjska Mohorjeva druž-
ba, tako da je po izidu knjige leta 1996 Alma
M. Karlin končno začela dobivati zasluženo
pozornost. To je samo primer tega, kako je
znala Mohorjeva prepoznati posameznike in
zgodbe, ki so pomembni za slovenski prostor.
Katero delo je bilo najznamenitejše ali
najobsežnejše v zgodovini mohorskega za-
ložništva?
Uganka, ki ostaja nerazrešena, je knjiga
Antona Sovreta Stari Grki, ki je izšla leta
1939, malo pred izbruhom druge svetovne
vojne na naših tleh, kot druga knjiga nove
serije Mohorjeva občna zgodovina. Uganka
ostaja, kaj se je zgodilo s prvim zvezkom te
napovedne zbirke. Menda je obstajal načrt
za zgodovino Rima. Sovre je bil resda zelo
učinkovit pisec, ampak zakaj bi tiskali Rim
pred Grčijo? Tega odgovora žal še nisem izbr-
skala. Obsežna dela so pri Mohorjevi izdajali
po delih, sproti, v snopičih. Tako je izhajala
npr. Staretova Občna zgodovina za sloven-
sko ljudstvo. To so bila glede na čas zagotovo
monumentalna dela, enako kot kasneje tudi
Gruden-Malova Zgodovina slovenskega naro-
da. Obsežna dela so seveda Leto svetnikov (30
avtorjev), sodobni Jegličev dnevnik, letošnja
Hieronimova pisma, Leksikon likovne teorije
dr. Muhoviča in Leksikon filozofije dr. Antona
Stresa. Do konca leta bo izšel tudi obsežen
Leksikon priimkov Janeza Kebra, kar je nje-
govo življenjsko delo.
Kaj pomeni za založbo lastna knjigarna?
Zelo je pomembna. To je neposreden stik z
bralci in s kupci. Je prostor srečevanja bral-
cev in avtorjev knjig. V času zaprtja knjigarn
se je pokazalo, da četudi smo imeli na voljo
spletno prodajo in se je le-ta zelo povečala, to
seveda ni moglo nadomestiti redne prodaje.
Nakup v knjigarni je vedno tudi svojstveno
doživetje, kupec dobi uvid, kakšne knjige iz-
dajamo, kaj vse ponujamo. Osebnega stika,
pogovora, prijazne ponudbe naših sodelavk
v knjigarni in nasveta pri izbiri nič ne more
nadomestiti. V času zaprtja knjigarn smo res-
da prišli tudi do veliko novih neposrednih
kupcev. Ljudje, ki so prej kupovali Mohorjeve
knjige v drugih knjigarnah po Sloveniji, so se
s pomočjo spleta obrnili neposredno na nas,
na založnika, česar smo zelo veseli.
Kakšen je čas epidemije za slovensko
knjigo? Kaj je vaše spoznanje?
Radi rečemo, da so ljudje v tem času več
brali. Po osebnih izkušnjah lahko to potrdim.
Ta epidemija nas je lahko marsikaj naučila.
Pokazalo se je, da je knjiga res pomembna.
Terja svoj čas. Zahteva poglobljeno branje in
s spremenjenim načinom življenja je branja,
kot kažejo statistike, iz leta v leto manj. Ko so
bile knjigarne zaprte, do knjig nismo mogli
na enak način. Kdor je imel doma dobro za-
logo knjig, je po njih verjetno tudi obsežneje
posegel. Morda se velja tudi ob tem vprašati o
sodobnih minimalističnih trendih pri notranji
opremi stanovanj, ki ne predvidevajo knji-
žnih polic in okraskov. Pomembno je, da vsak
doma ustvari svojo vsaj majhno knjižnico. Z
vsako knjigo, ki jo človek prebere, postane
del tega, kar je prebral.
Z romanom Sonce Petovione ste dosegli
zavidljiv uspeh tako v kritiškem kot pro-
dajnem pogledu. Je knjižna nagrada po-
membna za prodajni uspeh knjige? Se boste
v prihodnosti še bolj usmerili v izdajanje
domačega leposlovja?
Res se zdi, da se v slovenskem knjižnem
prostoru vse vrti okrog nagrade kresnik, saj
ima veliko medijsko pozornost. Nagrada za-
gotovo zagotavlja tudi prodajni uspeh. Vsaka
založba je vesela, ko ima svoje avtorje med
nominiranci. V preteklosti je svojo pozor-
nost pri Celjski Mohorjevi družbi dosegel
tudi Alojz Rebula, ki je leta 2005 za roman
Nokturno za Primorsko dobil kresnika. Za to
nagrado je bil nominiran še s tremi romani.
Branka Cestnika pogosto imenujejo za nje-
govega naslednika zaradi jezika, svetovnega
nazora in intelektualnega dometa. Od začetka
Mohorjeva izdaja najstarejšo slovensko knji-
žno zbirko Slovenske večernice in vedno smo
se trudili, da bi znotraj nje izdajali predvsem
slovenske avtorje. Vedno to ni mogoče. Po
tradiciji stavimo na slovensko leposlovje in
se trudimo pridobiti tako uveljavljena kot
tudi nova imena v prozi in poeziji. Tako lah-
ko vplivamo na ohranjanje in razvoj lepega
slovenskega jezika.
V ta namen spodbujanja pridobivanja kako-
vostnih literarnih del smo se odločili obuditi
Finžgarjevo nagrado, ki jo bomo podeljevali
za dela, ki so izšla pri Mohorjevi družbi za
obdobje dveh let.
Tiskane knjige so preživele viharne čase.
Kako se vam zdi, da je trenuten čas (ne)na-
klonjen knjigi? Ste razmišljali o e-knjigah?
Ves čas se o tem pogovarjamo, a za e-knji-
ge se še nismo odločili. Mislim, da e-knjiga
tiskani knjigi v resnici ne jemlje prostora, gre
za povsem drugačno doživetje. Naša usmerje-
nost pač ostaja bolj naklonjena tiskani knjigi.
Vse raziskave kažejo, kako je učinkovitost
branja popolnoma drugačna, če beremo iz
tiskane knjige in ne iz elektronskih medijev.
Poglobljeno branje je branje s papirja in temu
bomo prednostno ostali zvesti.
Kaj je odločilo, da ste sprejeli službo rav-
nateljice založbe?
To ni bila odločitev, ampak je bilo veliko
presenečenje tako rekoč čez noč. Glavni od-
bor me je v času, ko se je upokojeval prejšnji
direktor, preprosto povabil k sodelovanju,
zato o tej službi prej nisem mogla razmišljati.
Dotlej sem bila zaposlena v zasebnem podje-
tju, kjer sem se ukvarjala z javnim nastopa-
njem in odnosi z javnostmi. Ko je povabilo
prišlo, je bila potrebna hitra odločitev. Moj
prvi vtis je bil, da temu poslanstvu ne bom
kos, da nimam dovolj izkušenj. A hkrati sem
se zavedala, da sem do sebe (kot do drugih)
pri delu vedno zelo zahtevna. V življenju se
mi je vedno dogajalo, da sem bila brez svojih
prizadevanj potisnjena v neke odločitve in
odgovorne funkcije. In sem si vedno rekla:
če ti nekaj pride na pot, potem ti je že name-
njeno in nekdo ve, da zmoreš. Z velikim spo-
štovanjem sem službo sprejela. Potrebovala
sem vsaj dve leti, da sem dodobra spoznala
proces in način dela, in zdaj lahko suvereno
opravljam svoje delo.
Hvaležna sem, da so se mi stvari tako obr-
nile. V obdobju pred to ponudbo se mi je ta-
kratno delo skoraj nekoliko uprlo. Dušilo me
je nenehno ukvarjanje z govorjeno besedo,
nenehna izpostavljenost, ki jo zahteva takšno
delo, in hkrati boj za pozornost v javnem pro-
storu. Moč pisane oziroma tiskane besede je
takrat prišla kot odrešitev.
»Želimo, da so naše knjige
porok kakovosti, knjiga
z ničemer ne sme žaliti
bralčevega dostojanstva.«
Za katero knjigo na svoji knjižni polici bi
želeli, da bi jo prebralo čim več ljudi?
Mila Kačič, ki jo neprenehoma berem, je
samo moja in ne želim, da bi jo bral še kdo
drug (smeh). Poezija in proza Vande Šega
je takšen biser slovenske književnosti, ki bi
zagotovo nagovoril veliko bralcev, njen način
pisanja je izjemen. Branko Cestnik je obvezno
čtivo, čeprav zahtevno, a je neizčrpna zakla-
dnica znanja. Pesmi štirih prebiram ves čas.
Sestradana Polone Rodič je sveže odkritje; ko
sem dobila njen rokopis in ga prebrala, sem po
desetih minutah napisala sporočilo, da bomo
delo izdali. Kaj bi moral prebrati vsakdo? Dela
s področja logoterapije Viktorja Frankla, Eli-
sabeth Lukas in drugih, Utrinke vzporednih
svetov Metke Klevišar ter Neznanca v ogledalu,
ker se z vsakim dnem staramo vsi.
Dobivate veliko pošte z željami, da bi iz-
dali knjigo posameznika?
V uredništvu dobimo veliko rokopisov, do-
bro je, da Slovenci tudi veliko pišejo, seveda
je le manjši del primeren za knjižno izdajo.
To je najzahtevnejši del urednikovanja, kako
na kar najbolj dobrohoten način zavrniti delo,
a posameznika vseeno spodbuditi, naj piše
dalje in se izboljšuje.
Katera knjiga je imela v vaši založbi po-
seben uspeh?
V preteklosti je poleg že omenjenih založba
slovela po prosvetnih naslovih, kot so Naš
lov, Umno kletarjenje, Umno čebelarstvo …
V sodobnosti pa je to, zelo zanimivo, knjiga
Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno Sabine
Stariha Pipan, ki je bila večkrat ponatisnjena,
tako kot seveda znamenita Domača lekarna
patra Simona Ašiča ali pa iskana Barbara Celj-
ska. Črna kraljica. Največjo naklado seveda še
vedno dosega tradicionalna in nepogrešljiva
Družinska pratika.
Foto: SHERPA
PŽrievhentivadin vztriahjnost
»KVljuljbudkoi sroe njearnaazsmeleilrabmreznmasemjnei
sntaraohb«
»V društvu opažamo, da so se stiske povečale pred-
vsNema dprruižboelnniihkoihm, rkeiž sjioh djeolvgčoatsriahjnmo ozgdorčaevlzjaesnlie. dNitai
OvenskeolelotšukjempoisnnšettiktuetousvkrLbjuovbaljnacneivzdoramvoljvenzajasptaortejkšae-,
jkoi njiomrmzaaplonsol.eTnei žpaovlaepješapjroi dnoesvtoepsupdesomoisjeob, npliehszodmraavl-i
nkiakteorvo. Tdorruegj oprdieljauvdneohs,tkjoi .pSottarreebjšuijevj do opmrvoovtinhosoosvkrtebmo,
včeamsuozpaara, diavjaerdnostoi pinnozsatščdioteopsreebdninhovzidmrakvonrioknovavtia-
čruas otmežjnaa.jbKoelrj»jeizpoolilreagnit«egoadovkvosleicj ec.oTvoidanizasitaukašcnijei
vpeolsinkeotnkejvaessneolsjati k, vljsuebtotrsetnisuktenilmjudrai zšempeorvaemčas,p«lporhanvi
strterobkaobvrnsakavtoi dpjoa tsukjiuhpsintreanzeahs.aAmvoepsoemli torčenbuoltnkiksoevnze
rgalekdoemnva Dvsreu ršatvzumoenrekovlrosštikjoihtubdoilnvi skloovveSnlosvkeinhidjeomMoa--
rvijha uTpraovknoejer,nvciešvj.aMmoerdiacilne snkeatoselisktoran, akio sče hskjaovranjovsstie.
svoje življenje posveča drugim. Njeno poslanstvo je
v zSIaMdOnNjiAh ŠdOvLeIhNIdČesetletjih prostovoljstvo.
SPIrMedOmNAesŠeOciLsIeNIjČe
snSekteukpipnlesazain snaamsmopeohmovočv
cbeolljnsikkeomv zDroamkoumobimSaajovivnejič.
kKot s3o0b-lielitndo mtroavdiicziajoravdiderpui-
šdtevmu.ijeTrzeanpurtni,ojedtealupjeosvnertaezk-
lpičonkiahzakl,radjiah zvapSolsolveenni ijui p2o2-
troavbrnsitknoimh ssktourpitienv. iNn aosžkarlboost-
jveanecpeidmempoijlaepsštaojroilda nsevvoej.e Oinb
opkorsnieltaksutikjee mv žairvsoik, okmi suo, zkaoit-
gpralvoi Msracrei,jahkTratvi njerb, zilao bpool-
tnoilkaežeznriahkommnozgeolospvojmceevm, bk-i
snoi, lashakj olavžidjeelsi,pdraegvodvoomrijoovioh
skvljoujbihepsitdraehmoivjii nhi itnaksotitsukraohb.-
»nVoeasličažsa,lovsstanko.dan, smo do-
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije omogoča brez-
Spelapčtnemo bteralefjoensnkao psovbeutodvoanje in pogovor bolnikom z
roazkirosmketgear npjoihliocvisimta bPliežtnrajim. OnkoFON je dosegljiv na
eteulhefoolntaskPi ošltiecviijlskkii 0o8r0k2e3st5e5r . Na klice odgovarja več kot 20
sitsrkoakloDvEnOo Su Cspeonsteorb sljteanreihjšiphrostovoljcev z osebno izkušnjo
oprrnejbi oGlreavda.nČjalarnaikoarkinessttrraoskoovnjakov, ki dobro poznajo in
arasbzuenmikejiozstaikskaedebmolsnkiokoivz.oP-oleg njih so bolnikom na voljo
tauzdbiop. sSithaorelojšgei sion rpaszivheosoenlikliologinja.
otvPorreitdvneonsot pteslemfoijnosAkne spaomm- oči je, da je dostopna vsem.
aAnborantiomv nAovssteknlickaSteloljveemnizja,gotavlja občutek varnosti, zato
dlakžojde sleppreogteovtvoorjiejo, roa szvnoejžihilinajglobljih čustvih, stiskah in
djvihomtuihdi. Ps rpoesstomviojoljcSi tjeimviepjaosredujejo tudi druge informa-
coinjed, ekrijajihtepr ortarzeibgurajelijos. slo-
nsPkoimslai npstovpoe dvkruašmtvi ainprejidhstavljajo nudenje opore bolni-
komvrninilni vjihmolvaidmo stv.oVjceečmko, tširjenje znanja o raku ter osve-
čšičtnaonjejeb toolndikoobvero rpeocmepetmzbanosti aktivnega sodelovanja pri
ozbdrroavvlojeljnoj,u sianj cseololestnnie rkeahj abilitaciji s spodbujanjem in
nni jkihaosvniemje včklaljnuičpevoalincjiejsmkevgaprograme samopomoči. Načelo
skaemstorapopmraovčittaekmo enljai nvaatrenmi , da si ljudje z enako izkušnjo
zbdoaleljzini nin osbpoudpoobšnteivmaintjeužavami najlaže zaupajo svoje
sethiskneaivno sdiilučNinakcoiovnitaolnneugdaijo oporo.
isnegvlejsiveiliphootberleafzoonvuo,sakmrbpoavkanta-
csteivk. pGolatsebleofosonuslnišiaelintaukdsi ttiikstui
uv pžoivraob. nPiokmi deommban,okjies, odamgorre-
dza sztaikrasdčilobvoelekzonmi inzeopčoimv ioččnii,
iknersota oksratat lliavhksovonjiehkdsobvaehli.kAo
jleaždjeomzasukopao stevbajrei,stkoi rjiilho pvsre-,
džiavsljoa,m« edloodaijjea pTrriašvlenvesrejemvan.a
ušesa. Preverili smo, kje vse je
še Sžtivraahhn,o dneegjalevden nika čas ki
evaoegeeaas,
je tmvaersgikaongjaaosamil.
Sogovornica dodaja, da se
pri mlajših onkoloških bolni-
kih pojavlja strah tudi zato,
ker zaradi določenih zdra-
vstvenih okoliščin ne smejo
biti cepljeni. »Onkološki bol-
niki so že tako ali tako ranlji-
vejša in izpostavljena katego-
rija ljudi, bojijo se predvsem,
da bi zboleli tudi tisti, ki so
bili cepljeni. Vemo, da se za-
radi okužbe lahko poslabša
osnovno zdravstveno stanje,«
dodaja sogovornica.
Hkrati še enkrat opozarja
na težavo ljudi, ki onkološke
bolezni še nimajo diagnosti-
cirane, a se pri njih simptomi
že pojavljajo: »Ljudi je brez-
mejno strah. Ne le da je težko
priti do osebnega zdravnika,
nekateri ljudje z obiskom
zdravnika še odlašajo, kar
pomeni, da pridejo k njemu
kasneje, pri čemer se zgodi,
da je prepozno. Onkološki
inštitut je že opozarjal, da je
bilo zaradi epidemije 30 od-
stotkov manj dotoka onkolo-
šVkDiohmbuoolbnSikavoivn.ji«sTo onanmeedpnoamroed-n
inniz, adpaosjlenio, ntukdoi lhoiššnkikihin breoclepztnori
manj, ampak da so ljudje k
zdravniku prišli prepozno ali
sploh ne – kljub hudi bolezni.
»Vemo, da je pri covidu veli-
ko neznank in da to povečuje
bojazen. Ljudje bi morali bolj
skrbeti za zdrav način življe-
nja. Menim, da družba prema-
lo poudarja nujnost odhoda k
zdravniku, če se ljudje ne po-
čutijo dobro. Morajo biti vztraj-
ni pri tem, da do zdravnika pri-
dejo. Ljudje mi pogosto rečejo,
da se bojijo oditi k zdravniku,
da ›ne bi česa našel‹. Ampak ta
strah prispeva še k večji stiski,«
dodaja Travnerjeva.
Pojavnost raka se
bo povečala
Po njenem mnenju se bo
pojavnost raka še povečala.
»Zaenkrat ne moremo govo-
riti o tem, kakšna bo pojav-
nost določenih oblik raka.
VstrSa lvoSveenneiCjui roi Dbosmtauj satarreegjšiish tveVr
»Tudi v času, ko ni bilo epidemije,
sem se srečevala z bolniki in vedno
sem jih spodbujala, naj bodo vztrajni
in naj, če imajo zdravstvene težave,
gredo k zdravniku ter se posvetujejo
z njim. Tudi zdaj ne smemo pustiti, da
›stvari tečejo same od sebe‹, ampak
moramo vztrajati pri obisku zdravni-
ka v primeru težav. Pred dnevi smo
se pogovarjali s kolegi z onkološkega
inštituta, da je medicina v zadnjih 30
letih izjemno napredovala, predvsem
na področju onkologije. Torej ko je
človeku diagnosticirana bolezen in
se začne zdravljenje, je v zelo dobrih
rokah. Problem je samo prva poteza
– priti do osebnega zdravnika. Na tej
točki je potrebna vztrajnost.«


raka, vendar so podatki zbra-
ni za določeno obdobje, kar
pikou.m(Feontoi:, SdenaeCbuoram- oGKš)ele čez
leto ali dve natančno videli,
kakšna je krivulja. Bojim se,
da bo teh bolezni še več.«
Kot dodaja, bi bilo morda
drugače, če bi epidemija tra-
jala mesec ali dva, tako pa
ozisoetgearainpije




