Fedor Košir: Kultura planincev in alpinistov Z začetki graditve nase nove državnosti, z začetki graditve naše nove socialistične države, se je pojavil na vseli poljih ude jstvo vanja, na političnem, gospodarskem in kulturnem nov lik človeka, lik delovnega človeka, ki stremi za tem, da čira bolj izpopolni svoje znanje in nato iz zakladnice svojega znanja prispeva čim več k sknpnosti. Na drugi strani skrbi pa država, da je prav vsakemu državljanu omogočeno, da izpopolnjuje svoje znanje in da je deležen tudi vseh tistih kulturnih dobrin, ki pomagajo dvigati kulturno raven in s tcin tudi oblikovati človekov značaj do tiste popolnosti, ki je dostojna vsakega člana socialistične skupnosti. Jasno je. da se nihče ni rodil popoln in da je z.i stroko\ ui in kulturni dvig posameznika potrebna predvsem njegova lastna volja in pa vztrajnost, ki ga navajata k temu. da doseže smotre in cilje, ki si jih je postavil. Način in vplivi, ki pomagajo oblikovati človekov značaj, so različni. Tudi pri planinstvu moremo govoriti o teh posebnih oblikah vzgoje planincev in alpinistov. Ni namen tega članka, da bi se podrobneje bavil s temi vprašanji. Prikazati hočem le, kaj nudi današnjemu fizKuItnrniku — planincu in alpinistu naša nova država in kaj seveda tudi pričakuje od njega. Pri razmotrivanju teh dejstev se pa seveda ne moremo izogniti kritiki nekaterih najbolj grobih napak, ki bistveno ovirajo pravilen razvoj našega planinstva in alpinistike kot celote in ki kvarno vplivajo na vse tiste poedince, ki jim je bilo šele sedaj po vojni omogočeno, da se vključijo v naše vrste. Največ škode pa povzročajo te napake med mladino, ki išče svojih vzornikov v preizkušenih planincih in alpinistih, mora pa mnogokrat ubrati svoja pota. ker ji njihovi tako-zvani „vzorniki" ne nudijo tistega, kar je od njih pričakovala. Razvoj naše povojne fizkulture je bil obravnavan že večkrat, za nas planince je važno to, da smo v tem splošnem razvoju fizkulture dosegli to stopnjo, da imamo svoj lastni Planinarski savez Jugoslavije in v posameznih republikah svoje planinske zveze, ki so v delovanju skoro popolnoma avtonomne; dalje, da smo dosegli množični razmah planinskega in alpinističnega pokreta, saj se je število članstva dvignilo na najvišjo številko, ki je bila sploh kdaj dosežena; končno, da smo vse te uspehe dosegli zaradi popolnega razumevanja naših oblasti, pri katerih uživamo vso podporo, ki jc številčno izražena kar v milijonih dinarjev, na kar je. bilo pred vojno sploh nemogoče mislili. Dobivamo tudi potrebne rekvizite za naše udejstvovanje. v kolikor je to možno spričo silnih potreb širokega delovnega razmaha pri izpolnjevanju našega petletnega plana. I 1 Iz tc ugotovitve stanja našega planinstva vsakdo lahko zaključi, da državt polaga važnost na uspešen razvoj planinstva in alpinistikc in da naše težnje podpira z vsemi možnimi sredstvi. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da članstvo v fizknlturnih organizacijah ni obvezno in da je tako organizatorično kot strokovno delovanje v fizkulturi na popolnoma prostovoljni osnovi in da je zato s tega vidika ocenjevati tudi vse uspehe. C.e pa hočemo pravilno razumeti, kaj smo dolžni dati oziroma vrniti državi za njeno skrb in podporo, moramo postaviti osnovno načelo, ki ne velja samo za našo organizacijo, temveč za vse državljane sploh in to načelo je. da si danes ne moremo zamisliti dobrega fizkul-turnika, ki ne bi poleg opravljanja svojih rednih poslov tako v službi kot v fizkulturi deloval tudi na političnem polju, na polju dela za izgradnjo naše nove socialistične države. Tako delo vrši pa lahko samo človek, ki ima v sebi dovolj moralnih kvalitet in dovolj ambicije, da doseže moralne kvalitete, ki so potrebne za konstruktivno delovanje na tem polju. Sleherni fizkullurnik je dolžan, stremeti za tem, da si pridobi te moralne kvalitete, kajti le tako izoblikovan značaj bo dajal in vračal držav i njeno skrb za posameznika in za skupnost. To je širši okvir vsega našega udejslvovanja in v tem okvirju se šele pojavljajo naše posebne naloge, naša vsakdanja, drobna vzgoja vsakega posameznika. Star izrek pravi, da planine vzgajajo. Priznati moramo, da je v tem izreku mnogo resnice, toda le za tiste, ki hodijo v planine iz notranje potrebe, iz želje po neštetih notranjih doživetjih, ki so v resnici sposobna preoblikovati človekov značaj. Tistemu, ki hodi v gore zaradi tega, da potem svoje uspehe pretirava ali pa jih uporablja za povzdigo svoje lastne osebnosti, plauiue ne nudijo ničesar in prečesto se dogodi, da tak človek po nekaj letih udejstvovanja v gorah opusti to udejstvovanje, ki ne zapusti v njem onih koristnih vplivov, ki jih gore nudijo svojim zvestim obiskovalcem. V tej zvezi se mi zdi potrebno, opozoriti na napake, ki jih rada zagreši predvsem naša mlajša generacija. Nikdar ni mogoče prehiteti naravnega razvoja in to pravilo ne velja samo v planinstvu in alpinistiki, temveč povsod. Prehiler in nenaraven razvoj škoduje osebnosti iti skoro redno konča v ekstremih. Posebno