Št. 40, 7. oktober 2021
VEDNO AKTIVNI
29
je dolgotrajna. Vse to sproža
nadaljnja vprašanja. Tudi to,
ali bodo vsi ljudje prišli pra-
vočasno do zdravnika.
Slovenija je v zadnjih letih
dosegla silovit napredek na
področju preventive in pravo-
časnega odkrivanja onkoloških
bolezni. Vsi poznamo preven-
tivne programe Svit, Dora,
Zora …, ki so izjemno zameji-
li porast onkoloških obolenj v
preteklih letih s pravočasnimi
pregledi. Ali bo epidemija po-
rušila ves trud preteklih let?
»Ne. Porušila ga zagotovo ne
bo, a bo povečala število bolni-
kov. Lani na vrhuncu epidemi-
je so bili ti preventivni pregledi
nekaj časa ustavljeni, zdaj jih
izvajajo normalno. Ljudje se
morajo zavedati, da se morajo,
ko dobijo vabilo na preventiv-
ni pregled, nanj odzvati. Od-
ziv ljudi na preglede je 65- do
70-odstoten, kar je po mojem
mnenju še vedno premalo.
Ko se pogovarjam z ljudmi, ki
niso onkološki bolniki, in jih
vprašam, zakaj se na primer
niso odzvali na povabilo v pro-
gram Svit, mi povedo, da jih
je strah.« Sogovornica, ki vsa
leta pomaga onkološkim bolni-
kom, natančno ve, da je strah
eden od dejavnikov tveganja
za nastanek raka. Poleg geneti-
ke in vpliva okolja. »Strah vodi
v stres, je del njega.«
Strokovna vodja skupine za samopomoč bolnikov z rakom v Društvu onko-
loških bolnikov Slovenija Marija Travner. Svoje delo opravlja prostovoljno.
Tisti, ki jo poznajo in ki jim je pomagala, pravijo, da je duša in srce pomoči
onkološkim bolnikom.
Onkofon, pomoč
bolnikom
Pred nami je še kar dolga
pot, da se bomo izvili iz te
situacije, v kateri so pred-
vsem najranljivejši v najve-
čji negotovosti. »Da lahko
ne glede na vse pomagamo
bolnikom, smo uvedli Onko-
Kupon je veljaven samo z a. upo kojence. VAŠ TAXI MAXI CELJE.
FON, možnost pogovora je
tudi po Zoomu. Enostavno
smo čutili potrebo po stiku
z bolniki. Ko človek pomaga
ljudem, ne more reči, da se
zaradi epidemije ne smejo
slišati in predvsem posluša-
ti. Vemo in zavedamo se, da
pomoč po telefonu ni enaka
pomoči, ki jo bolnik dobi v
skupini za samopomoč ali
pri stiku v živo. Prostovolj-
ci delujejo v dobro človeka,
zZatdo rjaevpjoemsemzbaečnnoesevb unis
stik v živo. Resnično komaj
čakamo, da se bomo spet
srečali v živo,« dodaja so-
govornica.
Dobra stvar je, da se kljub
težkim časom število prosto-
voljcev ni zmanjšalo. Res je,
da bi lahko tudi država do-
ločene težave reševala dru-
gvače inoprevzela del nalog,
ki so še posebej v epidemiji
najbolj na plečih prostovolj-
chev, poudarja Travnerjeva.
»Ljudje so obupani. V tem
občutku obupa so tudi izoli-
rani. Starejši se morda boji-
jo, da jih mladi ne bi okužili
in so sami doma. Osamljeni.
Spremljajo televizijo, poslu-
šajo informacije. Veliko je
še neraziskanega in vse to
vnaša v ljudi negotovost.
Potrebujejo pomoč,« pravi
Travnerjeva.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Rožnati
oktober –
za manj
primerov
raka dojk
Oktober je mednarodni meseczdosrvaevšjčeamnj.a
o raku dojk, ki je najpogostejšavoabjloiknaarkakaak
pri ženskah v Sloveniji, saj nka oldetnoezvbnooli
približno 1.400 žensk, a prizaRdaezniesklaahvkeo
tudi moške.	dvakrat dn
Društvo onkoloških bolnikov Silonvmenlijaedoopsot-n
zarja na pomembnost preventivtnniha upkrriepproivb
za zgodnje odkrivanje raka, med drupgimp na
mesečno samopregledovanje dojk in na ude-
leževanje državnega presejalnegaSpIMroOgrNaAmŠa
Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk. V ta
program so vključene vse ženskeKlmjuečdni5d0e.
in 69. letom v Sloveniji, ki jih vnsajakni jduveulsettni
zdravniki vabijo na presejalno mraimmoergnraafiijno
oziroma rentgensko slikanje dojphki. iena kar
»Če je bolezen diagnosticirannajegz zgoobd ,avjs,ajje
zdravljenje lahko uspešnejše.VZsgi ovdeamj oodd-
krita bolezen praviloma pomenniajvbeočljjoravze, šri-r
jetnost ozdravitve, manj obsežnneonzadlerzalvjilvjeih-
nje, hitrejše okrevanje, manjšonausmtarnlejikvojestt
in boljšo kakovost življenja. MŠtar.. im1s4o2ot,, gn42ro.5aas.fiptmjjroaial
je najbolj zanesljiva in natančnpniha ombelotoadha
pri odkrivanju začetnih sprememb tegr je,
toalkeonjima nenaopvoadniro›zčlajuti ustsatnpdoamrde‹ dmiabgnnoosvtpiklie-
doosjtkž,i«vpljreanvijjao pvoDsarumštevzunoiknak,onlojšekgiohvboovlsnai--
klovaSnlojeveinnijep.sihosocialno blagostanje.
žeZjoel,odpaojme epmogbonsotojes tuudmi sivtaalnjoa szaombo vpsrea-j
ngloedvoSvlaonvje ndiojjikn. e»Vkoplriikmoervuišzjatimpaendihotsrporke-i
mi ve mprbimseemrjoarvai kzljoudbraosmliemjitiv, akmje, rkjievpzrdisrao--
žvnstovudvveehlj atjroetzjainraadhi nporevebgiva aklocerovnavirusa,
ženska posvetovati z pizbranim zdr.avnikom
ali ginekologom. Ključnega pomena sta skrb
IzNaIsČe ter spremljanje svojega počutja in tele-
snih sprememb. Veliko lahko naredimo tudi
snitkemp,ridoahkrrae-pimsloadzkdorarjve žiizvlhjernanjsekivslkoisgl,inkei
avkzljdurčauvjjea rejednointenlea stna onadčeijnavsenolasht,kozdzraačvnoe
idnosutrnaavunsottneaženroazptraephljraannjeo stkelrenoihnrea. nZjaatnojjee
umsetrneizunme tievlaesneutsetržeez,«nosvienturjeedjnoov udmruišvtavnuje.
akrPaot zdintievvnnao.novziocab knlajučpnood.rPoočjuprizpdorraovčlijleih-
jnejakararikeas deonjak jeS, vdeatojvenbeilzodvrazvastdvnejneemolregtau-
nvihzdkrraovnlijčennijhu bonlinziakcoivje unvaejdbeinivhnonsekparjosntoih-
vleihznuičiNnjkeovoivtih szldardakvoilr.jeZv voemlikeojilhi intraos1t0joo sdi
nsloedioj.oveuzsapgnešsna pstoortokčoivla (r5e0zurlatamtoovv)kl šineibčnoiljhe
acr1ka29tz0eipr2sik1j avv,zkoibobetnaajo šetteovdilsnteogtnkoovvo(s2t5i ,tarkamo opvri)
izdrreavsnljeavnljjuajzogodcnejelpogtanreakaa eknoet rtuidjsi kraegzsaejvannoe
bpolezni v naslednjih letigh.	g g
Dvanajst priporočil v boju proti raku iz
Evropskega kodeksa:
1.	Ne kadite.
2.	Ne kadite v prisotnosti drugih. Ne izpostavljajte sebe ali drugih tobačnemu dimu.
3.	Vzdržujte zdravo, normalno telesno težo.
4.	Vsak dan bodite telesno dejavni.
5.	Prehranjujte se zdravo.
6.	Omejite vse vrste alkoholnih pijač.
7.	Čim manj se izpostavljajte sončnim žarkom.
8.	Na delovnem mestu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, ki povzročajo raka.
9.	Varujte se pred ionizirajočim sevanjem (radon). Redno zračite zaprte prostore.
10.	Ženske, dojite svoje otroke, če je le mogoče. Omejite jemanje hormonskih zdravil za lajšanje menopavznih težav.
11.	Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti hepatitisu B in proti humanim papilomskim virusom.
12.	Udeležujte se organiziranih presejalnih programov (v Sloveniji programi Zora, Dora in Svit).