nenaraven je tak nenormalen razvoj pri alpinistih, ki so fizično morda sposobni izvršiti najtežje vzpone, njihov notranji, ideološki in moralni razvoj pa ne prenese tako sunkovitih razvojnih stopenj in zalo zaostaja. Posledica lega je navadno ta, da tak človek opusti udejstvovanje v gorah, ker ne čuti več notranje potrebe za to, ali pa se izrodi v takozvanega kronometričnega plezalca, ki mu je samo do lega, da prekosi čase svojih predhodnikov pri vzponu in slično. Ti pojavi niso osamljeni niti pri nas, niti v inozemstvu, so pa škodljivi in ne prispevajo ničesar k utrditvi dobrega slovesa planinstva in aljjiiiislikc ter k pravilni izgradnji značaja posameznika. Zavedati se moramo, da ravno v planinstvu in alpinistiki tovarištvo ni prazna fraza, temveč je velika nujnost, ki mnogokrat odloča o življenju in smrti poedincev in celih skupin. Kulturen planinec in alpinist je le tisti, ki vidi vse možnosti ovir in težav na svoji nameravani turi in jih skuša z vestno in temeljito pripravo zmanjšati na minimum. Tako pripravljena tura bo nudila udeležencem užitek, ne pa nevšečnosti in morda celo nesrečo. Kdor hodi v planine v družbi, ima do te družbe obveznosti, kot jih ima družba napram njemu. V teh medsebojnih odnosih sc kaže tisto pravo planinsko tovarištvo, ki ga moramo gojiti v najvišji meri med vsemi planinci in alpinisti. No splošno moram povdariti, da se pokaže kulturnost planincev v gorah predvsem v odnosih d« družbe, bodisi do lastne, bodisi do drugih, ki jih slučajno srečamo. Zelo važni so ti odnosi v planinskih kočah tako v občevanju med planinci kot tudi v odnosu do inventarja v planinski koči. V tem pogledu se mnogo greši in smo še daleč od tiste stopnje kult urnosti posameznikov, ko bodo višje ležeče koče lahko stalno odprte, brez oskrbnika, v katerih si bodo planinci sami lahko postregli, sami ob odhodu kočo uredili in končno tudi v posebne nabiralnike sami odšteli stroške za porabo hrane, drv itd. Se en viden znak tovarištva med planinci smo včasih lahko opazili pri hoji v gore, ki ga pa danes žal že precej redko vidiš. Poedinci in tudi družbe so se medsebojno pozdravljali, čeprav se sicer niso poznali. S to lepo navado je bilo poudarjeno, da si pri pohodih v gore nismo tujci, temveč da nas privabljajo in tovariško družijo isti cilji. Mislim, da bomo storili samo korak naprej, če bomo to navado v naših gorah zopet vpeljali in s tem dokazali, da smo dandanes v resnici vsi tovariško povezani med seboj. Ljubezen do planin pokažemo tudi s tem, da spoštujemo gorski »vet, v katerega zahajamo. Prekomerno vpitje, trganje zaščitenega cvetja, onesnaženje krajev, kjer je pričakovati, da jih obiščejo še druge družbe, vse to kaže nizek kulturni nivo planinca in alpinista. imamo pa še druge napake, ki očitujejo slabo planinsko in alpinistično vzgojo posameznikov. Podcenjevanje uspehov tovarišev, skrivanje lastnih izkušenj, otežkočanje vzponov z napačnim postavljanjem orijentaeijskih možicev, izbijanje stalnih klinov, razbijanje oprimkov, ki jih nudi narava sama, vse to so znaki velike kulturne zaostalosti in nizkega nivoja posetnikov naših gora. Pravi planinec in alpinist, ki je šel skozi vso težko šolo planinstva in alninistike, ki je doživljal svoj razvoj naravno in skladno, vseh teh napak ne bo zagrešil. Ena naših najvažnejših nalog je pač ta, da take prave značaje vzgojimo ravno med našo mladino, ki ima pred seboj še vse možnosti razvoja in ki bo vsem težkim nalogam kos samo tedaj, če bo imela v sebi tako moralno oporo in take kulturne vrednote, kakršne jih mora imeti vsak član naše nove družbe, prav posebno pa še vsak fizkulturnik. S temi kratkimi izvajanji še od daleč nisem izčrpal vsega, kar bi se o kulturnosti naših planincev in alpinistov lahko navedlo. Te besede naj bodo samo osnova za nadaljnja razmišljanja in razmotrivanja v naših planinskih društvih in alpinističnih odsekih, ki naj skušajo ugotoviti se druge napake in nepravilnosti, ki se v planinstv u in alpinistiki pojavljajo in ki jih naj skušajo z vsemi sredstvi tudi odpraviti. Naša važna dolžnost je, da ves novi, mladi kader planincev in alpinistov vzgajamo v pravem duhu. v duhu novega človeka, novega fizkulturnika, ki ne bo sposoben vršiti nalog samo v okviru fizknlture, temveč v okviru in merilu nase celotne državne skupnosti. Ne imejmo pomislekov, če je treba kje s Lrdo roko izločiti nezdrave pojave v planinstvu in alpinistiki, ne imejmo pomislekov, odstra niti i/, naših vrst vse tiste osebe, ki namerno nočejo razumeti nalog današnje fizkulture; kajti le z zdravimi in državi zvestimi kadri bomo laliko izpolnjevali nase velike naloge. •Janko Blažcj: Razvoj alpinizma v Julijskih Alpah v letu 1948 Po vojni doživlja alpinizem pri nas Slovencih vedno večji razmah. Smeri, ki so veljale prej za težke, štejejo danes že mnogo ponovitev. Tako je bila n. pr. Ilornova smer v Jalovcu, ki je imela prej ugled in «o vstopali vanjo le izkušeni plezalci, samo v letošnjem letu okoli petdesetkrat ponovljena. Postala je prava plezalna .