www.onkologija.com
Brezplačno telefonsko svetovanje za bolnike z rakom in njihove svojce,
vsak dan med 9. – 17. uro.
Pogovor z ljudmi, ki so premagali raka, in s strokovnjaki.
Skrb za ohranjanje zdravih
zob, dlesni in ustne votline
Lepi in zdravi zobje so ogledalo našega zdravja in lepote.
Najenostavnejši in najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje
zobne gnilobe in obolenj obzobnih tkiv je redna, temeljita in
pravilna ustna higiena. Zobe očistite po vsakem obroku, in
sicer vsaj vsaj dvakrat na dan. Enkrat na dan očistite jezik, na
katerem se zadržujejo bakterije.
Na trgu je ogromna ponudba različnih zobnih ščetk, električnih in
navadnih, tako imenovanih manualnih. Toda ali so vse primerne za
pravilno umivanje zob? Niti ne. Sofija Maksimović, dr. dent. med.,
spec. zobne protetike, svetuje, da se pred nakupom zobne ščetke do-
bro pozanimate o njeni kakovosti, ne glede na to, ali se boste odločili
za nakup navadne ali električne zobne ščetke, ki postaja v zadnjem
času zelo aktualna. Pravilna izbira namreč pomeni najboljše za ustno
higieno. Prav tako je pomembno vzdrževanje zdravja ustne votline,
da se po nepotrebnem ne razvije karies. Zjutraj naj bi si zobe umili
z navadno, zvečer pred spanjem pa lahko tudi z električno krtačko.
Ob tem še poudarja, da morate pri umivanju zob biti še posebej
pozorni na medzobne prostore, kjer se najraje nabirajo ostanki hrane.
30
VEDNO AKTIVNI
Št. 40, 7. oktober 2021
Dom ob Savinji Celje
Vključenost vsakega je vodilo tudi v drugačnih razmerah
Prvega oktobra svet obeležuje
mednarodni dan starejših oseb, ki
predstavlja priložnost, da se izpo-
stavi prispevek starejših njihovemu
neposrednemu in širšemu okolju.
Vsaka družina se sooči s starostjo in
staranjem na svoj, edinstven način.
Izzivi, ki izhajajo iz predsodkov, stra-
ha in ovir pri celovitem razumevanju,
dogovarjanju in skupnem iskanju do-
brih sprememb, nam omogočajo, da
se razvijamo in iščemo nove poti.
V obdobju epidemije covida-19 je
bilo tovrstnih izzivov mnogo in skupaj
smo jih premagovali. Iskali smo poti, da
bi kljub zaprtju doma ostali povezani.
Zavedali smo se, da je zelo pomembno,
da so stanovalci in zaposleni obveščeni
o dogajanju v domu, o reševanju nji-
hovih vsakdanjih potreb ter da smo v
stiku z njihovimi svojci.
Interna televizija, ki je bila do epide-
mije namenjena prenosu pomembnih
dogodkov v domu za tiste stanovalce,
ki se jih zaradi bolezni niso mogli ude-
ležiti, je dobila novo vlogo – osveščanje
stanovalcev in zaposlenih o ukrepih v
domu. Te smo zaradi neznanega virusa
nadgrajevali vsakodnevno, zato smo
morali življenje spremeniti in se prila-
goditi situaciji. Stanovalce smo dvakrat
tedensko, ob torkih in petkih, ob 10. uri
telefon: 03/4279-504
e-naslov: tajnistvo@domobsavinji.si
www.domobsavinji.si
obveščali o vseh informacijah, ki so bile
pomembne v času covida-19. Obvešča-
li smo jih tudi o ostalih ukrepih.
Pomembni so bili video klici, obiski
na daljavo, v domski kavarni, prinaša-
nje priboljškov iz domačega okolja …
V duhu kulture usklajenih odnosov, ki
jo v domu gradimo že več let in ki temelji
na pozornosti, naklonjenosti in dosega
pozitivne učinke ter spremembe med
stanovalci in zaposlenimi, se nam je v
obdobju epidemije odprla priložnost,
da smo druženja in aktivnosti v vseh
nadstropjih izvajali v manjših skupinah.
Prispevek in angažiranost direktorice, da
ima sestanke v nadstropjih s stanovalci in
sodelavci, pripomoreta k še večji vključe-
nosti vsakega posameznika.
Naša stanovalka gospa Alenka Ko-
mar je povedala, da je bilo v rdeči coni
odlično. Imela je vse, kar je potrebo-
vala. Televizor, sestro Nino, ki je zelo
lepo skrbela zanjo in ji je za božič doma
naredila smrečico ter ji jo prinesla, da je
imela sobico lepo okrašeno. Vsak dan
je dobila kavico in vse, kar je rabila,
smo ji priskrbeli. Tudi vzglavnik smo ji
zamenjali, ker prvo noč ni dobro spala.
Vse dni se je imela lepo, samo en
dan je imela vročino, drugače ji ni bilo
hudo. Zelo je hvaležna za vse in vsem,
ker so tako lepo skrbeli zanjo.
Gospa Kristina Kunej je povedala,
da je imela v rdeči coni svojo sobico s
kopalnico in njej poznane zaposlene,
sestro Tino, Špelo in Aldina, ki so jo
ves čas spremljali in preverjali njeno
počutje.
Pomoč na domu se je ohranila in okrepila
Ko gre za življenje starejše-
ga človeka v domačem oko-
lju, je celostna podpora tako
starostniku kot njihovim svoj-
cem ključnega pomena. Ena
od oblik podpore je storitev
pomoč družini na domu Cen-
tra za pomoč na domu Doma
ob Savinji Celje, ki se prilaga-
ja specifičnim potrebam po-
sameznika.
Omogoča pomoč pri temelj-
nih dnevnih opravilih (pomoč
pri oblačenju, umivanju, tuši-
ranju, negovanju, hranjenju,
gibanju …), pomoč v gospo-
dinjstvu (prinašanje ali priprava
obroka hrane, osnovno čiščenje
bivalnih prostorov, postiljanje
postelje …) in podporo pri kre-
pitvi socialnih stikov (spremlja-
nje v zunanje okolje, druženje,
pogovor …). Ta storitev zago-
tavlja vsem ljudem, da kljub
starostnim in zdravstvenim
omejitvam ohranjajo varno in
V letu 2021 smo z 42 sodelavkami, socialnimi oskrboval-
kami ponudili oporo pri vsakdanjem življenju 469 starejšim
v mestni občini Celje ter v občinah Štore, Vojnik in Dobrna.
dostojno življenje doma. Z ažu-
riranimi podatki o mreži pomoči
v lokalnem okolju in s sodelova-
njem z lokalnimi službami Cen-
ter za pomoč na domu Doma
ob Savinji Celje prevzema vlo-
go lokalnega informacijskega
centra za podporo starejšim
in ljudem z različnimi ovirami.
Za starejše, invalide ali njihove
svojce je Dom ob Savinji Celje
pogosto prva vstopna točka, ko
iščejo pomoč in podporo.
Zaradi epidemiološke situaci-
je smo z namenom obveščanja
starejših v vseh valovih epide-
mije uporabnike pomoči na
domu stalno pisno in osebno
obveščali o vseh pomembnih
informacijah, povezanih s viru-
som in ukrepih za samozaščitno
ravnanje ter protokolih skupne-
ga sodelovanja z namenom pre-
prečevanja in širjenja okužb.
Zaradi zavedanja o nujnosti
pomoči starejšim in posledic
omejevanja dostopa do marsi-
katerih storitev smo v letu 2021
obseg pomoči na domu, kot
tudi vključevanje novih upo-
rabnikov, izvajali v običajnem
obsegu. Tudi ob jesenskem
valu epidemije v letu 2020 ob-
sega pomoči in vključitve v sto-
ritev nismo zmanjševali. Skla-
dno s strokovnimi protokoli
smo izvajali pomoč na domu v
celotnem obsegu pri vseh upo-
rabnikih, tudi pri uporabnikih
ali sobivajočih družinskih čla-
nih s sumom na okužbo s co-
vidom-19 ter tudi pri uporab-
nikih z okužbo s covidom-19.
Uspešno smo sodelovali tudi s
Civilno zaščito Celje. V trenut-
kih največjega omejevanja in
zaprtja države smo pomagali
ne le obstoječim uporabnikom
pomoči na domu, pač pa še 17
občanom, ki so nujno potrebo-
vali topel obrok hrane. Omo-
gočili smo jim prinos obroka iz
kuhinje Doma ob Savinji Celje,
ki za starejše občane nikoli ni
zaprla vrat.
Zaradi epidemiološke situa-
cije smo se v zadnjih dveh le-
tih zelo pogosto, tudi dnevno,
prilagajali novim okoliščinam
in drugačnim življenjskih situ-
acijam uporabnikov, ki so zara-
di suma ali lastne obolelosti ali
obolelosti svojcev z boleznijo
covid-19 potrebovali spreme-
njen in povečan obseg pomo-
či. Vsa prilagajanja smo soobli-
kovali z uporabniki in njihovim
svojci. S popolno periodično
dnevno oskrbo uporabnikov s
covid boleznijo smo jim omo-
gočali, da so lahko bolezen
prestajali v domačem okolju.
Pri tem smo uspešno sode-
lovali s patronažno službo
Zdravstvenega doma Celje in
z drugimi izvajalci v skupnosti.
Spominski znak
Zavedamo se, da imajo sta-
rejši pravico do življenja v sku-
pnosti. Odgovornost družbe in
izvajalcev je, da zagotovimo to
priložnost na način, da vsake-
ga posameznika razumemo kot
človeka, ki si v starosti zasluži
biti slišan, upoštevan, cenjen, iz-
polnjen, neomejen, svoboden.
Prepletenost storitev, ki jih v
domu, Dnevnem centru in izven
njega s storitvijo Pomoči na
domu, s povezanostjo z oskrbo-
vanimi stanovanji, s Centrom za
krepitev spomina nudimo starej-
šim, nam omogoča, da se lahko
širše povezujemo in prepoznava-
mo potrebe lokalne skupnosti ter
načrtujemo nove projekte.
Nadzidava šestega nadstropja
drugega dela doma je predvide-
na za začasne sprejeme, ki so v
času dopustov ali po odpustu iz
bolnice za starejše in predvsem
za svojce izrednega pomena.
Svetovni dan alzheimerjeve bolezni
21. septembra 2021 smo obeležili svetovni dan alzhei-
merjeve bolezni z organiziranim sprehodom za spomin,
ki ga pripravljamo za stanovalce Doma ob Savinji Celje,
uporabnike dnevnega centra, centra za krepitev spomina,
prostovoljce in zaposlene v domu. Jesensko listje nam je
barvalo pot od domskega parka ob Savinji do Špice, kjer so
nas prijetno pogostili. Druženje, sprehod, pogovor, pesem
in nagovor direktorice Bojane Mazil Šolinc so nas spomnili,
kako pomembna je pravočasna diagnoza pri obolelih z de-
menco in da so tovrstna sproščena srečanja ter zavedanje,
da nam je kljub prisotnosti bolezni skupaj lepo.
Vlada Republike Sloveni-
je je slovenskim domovom
podelila spominski znak za
požrtvovalnost pri izvajanju
ukrepov za preprečevanje
širjenja epidemije nalezljive
bolezni covid-19. Spominski
znakje zahvala vsem zaposle-
nim v Domu ob Savinji Celje,
ki smo v času epidemije poka-
zali, da resnično delujemo kot
dom povezanih ljudi in da sta
nam skrb za zdravje in dober
odnos do sočloveka na prvem
mestu.
www.domobsavinji.si
Št.. 40,, 7.. oktober 2021
VEDNXOX Št. 40, 7. oktober 20I
X1
Dom upokojencev Polzela
Veseli novega prizidka
V Domu upokojencev Pol-
zela letos praznujemo 65.
obletnico. V preteklosti smo
se soočali z najrazličnejšimi
izzivi in preprekami, ki smo
jih z vztrajnostjo vedno uspe-
šno premagali.
Največji izziv preteklih let je
epidemija covida-19, ki je zelo
posegla v naša življenja in tudi
korenito spremenila naš vsak-
dan. V našem domu smo se
dolgo časa uspešno borili, a
na koncu se, žal, tudi mi nismo
mogli povsem izogniti okužbi.
Z razumevanjem in dobrim so-
delovanjem stanovalcev, svoj-
cev in zaposlenih smo okužbo
zamejili ter tako napisali še eno
uspešno poglavje naše dolgo-
letne zgodovine.
Navkljub epidemiji nismo do-
volili, da bi se življenje v domu
vrtelo samo okrog nje, zato smo
lani kljub težkim časom odprli
vrata težko pričakovanemu pri-
zidku. Z njim smo poleg moder-
no opremljenih sob z lastnimi
kopalnicami pridobili nove pro-
store, namenjene ambulanti,
delovni in fi zioterapiji ter pe-
dikuri. Stanovalci so še posebej
veseli velike travnate terase, kjer
lahko telovadijo, posedajo na
klopcah, klepetajo ali se spre-
hajajo. V poletnih mesecih smo
jo izkoristili za sladoledni in žar
piknik, včasih jo spremenimo
tudi v oder z nastopajočimi.
Glede na to, da v našem
domu namenjamo vedno večjo
pozornost tudi paliativni oskrbi,
Šsmt o40v p7rizoikdtkoubevrt 2a 0n2a1men ure-
di.li tud, i e. noposteljno sobo. Za-
vedamo se, da je namen palia-
www.dupolzela.si
Tel: +386 (3) 703 34 00
Mail: info@dupolzela.si
tivne oskrbe izboljšati kakovost
življenja stanovalca z diagnozo
kronične neozdravljive bolezni.
Zagotovo je poleg lajšanja tele-
sne bolečine zelo pomemben
tudi socialni stik. Stanovalec, ki
biva v sobi, ima tako možnost,
da se po svojih močeh in željah
vključuje v domske dejavnosti,
hkrati mu umik v sobo nudi mir
in možnost preživljanja časa z
najbližjimi. Želimo si, da bi novi
prostori stanovalcem nudili
varno zavetje, prijetno počutje
in občutek, da so tukaj zares
doma.	X
Katja Tomažič,
socialna delavka
Vedno
Če smo v september, ko se
na Univerzi za tretje življenj-
sko obdobje Celje (U3O) za-
čenjajo vpisi v novo študij-
sko leto, še vstopili nekoliko
negotovi, so nas prvi jesenski
dnevi opogumili. Upada slu-
šateljev, ki smo se ga glede na
vse pretrese prejšnjega leta
upravičeno bali, ni bilo ozi-
roma je bil komajda opazen.
Veselimo se vseh »brucov«, ki
so se v naše vrste včlanili pr-
vič, in tistih, ki so z nami spet
po daljšem premoru.
Posebej ponosni smo na vse
tiste, ki z nami vztrajajo deset,
petnajst, dvajset in več let. Ra-
dovednost in veselje do nove-
ga sta vedno privlačni vrlini, ko
pa sta glavni vodili v življenjih
osemdeset-, petinosemdeset-
in devetdesetletnikov, je to
navdušujoče in opogumljajoče.
Prepričani smo, da bomo
prihajajoče študijsko leto, ki se
bo izteklo prihodnjega maja,
izvedli v skoraj neomejenem
obsegu in svojim članom po-
nudili najboljše od tega, kar
so navajeni, in kar nekaj vzne-
mirljivih novosti. Predvsem pa
želimo biti v vseh okoliščinah
zvesti svojemu temeljnemu
poslanstvu združevanja in po-
vezovanja prebivalcev mesta in
okolice v tretjem življenjskem
obdobju, ki si ga želijo preživeti
kvalitetno in aktivno ter osvojiti
nova znanja in morda uresničiti
dolgoletne želje po osebni rasti,
za katere je v času delovne ob-
veznosti vedno zmanjkalo časa.
Te dni, ko s svojim delovanjem
začenjajo prvi krožki, je v hiši ve-
liko prijetnega vznemirjenja in
pŠrti. č4a0ko, 7v.aonkjato, bmere2n0to2r1ji komaj
čakajo, da bodo lahko ponovno,
nekateri po letu in pol premo-
odprti za novo
ra, pozdravili svoje študente. Za
ponedeljkova predavanja, od-
prta tudi za širšo javnost, smo
pripravili dolg seznam izvrstnih
predavateljev s področij domo-
znanstva, zdravja, prehrane, po-
potovanj, umetnosti ter mnoge
druge teme. Študijsko leto je s
predavanjem o naravnih biserih
Slovenije odprl Franci Horvat, do
konca meseca pa bomo potova-
li še po Transsibirski železnici z
Zoranom Furmanom, se vzpeli
na Himalajo z Barbaro Popit in
p rehodili slovensko TransveKr-
zalo, tisto originalno, ki je nikoli
niso uresničili, dokler se nanjo ni
podal imenitni slovenski pisatelj
in prevajalec ter entuziastični
popotnik Jakob J. Kenda ter jo
oživil v večkrat nagrajeni knjigi.
Z malo sreče se bomo, predvsem
spomladi, podali na kakšno ek-
skurzijo po Sloveniji, z nekoliko
več sreče pa se bomo lahko ozrli
tudi onkraj meja domovine.
Vmes se bomo učili, odkrivali
nove svetove, kovali nove vezi
medgeneracijskih sodelovanj,
predvsem pa, vedno in povsod,
ostajali odprti za novo. Institu-
cionalizmi vseh vrst nas silijo v
cone udobja, ki so sicer varne,
a nas kmalu utrudijo in naveli-
čajo. Na U3O Celje pa dolgčasa
in naveličanosti ne sprejemamo
in ne pristajamo na njiju. Vedno
prestopamo meje znanega in
odstiramo nove svetove, išče-
mo nove vire življenja in tista
vznemirljiva spoznanja, ki nas,
ne glede na številke v datumu
rojstva, ohranjajo mladostne,
mentalno prožne in polne ži-
vljenjskega elana.
Tako bo tudi v prihodnje. Ne
glede na vse.
Kristian Koželj,
vodja Univerze za tretje
življenjsko obdobje C1elje
www.knjiznica-celje.si
Dom starejših Laško
Dom dobrega počutja
V Domu starejših Laško, ki
v prijetnem in mirnem okolju
deluje že od leta 2001, bomo
letos decembra zabeležili 20
let delovanja.
V tem času smo se razvili v
ponudnika storitev institucio-
nalnega varstva, ki je poznan po
kvalitetnih storitvah, individual-
nem pristopu k stanovalcem in
prijaznih zaposlenih.
Pri izvajanju storitev se sku-
šamo v največji možni meri
približati željam in potrebam
posameznega stanovalca. V
svoje delo uvajamo sodobne
koncepte dela. Za stanovalce
skrbijo pretežno enotne kadrovske ekipe, ki laž-
je prepoznavajo individualne potrebe ter želje
stanovalcev.
Dom sv. Jožef Celje
Preizkušnje še ni konec, a ne mirujemo
Ob spoštovanju ukrepov, ki so potrebni
zaradi zajezitve širjenja virusa SARS-CoV-2,
poskušamo v Domu sv. Jožefa živeti čim bolj
običajno.
Izkušnja povezanosti, ki smo jo v pomladnih
mesecih predstavili s plesom Jerusalema, se
je skozi živahno poletje pretekla v negotovo
jesen in prihajajočo zimo. S praznovanjem
13-letnice delovanja varstva starejših smo
prekinili kulturno in družabno zatišje in ga s
kresovanjem, praznovanjem godu sv. Marte,
koncertom Župljani župljanom in še več dru-
gimi prireditvami nadaljujemo tudi v jesen.
Ohranjati želimo utrip, ki je stanovalcem všeč,
in jih podpirati pri vsem, kar zmorejo. Ne gle-
de na zmožnosti ali obdobje življenja smo vsi
ljudje enakovreden del družbe in vsak od nas
je nosilec dostojanstva, ki zasluži spoštovanje.
Prizadevajmo si ohranjati pristne odnose, da
bo čas po covidu-19 še lepši.
Storitve zagotavljamo 160 stanovalcem doma
in 12 najemnikom oskrbovanih stanovanj. Prido-
bili smo koncesijo za opravljanje osnovne zdra-
vstvene dejavnosti, kar nam omogoča, da imamo
zaposleno zdravnico splošne medicine, kar je za
stanovalce pomembna prednost.
V domu se zavzemamo, da se stanovalci v skladu
s preventivnimi ukrepi vključujejo v različne aktiv-
nosti po svojih sposobnostih in željah. Pridružijo
se lahko skupinski telovadbi, vodenim sprehodom,
kreativnim delavnicam, pogovornim skupinam,
pevskemu zboru, molitveni skupini in drugim de-
javnostim. Priključijo se lahko skrbi za zeliščni vrt,
obdelujejo visoke gredice ter sodelujejo pri skrbi
za urejeno okolico. Dom ima izjemno lepo lokacijo,
obdaja ga velik park s sprehajalnimi potmi, v atriju
doma pa se nahaja tudi senior vadbeni park.
V preteklem mesecu smo ob podpori zavaro-
valnice Allianz Slovenija kupili sodobno napravo
Cena osnovne oskrbe v Domu starejših Laško
se prične že pri 610 evrih.
Več informacij: 03 73 45 246
E-pošta: dom.starejsih@thermana.si
E-stran: www.thermana.si
Motomed Loop Light, ki omogoča aktivno in pa-
sivno gibalno terapijo rok in nog. Naprava bo za
naše stanovalce pomenila pomembno dodano
vrednost, saj izboljšuje zmožnosti hoje, aktivira
preostalo mišično moč ter blagodejno vpliva na
sprostitev mišic v primerih, ko ima stanovalec
visok mišični tonus.
Obolelim za demenco storitve s pomočjo
usmerjanja, vodenja in osebnega spremljanja
zagotavljamo v gospodinjski skupini, imeno-
vani Spominčica. Stanovalcem z močno napre-
dovalo demenco pa lahko ponudimo bivanje v
negovalni oazi. Slednja predstavlja prijazno in
umirjeno okolje, kjer se storitve izvajajo skladno
s sodobnimi koncepti dela. Pozitivni učinki tovr-
stne obravnave se kažejo v zmanjšanju nemira,
boljšem zavedanju lastnega telesa in okolice ter
splošnem zmanjšanju obolenj.
Ponosni smo, da kot eden redkih izvajalcev
institucionalnega varstva starejših stanovalcem
lahko ponudimo tovrstno storitev.
Š3t. 329, 3
VEDNXOX AXKXTIVNI
Št. 40, 7. oktober 21021
Odpravljen ustni zadah
Ustni zadah je stanje, ko je izdihnjena sapa
neprijetnega vonja. To težavo ima približno
32 odstotkov odraslega prebivalstva, jutranji
zadah pa je še dvakrat bolj pogost.
Ustno bioto sestavlja več kot sto vrst mikrobov.
V ustih bi morale prevladovati koristne bakteri-
je, ki ustvarjajo antioksidante. Če se namnožijo
škodljivi mikrobi, zlasti gnilobne bakterije, nam
iz ust smrdi.
Socialne in zdravstvene
posledice neuravnotežene
ustne biote
Zadah otežuje naše odnose z drugimi, sčasoma
pa se ob njem razvijejo bolezni. Posledica ni le
zobna gniloba, pač pa vnetje dlesni (parodonto-
za), vnetja grla in mandljev, vnetja dihalnih poti
in nosne votline, če se omejimo le na bolezni v
ustni votlini in njeni okolici.
Patogeni ustni mikrobi in njihovi toksični
presnovki prodirajo tudi v kri in povzročajo
vnetja v različnih organih. Sodelujejo celo pri
nastanku alzheimerjeve bolezni. Nevrolog dr.
Dale Bredesen je na primer ugotovil, da so v
možganih dementnih oseb prisotne plesni in
patogeni mikrobi, ki jih običajno najdemo v
ustih, nosni votlini in sinusih. Po njegovem
mnenju je zagotavljanje ustne higiene eden od
ključnih ukrepov pri zdravljenju in preprečeva-
nju nastajanja alzheimerjeve bolezni. Oglejmo
si nekatere ukrepe za primerno ustno higieno.
V kar 85 odstotkih je tudi zadah posledica po-
manjkljive ustne higiene.
Klasični načini za vzpostavljanje
ustne higiene
Klasični načini čiščenja ustne votline so temelji-
to ščetkanje zob, uporaba zobne nitke, krtačenje
jezika (zlasti njegovega zadnjega dela), izpiranje
zob z vodnim curkom. S temi sredstvi odstranju-
jemo iz ustne votline ostanke hrane. Ta je večino-
ma toplotno obdelana in zato oksidirana, torej
idealna za razvoj patogenih bakterij. Uživanje z
antioksidanti bogatega surovega sadja in zele-
njave godi koristnim bakterijam.
Če vse to ne zaleže, se nekateri zatekajo k
uporabi ustnih vodic. Te so učinkovite le za
kratek čas. Razen tega kot močni oksidanti
lahko poškodujejo tkiva v ustni votlini. Ko nji-
hov učinek popusti, se v ustih vzpostavi rahlo
oksidirano okolje, ki prija razmnoževanju pato-
genih mikrobov. Tako z oksidacijskimi sredstvi
zapademo v začaran krog: oksidantski učinek
ustnih razkužil ustvarja pogoje za večje raz-
množevanje pategonih mikrobov, zaradi česar
potrebujemo še močnejša razkužila …
Pitje vode
Zdrava slina je antioksidantska in s tem
ugodna za koristne bakterije, vsebuje pa tudi
encime (lizosome), ki zavirajo razvoj škodljivih
mikrobov (Santosh, 2021). Ponoči je izločamo
manj kot podnevi, zato se zadah pogosteje
pojavlja zjutraj. Sline je manj tudi, če smo de-
hidrirani. Zdravniki priporočajo, da vsak dan
popijemo vsaj liter in pol vode (8 kozarcev).
Tega mnogi ne upoštevajo. Starejši smo že po
naravi bolj dehidrirani, tudi žejo občutimo manj
kot v mladosti. Poleg tega mnogi starejši ne
smejo piti, kolikor je potrebno za hidracijo, saj
jim zaradi oslabelega srca zastaja voda v telesu.
Ščetkanje zob z
antioksidantskim praškom
FHES
Dr. Clinton H. Howard je ugotovil mejo moč-
ne antioksidantskosti, nad katero se patogene
bakterije težko razmnožujejo, koristnim pa tako
okolje zelo godi. Običajni antioksidantski vita-
mini ne dosegajo tolikšne antioksidantskosti,
pa tudi antioksidantsko mnogo močnejši sveži
sokovi jo dosegajo le izjemoma; med njimi smo
tolikšne antioksidantske vrednosti le včasih iz-
merili zgolj pri svežem soku pšeničnih bilk. Po
kontinuiranih meritvah na Univerzi v Ljubljani
pa tolikšno antioksidantskost stalno dosega
mineralni prašek FHES. Že leta 1998, ko smo ga
začeli uporabljati, smo se osebno prepričali, da
učinkovito odpravlja zobni kamen. Slednjega
večinoma sestavljajo patogene bakterije. Če
na namočeno zobno ščetko posipamo nekaj
praška FHES in z njim ščetkamo zobe, kot bi
jih z zobno pasto, se zobje pobelijo. Patogene
bakterije v zobnem kamnu se v takem okolju ne
morejo razmnoževati in kamen izgine.
Zobni kamen običajno vodi v parodontozo.
Bakterije v njem se zalezejo tudi med zobe in
dlesen. Nastanejo parodontozni žepki, dlesen
se umika, zobje propadajo, se začnejo majati in
slednjič izpadejo. Zobozdravnik dr. Leonard C.
Miller poroča, da je s ščetkanjem zob s FHES uspel
zmanjšati 4-6 mm globoke parodontozne žepke
za polovico, zobe pa pobeliti.
Žvrkljanje bio probiotika EM
pred spanjem
Bio probiotik EM je biološko pridelan na-
pitek, ki vsebuje 8 vrst za človeka koristnih
bakterij, med njimi tudi L. Salivaris, koristni
laktobacil, ki domuje v slini. Če pred spanjem
na klasičen način temeljito očistimo zobe,
potem pa požvrkljamo in nato pogoltnemo
požirek ali dva nerazredčenega napitka, zjutraj
ni zadaha. Z žvrkljanjem naselimo žive dobre
bakterije po vsej ustni votlini, kjer pridejo do
ostankov hrane, ki jih z mehanskimi sredstvi
nismo mogli odstraniti. Ponoči jo potrošijo, se
namnožijo in ustvarijo antioksidantsko oko-
lje, v katerem ni zadaha. Postopek opravimo
vsak večer, če je zadah trdovraten, pa tudi po
vsakem obroku.
Dr. IZTOK OSTAN
MegaHydrate	Vita Biosa
(antioksidant)	(BIO napitek)
Uഁinkovint an猀oksidant.
An猀oksidantsko moഁ meri
Zdravstvena fakulteta UNI v LJ.
Primeren za vse staros猀.
Tudi za vegetarijance in vegane
BIO napitek vrhunske kakovos猀
Izdelan po tehnologiji EM.
Do 10 milijard ak猀vnih
mikroorganizmov na 100 ml.
Kombinacija 8 mleഁnokislinskih
bakterij in izvleഁkov 19 zelišഁ.
Naroഁila in seznam prodajnih mest:
www.ins猀tut-o.com
t: 040/277-857 m: info@ins猀tut-o.com
Hudo pomanjkanje medicinskih sester
Bi radi pomagali
bolnišnici?
V Splošni bolnišnici Celje so pred dnevi na socialnih
omrežjih objavili, da potrebujejo dodaten negovalni
kader. »Zaradi trenutnih epidemioloških razmer in
potreb po organizaciji dodatnih covidnih delovišč se
soočamo s pomanjkanjem negovalnega kadra,« so
zapisali. In k sodelovanju povabili medicinske sestre.
SIMONA ŠOLINIČ
»Medicinske sestre, tako di-
plomirane kot srednje, ki so
zaposlene pri drugih deloda-
jalcih in so nam pripravljene
priskočiti na pomoč, vabi-
mo, da se v popoldanskem
ali nočnem času pridružijo
našemu kolektivu. Sodelova-
nje bomo uredili v obliki dela
po podjemni pogodbi,« so še
dodali. Zaenkrat ni znano, ali
je takšna prošnja naletela na
odziv. Je pa že dolgo znano,
da medicinske sestre iz bol-
nišnice odhajajo. Bolnišnica
se je z valom odhoda soočala
tudi v prvi polovici letošnjega
leta, k čemur je pripomogla
tudi epidemija. Medicinske
sestre tako odhajajo pred-
vsem v službe na primarni
ravni zdravstva, to pomeni v
zdravstvene domove, kjer ni
dežurstev konec tedna in po-
poldanskega dela vsak dan.
Nekatere so se odločile tudi
za delo v zasebnih ambulan-
tah ali celo v tujini. Že v za-
četku septembra je strokovni
direktor Splošne bolnišnice
Celje Radko Komadina pove-
dal, da v bolnišnici primanj-
kuje najmanj 50 medicinskih
sester.
Tudi sindikat ves
čas opozarja
Naj spomnimo, da je pred
časom tudi UKC Ljubljana
pozval k sodelovanju študen-
namreč nekaj časa svari, da
v zdravstveni negi manjka
zaposlenih in da dovolj var-
ne in kakovostne zdravstve-
ne nege zaposleni ne bodo
več mogli zagotavljati. Da to
drži, nam povedo tudi bolniki
sami, ki med hospitalizacijo
pomanjkanje kadra tudi sami
občutijo. V zbornici že več let
opozarjajo tudi, da je treba
dvigniti kadrovske standar-
de. Ob tem navajajo, da vsa
ta leta večino zaposlenih v
zdravstveni negi, ki so odšli
na drugo delovno mesto, de-
lodajalci niso nadomestili.
»Že zadnjih 30 let razpra-
vljamo o tem, ali v Sloveniji
res primanjkuje medicinskih
sester. Prepričevali so nas
celo, da nas je preveč. Medi-
cinske sestre smo se morale
ves čas zagovarjati. Izračuni,
ki jih pripravljamo za kadro-
vske standarde in normative,
pa potrjujejo, da je zdravstve-
na nega vsa leta zaostajala, da
ni bilo sistemskega pristopa
in posluha za vsa naša opo-
zorila,« je dejala Ažmanova
letos poleti za javnost.
Opozorila je, da naša drža-
va zaradi staranja populacije
preprosto ne more biti sa-
mooskrbna pri zagotavljanju
kadra. Slovenija pa je zadnjih
30 let zanemarjala tudi uvoz
tega kadra.
Foto: arhiv NT (Andraž
Purg – GrupA)
V Splošni bolnišnici Celje
je bilo v petek hospitalizira-
nih 48 covidnih bolnikov. 12
jih je potrebovalo intenziv-
no terapijo. Skupno število
smrti bolnikov s covidom-19
je v Celju v četrtem valu 26.
te, nakar so se odzvali v Sin-
dikatu delavcev zdravstvene
nege Slovenije, saj so bili čla-
ni sindikata razburjeni, češ
da UKC študentom ponuja
višjo urno postavko za po-
moč pri zdravstveni negi, kot
to zasluži večina redno zapo-
slenih na istem področju. »To
je zgolj še en pokazatelj več,
da je delo medicinskih sester
skrajno podcenjeno, obenem
pa še en argument več za to,
da v sindikatu pri aktualnih
pogajanjih za dvig plač zapo-
slenim v zdravstveni negi ne
bomo popuščali. Podpiramo
delo in pomoč, ki ju lahko
študenti zdravstvene nege in
študenti medicine s konča-
nim prvim letnikom študija
nudijo v nastalem položaju, a
obenem izpostavljamo, da se
bomo borili z vsemi sindikal-
nimi sredstvi, da dosežemo
ustrezno plačilo za delo, ki
si ga medicinske sestre za-
služijo, pa naj gre za bodoče
kolegice/kolege ali pa redno
zaposlene na področju zdra-
vstvene nege,« so takrat zapi-
sali v sindikatu.
Takšni pozivi so sicer glede
na pomanjkanje kadra razu-
mljivi, a več kot očitno kaže-
jo, da tudi država nima ravno
posluha za ureditev položaja
negovalnega kadra. Predse-
dnica Zbornice zdravstvene
nege Monika Ažman že
Št. 40, 7. oktober 2021
VEDNXOXAXKXTIVNI
331
Manualna medicina MOGY – ordinacija Celje
Specialisti za hrbtenico in gibalni sistem

Imate bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah?
Vas mučijo glavoboli, vrtoglavice, nespečnost?
Opravljate težko fi zično delo ali delo v dolgotrajni
prisilni drži?
Občutite mravljinčenja ali nemoč v okončinah?
Imate občutek, da vam protibolečinska zdravila
ne pomagajo?
V kolikor ste na katerega od zgornjih vprašanj
odgovorili pritrdilno, vas toplo vabimo, da obiščete
ordinacijo MOGY v Celju, kjer deluje zdravnik Dimitrij
Gaidukevich, dr. med., specialist ortoped. Zdravniki
v ordinacijah MOGY prihajajo iz Rusije oziroma Be-
lorusije, kjer so najbolj napredni centri za manualno
medicino v svetu. Gre za zdravljenje z ročnimi tehni-
kami, ki veljajo za najbolj učinkovito vrsto zdravljenja
gibalnega sistema, predvsem hrbtenice in sklepov.
Ob prvem obisku zdravnik opravi pregled,
ki obsega:
- pogovor z vami o vaših težavah,
- pregled izvidov in slik, v kolikor z njimi razpo-
lagate,
- nevrološki pregled, ortopedski pregled, pregled
z manualnimi tehnikami, pregled stanja sklepov,
mišic, vezivnega tkiva, oceno drže in gibanja.
Na podlagi prvega pregleda zdravnik poda mne-
nje in predpiše nadaljnje terapije. Za najbolj pogo-
sto težavo kot je dolgotrajna bolečina v hrbtenici,
največkrat predpišejo 4 do 6 obiskov. Po končanih
terapijah zdravnik izda vaje za vzdrževanje stanja
in po potrebi predpiše dodatne kontrolne terapije.
Poleg bolečin v hrbtenici so najbolj pogoste
težave tudi:
- bolečine v rokah in nogah,
- občutek zbadanja, mravljinčenja, nemoči,
- občutek zakrčenosti in bolečine v sklepih,
- težave, ki jih povzročajo obrabne spremembe,
poškodbe, stanja po operacijah,
- težave, ki so posledice preobremenjenosti in
stresa.
Najpogostejša stanja oziroma diagnoze, ki
jih s tehnikami manualne medicine uspešno
zdravijo, so:
- hondroza, osteohondroza, spondilartroza, spon-
diloza (obrabne spremembe),
- nepravilna ukrivljenost hrbtenice (izravnana
lordoza, kifoza, skolioza),
- refl ektorni sindromi (cervikalgija, cervikobrahi-
algija, lumbalgija, lumboišialgija idr.),
- draženje vegetativnih ganglijev avtonomnega
živčnega sistema,
- motnje krvnega obtoka v hrbtenični arteriji
(sindrom arterije vertebralis),
- spondilolisteza I. in II. stopnje (zamik vretenca),
- protruzija, hernija diska,
- artroza sklepov,
- napake gibalnega stereotipa,
- epikondilitis (teniški komolec), sindrom kar-
palnega kanala,
- skolioza I. in II. stopnje,
- glavoboli, vrtoglavice, nespečnost,
- tinitus (šumenje v ušesih), motnje vida.
V ordinacijah MOGY vsako leto uspešno poz-
dravijo več tisoč bolnikov, med njimi je največ
ljudi v srednjih letih, ki imajo težave zaradi ob-
rabnih sprememb, preobremenjenosti in stre-
sa, veliko je tudi starostnikov z najrazličnejšimi
težavami, na žalost pa precej tudi otrok. Zelo
uspešno je tudi zdravljenje hernije diska, brez
zdravil in kirurškega posega. V približno 75 od-
stotkih je zdravljenje uspešno celo pri ljudeh, ki
so že imeli predlog za operativni poseg.
Manualna medicina za razliko od drugih vrst
terapij (npr. kiropraktika, masaža, osteopatija)
sodi v uradno medicino, saj tehnike izvajajo iz-
ključno zdravniki. Ordinacija za manualno me-
dicino MOGY v Celju je najnovejša ordinacija,
odprta leta 2020, sicer pa Center zdravja MOGY
z ordinacijami po vsej Sloveniji letos obeležuje
30 let od odprtja prve ordinacije v Ljubljani.


Ekipa ordinacije MOGY Celje toplo vabi
vse, ki imate zgoraj opisane težave, da jih
pokličete za nasvet, informacije ali rezer-
vacijo termina na številko 040 866 456.


Zdravnik Dimitrj Gaidukevich priporoča: pri-
sluhnite svojemu telesu in pravočasno prepoznajte
neravnovesja. Veliko lahko za svoje zdravje sto-
rimo sami, v primeru, da potrebujete pomoč, pa
zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Z veseljem
vam bomo pomagali.


V Zdravstvenem domu Celje izvajajo projekt
»Mobilni timi za rehabilitacijo«
Zdravstveni dom Celje se je
uspešno prijavil na javni raz-
pis za izbor operacije »Mobil-
ni timi za rehabilitacijo«, ki
ga financira Evropska unija iz
Evropskega socialnega skla-
da, in ga je s prvim julijem
tudi začel izvajati. Vodja pro-
jekta je mag. Alenka Obrul.
Storitve mobilnega tima za
rehabilitacijo so namenjene
starejšim od 65 let, ki živijo
doma in imajo težave v po-
mičnosti.
Zaradi posledic degenera-
tivnih in kognitivnih starostnih
sprememb ali v času okrevanja
po boleznih, operacijah in po-
škodbah se starejši pogosto
znajdejo v veliki stiski. Veliko-
krat je opaziti tudi, da nimajo
razvite socialne mreže oziro-
ma pomoči svojcev. Vse zgoraj
našteto jim otežuje dostop do
storitev rehabilitacije v javni
zdravstveni mreži. Zaposleni v
Mobilnem timu za rehabilitacijo
tako starejšim ljudem pomaga-
jo, da lahko v domačem okolju
okrepijo svoje zdravje, zmanj-
šajo odvisnost od drugih in se
aktivneje vključujejo v družbe-
no življenje. To vpliva na njihovo
boljše počutje in večjo kakovost
V projektu so zaposleni diplomirana fizioterapevta in delovni terapevt


Vsem, ki so stari 65 let in več
in izpolnjujejo pogoje, pripa-
da izvajanje storitev rehabili-
tacije na domu. Določeno šte-
vilo ur rehabilitacije se lahko
izvede tudi na daljavo.
življenja. Odziv je zelo dober, saj so v
Mobilnem rehabilitacijskem timu že v
prvem mesecu delovanja prejeli 60 na-
logov za rehabilitacijo na domu.
V projekt se lahko vključijo ljudje,
starejši od 65 let, ki trenutno niso
vključeni v storitve medicinske re-
habilitacije, imajo stalno ali zača-
sno prebivališče na območju Mestne
občine Celje, občin Štore, Vojnik in
Dobrna ter pri katerih izbrani oseb-
ni zdravnik ugotovi potrebo po re-
habilitaciji na domu in izda nalog.
Nalog lahko poleg izbranih osebnih
zdravnikov izdajo tudi zaposleni v
Zdravstvenem domu Celje, ter tudi
izbrani zdravniki koncesionarji, ki
delujejo na območju, ki ga pokriva
Zdravstveni dom Celje in imajo z
njim sklenjen dogovor o sodelovanju.
Razvoj rehabilitacije na domu posta-
ja za starejšo populacijo zelo pomem-
ben tudi iz vidika varovanja zdravja
in preprečevanja širjenja nalezljivih
bolezni.
Projekt Mobilni timi za rehabilitacijo
bo Zdravstveni dom Celje izvajal do
30. junija 2023.
Dobre izkušnje uporabnic, vključenih v projekt:
Uporabnica: »Zelo sem hvaležna, da sem bila v okviru projek-
ta Mobilni timi za rehabilitacijo deležna fizioterapije na domu.
S strokovno pomočjo sem mnogo lažje in hitreje okrevala po
bolezni, zato se ekipi in ZD Celje iz srca zahvaljujem. Neizmerno
sem zadovoljna, da se je moje zdravje izboljšalo in je zdaj tudi
kvaliteta mojega življenja večja. To je odličen projekt, ki starejšim,
nepokretnim ljudem in tistim, ki se težko premikajo, ponuja res
veliko pomoč. Iskreno se vam zahvaljujem za profesionalnost,
strokovnost in prijaznost.«
Uporabnica: »Terapevti nam predvsem s svojimi pozitivnim
pristopom olajšajo življenje.«
Uporabnica: »Vaši obiski mi vlivajo ogromno energije in dajejo
občutek varnosti.«
Hči uporabnice: »Vaši obiski in terapija na našo mamo vplivajo
zelo pozitivno.«
Uporabnica: »Zelo vesela sem, da lahko koristim vaše storitve. Sem
pozitivnejša in upam, da bom dosegla dobre rezultate. Terapevtka
delo izvaja strokovno in res nimam nobenih pripomb. Škoda le, da
se ta projekt ni začel že prej.«
Uporabnica: »Zdravstveni dom Celje mi omogoča fizioterapi-
jo na domu. S strokovno pomočjo lažje in hitreje izboljšujem
svoje zdravje, pa tudi hrbtenica me manj boli. To je zelo dober
projekt, ki je nam, starejšim, v veliko pomoč. Fizioterapevtki
se lepo zahvaljujem za njeno prijaznost in strokovnost. Zelo
sem vam hvaležna.«
Uporabnica: »Po poškodbi kolka sem bila vključena v program
fizioterapije na domu. Zelo sem hvaležna svoji fizioterapevtki, ki me
je iz stanja nepokretnosti spravila do tega, da ponovno hodim. Zelo
sem zadovoljna s terapijami, saj so mi izredno koristile. Napredek
je ogromen. Res sem hvaležna za vse skupaj.«
Š3t. 144, 2
VEDNXOX X X 2. april 2020I
Št. 40, 7. oktobe	121
S fi zioterapijo
nad kronično
bolečino
S fi zioterapevtskimi postop-
ki se da zelo uspešno blažiti in
mnogokrat tudi odpraviti kronič-
ne bolečine, ki so posledica trav-
matoloških in ortopedskih stanj.
Pri odpravljanju kroničnih bo-
lečin moramo najprej najti vzrok
nastanka. Pacienti s kroničnimi
bolečinami imajo bolečine na
več mestih. Ko določimo, katera
bolečina je izvorna, je zdravljenje
dosti lažje. Vseeno pa moramo
bolnika obravnavati celostno in
ne samo lokalno.
Blaženje in odpravljanje kronič-
nih bolečin je dolgotrajen proces.
Vsak posameznik se drugače od-
ziva na terapije. Potreben je indi-
vidualen pristop. Nič se ne da na-
rediti na hitro. Kronična bolečina
sproži v telesu procese, ki se ne
umirijo na hitro. Bolnike s kronični-
mi bolečinami moramo ohranjati
v dobri psihofizični kondiciji, da se
lahko vsakodnevno spopadajo z
bolečino.
Dve vaji za krepitev mišic
stabilizatorjev ledvene hrbtenice
1. vaja: namestite se v položaj na vseh štirih, dlani so pod ra-
meni, kolena so pod kolki. Z dlanmi se odrinete od podlage, da
stabilizirate lopatice. Medenico potegnete rahlo pod sebe, da
poravnate in stabilizirate ledveni del hrbtenice. Končni položaj:
oprite se na prste nog in rahlo dvignite kolena od podlage.
Zadržujte položaj 10 sekund. Vajo ponovite 5- do 10-krat.
2. vaja: lezite na hrbet, dvignite noge pod pravim kotom v
kolkih in kolenih. Levo roko položite na desno koleno, desno
roko iztegnite proti stropu.
Z levo roko potisnite v koleno desne noge, položaj desne noge
zadržite, istočasno pa naredite med izdihom diagonalni izteg
nasprotne roke in noge. To ponovite 10-krat na vsaki strani.
Fizioterapija Čebokelj
Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt,
Cyriax terapevt
Opekarniška 15a
(vzhodna tribuna nogometnega stadiona)
3000 Celje
ktobe r+2021 (0)31 803 451
T.: +386 (0)59 937 431
Kako zdravit vraščkm alutt
AN.NIAN. NIKA jevod ilodpodjetje napodročjuedicinZ najsodobnejšimlcentrom
Noht se vrašča v nohtno stransko gubo običajno na nožnih
palcih, pri čemer lahko pride do hudega vnetja in bolečin.
Mnogi menijo, da je za zdravljenje potrebna operacija. V Cen-
trih medicinske pedikure AN.NIKA so s pomočjo več kot 15
let izkušenj na področju reševanja vraščenega nohta razvili
lastno AN.NIKA metodo, s katero uspešno rešujejo tudi prime-
re, kjer je bil večkrat neuspešno opravljen operativni poseg.
Poudarjajo, da je uspešnost sanacije vraščanja nohta odvisna
od terapevta in predpisane terapije. V centrih AN.NIKA so znanje
za razvoj lastnih terapij pridobivali v tujini.
Prednosti zdravljenja z VHO-medicinsko sponko
Namestitev sponke je neboleča in ob upoštevanju nasvetov
terapevtov se vraščanje nikoli več ne ponovi. VHO-medicinska
sponka je primerna tudi za diabetike in športno aktivne osebe,
saj je popolnoma nemoteča.
V Centrih medicinske pedikure AN.NIKA so specializirani
za reševanje:
Vraščenih nohtov, glivičnih okužb nohtov, kurjih očes in oti-
ščancev, bradavic, poškodovanih nohtov in trde kože na stopalih.
Več o centrih AN.NIKA si lahko preberete na spletni
strani www.annika.si
in na FB- strani MedicinskapedikuraAN.NIKA

AN.NIKA Celje, Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje, T: 051 661 665, me dicinskepedikure v Sloveniji.
AN.NIKA Krško, Ul. mladinskih del. brigad 2a, 8273 Leskovec pri Krškem, T: 040 334 352,
M: annika-krsko@annika.si
AN.NIKA Nova Gorica, Cesta IX. korpusa 80, 5250 Solkan (pri pošti), T: 064 118 880,
M: annika-novagorica@annika.si
AN.NIKA Maribor, Regentova ulica, 2000 Maribor, T: 040 328 181, M: annika-maribor@annika.si
ateri kronični bolniki
SIMONA ŠOLINIČ
Osnovna naloga imunsk
aa psrisetdemvdaorjeomvatruojvkaonvj.eČteel
eluje pravilno, lahko pri
ovega zdr
g
tevilo izdelkov za kre-
i so hlahkokredgistrilrainla naPšoemteelmo bbnraonvilopgreodp orikdu
prehranska dopolnila. bakterijami, imajo baker,
ljo veliko informacij o it ii A B6 B12 C i
a ne razlikujejo prever- vitamini A, B6, B12, C in
vjesneihneinsmsee nuepzoarvaebdljaajtoi znovkiitsalminianmi, imsilneedrijaoli zidnraavmi
hranskih dopolnilih in alte
jneatnivanjvi emč esdtaicrienjši.ihM, esdicenrjimp
zadnje čase uporaba narašč
z ameriškim slamnikom, i
sicer s približno 18 odstotk
in prehranska dopolnila
betaglukani, ki jih je izbral
približno 17 odstotkov anke
tirancev. Približno 15 odsto
vkeočv sreazjilhič ondihločizi dzealkuopvo.raPbr
uporabi ameriškega slamnik
povzročijo, da telo lastne ce- Slovenijo ocenjujejo, da naj bi
lzincLei enzaazkstnaaankerojotn tpurijikšed.koTveazebtondlieh-ejbpairlibovlbižsnengoop1o2streotvš rnoŽjev anma ledsseebkčenloio hitnnleoemb knjee,mkaaatrnejrnuihd brŽoulgeaizhnlziehd,rzcavlail-
ljuŽdaelshkepleokairznpeoŽsatalevcljperneodssttiavljnaajooLseekbaor.nSaeŽmalsepc,aLdeakjoarpnrae Žda- lecs ItIi ianvLteokimarunnai Phe. trovče. Žalske
ldeoklaorčneenŽimaledc esjkarvbnimiko mza, lkekoat rnivškseomdezjadvrnavoislta vborsenzorveiczeapptare, bivaNlceajv eOčbjičdineileŽžalaenckinetsireavneidha,
tsuodibzakotsetrailje,, kivpiriuhsaij,ajkoevmnia-še epnroottei.bSoklrebčiznaslkjuadiz, kdirparviihlajaijno v Žparlisbkleižlnekoar3n6e iondnsatmotzkaouvp, ajjeo-,
jkeanliaješeinglakvanjeonpjeo.slTainsztuvnoa. nDjai bi speo vdonbanšios.tZroakporvenhi roasnksrkbai čdimo- bomljeljpeozčdurtailvi,iljoimaslievperdeha ržaenlismko
ndaemjavenitkiiussptreozžnijeopnreopstroarvei,lestnrokopvonlni kilaadepro, doatsktoopvnnois,t lkeekrarjinhiškedsolupžoblen,ildoobzarokprreeppiotezvnaovdnpoosrt-.
imLuenkasrkniišokdazdievjanvanloassttjnead tekl izvdaravstpvoetnreošdnejiakvinloashtki, oki kzaugpoitjaovkljajeprr-esknrboos ptirepbeivt adlsotvsaetedrezmdradvnstiv, enneih-
zinavcoedloicvein, kdarurgsihe okragžaenizavcnij ez tzjdi raviklio. Plir,estkurdbia nz azdsrpavleilti uo.bsega izdajo zdkroavlikl noa mrecaenpjt,, itzodraejoj zpdrriabvliil žbnreoz
riencpeoptsale, hdoičmneoozpaotkskviahrzadmrai vtikl tievr magistralno pripravo zdravil. Lekarne l3ah0koodpsotoletgk loevk,aprnaišpkreedveejnavtinvonsoti
oinproarvgljajnoošve. preskrbo s pomožnimi zdrPavriilnljimuibsrlejdesntvai, ortopedskimi pridpaolmjšoeč okib, sdreodbsjtev.i zSamnegrnoiicnedrzua-
gimZiasrraedsitvri ezalavtairvonvoanječizsdtreagvaja,, izdajapnrjeevhetrearinnasrskiah zdravil, izdelovansjaemin opzredvrearvjalnjejenkjaekzovmoastni zjšdaranveil
ipnopsopmraovžlnjeihnzedgraavoiklnoihljasrejedsptreev-, svetodvaonpje oprlinpireladpisovanju in uporaboidzpdorarvnilo, mstei ntoorrgskaonidzemjavanopsrti.-
40aošav07. 10 .20 2 1 avlj CO LO R aCM YKevz-drapvoil,r koičsaojobi lad pa r s tra n lln1u
zbaijdoozseagaakntjievbiroalnjšjeegaimzdurnasvkstev-enengiahstlaenkja.r Fnarjme apcreevdti čv aŽsaolsmkihvlekapronsavheptoavs,aetiu zkvzadrjraamvnoidkoodmatnčeo
šgea ssFiastremmacae. vPtosksolesdkircbajotezagaosienbe ssploovveišnasnkimihkrjvanvinmihtlalkeokmar, nzaa ohsebpe s svladkvornozbzoleznvijo, boln,ike
zd mejaevtanbioklonvimksoint djeronmao pmr,ismtežravaimzvi ez dvleanaramzii, sizkvaavjaomoonhaovmadeoaphatsskeo smveetovzanrjaevinjepnrojedmajop hreomae--
ostpraetsskijhe zzdmr,aavnil,jšuaknvajerjadmeloosveas storitvijo Pregled uporabe zdravil … Pdoamzenmabkni abnoalelozgnai fapromslaacbešvatojov
jnej kaoinm,truonlaskmeedasesbisotejnmegaa sdleeldoivanjga uečienkuovpionr–akoentrozlaeinteorvakzciaj meadlizdnreaviizli binosljvšeatjoovavnj1e0obd iozd1a4ji
zbaodleozseenganZjeagždeolebneihr tiemra,upnesvktsikih kurčeinpkitoevv. Zdimravuinlosmkengaa recseisptte p- a sdenizehdnaelvi ačve dsaenmperidrzudžurajevlvjsee-
veoč ezzderanv.il zaa saomoezrdrmavuljnensje, zemliščanmihepdriopdrarvaksolov, porephurlaancsikjoih, donpjoemlnil pinojvaitvaimviinssokkoa-mtienleersanlnai
psirsipteramvkjeovpo…trTeubdeintupkreadj jvesesvmetovvalnkaavtelorgi ajekljusočndegloavpaolome4n7a5 in stetmempeproastularnas.tvom delujemo v
Šnztad. šr1ea3mv, n1o.akačopilnjruil ž.2Zi0val2vj1endjaam. o se, da je otusdeibb. eNseadjavelačhkaonzkdertaivrailno!cev, Medtem ko se povečuje
V Evropi približno 45 od- približno 39 odstotkov, je iz-	posegaNnajtea pšao Čparteehr,r manasgk. ifhardmo.-,
stotkov ljudi posega po pre- bralo prehranska dopolnila	polnildihireinktaolrtiecranŽaatilvskniihh lezkdarran-