šola najmlajše generacije. Potrebno je. da se vsi pomembnejši vzponi zabeležijo in ostanejo tako ohranjeni v naši alpinski literaturi. Ne zadostuje nam več, da vodimo evidenco samo novih (prvenstvenih) vzponov, treba je zabeležiti tudi ponovitve vseh. težjih in maikantncjših smeri. Seveda, ako število teh ponovitev previsoko naraste, izgubi evidenca ponovitev svoj namen. Vendar naj bi se zabeležilo vsaj prvih deset ponovitev pri smereh, ki so occnjenc s peto ali šesto težavnostno stopnjo; pri lažjih smereh je važna le prva. manjšega pomena sta še druga in tretja ponovitev. V pričujočem članku so navedene pri težjih smereh tudi ponovitve, ki so bile izvedene prejšnja leta. ker te ponovitve večinoma še niso bile nikjer zabeležene in jih je treba rešiti pozabljcnja, oziroma preprečiti eventualne nejasnosti v prihodnosti. Rimske številke v oklepaju za vsako smerjo pomenijo oceno težavnostne stopnje dotične smeri. Pri tem sem se držal Welzenbachovega načina ocenjevanja, kjer pomeni I lahko, II srednje težko, lil težavno. IV zelo težavno. V izredno težavno, VI skrajno težavno. Upošteval sem tudi Tarterjevo korekturo načina ocenjevanja in kjer sta v oklepaju navedeni dve številki, pomeni prva številka splošno oceno smeri. Druga številka pomeni oceno posameznih težjih mest, ki se nahajajo v smeri. Tako težje mesto je lahko eno samo. lahko jih jc dvoje ali več. Ako je> težjih mest večje število, vplivajo na oceno in jo zvišajo za celo stopnjo. Časa plezanja ne navajam. Tudi število bivakov nav ajam le takrat, kadar so ti bivaki bistveno vplivali na razpoloženje in sposobnosti plezalca. Bivaki v stenah plezalca namreč, vedno bolj ali manj fizično izčrpajo. \ elik razmah kaže pri nas zimska alpinistika. Pri Slovencih je še razmeroma mlada, saj moremo govoriti o sistematičnem gojenju zimske alpinistde O F PV 1938-11, 1' Polet junija 1948, PV 1948-188, •« Polel jun. 1948. NA 177 V 13 a, sk. 13, O PV 1927-231, 20 O F PV 1935-10, 2' TO PV 1948-267, 22 O F Planinska Matica 1937-19, Lovšin: V Triglavu 60, *» TO F PV 1935-181, PV 1935-224, Comici: Alpiuihuio eroico, TO F PV 1948-267. « PV 1936-235, 26 Planinski zbornik 1945-64, Planinski zbornik 1945-159, 27 TO F Gore in ljudje 1947-219, a« TO F PV 1932-1, NA 144 M 14a, sk. II, 23 Ustna navedba tov. Dimnika Maksa, 30 Lovšin: V Triglavu 61. »' Planinski zbornik 1945-157. O TO PV 1948-281, »« O F TO Der Bergsteiger 1935-291. Planinski zbornik 1945-61. " PV 1948-291, " PV 1931-64, Österreichische \l|icn/.<>ilung 1933. zv. 1139, str. 357. " PV 1932-153, NA 148 M lt.. sk. II. Pavel Kunaver: Na groblji Bistriškega ledenika Ni moj namen napisali učeno razpravo, clasi je predmet vreden, da bi se ga temeljilo lotil poklican učenjak. S tem člankom hočem samo opozoriti, da je v dnu doline Kamniške Bistrice tam od Kraljevega hriba in do krnic prav v osrčju strmih sten še. mnogo lepega in zanimivega za mislečega gornika. Vmes leže prostrani gozdovi te lepe doline, skozi katero vse prehitro brze avtomobili in gorniki. Ti zadnji pa čim hitreje zapuščajo dolino, da dosežejo vrhove, in se skozi dolino zopet prenaglo vračajo domov. Toda za mislečega planinca in ljubitelja lepih samotnih kotičkov, romantičnih grmad velikih skal. poraslih z mahom iii drevjem, nudi ravno dno Kamniške Bistrice premnogo užitka, do katerega se ni treba današnjemu delovnemu človeku, ki je v nedeljo potreben počitka, preveč truditi. Pri tem pa, ko počiva ob vznožju ina-luivitih skalnih valunov, bolvanov ali eratičnih klad, ali morda celo spleza nanje in zre v veličastno okolico tihih gora, mu splava duh nazaj v sive davnine, ko je bilo tam, kjer on počiva, vse drugače, saj tistih skal niti še ni bilo tam. Potovale so na hrbtu mogočnega ledenika, ki je segal z gora doli prav do sedaj tako lepo z zelenimi travniki poraslega Kraljevega hriba in do začetka gozdnate doline Korošice. Tako ležiš na mehkem mahu in sanjaš o minulih vek o vi h ter uživaš sladko sedanjost. In prav letošnje poletje je bilo kakor nalašč ustvarjeno za tako razmišljanje, ker je dolgotrajno deževje oviralo gornika pri pohodu na visoke vrhove, do poznega poletja zasnežene gore pa so ga živo spominjale nedavno minule ledene dobe. Ce pravim „nedavno", mislim pač s stališča zemlje, ne pa človeka. Saj pri starosti naše zemlje, ki jo cenijo na okroglo dve milijardi let, nekaj slotisoč let, ko se je v Alpah začela prva ledena doba, in nekaj desettisoč let, ko se je zadnja ledcua doba končala in so se ledeniki pomaknili nazaj v višave, res ni mnogo! V onem času, torej pred dobrimi več stotisoč leti. so se Alpe že dvigale na današnjem mestu. Že so bile Savinjske ali Kamniške planine in Julijske Alpe tam. kjer stoje danes, in vendar so bile vse drugačne kakor dandanes, ko nas očarajo s svojimi strmimi vrhovi, širokimi ko-ritastimi dolinami in silnimi razlikami med skalnatimi puščavami v višavah, ki jih oživljajo krasne blazinice najvišje živečih planinskih cvetic, ter med gozdnimi pobočji in sočno zelenimi dolinami. Predvsem so bile ogromne razlike med nekdanjimi in sedanjimi