Lekarna Apoteka pri teatru
žneovsatnpjeri dv etluuj,insiacj neanjtdroemjo rAeNši.tNevIKzAa
jparjiomver.c Denotkrae zAzNa .tNoIKsoA ziazdcoevlooltjnnee 1993.
! 11. novembra bo v Mariboru
franšiza AN.NIKA medicinska
bzooirs. imeolsa parii srvaonjemzndeeleun sotaelnjoe
Po.n. – pet.: 7.30 do 19.00
0.Ss3io34b3.:527, .M3: 0anndikoa-k1rs2ko.@0a0nnika.si
8 880, M: annika-novagorica@annika.si
Tel: 03 42 876 00
E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net




dlojivvonsots i,n cmeolosntana eobpraav,naavsa ,nasolmidaeronosat,cisSlroavne
šAnjeC. eVlijde a jeO zsistr, ozkaočventjnaikcian jain nvaodjpao cd erončtrjua opeddpirkl
on jian pvroamščoečnjoegVaH On-omhetadiczinlsaksetnsopoAnNke.N. IKA pŠopdelpa
, saj na
ea zAzNa .tNoIKsoA ziazdcoevlooltjnnee lje
mbraebo v Mariboruop-fit.si
.fNraIKnšAiznme eednicoitneskjea
tsvojem delu stalno i
Št.. 40,, 7.. oktober 2021
VEDNXOX AXKXTIVNI
315
Za nsmoi,nedsakimphrocteiltioecleBst.a Treeesc niezlgicione esjio l,aiohnsktaon zeavppaoamdonlriojočnepnaaotoragveenbninspačoe- nčno
jdea čploovnpeokvnsopo eztsaičzlnpeoosptravovdljuaeknc noijkoupjžrbeoit,itseplserost.žijao imruenskjišsiisthem,
Letošnji 1. ookkutožboeri,nmseodnnuajrnoi dznai udčainksotvai-t
rejših, smo vstNveonviikiK. BUMgotzoavzinliasmoodvaa olidz iivz-s
idsatejoman,okvei zloože6n2kem, ensaemcae ondjenoke uržabneljiavmim
svkiurpuisniaamli strpank., Da bi tistim, ki iz razl,ičnihp
erlaeznlo, cgionvk,ne mmiooreajno ndbaomlbag,nkeahsoiez. ane močopi roeks-a
jo upravljati ovisreubsnnioh bfionlaenzec,no, lhaijtšraoli nb uančičnnkoo
poslovanje, spmoostvapvlojseenbonsti zvlioružesnuk. Ni zebdravlinion-s
fmoromvačcaijseu, katkuodri apvonmatei nv dtarukšgnihihdseiltouvacimijauhn.
rTeodjecešpeljeen- koimrauknvopstr.izEandaevoadnjšithudNioj vje KizBpMos
azdanvjiišhjonfien-ančimnoupnisskmegeanossisttsetmraanknainu pčirjeopprere-
ečneivhanojteropkrevapra, tkoagresntašteupdri ipbolimžneomobsneimtemievs
s9k5lo-opdusbtoa-nčne ESG-strategije, osredotočene
knoalecketliovsntneo vodNeanjiemouknoslkjsiksihis, tdermužubeondihn ion
uoplerzanvil.jaTvaskihravvidnikoosvt.anje telesnegagpočitk
olLeeztnoišnjiinmedrnaavrnoodnsitdaannjesttaerelejšsihnejegbail pnoačmitek-
njenz predvsemČluodvelšekžobi tsetlaoreijmšiha vnodtigraitnaljnoebmi
sevpeltjeun. 1je. mjanuakrdjaa2j 0je21čajes zbailopožčeit2e1koidns stoptaknojve
purenboisvtailcaeliv Slionvetenmijeosvtadrinhevsua.j Š6o5l laertj, ivpeočt kreobt
apzolologvoicvanperebicvalnceavd, satnar,ihodmreadsl6im5 inve7č4i lneot,mpa
jih je v letu 2020 uporabljala internet (vir: SURS).
Nova KBM je z razvejano mrežo poslovalnic in
bankomatov ter s poslovanjem na poštah po dr-
žavi najbolj dostopna banka v Sloveniji. Ker pa
vemo, da so med našimi strankami tudi takšne,
ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo do
naših poslovalnic, smo jim na voljo tudi prek
Bank@Neta in mBank@Neta, ki sta bili letos znova
izbrani za najboljšo spletno in mobilno banko v
Sloveniji, prek mobilne denarnice mDenarnic@
in vrhunskega kontaktnega centra.
Tudi starejši vse bolj med
uporabniki digitalnih storitev
V Novi KBM ugotavljamo hitro rast uporabe so-
dobnih kanalov, še posebno se je ta pospešila med
epidemijo koronavirusa. Razvoj na tem podrKočju
smo v zadnjih dveh letih okrepili in prek digitalnih
kanalov ta čas teče že več kot 90 odstotkov transak-
cij. Naše stranke lahko zdaj opravijo večino storitev
brez obiska poslovalnice, 24 ur na dan in vse dni
v tednu. Veseli nas, da je med njimi tudi vse več
seniorjev – najstarejša registrirana uporabnika naše
spletne banke Bank@Net sta stara kar 101 leto! A
ker se zavedamo, da prav starejši pogosto potre-
bujejo dodatno pomoč pri prehodu na digitalne
bančne poti, smo letos spomladi zanje pripravili
priročen letak, v katerem smo nazorno prikazali,
kzio, vkeijosoniampeolni okvonrooniza--
kilaak,odnaarseediltiaphrkveo kvoeračkjie dv edliigitalno bančništvo. Pri
tneamtilainhksoestoradnzkvaamti pnoamnaogva itudi kopica informacij
vinpvoidoeokunžabsvi.etov na spletni strani banke (https://
www.nkbm.si/digital), na voljo pa jim je še podpora
zaposlenih v našem sodobnem kontaktnem centru.
iva tudi spanje. To je na-
n jBe annučjno zpaopsrloežviaventjje .tudi za ranljive
škoskuurop,inkienas opozarja,
a jeZ oa bstčruantlkjiev, akinzarsavdei tblolbeozni ali invalidnosti ne
jmo odrevjoetosdeobdneosdeot ubarnskpeaanli- pošte, in za skrbnike
dtiostšičha, ksieodseembndiho fionsaenmc nuer.morejo (več) urejati
sami, pa smo prav ob dnevu starejših izdali še zlo-
ženko večjega formata, v kateri smo zbrali ključ-
ne informacije in nasvete, kako ravnati v takšnih
situacijah. Zloženka je na voljo v poslovalnicah
Nove KBM in na spletni strani, prav tako bo jo
bodo starejše stranke v prihodnjih dneh dobile
z bančnimi izpiski ali v nabiralnik spletne banke.
VPo sebna pozornost: preprečevanje
prevar
V novi zloženki predstavljamo tudi nekatere
najpogostejše oblike tveganj, ki so jim izposta-
vljeni predvsem starejši. Ugotavljamo namreč, da
starejši na žalost niso izjeme, ko gre za fi nančne
zlorabe. Morda ni tako znano, da so storilci po-
gosto njihovi družinski člani, ki izkoristijo osebni
odnos z žrtvijo. Starejši so ranljiva skupina tudi z
vidika varnosti poslovanja, ko lahko še sami skr-
bijo za bančne opravke. Neredko se znajdejo med
žrtvami t. i. phishing prevar, zaznali pa smo tudi že
primere, ko so posamezniki omogočili neznancem
dostop do svojega računalnika na daljavo, misleč,
da jih kliče strokovnjak za tehnično podporo npr.
podjetja Microsoft.
Še več koristnih informacij, kako se obvaro-
vati pred prevarami in kako jih prepoznati, pa
je zbranih na spletnem mestu VARNO POSLO-
VANJE – NKBM.
1
LETO
BREZPLAČNE
ČLANARINE
RAZDELITE
VELIKE NAKUPE
NA MANJŠE OBROKE
Izkoristite 1 leto brezplačne članarine
in večje nakupe razdelite na obroke
s kartico Visa z odloženim plačilom
Nove KBM – tudi na spletu.


Za krepitev digitalnih kompetence
Ob mednarodnem dnevu
starejših, ki ga obeležujemo
1. oktobra, so v Digitalnem
središču Slovenije v sode-
lovanju s socialnim podje-
tjem Simbioza pripravili
več brezplačnih delavnic, s
katerimi so želeli pametne
napra ve inIrazličn eRaplika-
cije približati starejšim.
kcDigitalnosredišče Sloveni-
jeni le stičišče gospodarskega
napredka in razvoja, ampak
s svojo povezovalno vlogo
tedensko združuje in izo-
bražuje številne generacije.
Partnerji Digitalnega središča
Slovenije si prizadevajo za
krepitev digitalnih znanj ce-
lotne družbe, z delavnicami
za starejše pa nadgrajujejo
dosedanjej dejavnosti vna po-
dročju približevanja tehnolo-
gije starejšim. S Simbiozo, ki
temeljinamedgeneracijskem
sodelovanju in spodbujanju
vseživljenjskega učenja, so z
udeleženci spoznavali upora-
bo pametnih telefonov, apli-
kacij in se učili brskanja po
spletu.
Med drugim so udeleženci
delavnice spoznali brezplač-
no aplikacijo Magda, ki so jo
v Simbiozi razvili v sodelova-
nju z družbo BTC in na enem
mestu starejšim ponuja vse
bzanje pomembne informacije.
barvil	LKK, foto: DSS
Digitalno središče Slove-
nije je največji gospodar-
ski dogodek v času pred-
sedovanja Slovenije Svetu
Evropske unije, pri katerem
sodelujejo ministrstvo za
gospodarski razvoj in teh-
nologijo, Spirit Slovenije,
javna agencija, Digitalno
inovacijsko stičišče Slove-
nije in družba BTC.
Starejši so se z mladostniško zagnanostjo in otroško radovednostjo učili o novih tehnologijah. Vedno bolj se namreč tudi upokojenci zavedajo, kako
pomembno je znati rokovati s pametnimi napravami.
nkbm.si/nakupi-na-obroke
Naposled tri stavbe
oskrbovanih
stanovanj
ŠMARJE PRI JELŠAH – Podjetje GES, ki je bilo izbrano
na javnem razpisu za gradnjo dveh stavb oskrbovanih sta-
novanj, je od občine na javni dražbi odkupilo še zemljišče,
na katerem bo zgradilo še tretjo stavbo.
Šmarska občina je na območju Lorgerjeve domačije najprej
želela graditi tri stavbe s po 15 oskrbovanimi stanovanji, ven-
dar se je nato odločila za gradnjo dveh. Za gradnjo ene stavbe
bo plačala sama, za gradnjo druge je pridobila sofinanciranje
stanovanjskega sklada. V obeh bo skupno 30 stanovanj raz-
ličnih velikosti in 24 parkirnih mest. Predračunska vrednost
gradnje dveh objektov znaša malo več kot tri milijone evrov.
Tretjo stavbo bo zgradilo podjetje GES iz Celja, ki je od občine
odkupilo tako zemljišče kot vso potrebno gradbeno dokumen-
tacijo. Iz šmarske občine so sporočili, da bodo ta stanovanja
namenjena prodaji. Ko so poizvedovali o zanimanju za najem
stanovanj, so zaznali tudi zanimanje za njihov nakup. Gradnja
vseh treh stavb bo predvidoma končana spomladi 2023.
TS
Oskrbovana stanovanja so namenjena starejšim, ki ne
morejo več v celoti skrbeti zase, lahko pa ob pomoči stro-
kovnega osebja še vedno živijo razmeroma samostojno.
36
OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA
Št. 40, 7. oktober 2021
Po Celju s priljubljeno turistično vodnico in lastnico agencije UI Uršo Sreš
Turizem jo je ujel v svojo
mrežo in jo drži še danes
Epidemija je na glavo postavila marsikateri del našega življenja.
Še posebej so to občutili tisti, ki so kakorkoli povezani s turizmom.
Med njimi je zagotovo Celjanka Urša Sreš. Priljubljena turistična
vodnica, ki je že pred leti ustanovila svojo turistično agencijo UI,
je z začetkom »korone« le nemočno opazovala, kako iz dneva
v dan njene stranke odpovedujejo rezervirana potovanja.
A ker pri delu, ki ga opravlja, nadvse uživa, ni sedela
križem rok. Če je bila pred tem v prvi vrsti usmer-
jana v potovanja po Evropi, je po novem našla pri-
ložnosti v lokalnem okolju. S pomočjo Slovenske
turistične organizacije, ki je zagotovila denar za
brezplačna vodenja, se je posvetila vodenju po
Celju in naletela na zelo dober odziv. Zadnja no-
vost je praznovanje rojstnega dne na celjskem
Starem gradu, kjer se s slavljencem in povabljen-
ci s časovnim strojem poda v daljno preteklost.
ŠPELA OŽIR
»Leta 2020 sem ustvarila pet od-
stotkov prometa preteklega leta.
Številke same po sebi vse povedo.
Na eni strani sem neskončno hva-
ležna, da sem bila lahko v nastalih
razmerah doma z družino, na drugi
strani mi je bilo kot la-
stnici turistične agencije
in vodnici, ker sem bila
pred tem veliko na poti,
zelo težko,«
pojasni

Urša Sreš, ki ni dolgo sedela križem
rok. Čas, ko je turistični vrvež pov-
sem ugasnil, je najprej izkoristila
za izobraževanje. Povezala
se je s preostalimi tu-
rističnimi vodniki,
s katerimi je za-
čela voditi na
daljavo,
kar jim
je bilo
prej,
kot
pravi,
špan-
ska vas.

»Turizem je izrazito sezonska
panoga. Pozimi pripravljamo
programe, spomladi in jeseni smo
veliko na poti, medtem ko imamo
poleti malo časa za oddih. V času
epidemije je povsem drugače, ker
je glavnina potovanj poleti, v
času sproščenih ukrepov.«
»V prvi vrsti je šlo za promocijske
videe, ki nam sicer fi nančno niso
nič prinesli, a smo z njimi ljudi
želeli opozoriti, da smo še vedno
prisotni.«
Ste za vodenje po Celju?
Nasproti jim je šla Slovenska tu-
ristična organizacija, ki jim je tako
lani kot letos zagotovila denar za
brezplačna vodenja po lokalnem
okolju in širše. Urša, ki zadnja leta
živi v središču Celja, se je v tem ta-
koj našla. Tako kot še nekaj celjskih
vodnikov se je poglobila v knežje
mesto in pripravila različne spreho-
de po njem ter njegovi okolici.
Programe je najprej razpo-
slala skupinam, s katerimi
je že prej sodelovala, in
naletela na zelo dober
odziv. Samo letošnjo
sezono je s skoraj se-
demsto potniki opra-
vila petinštirideset
vodenih sprehodov.
»Skupine so bile
zelo različne, od
družin in upoko-
jencev do šolskih
»Bistvo vseh potovanj,
ne glede na to, ali so to
po bližnji okolici ali kje
dlje, je, da se imamo
lepo.«
skupin. Največkrat sem si v njihovi
družbi ogledala mestno središče,
Stari grad in Drevesno hišo v me-
stnem gozdu. Obiskovalci so bili
zelo navdušeni tudi nad Almino
potjo, ki sem se ji začela bolj po-
svečati letos,« pravi priznana turi-
stična vodnica, ki se povezuje tudi
z Zavodom Celeia Celje. Še povsem
svež skupni produkt je Praznuj na
Starem gradu Celje, kjer z otroki,
starimi od pet do dvanajst let, za-
vrti časovni stroj več kot šeststo let
nazaj, v čas, ko je bil Friderik star
ravno toliko kot ti otroci. »Praznova-
nje izgleda tako, da v gradu skupaj
iščemo skriti zaklad, obenem spo-
znavamo tamkajšnjo zgodovino in
se pri tem zabavamo.«
Po diplomi takoj v
Brazilijo
Urša Sreš se je s turizmom prvič
srečala v turističnem krožku, ki ga
je obiskovala v osnovni šoli na Do-
brni. Kasneje o turističnih vodah
ni veliko razmišljala. Po gimnaziji
se je vpisala na študij ekonomije,
kjer je bila zelo dejavna v Študent-
ski organizaciji AIESEC, ki združuje
študente ekonomije z vsega sveta.
Pripravljali so različne dogodke, go-
stili tuje študente, ki so jim v naših
podjetjih poiskali nekajtedensko ali
nekajmesečno prakso. »Po študiju
sem bila na vrsti sama, da se od-
pravim na prakso. Teden po tem,
ko sem diplomirala, sem sedla na
letalo in odletela v Brazilijo, kjer
sem kmalu po spletu okoliščin našla
delo v turistični agenciji, katere la-
stnica je bila Slovenka. Pol leta sem
delala tam in nato še nekaj mesecev
potovala naokrog,« se spominja so-
govornica, ki je morala, še preden
je odpotovala v Brazilijo, zaslužiti
za letalsko karto. »Vsem agencijam
v naši regiji sem poslala prošnjo za

Teden po tem, ko je končala študij, je sedla
na letalo in odletela v Brazilijo, kjer je kmalu
po spletu okoliščin našla delo v turistični
agenciji, katere lastnica je bila Slovenka. Ko je
po približno letu prišla domov, jo je njena prva
»resna« služba čakala v takratni agenciji
Dober dan, današnji Ojli.