oblikami dolin in vrhov. Zaradi guhanja in lomljenja orjaških apnenčevih plasti, ki so se v pradavnim dvignile iz morja, so bili vrhovi gotovo bolj kladasti, manj izoblikovani, in doline višje. Imele so večinoma takozvano „V" obliko, kakršno vidiš n. pr. še oh začetku Kamniške Bistrice med Stahovico in dolino Korošico. Pa je pred, geološko rečeno, „nedavnim" časom, pred par stotisoč leti, iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov srednja letna temperatura padla za 3 do /i stopinj pod današnjo. In ta na videz tako majhna razlika v temperaturi je lice današnjih Alp in severne Evrope, pa tudi nekaterih drtfgih višjih gorovij na jugu popolnoma izpremenila. Nastala je takozvana ledena doba, v kateri je bilo mnogo padavin v obliki snega, ki se tekom leta ni mogel več stajati. Snežena odeja se je od leta do leta, od stoletja do stoletja bolj debelila in tekom tisočletij je led pokril vso severno Evropo in Ameriko, tako da so bile celo severna Nemčija, Poljska in večina Anglije pod ogromno ledeno ploščo, celinsko lednino. Malone enako usodo je zadela tudi Alpe. Ločnica večnega snega, ki je danes pri nas tako visoko, da segajo čez njo le Triglav, Škrlat ica in nekateri drugi velikani Julijskih Alp, se je za 1200 do 1300 m znižala in je bila nižja kakor so danes planinski jiašniki in gozdna meja. To je zadostovalo, da je ploščina tistega dela alpskega sveta, v katerem se sneg tudi poleti ni več stajal, ogromno narasla in od lam so začeli segati v doline vedno večji ledeniki. Končno so postali tako veliki, da so dosegli predalpski svet in se v nekaterih krajih Alp predvsem na severu, celo strnili v eno velikansko ploščo. Nekatere številke nam dokazujejo, kako ogromni so bili ti ledeniki: pri lnsbrucku je bil ledenik okoli 1500 m debel, gorenji del doline Salzach je napolnil led do 2200 m visoko, Rhonski ledenik v Švici je bil sam 2000 m debel. Pa ni nam treba segati predaleč, ker imamo tudi pri nas zglede silne debelosti nekdanjih ledenikov. Savski ledenik je bil tako debel, da je segal pri Korenu še čez Karavanke in se je spajal z ledeniki, ki so poplavljali Koroško. Ledeni tok je pokrival vso Bohinj- Koritasta ali »U< dolina: 1. višina doline pred ledeno dobo; 2. od ledenika verjetno poglobljeni del; 3. talna groblja; 4. v lalno (troblje zarezami sekundarna rečna dolina Risal P. Ktmnrer K&ritasta dolina: 1. debelina nekdanjega ledenika sko in Savsko dolino do bližine Lesc in Radovljice, kjer je bil njegov konec, in kjer je iz bržčas velikih ledcniških vrat in na mnogih krajih izvirala nekdanja Sava. Kamniške planine, ležeče bolj proti vzhodu, kjer se pričnejo Alpe nižati, niso nikjer poslale ledenikov izven svojega osrčja, če tudi so bili ledeniki na severni starni, posebno oni, ki je tekel iz Logarske doline, zelo veliki in do 11 km dolgi. Na jugu pa je Bistriški ledenik, ako ga merimo od njegovega korena pod Škarjami in pod Gruitavcem, dosegel dolžino okoli osem kilometrov. Izpolnjeval je vso širino doline in je bil več. sto metrov debel. Se dandanes moreš približno določiti debelino ledenika tudi pri Bistriškem ledeniku. Ko se začneš bližati Kopiščcm, že opaziš, da se je dno doline razširilo, nad njo pa se takoj začenjajo zelo strma, deloma cclo prepadna pobočja, ki pa se po nekaj sto metrih zopet bolj polože. Ako v duhu, ali s pomočjo dveh palic po vzorcu skice podaljšaš položna pobočja, najdeš, kje je bilo nekdanje dno doline, pa tudi približno debelino ledenika proti koncu ledene dobe in končno množino kamenine, ki jo je ledenik- izstružil v dolino in jo je voda odnesla na bližnje ravnine in v morje; najbolje dobiš največjo debelino nekdanjega ledenika, če potegneš od vrha strmih dolinskih sten izbočeno črto. Kakšno delo je opravil Bistriški ledenik in kako ga je opravil? Kakor sedaj spomladi in pozimi, tako je tudi v ledeni dobi, a takrat vse leto. zapadli sneg drčal po strminah v globine, kjer se je nabiral v ogromnih množinah na manj strmih delili dolin in se tekom desetletij in stoletij polagoma izpreminjal v sren in nato v led. Kaj po povzročajo laki plazovi, lahko nazorno vidiš, rfi se potrudiš pomladi v vznožje °"ora in opazuješ dalj časa. kako stoteri plazu* i grme preko sten in rušijo pred seboj vse, kar dosežejo. S seboj vale tudi kršje in velike skale in se privale včasih vsi umazani v dno doline. Kar se pri nas dogaja sedaj le proti pomladi, se je vršilo v ledeni dobi zaradi vedno novih množin zapadlega snega vse leto. Oblikovanje gorskih vrhov se je zato vršilo v ledeni dobi vse bolj intenzivno, in ravno tej dobi se moramo zahvaliti za prelepe oblike današnjih vrhov, kakor n. pr. Grintavca in Skute ali Ojstrice v Kaminskih planinah, ki nas tako očarajo. Sneg, ki se je nabiral v kotanjah pod stenami, katere so kot grape gotovo obstojale že pred začetkom ledene dobe, se jc torej od leta do leta debelil in izpreminjal v led. Treba je nekako 8 m snega, da nastane iz njega 1 m ledu. V ledeni dobi je bilo več padavin kakor dandanes in gotovo je postal led v par sto letih že tako