Slovenska turistična organizacija je lani in letos zagotovila denar za brezplačna vode-
nja po lokalnem okolju. Urša se je v tem takoj našla. Samo letos je po knežjem mestu
popeljala skoraj sedemsto obiskovalcev. Zelo navdušeni so bili nad Almino potjo, ki je
Poseben poudarek pri vodenju namenja učenju na poti, od katerega zaradi pristnega doživetja odnesemo največ. (Foto: osebni arhiv) postala pravi »hit«.
Št. 40, 7. oktober 2021
OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA
37
počitniško delo. Odgovoril mi je le
takratni Dober dan, današnja Ojla,
kjer sem našla delo med poletjem,
s čimer sem privarčevala denar, da
sem lahko odletela v Južno Ame-
riko in se nato vrnila v omenjeno
agencijo, kjer me je čakala prva
›resna‹ služba.« Ker je šlo za majh-
no turistično podjetje, v katerem je
vsak moral delati vse, se je ogromno
naučila, čeprav takrat licence za vo-
denje turističnih skupin še ni imela.
»Napočilo je leto 2000, ko je veliko
skupin odpotovalo v Dubrovnik. Lo-
gično je bilo – če bom šla v to prilju-
bljeno hrvaško mesto, bom vodila
Od leta 2004 vodi turistično agencijo UI. Danes se ukvarja v prvi vrsti z organizacijo in
izvedbo potovanj za zaključene skupine, tudi šolske. (Foto: osebni arhiv)
katerega od avtobusov. In tako se
je začelo.« Najprej je pridobila li-
cenco za spremljevalko, nato še za
turistično vodnico. Ker ji je bilo to
delo pisano na kožo, se je odločila,
da se mu bo povsem posvetila. S
prijateljico sta leta 2004 ustanovili
agencijo in po letu zaradi različnih
želja odšli vsaka svojo pot. Urša je
ostala v agenciji, ki jo vodi od leta
2005. »Takrat sem imela v glavi, da
jo, če ne bo šlo, še vedno lahko za-
prem. Nekega velikega finančnega
kapitala namreč nisem potrebovala
Največji vložek je bilo znanje, ki ga
nam nihče ne more vzeti.«
Z lastno turistično
agencijo
Kot kaže, je bila takratna odloči-
tev pravilna. Danes se ukvarja v prvi
vrsti z organizacijo in izvedbo poto-
vanj za zaključene skupine, tudi šol-
ske. »Program prilagodim vsakemu
naročniku, zato nimam niti dveh
programov enakih. Skupine so se
začele vračati. Z nekaterimi sodelu-
jem že petnajst let, kar pomeni, da
so zadovoljne. Veseli me, da se jih je
letos poleti kar nekaj preusmerilo iz
tujine v Slovenijo,« pravi in doda, da
je bilo pred epidemijo največ izletov
v okoliške dežele, kot so balkanske
»Turistična panoga me
je ujela v svojo mrežo in
me drži še danes, kot se
rada pošalim.«
države, Italija, Avstrija, Nemčija in
podobno. Tako kot na drugih podro-
čjih lahko tudi na turističnem opa-
zimo določene smernice. »Skoraj
vsako leto je v ospredju kaj druge-
ga. Eno leto smo hodili skoraj samo
v Italijo, spet naslednje na Poljsko
in Slovaško, nekaj časa je bil zelo
priljubljen Balkan, potem spet ne
več, zdaj je spet nekoliko bolj …«
pripoveduje vodnica, ki med zares
hvaležnimi turami izpostavlja Do-
lomite, kjer so ob lepem vremenu
pika na i prečudoviti razgledi.
Delo vodnice je seveda zelo stre-
sno, na poti lahko gre namreč narobe
marsikatera stvar, a na srečo se ji z
večjimi težavami do zdaj ni bilo tre-
ba ubadati. Zagotovo tudi zato, ker
skupin nikoli ne vodi na pamet, tem-
več poti skrbno načrtuje na terenu,
kamor se odpravi z družino in tako
združi prijetno s koristnim. »Na av-
tobusu se rada pošalim, da naj mi
prosim potniki ne pokvarijo mojega
povprečja, saj se na mojih izletih ni
izgubil še nihče. Trudim se dajati
čim bolj jasna navodila. Nikoli ne
rečem, da se dobimo pri belem avto-
busu, ker je takšnih zagotovo deset.
Kjer se razidemo, se tudi dobimo,« v
smehu ob koncu še doda Sreševa, ki
kljub temu, da se je našla v lokalnem
vodenju, nestrpno pričakuje čas, ko
se bodo vrnila potovanja, kot smo
jih poznali nekoč. »Zagotovo se bo
to zgodilo prej ali slej. Ljudje ima-
jo veliko željo, da bi šli naokrog, a
povsem enako, kot je bilo pred epi-
demijo, najverjetneje ne bo več. Če
se bodo razmere v turizmu leta 2024
vrnile na raven iz leta 2019, bomo
lahko zelo zadovoljni.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
Povsem novo je praznovanje rojstnega dne na Starem gradu Celje. Starši otroke, stare pet do dvanajst let, pustijo pred vhodom, od koder nato z
Uršo zavrtijo časovni stroj in v dveh urah na zabaven način spoznajo zgodovino gradu. Pot po njem vodi kot lov na skriti zaklad. (Foto: Darja Grdina)
Turistična vodnica in lastnica agencije UI Urša
Sreš prihaja iz Nove Cerkve, medtem ko zadnja
leta z družino živi v Celju. Že kot majhno deklico
so jo privlačili oddaljeni kraji in ljudje.
38
PORTRET
Št. 40, 7. oktober 2021
Novinarka, publicistka in popotnica Anja Kovačič o prvi knjigi Ujeta v svobodi
Kljub lepotam sveta se
najbolje počuti v Celju
»Ujeta v svobodi je nežna žen-
ska različica Zaplotnikove osmi-
šljenosti poti in brezciljnosti cilja.
Liričen potopis in igriva samoiz-
poved z nastavki bildungsroma-
na. Knjiga za na pot. Dobesedno.«
(Boštjan Videmšek o prvi knjigi
Anje Kovačič)
jo, ki je sicer izredno draga, in delati
v tujini. Za potovanje sem torej na-
Ujeta v svobodi je izpoved Celjanke, ki zaradi ukinjenih letov
ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih
otokih. Sama se znajde v tropskem raju, med neznanimi ljudmi
in njihovimi običaji. Prepuščena je svoji iznajdljivosti. Z izostre-
nim pogledom in veščim peresom novinarke v knjigi s potopisno
natančnostjo bralce popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih,
Fidžiju, Salomonovih otokih. A njena pot ni le fi zično potovanje
od točke a do točke b, je tudi precej pomembnejše potovanje do
globine svojega jaza.
BARBARA GRADIČ OSET

šla tri dobre izgovore: raziskovanje,
delo in jasne odgovore.«
Srečali sva se verjetno na edini
dan v septembru, ko je močno deže-
valo oziroma je bil približek poletni
nevihti. Veter, grmenje, bliskanje,
naliv ter na koncu še ohladitev. Po-
potnica Anja Kovačič se je ob tem
spomnila peklenskega doživetja
na Salomonovih otokih. »To ni niti
približek tega, kar se je zgodilo na
Salomonovih otokih, ko sem tropski
ciklon doživela prvič in upam, da
zadnjič. Vesela sem današnjega dež-
ja, takrat pa sem se počutila kot naj-
manjši človek na svetu. Nisem bila
vajena takšnih vremenskih pojavov,
zato nisem vedela, kaj bo vihar pri-
nesel. Šla sem na cesto in se pri-
družila domačinom, ki so povsem
mirno uživali v družbi, klepetali in
skupaj kuhali večerjo. Oni so vajeni
takšnih neurij. To je bila najhujša
nju bratu in sestri, vidno opažam,
da se pomirjam. Zakaj bi bila živčna,
panična in prestrašena, če pa je eno-
stavneje, da sprejmem, kar nam je
narava pripravila. Do mene pristopi
starejši moški. Njegova angleščina
je odlična. Povem mu, da jih obču-
dujem. Njihovo mirnost, spokojnost
in moč, ki jo izžarevajo v tem zame
najtežjem trenutku v
življenju. On
mi je od-
govoril,
da če
se
Ko vse postane jasno
Za odgovor na vprašanje, ali je
Anja dobila odgovore na svoja vpra-
šanja, morate prebrati potopisni ro-
man Ujeta v svobodi, ki bo konec
meseca prišel iz tiskarne, naroči-
te ga lahko že v predprodaji. »Od
nekdaj sem vedela, da bom enkrat
napisala knjigo. Vsaj eno. Na Salo-
monovih otokih je postalo dokonč-
»Moje najljubše mesto
v Sloveniji je Celje,
najlepše je Piran. A
posebno mesto imajo
morje in hribi. Hribi mi
dajejo svobodo, morje
me pomirja. Vse to
dobim v Sloveniji.«
»Najbolj domače sem se
počutila na Tasmaniji.
Če bi se morala preseliti
kam drugam, bi se
zagotovo tja. Mogoče
zato, ker ima največ
podobnosti s Slovenijo,
a ponuja še veliko
neraziskanih divjih
kotičkov.«
noč v mojem življenju. Ne-
gotovost je bila grozna,
nisem vedela, kako
dolgo bo trajalo in
kaj bo sledilo. Pre-
den sem zapustila
hišo, sem napolni-
la nahrbtnik z naj-
pomembnejšimi
stvarmi in prvič
pomislila, da je to
Foto: Andraž Purg – GrupA
narava odloči, da jim vzame domove, je
že prav tako. Ona in Bog že vesta. Verja-
mejo, da mora tako biti.«
Domorodce daleč od ponorelega
zahodnega sveta še vedno vodi-
jo naravni zakoni, verjamejo
v urejenost sveta, takšnega,
kot mora biti. Tam na pre-
prosta vprašanja vedno
dobijo jasne odgovore.
Prav te je potrebovala
tudi Anja. »Na pot
konec potovanja in
morda celo mojega
življenja.«
Na spletnem blo-
gu Blue Eyes Disco-
ver, ki ga je pisala
med potovanjem,
je tisto negotovo
noč zaključila s pre-
cej bolj pomirjenim
tonom: »Ko opazu-
jem domačine in
vmes klepetam in
poročam o dogaja-

sem enostavno
morala. Želela
sem odgovore
od stare naj-
stniške ljube-
zni. Prav tako
sem želela pre-
potovati Avstrali-
no, da bom napisala zgodbo, ki bo
opogumila ljudi, da se bodo podali
na vabljivo pot samospoznavanja.
Čas epidemije mi je pomagal dojeti,
kako smo se morali vsi ustaviti, da
smo lahko slišali sebe, kaj res potre-
bujemo in česa ne. Da ne potrebu-
jemo veliko, ker je vse najpomemb-
nejše v nas. V neznanem mehurčku,
v ujetosti neznanega sveta s precej
čistejšimi svobodnimi mislimi sem
lahko jasneje videla, kakšni ljudje
me obkrožajo tako v novem svetu
kot v domačem okolju.«
Anja je izjemno odprta, radove-
dna oseba, ki ne raziskuje le kra-
jev, kjer potuje, temveč s pomočjo
zgodb ljudi, ki jih na poti srečuje,
spoznava marsikaj o sebi. »Zanimi-
vo je, da na poti spoznavam precej
starejše ljudi. V njih je toliko ža-
rečega, polnega življenja, polni so
navdiha, ljubezni, bruhajo energijo.
Imajo veliko več energije v sebi kot
moji vrstniki. Z njihovo pomočjo
sem odkrila marsikateri navdih.«
Pri prvih knjigah se pogosto zgodi,
da uredniki črtajo odvečno vsebino,
a pri Anjini jo je bilo treba še dodati.
Tako je, ko po svetu hodiš z odprtimi
očmi in se zanimive zgodbe pišejo
kar same. »To niso le popotniške
zgodbe, temveč zgodbe, ki sprožijo
tudi razmišljanje o nas, o naših po-
teh, življenjskih odločitvah.«
Novinar in publicist Boštjan Vi-
demšek, njen dober prijatelj, jo je
že med potovanjem spodbujal, naj
»Mesece sem čaka-
la, da sem končno vi-
dela obris Avstralije. Tisto
divjino, o kateri sem sanjala
več let. Dolge ravne ceste in
puste ravnine, poraščene s pu-
ščavskim grmičevjem. Živo rdeč
pesek, ki ga krasijo ravnokar izra-
sli listi evkaliptusovih dreves. Neverje-
tni kontrasti, ki se igrajo z modrim nebom
in belimi oblaki. Visoki vrtinci belega peska
daleč v daljavi. Divje živali. Veter, ki spretno
meče pesek v oči. To je Avstralija, kakršno
sem si predstavljala.« (Odlomek iz knjige
Ujeta v svobodi)
»Želim, da knjigo preberejo tisti, ki
želijo stopiti na pot preoblikovanja,
ki želijo narediti nekaj več iz sebe in
potrebujejo pogum za prvi korak. Tisti,
ki potrebujejo oporo in želijo biti slišani
razumljeni in sprejeti. Knjiga naj bo v
spodbudo vsem, da se bomo zavedali,
da lahko dosežemo sanje. Da ima vse
svoj smisel in namen.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
»Na Fidžiju, Salomonovih otokih, pri aboridžinih sem
spoznala, da ne potrebujejo veliko, ker ne vedo, da več obstaja.
Ko sem recimo prišla kot utrujena popotnica v majhno fi džijsko
vas, sem doživela sprejem kot kraljica. Domačini so me oblegali,
pozdravljali z darili. Ta ljudstva so mi dala veliko več kot družba,
v kateri živim. Ti prijazni, skromni, topli, prijetni in sočutni
ljudje so me naučili, kaj pomeni toplina. Koliko pomeni čas,
ki ga posvetimo drug drugemu. Ni pomembna dolžina tega
trenutka. Pomembno je, da smo tam. Navzoči. Tisti trenu-
tek. Da damo tisto, kar lahko. Ljubezen. Iskreno toplino.
In svoj čas.«
Št. 40, 7. oktober 2021
PORTRET
39
popotniška razmišljanja razširi v
knjigo. Ko se je vrnila v Slovenijo, ji
je kot urednik pomagal spomine in
zgodbe oblikovati v smiselno celoto.
Posebna energija
Uluruja ujeta na
naslovnici
Naslovnica knjige Ujeta v svobo-
di ima močno sporočilo, enako tudi
vsa Anjina doživetja s poti. »Ilustri-
rana naslovnica je plod idej moje
dobre prijateljice, nekdanje sodelav-
ke iz Portoroža. Ves čas potovanja
sva bili v stikih. Naslovnica teme-
lji na slikah, ki sem ji jih pošiljala
iz Avstralije. Ilustracija upodablja
sončni vhod in zahod, ki sem ju
nekajkrat mistično doživela v oko-
lici svete gore Uluru. Tam vlada res
posebna energija.«
Knjiga se konča na domačih tleh z
novimi spoznanji. Po sedemnajstih
mesecih lahko Anja končno reče,
da je začela dihati s polnimi pljuči.
»Ko sem prišla domov, sem nespa-
metno mislila, da se je vse spreme-
nilo, tako kot sem se jaz. A se ni.
Ljudje so ostali enaki. In takrat se
je moje preoblikovanje šele dobro
začelo. Najprej sem morala v sta-
rem domačem okolju sprejeti sebe
takšno, kakršna sem, nato še ljudi
okoli sebe. Vključno s svojimi in z
njihovimi slabimi lastnostmi. In ta
pot sprejemanja je bila kar težka.«
Podobnost tržnice v
Honiari s tržnico v Celju
Med potjo Anja ni imela poseb-
nega domotožja. Ves čas je vedela,
da je to pot, ki jo je izbrala, in da ne
bo klecnila ob majhnih spominih na
domače kraje. »Res sem na začetku,
prvih nekaj dni mislila, ali mi je res
bilo tega treba in zakaj moram na
drugem koncu sveta začenjati od
začetka. Pogosto se mi je dogajalo,
da sem ob obisku določenih krajev
v njih videla podobnosti, ki so me
vrnile domov. Ob obisku tržnice na
Salomonih otokih sem se spomnila
celjske tržnice, v vinorodnem okoli-
šu Melbourna sem se spomnila trga-
tve pri starih starših na Bizeljskem.«
Knjiga je potopisni roman, vse
v njej je resnično. »Je potovanje
po svetu in potovanje vase. Je za-
ključek celotnega potovanja, brez
nje marsičesa ne bi dojela. Ko
sem doma brskala po spominih in
prebirala doživetja s potovanja po
neznanem svetu, sem uvidela, kje
vse se v meni skrivajo spremembe.
Lahko rečem, da brez knjige ne bi
bila, kar sem.«
Foto: osebni arhiv
40
NA VODI
Št. 40, 7. oktober 2021
V finalu sta bila prva favorita v kajakaškem slalomu Celjan Martin Srabotnik …
… in eden najboljših kajakašev na svetu v svojem časovnem obdobju Peter Kauzer, ki je v svojem petem poskusu
vendarle osvojil Špico.
Državno prvenstvo za kajakaše v slalomu na divjih vodah v Celju
»Končno« na Špici zmagal
Kauzer, Celjana drugi in tretji
Na celjski Špici je bilo državno kajakaško prven-
stvo v slalomu na divjih vodah. Končno je v Celju
zmagal Peter Kauzer, toda moštveno so bili najboljši
Celjani. Na zadnjem dejanju kajakaške sezone so se
poleg Kauzerja naslovov državnih prvakov veselili še
Urša Kragelj, Alja Kozorog in Benjamin Savšek. Med
moštvi je slavilo celjsko z Martinom Srabotnikom,
Lanom Tomincem in Janom Ločnikarjem.
DEAN ŠUSTER
Voda še zdaleč ni bila divja,
toda čas je pokazal, da se naši
najboljši kajakaši in kajaka-
šice radi vračajo v Celje na
tekme državnega prvenstva.
Medalje so podeljevali (z leve) Dušan Konda, Mile Čepin, Uroš Šerbec in
Tone Tiselj, ki manjka na fotografiji.
Zlati člani in
mladinci
Med posamezniki sta se
za Kauzerjem uvrstila Jan
Ločnikar, letos bronast na
mladinskem SP v Tacnu in
mladinskem EP v Solkanu,
in Martin Srabotnik, ki je bil
med kandidati za nastop na
olimpijskih igrah. Po sončni,
imenitni prvi soboti v okto-
bru je bil predsednik KKK
Nivo Celje Dušan Konda
upravičeno nasmejan: »Že
pridobitev zaupanja zveze
za organizacijo članskega in
mladinskega prvenstva hkrati
je podvig. Kot vselej smo se
potrudili in tekmo izpeljali
na visoki ravni. Pomerili so
se vsi naši najboljši tekmo-
valci in tekmovalke. Bilo je
tudi nekaj gostov iz tujine.
Vsega skupaj jih je bilo 120.«
Med člani v kajaku je zlata
moštvena medalja ostala
doma, med posamezniki to-
krat ne. »Morda bi bilo že
preveč, če bi tudi posamično
zmagal naš tekmovalec. Peru
(Kauzerju, op. p.) je končno
uspelo zmagati v Celju. Sam
pri sebi sem stiskal pesti zanj.
Prijetno je presenetil 18-letni
Jan Ločnikar z drugim me-
stom, zmagal je v konkurenci
mladincev in mlajših članov.
Martin Srabotnik, ki je že po-
stal državni prvak v Celju, je
naredil veliko napako nedaleč
od cilja. Martin, Jan in Lan
so z več kot osemsekundno
prednostjo slavili v moštve-
ni vožnji. Imamo vrhunsko
ekipo, v ozadju se pojavljajo
novi obetavni obrazi,« zago-
tavlja Konda. Lan Tominc je
bil peti, Matjaž Mavrič deveti,
Aljaž Marolt (vsi Nivo Celje)
dvanajsti. Zala Zanoškar je
bila blizu najboljšim člani-
cam. Imela je smolo, saj ji
je val dvignil vrh čolna, ki je
zadel v vratca. Pristala je na
šestem mestu. Med kanuisti
je bil Urh Turnšek osmi. Mal-
ce v senci članskih bojev je
ostala zlata medalja mladin-
cev Nivoja – Jana Ločnikar-
ja, Matjaža Mavriča in Aljaž
Marolta.
Čepin, Tiselj,
Šerbec …
Na celjsko Špico prihajajo
številni vrhunski športniki
in trenerji, ki so Kondi po-
magali pri podelitvi odličij:
»Ponosen sem, da je bil ob
meni moj nekdanji športni
učitelj in razrednik v srednji
šoli Mile Čepin. Medalje sta
najboljšim podeljevala tudi
rokometni legendi Tone Ti-
selj in Uroš Šerbec. Na odru
za zmagovalce sta bila levo in
desno od odličnega Kauzer-
ja naša mladeniča. V Marti-
na še vedno verjamem, star
je 25 let in enkrat se mu bo
zagotovo odprlo. Brez dvoma
je vrhunski kajakaš. Je hud
Jan Ločnikar je nenadejano državni podprvak med člani. (Foto: EU)
garač, tehnično podkovan, a
se bo moral malo bolj zbrati
med vožnjo. Prepričan sem,
da bosta Lan in Jan kmalu
stopila na oder za zmagoval-
ce na veliki mednarodni tek-
mi za mlajše člane. Obenem
se nadejam, da bomo skovali
člansko medaljo na velikem
tekmovanju.« Bo umetna
proga ob Špici ali kje drugje?
»Čez nekaj let naj bi dobili
umetno progo, ne ob Špici,
ampak malo višje proti toku
Savinje, ob območju nekda-
nje vrtnarije. Tako je oblju-
bil celjski župan. Strošek je
visok, zato ni mogoče proge
zgraditi čez noč.«
Foto: SHERPA
Benjamin Savšek se je letos poleg zlate olimpijske kolajne veselil tudi zmage na Špici.
Zala Zanoškar je bila tretja med mlajšimi članicami.
Št. 40, 7. oktober 2021
BUČE VELIKANKE
41
V Mozirskem gaju postavili nov rekord
Ko je ena težja in lepša od druge
Buče so v teh dneh popolnoma zasenčile cvetje in
zelenje Mozirskega gaja. V njem je na ogled tradicio-
nalna razstava najrazličnejših buč, od podolgovatih,
zavitih, debelih, raznobarvnih … Med njimi imajo
posebno mesto največje, in sicer buče velikanke. Or-
jakinje, med katerimi najtežja tehta več kot 700 kilo-
gramov, si je mogoče ogledati še do konca tega tedna.
ŠPELA OŽIR
Vreme je pri pridelavi buč le-
tos precej nagajalo. Pridelovalci
so zato v Mozirski gaj pripeljali
le deset buč velikank, a so kljub
temu dosegli nov rekord naj-
težje tekmovalke do zdaj. S kar
719 kilogrami je to letos postala
velikanka, ki jo je Janko Lovše
v Mozirje pripeljal iz okolice
Trebnjega. Da očitno res nekaj
dela prav, kaže tudi njegova
po tem, da zna dobro skrbeti za orjakinje. Vsako leto namreč na tekmovanju sodijo med
najtežje.
Že pri vhodu v gaj obiskovalce pozdravijo
jesenske gostiteljice – buče.
letošnja najtežja lubenica, ki
je tehtala 47 kilogramov. Kot
nam je zaupal, niso pomemb-
ni samo dobro seme, zemlje,
voda in gnojila, temveč je treba
bučo negovati in pri tem imeti
veliko potrpljenja. In ko zraste,
je treba biti še posebej previden
pri njenem prevozu, saj pred-
stavlja pravi logistični zalogaj.
Še večjega predstavljata s po-
Najtežja buča – težka 719 kilogramov – je letos zrasla na vrtu Janka Lovšeta, ki je znan
močjo viličarja nakladanje in
razkladanje.
Najlepšo izbrali
obiskovalci
Brez tehtnic in metrov so se
med komisijo pomešali obi-
skoval-
ci, ki so za najlepšo orjakinjo
izbrali drugo najtežjo bučo.
To je bila s 541 kilogrami buča
Erika Rinka Permeta iz okoli-
ce Litije, ki je očitno letos imel
veliko več sreče kot lani, ko se
tekmovanja ni mogel udeležiti,
ker mu je njegova »prijateljica«
počila. Kot recept, da zraste
tako velika in predvsem lepa
buča, poleg Jankovih napot-
kov izpostavlja, da nikakor
ne škodi, če jo kdaj pobo-
žamo. In kako dolga je bila
Brez tehtnic in metrov so se med komisijo pomešali tudi obi-
najdaljša buča? Letos je merila
kar dva metra, s čimer je svoj
rekord iz leta 2019 presegel
Zlatko Podgoršek iz okolice
Ptujske Gore.
Še nekaj dni
Kot pravijo organizatorji, je
tovrstno tekmovanje, ki je zelo
priljubljeno tudi v tujini, kamor
se zato pogosto odpravijo tudi
slovenski pridelovalci, popestri-
tev jesenskega dogajanja v Mo-
zirju, zaradi česar v park zavije