debel, da je začel iz grap polzeti proti dolinam, iz grap so začeli viseti v doline takozvani po-bočni ledeniki. Njihovi konci, jeziki, so se zaradi vedno bolj naraščajočega pritiska novih množin snega in leda od zgoraj, od zbirališča, po položnejših pobočjih vedno bolj bližali nižjim delom doline, nad slr-mejšimi pobočji pa so se lomili in ledeni plazovi so grmeli navzdol. Morda so se v začetku še stajale ledene množine v globljih delih dolin, a čim bolj se je uveljavljala nova doba z nižjo srednjo letno temperaturo, tem bolj so se kopičile ledene gmote pod pobočnimi ledeniki, se stapljale v nov ledenik, pomnožene z ledeniki, ki so iz gornjih grap prilezli po položnejših pobočjih brez lomljenja v dolino. Fo stoletjih končno so poplavili s počasi se valečim, več sto metrov debelim ledenim lokom, vso dolino, najdalje tja do pod Kraljevega hriba, kjer še dandanes lahko opazuješ zadnje groblje. lii prav posebno velika zbirališča snega in ledu, iz katerih je nastajal Bistriški ledenik, moramo razlikovati na južni strani Kamniških planin. Eno je v širni kadunji med Planjavo. Ojstrico in Dedcem, od koder se je privalil skozi dolino Bele velik ledenik: drugo zbirališče ledenih mas, pretrgano z nekaterimi vmesnimi grebeni, je bilo med Brano, Skuto in Grintavcem. od koder so se valili ledeniki po sedanjih Žmavrarjih, črez Trate nad Gamzovim skretom. po Malem in Velikem hudem grabnu ter skozi Jurjovec. Tretje zbirališče pa je bilo v osojnem del u med Kalsko goro. Ivalškiiii i^rebpuom, Jermanovim tuniom in sosednimi vrhovi. Četudi sta bili dve zbirališči višji, je bilo, kakor kažejo vsi znaki, zadnje zaradi osojne lege bolj izdatno in je združeno z Hi^al P Kuno ver Kamniške planine in Bistriški ledenik ob koncu ledene dobe drugim zbirališčem polnilo ves današnji Prosek, Kurjo dolino in konec Bistriške doline. C:e dobro primerjaš, vidiš, da je bil ledenik, ki jc iz Kale pritekel po Kurji dolini, malone tako velik kakor oni izpod Grui-tavca in Skute. Ledenik iz Jermanovih vrat ni bil med večjimi, ker jc imel premajhno zbirališče v gornjem delu. Tudi skozi dolino Bep mu je priteklo premalo ledu. ker je del pobočja Planjave oddajal led in sneg proti Ojstrici in Dedcu, od koder je tekel ledenik v Belo dolino. Ta pa je dobival manjši ledeni dotok izpod Rzenika in Konja, kamor je južna stran Dedca pošiljala vas trde padavine, ki so tamošnje površje krile kot dokaj debelo plast ledu. .Manjši pohočni ledeniki so proti Bistriški dolini viseli tudi z Mokrice in celo z Dola. To nam jasno pričajo visoko v gorsko pobočje utisnjene krnice, kakor so to Ovčarija, Kal in druge Le dobro poglej, pa boš videl, da sta zadnji dve lepo koritasti, oblike „U", pod njuna pa so od tekoče vode urezane doline oblike „V"! Takih krnic, ostankov visečih pobočnih ledenikov je mnogo in jih, če se ne podiš samo po vrhovih, lahko sam odkrivaš. Kar tako pa tudi veliki ledeniki, dotekajoči izpod Skute, Grin-tavca, Kalškcga grebena in črez Orličje niso prihajali v doline! Posebno če je debelina postala manjša in zaradi strmih sten. ki se še dandanes postavljajo med dolino in vrhnjimi deli in krnicami, torej predvsem med višino okoli 1300 do 1800 in 2000 m, so se ledeniki pretrgali hi nastali so takozvani ledeniški prelomi ali seraki, Id še danes v Alpah in drngoH na strmih krajih ovirajo prehod čez ledenik. Na takih krajih so se tudi dotoki Bistriškega ledenika raztrgali v tisoče in tisoče kosov in stolpov ter se zaporedoma kot silovite ledene lavine grudili v globino. Neštetokrat je grom napolnil Bistriško dolino in oblaki v prah zdrobljenega ledu so zakrili za nekoliko ur kraj, kamor je prigrmel silni ledeni plaz. Led se je spodaj seveda zopet sprijel hi spojil z ledenikom. Drugod, na manjših strminah hi nad grbinami v dnu ledenika se jc led tudi pretrgal in zazijale so dolge poprečne in podolgasto Iedeniškc razpoke, katerih temna modrina je pričala včasih o več sto-meterski globini. Grom se je razlegel mnogokrat, kadar se. je zaradi napetosti v ledu odprla taka razpoka. Tako v tej dandanes tako obiskani dolini tudi ni bilo povsem mirno in govorila je narava, ko jc po svoje snovala in oblikovala zemeljsko površje. Ledenik pa ni tekel brez dela dal|e, ampak je deloval kot oblic in silovita metla po apnenčevih skladih Kamniških planin. Prav točno pač ne bo mogoče nikdar ugotoviti, v koliko je narava že preje poglobila doline in izohlikovala vrhove. Mnogi tudi dvomijo, da bi samo ledenik mogel narediti in izoblali silna korita, ki se od vseh strani zarezavajo v Alpe. Saj človek mora osupniti nad takimi koriti kakršna je n. pr. dolina, v kateri leži bajno lepo Bohinjsko jezero, ali Logarska dolina, Vrata, Trenta i. dr. Toda temu dvomu se povsod postavi po robu zopet vprašanje: Zakaj je dolina koritasta le do tja, do kamor je segal ledenik, dalje pa ima navadno obliko ,.V"? In zlasti v dolini Kamniške Bistrice je to posebno jasno. Takoj za Kraljevim hribom, za čelno grobljo, je dolina lepo korilasla hi široka, preje med Stahovico in Kraljevim hribom pa je zarezana v apneniško gmoto v obliki „V"? Kakor povsod drugod, tako je tudi Bistriški ledenik dobival s skalnih pobočij in vrhov vedno nove množine kršja in velikih skal. Del lega kršja se jc z ledenikom pomikal v njegovem dnu dalje, in je kot l a 1 n a g r o b I j a ali morena deloval kot oblič. V kolikor morda že preje dolina ni bila razširjena, je sedaj ledenik desettisoč let dolgo poglabljal ni širil dolino in se na široko zajedal v globino. Gladil je dno, praskal trše skale in odnašal h seboj posebno iz višjih delov ves drobiž ter pripravljal današnjo obliko grbin in raznih gladkih, a od vode posebej žlebičasto razjedenih skal na Podili hi drugod. Zaradi takega delovanje, oblanja tal in drobljenja kršja v dnu ledenika pod silovitim pritiskom je bila tedanja Bistrica vse drugačna od sedanje! Tekla je kalna že izpod ledenika, izpod večjih hi manjših ledeiuških vral na koncu ledeniškega jezika. Ta jezik je, kakor smo že večkrat rekli, segal najdalje do pod Kraljevega hriba, a v raznih vmesnih dobah se je gotovo tudi večkrat premaknil tja proti Kopiščem, proli koncu ledeniške dobe pa se je vedno bolj umikal nazaj. Mnoen kršia in tndi velikih skal se j« nabralo ob robovih ledeni-Jlnogo ki» a in med ledom nt gorsko gmot., ludi delovali sliintTobliču In ¿h cer „ p......... prol dolinskemu konru r«,na kršj. in amiaa - »^»»nf ŽdU. pose...... od najvišjih delov ^ rednj o g rob, je B.siri- Risal V. Kunaver »Finlarska peč« Hisal P. Kniiavi-r (¡rita pri Zajčji luži velikanski groeidandski ledeniki tudi s hitrostjo nad ;i().,, na dan Gotov., so alpski ledeniki in z njimi vred tudi Bistriški, dosegli oh cal ¡ŽZZrr S,,C,V" ° hÍtrOSt kaUr J" """■>" alpski ledeniki! ki za enkrat nazadujejo. ' Ristriški ledenik je bil torej, kakor vsi drugi, nosilec velikanskih mnozm krsja m skalovja, ki so je krušilo z vrhov in njihovih pobočij. Po visjd. predelih je kar pótenmelo vse krušje, kar še danes posebn, dobro viduño na Vehkih in Malih podih in drugo,I. V sebi. ob sebi, pod •seboj m na seh, je nosd ostanke gora v vseh oblikah. Drobno kršje in velikanske^ skale val um, Indvani ali eratične klad,- imenovani, vse je b-lo pomešano. Nekatere velike skale so tako zasenčile spodnji del ledu da so ga varovale pred tajanjem in so ostale leta dolgo kakor ledeniške muc na tozcu ledu pod seboj, medtem ko se je vsled pripeke v oplejsih dnevih plast ledu na ledeniku okoli njih mnogo znižala Take ledemske m.ze v.diš mnogokrat na današnjih ledenikih 0dl0žTtfinatoSr0ar •Íam71tí matenval Pa ¡e ledenik končno le odložiti in o je storil v glavnem v čelni groblji. Jezik je se-al v ^L-i"6"-/!61" ^1"16,^ lam- kJer J'L' množina stajaiega ledu enaka pri ekajocemu. Tam je ledenik kopičil v celih brdTlale ii" k. je, vse brez reda m brez slojev, vse križem pomešano. Največja taka hrda, čelna morena, so nastala pod Kraljevim hribom črez Bistriško dolmo do začetka doline Korošice. ko e nastala tople^ Sob" je Jazbeleva (jriča pod Klininvo dolino (ICamn. Bistrica) ^r^t^SLht isnzvs čutil in videl, kaj vse e Bistri ledemkJuka 3) in »^¿SS^i^A r J SIS l"l Jer °.btSa,m, 0kru5iti- Vendar ™ P'*'" v Kamniško fu rT "tV*^ je V 2ačctk" kamenje lepo „S " t 6,OJi nal?ZCn°V ,ker valila voda s seboj: ta prod je tucU lepo sortirali. V grobi i pa je kamenje in skalovje leboliolkru- S°n0pri^l°f 5 T kak'T -T. ^ rekIi ™ pomešano. • . nas,!ta ij;1' dvR zaporedni ledeni dobi z eno vmesno toplejšo enodo, medtem ko so v severnem delu Alp našli, da so se v Meno • oho vrunle tn toplejše periode. Tako je Bistriški ledenik rav dvakrat narastel in dvakrat nazadoval drugič dokončno in l akor i lT-mo tako moeno, da je izginil z južne strani Kamniških planin 7- sebni je pustil pravo puščavo. Kako debela je bila plast groli c ki fe os a a na širokem koritastem dolinskem dnu, vidimo v za. ezu R ricc Vee zajedla v grobh« in teče sedaj v takozvani sekundami okdoli, n deloma v soteski Predaselj, od konca do pod Kraljevega hriba Sla n e ledemsko dno, na katerega je po «tajanju ledenika "sedlo vse kar je bilo v njem m na njem, je še dandanes za vsakega ljubitelia narave ve leza n um vo četudi je grobljo tekom sledečih dcsettkS pie asd pragozd. Zapustiti mora samo običajno cesto in iti po sfraipEh tudi po divjem skozi drn in str,k križem Po dolini. Naše bo?ne e o valnnov. Najbolj znan lak valu» ali bolvan je Žagana peč A moraš [o n | ]'nr. .K'e" raZUmrri "H aSirvica< nad laguno pečjo Risal p Kuuaver majhni gozdiči in traticc so na njih zrastli od Ustih časov, ko Jih je ledenik stresel raz svoja potrpežljiva pleča. Od Pmtarske peci je posebno diven razgled na osrednjo skupino Kamniških planin. V popolni goščavi, od koder ni niti najmanjšega razgleda m kjer se v sončnih dnevih vlada mrak, stoje neštete druge velike skale ki so nekoč bile del tega ali onega vrha v sin ih višavah. Naj omenim vsaj dva velikanska valuna, Cričo pri Zajčji luži Ji. Jazbecevo grieo „od Klinčevo dolino. Oba sta z večjimi in manjšimi drevesi porastla Slike bolje pojasnjujejo njuno velikost kakor besede. Oba valuna