skovalci, ki so za najlepšo bučo izbrali drugo najtežjo. To je
bila s 541 kilogrami buča Erika Rinka Permeta iz okolice Litije.
kakšen obiskovalec več. Veliko
je seveda odvisno od vremena.
Od konca tega tedna bo gaj za
nekaj časa zaprl vrata. Vrtnarji
bodo v tem času odstranili sa-
dike in čebulice ter poskrbeli
za zemljo. Konec oktobra bodo
začeli nameščati božično-novo-
letno okrasje in lučke, s čimer
bodo imeli delo približno me-
sec dni. Mozirski gaj bo, kot je
v navadi že zadnjih nekaj let,
vrata nato odprl decembra v
času Božične bajke.
42
PODLISTEK
Št. 40, 7. oktober 2021
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.
Začetek gradnje Južne železnice (5)
Slovesno v Celju
Progo med Celjem in Lju-
bljano so uradno odprli 16.
septembra 1849. Slavje se
je začelo na praznično okra-
Inženir Carl Ghega (1802–1860), glavni projektant in vodja gradnje Južne
železnice. Na slovesnosti v Ljubljani je prejel odlikovanje železne krone,
avstrijska narodna banka ga je leta 1967 počastila z bankovcem za 20
šilingov. Vir: Wikipedia.
šenem celjskem kolodvoru.
Ob 10. uri dopoldne je loko-
motiva »Krain« iz Ljubljane
pripeljala vlak s približno
50 odličnimi gosti iz dežele
Kranjske z dvornim svetni-
Železniška postaja v Celju okrog leta 1846, ko je pripeljal prvi vlak. Vir: Železniški muzej Slovenskih železnic, slika Sepp Tezak.
kom grofom Hohenwartom
na čelu, ki so prišli v Celje
pozdravit cesarjevega name-
stnika in ga pospremit v Lju-
bljano. In kasneje: »Pet minut
po 12. uri so se iz Dunaja sem
pripeljali cesarjev namestnik
nadvojvoda Albreht s mini-
strom Bruckom, s dvornim
svetovavcem grofom Lamber-
gom ino s drugimi častniki.
Ko so nadvojvoda od gospode
tukej sprejeti bili ino so tudi
njih poklone sprejeli, so se v
pridvoru h pojedini vsedili s
ostalimi gospodi, pri kateri
so napivali zdravice njih ve-
ličanstvu cesarju, nadvojvodi
Albrehtu, slavnim austrian-
skim vojskovodjem maršalu
grofu Radecki ino banu ba-
ronu Jelačiču i. t. d. Ob 4. po
poldne so se nadvojvoda s
ostalimi gospodi zopet v vo-
zove podali, ino ob 1/4 na 5
jih je krasno okinčan hlapon
›Reichsverweser‹ naglo proti
Lublani odpeljal.«
Zmagoslavno v
Ljubljani
Vse postaje od Celja do
Ljubljane so bile okrašene s
cvetjem, slavoloki in z zasta-
vami. Nadvojvoda je na vseh
postajah izstopil in pregledal
častne straže narodne garde.
Ob 17. uri sta lokomotivi
»Laibach« in »Terglou« ob
grmenju topov in pozvanja-
nju vseh ljubljanskih zvo-
nov pripeljali vlak z gosti v
Ljubljano. Ob progi so stali
vsi pomembnejši posvetni
in duhovni veljaki na čelu z
deželnim glavarjem grofom
Welsersheimbom in ljubljan-
skim knezoškofom Wolfom.
Župan Guttman je pozdravil
nadvojvodo Albrehta in se
zahvalil cesarju za progo.
Nadvojvoda se je zahvalil za
dobrodošlico, odlikoval tiste,
ki so se še posebej izkazali
pri gradnji, in obljubil, da bo
besede vdanosti in zahvale
prenesel cesarju, »kterimu
je poterjena zvestoba Krajn-
ske dežele dobro znana, ki
je z Ljubljanskim mestam
vred žlahno kamnje v kroni
avstrijanski«. Po blagoslovu
obeh lokomotiv in postaje se
je rajanje preselilo v mesto.
Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič
Pokrajinski muzej Celje
Ob 135-letnici blagoslovitve cerkve Lurške Matere Božje v Ogečah
Knjižnica Laško hrani v
domoznanski zbirki raz-
glednico sv. Marjete pri
Rimskih Toplicah iz l. 1901
(poslana 1902), na kateri je
posebej izpostavljena tudi
cerkev v Lurdu. Razgledni-
ca je bila izdana na Dunaju
leta 1901.
Podružnična cerkev Lur-
ške Matere Božje spada v
župnijo sv. Marjete pri Rim-
skih Toplicah. Bila je prvo
svetišče na slovenskih tleh,
posvečeno Lurški Materi
Božji, ki jo krščanstvo časti v
spomin na prikazovanje Ma-
tere Božje pastirici Bernardki
v Lurdu v Franciji leta 1858.
Podružnična cerkev nad
Ogečami v Rimskih Toplicah,
znana kot Lurd nad Rimski-
mi Toplicami, je bila zgraje-
na v neoromanskem slogu v
letih 1885–86. V tistem času
je bil župnik v Šmarjeti Ed-
vard Janžek, goreč častilec
Lurške Matere Božje. Na
njegovo pobudo so verniki
na vrhu Korešnika nad Oge-
čami po načrtih stavbenika
Valentina Scagnettija zgradili
cerkev Lurške Matere Božje.
Župnik Janžek se je leta 1886
udeležil velikega avstrijske-
ga romanja v Lurd in tam
naprosil nekaj dragocenih
spominkov za novo cerkev
(npr. kamen iz votline).
Cerkev je leta 1899 poslikal
Jakob Brollo. Na glavnem
oltarju je prizor Marijinega
prikazovanja Bernardki, ob
straneh stojita sveta brata
Ciril in Metod. Takratni ma-
riborski škof Jakob Stepišnik
je cerkev blagoslovil 10. ok-
tobra 1886.
Lurška cerkev je kmalu po-
stala priljubljena božja pot
ljudi iz krajev ob Savinji in
okolice. Od začetka so vanjo
radi prihajali tudi ljudje iz
zdravilišča v Rimskih Topli-
cah, bila je tudi priljubljeno
svetišče za poroke.
Romarski shodi: na veli-
konočni in binkoštni pone-
deljek, 15. avgusta, 8. sep-
tembra in na rožnovensko
nedeljo.
Pripravil: Matej Jazbinšek,
Knjižnica Laško
Viri: - Franci Petrič: Slo-
venske božje poti, str. 280-
281; Petrič, F. Duša le pojdi
z nami, 1997, str. 78-81;
https://revija.ognjisce.si/iz-
-vsebine/priloga/17382-lurd-
-na-slovenskem; http://www.
zupnijalasko.si/smarjeta
ALBUM S CELJSKEGA
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski
pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. stol.
Št. 40, 7. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Sproščeno vzdušje po nastopu v antičnem amfiteatru
Celjski pevski zbor v Severni Makedoniji
Pevci Mešanega komorne-
ga pevskega zbora Celje smo
pod umetniškim vodstvom
Primoža Leskovca od 2. do
6. septembra sodelovali na
tradicionalnem kulturnem
festivalu Slovenija na Ohri-
du 2020. Festival je bil lani
zaradi pandemije odpove-
dan, letos so bili v make-
donskem organizacijskem
odboru glede njegove izved-
be bolj optimistični, tako da
so slovenske kulturne sku-
pine pričakovali z odprtimi
rokami.
Do zdaj je na tovrstnih
kulturnih festivalih v Ohridu
sodelovalo več kot tri tisoč
slovenskih udeležencev. Žal
je bila letos udeležba iz Slo-
venije zelo okrnjena. Kljub
temu nas organizator – Slo-
vensko-makedonsko društvo
Alpa-Alpina – v sodelovanju
s kulturnim centrom in z
Občino Ohrid ni razočaral.
In z gotovostjo lahko trdimo,
da tudi naš zbor ni razočaral
Ohrida. Sledili smo namreč
osnovnemu cilju festivala, da
s pesmijo in z druženjem v
čim boljši luči predstavimo
kulturo, navade in običaje
Slovenije ter delček našega
bogatega zborovskega kul-
turnega izročila.
Prvi dan po namestitvi v ho-
telu v središču mesta smo si
v družbi turističnega vodiča
ogledali zgodovinske zname-
nitosti Ohrida, ki ga zaradi
naravnih lepot in bogate zgo-
dovine pogosto imenujejo
tudi biser Balkana. Mimo-
grede, tam sta sv. Kliment in
sv. Naum osnovala tudi prvo
vseslovansko univerzo. Med
ogledom smo v antičnem am-
fiteatru iz časov Filipa II. Ma-
kedonskega za številne turiste
spontano izvedli prvi »mini
koncert« iz našega pestrega
zborovskega programa.
Tudi naslednji dan je bil v
vseh pogledih izjemen. Tu-
ristična ladja nas je mimo
znamenitega koliščarskega
muzeja na vodi, imenovane-
ga Zaliv kosti, popeljala do sv.
Nauma, enega najzanimivej-
ših ohridskih turističnih točk,
kjer smo med drugim obiskali
starodavni pravoslavni samo-
stan z dragocenim ikonosta-
som in v prečudoviti akustiki
cerkvene kapele seveda tudi
zapeli. Neprecenljiva izkušnja
tako za nas kot za turiste, ki
so zbrano prisluhnili pesmi.
V večernih urah naslednje-
ga dne je zbor nastopil kot
uvodni izvajalec na odprtem
odru Mednarodnega festi-
vala folklore in glasbe ter si
prislužil navdušen odziv do-
mačega občinstva in turistov.
Še posebej zato, ker koncerta
nismo zaključili brez zname-
nite makedonske pesmi »Bo-
len mi leži«. Nas so posebej
navdušile folklorne in pevske
izvedbe kulturnih skupin iz
Romunije, Bolgarije, Albanije
in Makedonije, vsekakor pa
tudi njihova izjemno slikovi-
ta in barvita oprava. Tudi naš
zbor je bil barvno poenoten
in prijeten na pogled v maji-
cah celjske modre barve, ki
nam jih je kot sponzor po-
darilo podjetje ETT Lighting.
Majice smo ponosno nosili
tudi na svečanem mimohodu
udeležencev festivala skozi
središče Ohrida. Predsednica
Irena Rehar je v imenu zbora
prevzela diplomo za udeležbo
na festivalu, kar je botrovalo
kasnejši sprostitvi v pristnem
prijateljskem druženju pev-
cev, plesalcev, turistov in do-
mačinov.
Predzadnji dan turistično-
-zborovskega srečanja smo
imeli še koncert po sveti
maši v katoliški cerkvi v
osrednjem delu Ohrida ter s
tem zaokrožili pestro zboro-
vsko turnejo.
Izpostavim naj presenetljivo
vestno in strogo zagotavljanje
ter preverjanje PCT-potrdil v
vseh gostinskih lokalih in tu-
rističnih stavbah, brez česar
vstop ni bil dovoljen. Organi-
zator nam je pred odhodom
domov omogočil tudi testira-
nje za vse necepljene.
Ob koncu iskrena hvala
Mestni občini Celje, ki je s
pomočjo javnega razpisa fi -
nančno podprla naš projekt.
Hvala tudi vodstvu zbora ter
vsem njegovim sponzorjem
partnerji: ZDRUŽENJE HMELJARJEV SLOVENIJE,
PETRE ŠOTORI-HALE, ZKŠT ŽALEC, OBČINA ŽALEC, PIVOVARNA LAŠKO, PUB SEDMICA

in ostalim podpornikom.
Organizacija takšne turneje
v tem zapletenem obdobju
vsekakor ni mačji kašelj,
zato smo z doživetim in s
prikazanim lahko izjemno
zadovoljni.
CD




44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 40, 7. oktober 2021
Na mladih bralcih
svet stoji
V četrtek, 9. septembra,
smo laški knjižničarji v Kul-
turnem centru Laško konča-
li že 7. poletno bralno akcijo
za mlade bralce, ki smo jo
poimenovali Poletni bralci
Knjižnice Laško. Med leto-
šnjimi poletnimi počitnicami
je bralno akcijo končalo kar
205 bralcev iz naših knjižnic
v Laškem, Radečah in Rim-
skih Toplicah.
Kdo so poletni bralci? To so
osnovnošolci, ki med poletni-
mi počitnicami berejo najmanj
30 dni 30 minut na dan in vsaj
5-krat obiščejo knjižnico, kjer
dobijo nalepke, s katerimi iz-
polnijo svoje bralne sezname.
Berejo lahko, kar želijo: knjige,
stripe, revije … S svojim podpi-
som starši oz. skrbniki mladih
bralcev potrjujejo, da so njiho-
vi otroci res brali.
Ponovno smo se razveseli-
li pozitivnega odziva – tako
bralcev, ki v akciji sodelujejo
že več let, kot tistih, ki so se
nam letos pridružili prvič.
Starši sodelujočih otrok našo
bralno akcijo sprejemajo kot
dobro motivacijo za pridobi-
vanje bralnih navad in odlično
popestritev počitniškega časa.
V zahvalo in za spodbudo za
njihov trud smo na zaključek
povabili dva izjemna gosta:
reperja Roka Trkaja in izvr-
stnega poznavalca mladinske
književnosti dr. Igorja Saksi-
do, ki sta s svojim nastopom
recitiranja poezije in z vedno
aktualnim repanjem navduši-
la prisotne bralce.
Bralce smo nagradili še z
nahrbtniki, ki so jih prejeli vsi
sodelujoči. Prisotni na zaključ-
ku so sodelovali tudi v nagra-
dnem žrebanju, na katerem
smo podelili knjižne nagrade
in glavno nagrado – družinsko
vstopnico za obisk Tehnoparka
Celje s priloženo enciklopedijo
poskusov.
Zahvaljujemo se donator-
jem, ki so naša prizadevanja
za dvig bralne kulture in bral-
no akcijo prijazno nagradili s
finančnimi prispevki – letos so
to bila podjetja Lekarna Cizej,
Monting SK, Gerčer, EEA Med-
ved, in M&M International.
Veseli nas, da so nam založbe
Avrora, Celjska Mohorjeva,
Epistola, Miš, Mladinska knji-
ga, Skrivnost in Zala darovale
kakovostna mladinska dela za
knjižne nagrade.
Ponosni in zadovoljni smo,
da so se mladi bralci našemu
povabilu za branje med po-
čitnicami ponovno odzvali v
tako velikem številu. Z bra-
njem krepimo duha, izboljša-
mo sposobnosti pomnjenja in
spodbujamo kritično mišlje-
nje. Upamo, da bo sodelujočim
branje (p)ostalo super bralna
navada – saj veste, na mladih
svet stoji – tudi bralni.
JERICA HORJAK
Foto: Jure Šantej
Premierno uprizorjen avtorski muzikal
V torek, 28. septembra, smo v Celjskem domu imeli zadovoljstvo
videti in slišati Čisto novi svet, prvi muzikal v večstoletni zgodovini
I. gimnazije v Celju, avtorsko delo naših zdaj že nekdanjih dijakov,
zlatega maturanta Svena Pungartnika Rauterja, in scenaristk Zarje
Nemec ter Tine Vorina.
Zaradi koronskih razmer je bila uprizoritev možna šele zdaj in še
to v žal omejenih okvirih. Na odru so igralsko, pevsko in tudi plesno
blesteli naši sedanji in nekateri zdaj tudi že nekdanji dijaki Martin
Mutec, Manja Vačovnik, Eva Ana Žmahar, Gal Šmajs, Neža Zevnik in
Ažbe Cekin. Dogajanje na odru so popestrili plesalke Neža Apšner,
Nika Polšak in Ema Šolar, a tudi statista Martin Cekin in Aljaž Polšak.
Spremljal jih je orkester, tudi sestavljen iz naših sedanjih in nekda-
njih dijakov (Anika Čemažar, flavta, Klemen Kodrun, klarinet, Troy
Fonda, saksofon, Tadej Drnovšek, trobenta, Grega Vinko, pozavna,
Sara Jezernik, Maša Krznar, Katarina Viher (violine), Ajda Drnovšek,
čelo, Luka Kolar, bobni, Domen Tisel, tolkala, Žana Košenina, bas
kitara, in Matic Petek, klavir), ki ga je suvereno vodil avtor Sven P.
Rauter, študent glasbe in prava, več kot očitno tudi izjemen glasbeni
in skladateljski talent.
Predstava je ob stoječih ovacijah izzvenela v nepozaben večer in
iskreno navdušenje nad sposobnostmi in talenti kar vseh po vrsti, ki
so tako zahtevno delo opravili zares vrhunsko. Pri postavitvi je ves
čas nadvse požrtvovalno pomagala s svojimi bogatimi izkušnjami in
znanjem Tanja Pečenko iz Ljubljane, v to nepozabno premiero pa
je bilo vpetih tudi kar nekaj zaposlenih na I. gimnaziji. Med njimi
je treba še posebej izpostaviti Tomaža Marčiča, prof., ki je poskrbel
za življenjsko povezavo med realizmom današnjosti in romantično
vznesenostjo ustvarjalcev. Organizacijsko je delo odlično izpeljala
Ana Lavbič, prof., mentorica dijaške skupnosti.
ANTON ŠEPETAVC, foto: Jože Petrak Zajc
Muckoma
pomagal s svojimi
prihranki
Ob številnih žalostnih in tragičnih zgodbah, ki jih pre-
biramo vsakodnevno in so pogosto posledica človeške hu-
dobije in brezsrčnosti, se občasno pojavijo svetli trenutki,
ki dajejo upanje. Še zlasti, če gre za pozitivne pobude in
dejanja mladih, ki so lahko marsikdaj za zgled odraslim.
Desetletni Maks Rednak iz Velenja je ljubitelj živali. Če-
tudi njegovo življenje ni postlano z rožicami, je dokazal,
da je dobrosrčen fant, ki mu ni težko del svojih prihrankov
odstopiti za pomoč živalim v stiski. Ganila ga je zgodba dveh
bolnih in poškodovanih muckov, eden je imel za nameček še
polno telo streliva, saj domnevajo, da je bil nekomu za živo
tarčo … Zato je nujno potreboval operacijo, saj ni mogel niti
jesti. Ob tem imata oba mucka še vrsto zdravstvenih težav.
Zanju so se najprej zavzeli v vojniškem Društvu za lepše
mačje življenje, nato sta skrb po operaciji in veterinarskih
posegih za oba muca prevzela Darja in Mario Baumgarten,
ki na svojem domu nad Novo Cerkvijo pomagata številnim
zavrženim živalim, ob tem sta tudi znana kot vzreditelja
želv. Poskrbela sta, da mucka okrevata v njunih skrbnih
rokah. Obema gre vsak dan bolje, za pokritje veterinarskih
stroškov pa bo treba zbrati kar nekaj denarja. Svoj delež je
prispeval tudi Maks. Kot je povedala njegova mama Jožica,
sama ni niti vedela, kaj namerava, a je ob njegovi odločitvi
lahko le ponosna in ganjena, tako kot so tudi številni drugi,
ki so spremljali zgodbo na družabnem omrežju. TC
Desetletni Maks Rednak je veliki ljubitelj živali in zato je poškodovanima
in bolnima muckoma pomagal s svojimi prihranki.
Št. 40, 7. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Prometno
in športno
dopoldne
Šport je zelo pomemben
in tega se v Sloveniji zave-
damo. To dokazuje tudi to,
da je 23. september državni
praznik, posvečen športu.
Na žalost ni dela prost dan,
kot bi si marsikdo želel, am-
pak ga vseeno lahko izko-
ristimo in smo športno de-
javni v največji možni meri.
To so nam v Osnovni šoli
Petrovče omogočili športni
pedagogi, ki so za nas na ta
dan pripravili prav poseben
športni dan. Ker je bil 3. te-
den v septembru tudi teden
mobilnosti, je bilo prvih
nekaj ur posvečenih tudi
prometu.
Zjutraj smo prišli v šolo ob
8. uri in odšli v svoje učilni-
ce, a nas je namesto prve ure
pouka pričakala malica. Ko
smo pojedli, so nam učitelji
predstavili dan in lotili smo
se dela. Šestošolci so ustvarili
različne družabne igre, zgod-
bice in pesmice, sedmošolci
so anketirali in intervjuvali
učence ter s tem pridobili raz-
lične informacije o prometu,
osmo- in devetošolci pa smo
izmerili čas, ki ga porabimo
za hojo ali kolesarjenje od šole
do znamenitosti v bližini. Na
podlagi pridobljenih podatkov
smo naredili plakate in kaži-
pote.
Ko smo končali, smo se
odpravili na šolsko parkiri-
šče, tekaško stezo in bližnje
igrišče. Tam smo spoznava-
li tek na zabaven način, saj
smo opravljali številne za-
bavne tekaške izzive, kot so
na primer poligon, štafeta,
tekaške igre (npr. lovljenje),
na koncu smo opravili še prav
posebno preizkušnjo, ki so jo
naši športni pedagogi poime-
novali Zmorem preteči. Ne-
katerim je uspelo teči deset



minut, drugi so kakšen krog
ali dva prehodili, ampak lahko
rečem, da smo se res vsi zelo
zabavali. Preizkušnja je bila
posebna, saj smo lahko izje-
moma uporabili tudi telefone
ali MP3-predvajalnike ter slu-
šalke, da smo poslušali glasbo,
ki nam je narekovala tempo.

Ko je bilo tekaškega dela ko-
nec, smo se vrnili v učilnice
in postavili razstavo nastalih
izdelkov.
Preživeli smo zabaven dan
in zagotovo je kdo vzljubil tek.
ULA BELTRAM, 9.b
OŠ Petrovče
Uspešni na balkanskem prvenstvu
Slovenski tekmovalci so osvojili ekipni pokal za skupno drugo mesto na balkanskem prvenstvu 2021 v planinski orientaciji. Med tekmovalci so bili tudi
predstavniki planinskih društev v regiji. (Foto: arhiv Gvida Španringa)
Slovenske ekipe so na bal-
kanskem prvenstvu v pla-
ninski orientaciji, ki je bilo
od 24. do 26. septembra na
planini Vučje nad Nikšićem
v Črni gori, dosegle eno prvo,
dve drugi in tretje mesto ter
ekipni pokal za skupno dru-
go mesto. V štirih starostnih
kategorijah so se pomerili
planinci iz Albanije, Črne
gore, Severne Makedonije,
Slovenije in Srbije. Naslov
balkanskih prvakov so ubra-
nili v PD Poljčane, od koder
prihajajo tudi dvojni podpr-
vaki, tretjega mesta so se ve-
selili v PD Zabukovica.
V planinski orientaciji se je
preizkusilo 27 ekip z več kot
sto tekmovalci. Na balkansko
prvenstvo se je uvrstilo sedem
slovenskih ekip, ki so se kvali-
ficirale na posebnih orientacij-
skih preizkušnjah lani na Med-
vedjem Brdu in letos na Krasu.
Tekmovanje, ki predstavlja
skupek znanj, izkušenj in
uporabe tehničnih naprav za
gibanje v naravi, še posebej v
gorskem svetu, je potekalo v
obliki ekipnega tekmovanja v
štirih starostnih skupinah: pio-
nirji (do 15 let), juniorji (do 18
let), seniorji (nad 18 let) in ve-
terani (nad 45 let). Tekmovalci
z zemljevidom in s kompasom
v rokah so se na planini Vučje
pomerili na dnevni in nočni
preizkušnji, obvladovanju raz-
vedanja na terenu so morali do-
dati še praktične naloge iz pla-
ninskih vozlov in prve pomoči
ter teoretično znanje planinskih
vsebin.
Naslov balkanskih prvakov
v planinski orientaciji so v ka-
tegoriji juniorjev že drugo leto
zapored slavili v PD Poljčane.
Drugo mesto so osvojili Srbi,
tretje slovenska ekipa iz PD Za-
bukovica, v kateri so tekmova-
li Blaž Čerenak, Jaka Križnik,
Julija Trobina, Eva Krušnik in
Luka Grmek.
Med pionirji Slovenci nismo
imeli predstavnikov, preostale
tri slovenske ekipe so se uvrstile
na četrto (PD Zabukovica med
veterani), peto (PD Slivnica pri
Celju med seniorji) in sedmo
mesto (Mladinska komisija PZS
med seniorji). V skupni razvr-
stitvi je zmagala Srbija pred
Slovenijo in Črno goro.
MO
Godalni orkester
ponovno pred
publiko
Godalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Ma-
tjaža Brežnika je v ponedeljek, 27. septembra, v okviru
vzgojno-izobraževalnega dela ponovno nastopil pred pu-
bliko v dvorani Narodnega doma.
Po uvodnem Vivaldijevem Larghettu sta se kot solistki z
Bachovim Koncertom za dve violini in godala v d-molu (BWV
1043) predstavili Katarina in Ana Viher, obe iz razreda Alenke
Firšt. Godalni orkester je ob recitaciji Neže Zevnik (besedilo
T. Vorina Če jaz hodim po vodi) izvedel dela našega bivšega
dijaka Matica Petka. V skrbno izbranem programu smo slišali
tudi Sibeliusov Andante festivo in Srebotnjakovo Rezijsko. Z
močnim aplavzom si je občinstvo priploskalo tudi dodatek.
ML
46
RAZVEDRILO
Št. 40, 7. oktober 2021
Njegov račun
Res je sladek. Kaj
pa je to?
Dekleti, to je za vaju od
fanta pri točilnem pultu.
Jesen je čas, ko veš, da je tam nekje
pasji kakec, a ne veš točno, kje.
Potruditi se morate za ve-
čjo sistematičnost v svojem
delovanju. Čakajo vas odlo-
čilne urice za poslovno po-
dročje, vaš vladar vas bo silil
k temu, da boste nenehno v
akciji in boste želeli iz vsega
skupaj potegniti tisto največ.
Vpliv retrogradnega Merkurja
močno vpliva tudi na ovna,
zato se bo preteklost vračala
z vso silo, treba bo preurediti
določene zadeve.
Pred vami je prelomno obdo-
bje, v katerem se bo marsikaj
spremenilo. Zadeve se bodo
premikale v želene smeri. Vse
do 18. oktobra, ko bo Merkur v
retrogradnem gibanju, ni pri-
poročljivo, da sprejemate od-
ločitve za nove poti. Do konca
oktobra bo Mars bival v vašem
znamenju, zato lahko priča-
kujete veliko oporo planetov
pri premagovanju večjih ovir.
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.

Izkoristite presežek energije
s tem, da se bolj osredotoči-
te na ljubezensko področje.
Imeli boste odlično priložnost
dokazati, da ste človek časti.
Pred vami je nepričakovana
pot, na kateri se lahko po-
javijo ovire, ki jih ne boste
pričakovali. Uspešni boste
pri urejanju in usklajevanju
nasprotij, saj boste popravljali
napake, ki ste jih naredili v
preteklosti.
Z odrezavim vedenjem si
lahko nakopljete samo ka-
kšnega sovražnika več, pa še v
slabo voljo lahko spravite sami
sebe. Zato se boste odločili, da
v prihodnje uporabljate diplo-
macijo. Rezultati se bodo po-
kazali kmalu, zato boste bolj
veseli in razbremenjeni skrbi
stopili naprej. Popoldanske
urice namenite lepši plati ži-
vljenja, poiščite tehnike, ki vas
bodo sproščale.



Kaj pomeni črni pramen
v blondinkinih laseh?
Kanček upanja …
Danes zjutraj stopim
na tehtnico.
Če vam je konec
meseca ostalo kaj
denarja, to pomeni,
da ste nekaj pozabili
plačati.
Na displeju se izpiše:
»Prosim, da stopate
na tehtnico posamično!«
Ena mi je napisala SMS: »Ko me
boš videl, ti bo srce ponorelo!«
Takoj sem jo blokiral. Zdravje je
na prvem mestu!



Držati se morate prvotnega
načrta, saj bo v nasprotnem
primeru vaša energija razprše-
na, vi pa brez pravega elana.
Pomoč, ki ste jo v preteklosti
tako zelo potrebovali, bo prišla
v tem času, zato lahko uspe-
šno razrešite neko zahtevno
zadevo, ki vam je vzela veli-
ko dragocenega časa in tudi
denarja. Odločali se boste za
pomembne poteze, ki so veza-
ne na čustveno področje.
Oseba, ki se vam bo sku-
šala približati, ima neke
posebne odlike in zasanjano
boste gledali v nov dan. Vaša
koncentracija bo zaradi tega
malo motena. Nikar se ne od-
ločajte v tem času za kakšne
nove postavitve, počakati mo-
rate, da vpliv retrogradnega
Merkurja mine. Vaša presoja
ni na najvišji ravni, v določe-
nih situacijah lahko reagirate
preveč čustveno.
Nikar si na svoja ramena ne
nalagajte še dodatnega breme-
na, saj potrebujete trenutek ali
dva, da zadihate. Nihče ne
zmore biti bitke na dveh boj-
nih poljih. To seveda ne velja
samo za poslovno področje,
ampak tudi za ljubezen in
za čustva. Glede denarja se
ne boste počutili varne, zato
boste sprejemali pomembno
odločitev, ki vas bo obvarovala
negativnih vplivov.
Z začudenjem boste opazo-
vali nekoga iz svoje okolice
in ne boste razumeli, kako je
mogoče, da so ljudje tako sa-
mosvoji. Umaknili se boste v
ozadje in si spretno pridobiva-
li točke zase. Tudi v molku je
del modrosti, boste ugotavlja-
li, ko boste razreševali delika-
tno zadevo, ki je vezana na
preteklost. Vaše misli bodo v
določenih trenutkih zmedene,
vaše počutje bo spremenljivo.
Sprejeti boste morali odloči-
tev, ne glede na to, da so vaše
misli že usmerjene v nove pro-
jekte. Razrešite najprej stare
zadeve, da se lahko oblikuje-
jo nove. Čas za to je idealen,
saj je Merkur retrograden, kar
pomeni, da boste iz svojega
življenja črtali vse, kar vam
jemljejo moč in energijo. Dela
boste imeli kar precej, vendar
morate biti pripravljeni tudi
na nove začetke.
V nekaterih trenutkih še
sami ne boste točno vedeli
kam in ne kako. Vaše misli
bodo v določenih trenutkih
zmedene, vaša koncentracija
motena. V preteklosti ste pu-
stili neko zadevo, ki vam na
da miru. Prepustite se toku
življenja, naj vas vodi močna
energija, ki trenutno vlada v
vašem življenju. Bolj si mora-
te zaupati, vaši instinkti vas
v kriznih trenutkih nikoli ne
pustijo na cedilu.
Kljub temu da boste želeli
ostati v ozadju, vam tokrat
ne bo uspelo. Zavzeti morate
svoje mesto in jasno in glasno
povedati svoje stališče. Včasih
boste imeli občutek, da se vr-
tite v začaranem krogu, iz ka-
terega ni izhoda. V določenih
trenutkih boste znali potegniti
črto in reči tudi ne. V ljubezni
zaenkrat ne bo sprememb. Bi-
vanje Saturna v vašem zname-
nju vam prinaša preizkušnje.
Ponovno se boste zalotili,
da delate račune brez kr-
čmarja. Vaše delovanje mora
biti v tem času sistematično,
ne smete si dovoliti nobene
napake. Mirno in preudarno
boste povedali svoje mnenje
in ob tem morate upošteva-
ti, da je Merkur retrograden,
zato vnašajte v delovanje več
previdnosti in predvsem mo-
drosti. Novih začetkov se v
tem času izogibajte.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 40, 7. oktober 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 486
						3	K	VIETNAMSKA GVERILSKA ORGANI- ZACIJA	PRILOŽNOST …, NE VRNE SE NOBENA	PREPIR	VELIKA MOR- SKA RIBA	ANDRAŽ ŠALAMUN	Povsod z vami	DEBEL KOSTANJ	BREZBAR- VEN GORLJIV PLIN	ČLAN SENATA	SNOV, MATERIJA (KNJIŽ.)
						BUENA ... SOCIAL CLUB		20					MAZILO (STAR.)			12	
													ČRKA n V ENOTI nm				
						CEV, PO KATERI SE ODVAJAJO PLINI PRI AVTU											
						NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ						CIRKUŠKA, CILJNA	14				
						GNOJNO VNETJE LASNEGA MEŠIČKA IN OKOLICE					ZVONE ŠERUGA	DRŽAVNI URADNIK			3		
												M. IME (KRAJŠE VITO)					
						KREDITNA BANKA		2		PO TOČI … JE PREPOZNO							
						BORIS OSTAN				SLOVENSKI REŽISER KAVČIČ							
													NARODNA: AL ME BOŠ KAJ RADA ...	PLAČA (STAR.)			
														PREBIVALCI BENINA			
	POKRAJINA V VIETNAMU	PLAČILO ZA JEDAČO	MAJHNA OMARA	NOVINARKA JAVORNIK		1					REKA, KI TEČE SKOZI RIM						11
				ROY INNIS													
PORTUGAL- SKO OTOČJE						DEDNA OSNOVA		13			PREROŠKO ZNAMENJE					NAPOTEK	KONČNI ODSEK ČLOVEŠKE HRBTENICE
											ZAPUSTITEV POLOŽAJA						
MIGLJAJ						SVETOVNO MORJE		NASPROTNO OD PAMETEN					19		NUŠA TOME		
															GOSTIL- NIČAR (POG.)		
								SKRIVEN NAČRT									
OTOK ČAROVNICE KIRKE				BABICA (PRIM.)		4				TISOČINKA BARA					5		
ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH				SRBSKI PEVEC LUKAS					ZEMLJA (LAT.)	EKSPERT ZA IRANISTIKO							
										NESPRE- MENLJIVA KOLIČINA							
				ZRAK (ANG.)													
	GOVORNIK, KI ZNA PREPRIČATI											GLAS PRI MLASKANJU	PODOLGO- VATE ŽIVALI	10			
													POLJSKI KNJIŽEVNIK (STANISLAW)				
	ITALIJANSKI PREDLOG																
DECILITER (POG.)			18		NEKDANJI SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA				6		KDOR MLATI ŽITO (NAR.)						
GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC				7	ŽIVEC (ZASTAR.)						NASPROTNO OD DELAVEN	17			TARA		
											KAVBOJSKI FILM				ŠIMO EŠIĆ		
																VEDNO, ZMERAJ	KUHAN NEOLUPLJEN KROMPIR
								GRŠKI BOG VOJNE					INSTRU- MENTALNA SKLADBA, NAMENJENA VAJI	A. ŠIFRER: USPAVANKA ZA …	9		
														BOŽJE- POTNIK			
									ŽIVAHEN, UREN (KONJ)		15				SANDRA BULLOCK		
									NEM. MODNI KREATOR (HUGO)						PRED NJIM NI NIKOGAR		
								KIJ, TOLKAČ				UGODEN, PRIJETEN (EKSPR.)					
								ENA (ANG.)				RAJNIK, POKOJNIK					16
												ASHLEY JUDD					
								REVEŽ, SIROMAK (EKSPR.)									
								KAR SI KDO ŽELI IN NI OS- NOVANO NA RES NIČNO- STI (EKSPR.)								8	
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:
a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
SUDOKU 177
REŠITEV SUDOKU 176
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
12. oktobra.
Geslo iz številke 39: Stopili smo v zlato jesen.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Metod Ko-
vač s Planine pri Sevnici, Rene Kračun iz Celja in Branko
Emeršič iz Trbovelj.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 40, 7. oktober 2021
Slovesno
s smehom
in pesmijo
Da na nedavni slovesnosti
v Celjskem domu, s katero je
Ljudska univerza Celje obe-
ležila stoletnico, ni bilo vse
preveč resno, je poskrbel imi-
tator Tilen Artač. Po njegovi
zaslugi so za jubilej ljudski
univerzi »čestitali« tudi tuji
državniki ter naši znani špor-
tni delavci ter s tem poskrbe-
li za smeh v dvorani. Da se
vse da, če se hoče in da je
še čas, je v pesmih sporočal
Vlado Kreslin in s tem pov-
zel glavno vodilo slušateljev
ljudske univerze. Za piko na
i prireditve so poskrbeli dijaki
Srednje šole za gostinstvo in
turizem Celje, saj je bila kuli-
narična ponudba tudi paša za
oči, tako kot aranžmaji Šole
za hortikulturo in vizualne
umetnosti Celje.
Foto: SHERPA
Županovo priznanje in
kelih
cesarice Barbare
Celjan Oto Pestner je pred
50 leti prvič zmagal na Slo-
venski popevki. Kot 15-letni
deček je zapel pesem 30 let.
V ponedeljek mu je podžu-
panja Mestne občine Celje
Breda Arnšek izročila kelih
cesarice Barbare in županovo
priznanje za življenjsko glas-
beno ustvarjanje ter doprinos
k prepoznavnosti Celja.
Oto Pestner je povedal,
da je njegov spomin na Slo-
vensko popevko leta 1971 še
zelo živ. Pesem 30 let je po-
stala zmagovalna popevka po
izboru občinstva in ena nje-
govih najbolj prepoznavnih.
Že pri šestih letih je pel ob
harmonikarski spremljavi
očeta Ota Pestnerja starejšega
v gostilni Koper. Takrat so mu
pravili čudežni otrok. Osnov-
no šolo je končal v Celju in
tukaj obiskoval prvi letnik
gimnazije. V Ljubljani je di-
plomiral iz solo petja.
Svojo prvo malo ploščo je
posnel že leta 1968, ko je tudi
zmagal na festivalu Zlata roža
Portoroža. Leto kasneje je v
Italiji na festivalu za mlade
pevce v San Remu osvojil prvo
mesto in postal mednarodno
prepoznavno ime zabavne
glasbe. Leta 1970 je postal
član New Swing Qarteta. Iz-
dal je več kot 45 solo albumov,
s skupino New Swing Quar-
tet nadaljnjih 45, z Alpskim
Kvintetom več kot 30 (neka-
teri prodani v milijonskih na-
kladah). Kot skladatelj, aran-
žer, producent in izvajalec je
sodeloval pri ustvarjanju več
kot pet tisoč skladb. Velik pe-
čat je pustil v črnski duhovni
glasbi, klasični slovenski po-
pevki, narodnozabavni glas-
bi, džezu. Velja za najboljšega
slovenskega pevca in pravi,
da mu je pri glasbi nasploh
najbolj pomembna vrhunska
vokalna izvedba.
Foto: MOC
Župani s prvoligaši
Športno društvo Kovinar
iz Štor je znano po tem, da
je iz njegove sredine izšla
vrsta dobrih nogometašev
in trenerjev. Najbolj pre-
poznavni med njimi so se
pred dnevi ob odprtju no-
gometnega igrišča pomerili
z ekipo, ki so jo sestavljali
župani s Celjskega in širše.
Na srečanju so »kovinarji«
nasuli največ golov.
Celotno postavo so sesta-
vljali (stojijo z leve): župan
Občine Podčetrtek Peter
Misja, nekdaj steber obram-
be Celja Marko Križnik,
gostitelj župan Občine Što-
re Miran Jurkošek, nekda-
nji odlični napadalec Oskar
Drobne, župan Občine Šmar-
tno ob Paki Janko Kopušar,
nekdanji trener Celja, Rijeke
in Maribora Simon Rožman
in Edi Borštnar, ki je med
drugim igral za NK Rudar in
NK Šmartno. Z leve čepijo:
Matej Križan, Marko Krap-
še, župan Občine Križevci
Branko Belec, udeleženec
svetovnega nogometnega
prvenstva Aleksander Šeliga
in Matevž Čater.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Kljub napeti tekmi so bili udeleženci nasmejani do ušes.
Za dobro letino
Prvi oktobrski petek je bilo živahno v šentjurskem Zgornjem trgu, kjer je bila trgatev
ene ena prvih potomk najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine. Potomka raste
v Šentjurju natanko 25 let. Gospodar trte, župan Občine Šentjur Marko Diaci, se je za
nego te »žlahtne rožice« zahvalil mestnemu viničarju in predsedniku vinogradniškega
društva Šentjur Juriju Malovrhu. Da bi še naprej tako lepo obrodila, mu je med drugim
poklonil nove škarje za rez.
Foto: Jure Godler
Celjska podžupanja Breda Arnšek je dejala, da so Celjani izjemno ponosni
na Ota Pestnerja, saj je veliko naredil za prepoznavnost mesta. Desno je
podžupan Vladimir Ljubek.