imata Še mnogo drugih malone enako velikih sosedov. . Največji valim v Kamniški Bistrici pa je prav gotovo Sivima. Ledenik- jo je ob svojem umiku pustil v podnožju Brane. V njem seščhii je tudi Gauberštajn, velikan, ki pa jc ves obdan od goscave m visoki!, smrek, givnica pa je orjak, ki je na južni strani nad dUm vaso^ Deloma ie porastla z gozdom. Gozdar t ranče Ursic. ki je bil vtikrat na njej,3 mi je naštel osem vrst dreves, ki tam rastejo. Spretnejsi ljudje lahko splezajo nanjo od severne in vzhodne strani "ajuzm ji previsna. Diven je pogled z nje posebno proti hokrskem sedlu KompoUdT raZ°rane d0,iilC P°d severni,lli strminami Mokrice in Odkar so posekali gozd med Kraljevim hribom in Kopišči, se vidijo KlrilTVin«* \ oliirirtir ____I______i • .v1 .... J . V- ---—" ■ divjem neredu in so vsi porasti i z mahom, lahko uzivas najveličastnejši razgled na Kamniške planine, lam se prav posebno lahko zamisliš v davno minulo dobo, ko je ravno tod bil konec ledenika. Tod so v debelem jeziku ledenika zijala mogočna leden is ka vrata. Iz njih je tekla voda, ledeniški potok ali reka. danes Kamnika Bistrica imenovana. Od trenja talne groblje ob dno pod ledenikom je bila vsa kalna. Najbližja gorska pobočja so bila morda zelena m celo iglavci so slali v spoštljivi raz.falji od svojec smrtnega sovražnika ledu. Kaj se je godilo tod ob koncu ledenikoma jezika Ah se je velikanski, a nerodni mamut, katerega okostje vidimo v ljubljanskem muzeju, kdaj primajal tudi tako globoko med gore? Ali so si tod jamski medvedje, posebno proti koncu ledeniške dobe. že prish iskat svoj plen? Kateri predhodniki današnjih planinskih živali so se pasli po zelenicah v bližini ledenika V Tn ali je morda celo človek ki je tedaj ze žive tudi pri nas, oborožen, s kijem in kamenito sekiro, flOflli ton in Mfrmol v «¡i ii.v I a/l Ar, ■ . I - - . _* _ T O ' I 1 1 1 v 1__ . ,. * . . 7 ,.......... .vunminuu i-uuuuu orco nami m nam misli vrtajo po sivi davnini, ki je z raznimi silami ustvarjala vse to, kar mi danes uživamo. Zato gomile, čc hočeš imeti več zadoščenja od svojih pohodov v gore, ustavi večkrat korak in študiraj pojave u. prizore, ki te obdajajo. 2ivd ne boš samo v prirodi, animk tudi z njo, cnn globlje jo boš spoznaval. Cim bolj pa jo boš poznal, tem bolj jo bos spostoval m več boš imel od nje* * /.a študij ledene dobe v Alpah sc priporočajo sledeče knji-e: .^frTclik: r-^idcI: Kamniške ali Savinjske Alpe.°A. Me lik: Bohinjski edemk (Geografsk. V«?tn k V. VI.). A. Mclik: O diluvij.nl,poledenitvi v KWanlah (Geografski Vestiuk Vili.). A Pcnck-E. Brückner: Die Alpen i„. Eiszeitalter, n. I.nncriiu: Glctschcrspureii in den Steiner Alpen. (Geogr. Jahresbericht Wien, 1906). r. Muchacck: Gletscherkunde. A. Heim: Handbuch der Gletscherkunde. Odličen „ezuan. »orodne literature najdeš v prvi navedeni knjigi. O B ZOR IN DRUŠTVENE VESTI f Henrik Lindtner. Dne 2. januarja 1919 nas je zapustil planinski staresina, računski ravnatelj v pok. Henrik LinJtner, eden onih redkih mož. ki so kuiuovali pri rojstvu nase planinske organizacije. Henrik Lindtner je bil rojen dne 12. TV. 1874. leta v Ljubljani. Se ne dvajsetleten, jc že vstopil v službo pri bivšem dež. odboru za Kranjsko ter on tal tam, nazadnje v činu ručunskrga ravnatelja, do upokojitve leta 1923. Potem jc bil še pri Narodni tiskarni knjigovodja in pisarniški ravnatelj vse do konca osvobodilne vojne, ko ga jc bolezen prisilila, da se jc popolnoma umaknil iz javnega življenja. Lindtner jc že čisto mlad prišel v družbo „Piparjev", ki so jo takrat tvorili Haupt-man, Skof, Korenfcan, Kajzelj in Stockl. Piparji bo bili vesela druščina, ki sc je shajalu v Ljubljani no Drenikovem vrhu (pozneje na Rožniku), ob nedeljah pa prirejala izlete na sv. Jošt, na Katarino itd. ter uganjala svoje šale in burke, kot jih vedno in povsod radi uganjajo mladi, zdravi ljudje. Toda te mlade ljudi ni vezala samo želja po raba\ i in užitku, družila jih je tudi ljubezen do planin in do naroda ter strastna želja, da v slovenskih planinah, kjer se je takrat šopiril tujec, zavlada njih pravi lastnik - naš slovenski človek. Ta resna in globoka misel in vez je a Piparjev napravila pionirje in prvoborcc za očiščenje in osvojitev na^ih planin. Tnjc med njimi, Hauptman, Skof. Korenčan pa so s svojim zgodovinskim sklepom na vrhu Stoto v poletju 1.1392. in dosledno izvedbo teza sklepa postali ustanovitelji Slovenskega planin-'ke»u društva. V tej družbi je rastri in se razvijal mladi Henrik Lindtner, z nj.mi jc hodil na Colico, Črno prst, Stol, v Zasavske hribe in seveda na Triglav vsako letq najmanj enkrat (nad 25 krat sc je povzpel nanj), zraven pa se je zabavaj na Hozniku, na Šmarni gori in JoŠtu, treh glavnih izletniških točkah Piparjev. In ves 0 še smučarski inštruktorji v posameznih klubih. To so amaterji, ki delajo brezplačno. Potem so še posebni vodniki (Tourcn-leitcr) pri klubih za posamezne planinske in smučarske ture, ki organizirajo množične vzpone, za višine nad 2500 metrov mora biti v družbi še poseben gorski vodnik (Rerginhrcr), ki ga je treba seveda posebej plačati. Pri vzponih na vrhove nad 4000 metrov je sedaj ta^ sistem množičnih vzponov zaradi nevarnosti sploh prepovedan in mora najeti in plačati vsak turist svojega vodnika, če noče hoditi sam. Vsako leto je tečajza te „Tourcnlcitcrje", ki ga podpira vojska, ki se v Švici sploh zelo zanima za tehnični jn številčni razvoj alpinistike. Tudi za amaterje veljajo neki predpisi; tako mora biti, če gredo dva ali trije alpinisti v gore, eden od njih šef skupine, ki nosi odgovornost za^ vse. Za^ vsako smučarsko ali plezalno turo in za medpotoma nastalo variacijo so točno določene tarife, ki so različne po vremenu in dnevih in ki predvidevajo do podrobnosti vse eventualnosti. Vse skupaj je, po izjavi samega Kocha, pretirano in postavljeno preveč na kapitalistično osnovo. Ob 10. uri nam m j„ jel Scbild raz.Upali organizacijo lavinske sinih« v Švici, jej« leta 1982."je hU» obrana ^^ a svojim delom leta 1934 .Znana Tričctk vojne leta 1939 jc bilo delo v prvi moli laboratorij na Wcss luhjoc h,,. VpnccU-i uloh;Uzaci e in stalnega neki meri ustavljeno. A prav tedaj je _b.la zaradx u trebn žvicarsk, pauuliranja po ^¿1«odlična organi,.,,ija lavinske vojske, ki e 70 odstotno al^n ka us var n . «odelovane z organ,za- službe. Njen numen je onentaeija o razvoju snežne pi^u JL ¡n ki si ga c o reševalne »lui.be. Kot primer, kako potrebna 1« v leTif 1914 - W18 na tirolski moramo tudi mi dobro zapomnit. - se navnja da.p * W.h 1JH v gvo« foon,i poginilo okrog 60.(100 ljud.v g™^8™^ LJ^nccv v plazovih «J* r^tc1^, kmeUlee.. ^sssarS^-^^ w Insa,,,ta so v *verf 8 tcm! Se^-ritltl« v švicarskih Alpah, ki so L-retl„o »motane. ^^ ^^ primerov negtrf. zaradi plazov in naukov, ki i* njih ""lavinska služba je del aktivnosti Instituta in jo podpirajo zainteresirana privatna združenja. Na razpolago so iin. troja smlstva. obvestila in stalno 1. Centrala na Veis.sfiuhjoeCn ki stalno ^«FJ» t™«™ . £ni fi|mi itd. izdaja poroda in odredbe. Objavljajo se r,In, buli Um ud lu c p _ 1 2. Primerjalne posta e (Vergle,ch3itat,onen) k so na ra imajo 3. Postaje z« merjenje so organizirane podobno kot one poa ^ manjše naloge. Opravljajo red.m merjcnju m aU. debel, , ^ vfcKIoiter9 o ekspediciji v Gharval - ¡Uma.ajoLvet^kiTsamo plezalec, ''fCveilko" bi kXrT -opo.noma v smislu znane Kugvjeve ,z,ave. r^AI^U resnic i — . _ vestni in zanesljivi ljudje k točno ob e«u jav.j^o ^Enn -n 5lužaj„n jemajo literaturo, navadi a in '""'t L ld sc "ako ^rcJo odpošljejo s pošto opazovanja. Izsledki k, i.h zberejo telefoniino sporoee V1 petek zjutraj se ob določeni ur, uta samega se rezultat v petek Institutu. Na osnovi teh opazovanj ,nvin5ki ^Uetin, ki ,e ponov, v zvečer objavi po radn. m casop.s.h. l je tnkozva ^ . ^ ka ^ soboto dopoldan. Bulletin sc of^avlja do srede m « i^ razmer, se to sobote ali'v soboto velika m v.-zna aP^ ^" v emu Bve.u. Ob praznikih se izda a Sira^vir S» ferrPSjo8et^ v ^ se daljši smuk parsennske oUl.ce, na 12 km. MM v k mreže na teh Kfiblis (819 !n) Med rtio ^o -m azloz.h , avtomat3Uiini telefoni, terenih. Povsod na va/.nejSlh mestoh «o male, mo . Iz tch koč se vedno SE* J? i^C, sporoče nad,Kil, suni in, če fo ™t£hn« f, takoJ «''l-rav.jo r.a pot s potrebnim Številom ka- G,,v„rSV17^bdr° Sfr .P-'-»-.nje o mWah pri smučanju. i na parsrnuskih smučN«ili £VT'- V ,™ke gredo sfeoro vsi pm.esrc- ča rie v /vil.,, e. Pnni«ll»"°. da v ''"''"h sezonah nad 300.000 sum- -m isjizi*pareeuuska smuii;:-si ^ nSlin. je r v*- zlasti na tilniku, kanSr udari 5 T™ robniki smučk in sicer in celo odseki ušes nofos o C , l/T ni na['"'J' P"^'" "lJi goleniee itd. ' ' pribije l^^olemea, popolnoma posname koža z jeklenih in ^ oT »b«U= vtrehtd.r^rv^r^i^ del ,akih "al'V - ,ahko vremenu in ob veliki br/ini nri .,„„;,„,. v •' J J zla" 4 lcPem 1,1 hladnem delih telesa. Človek jihvZ £un "X 1»,IT" T°paj- "" °l,kHt.ih »Mnih ijev in konoplja se i mraC ^ £££ ^^^rlj^^jr^^^'Jl' ^ •/.mrznjeiijc. Kroženje krvi in pospešuje srednir proirot"°p:4r^iavdt vvXaka,BoInlkfl trCba r—' * ure) doliva mrzla voda. Treba muicd• ,i „™^ ^ ? P»"*««« l'U'k"'" l>0' malo alkohola. l'ri mosiranhi seToi , / •, J " >"J"CC' zlasti vročcKa ^ja in »U z v azelinom aH ST^^'rT?" z rokimi, gumasto cevjo ruto itd "Mn 8 P™** »-"^.stiskanj. Skušajo pa nn t nov tii) stremen L! h: „ J - • ,uLo »ostane negibno. sumili, a ostala na n^i. TrTno^kos Vn/" P ■,°t M' "«""Cenitvi snela , Prt ,.«!■■ i = , l>0-Ko3 v '«J smeri jr novo streme ¡Vefrart-i" za poškodovanca pa se nov.ca vo L.Lt " .- .'•" * rU?,m P0Sel Zel° oIaJ5a> čas rekoiivulcscence. verjetnost uspesnega zdravljenja in s tem tudi skrajša ..ski!iftov<; z» višino okrog IjO metrov, ki ne (lajn drmontirati in »nežnim razmeram primerno premeščati, To je povzročilo popoln preokret v smučanju. Smučarske „piste" (proge) [»ostanejo trde kot asfaltne ceste, smuka nn njih je izredno nagla in posledica so ceste nesreče. Medlem ko se Šteli v Davnsu popreje po tri nesreee letno, se dogajajo sedaj najmunj tri na dan. Zatogade.l so sestavili uradno komisijo, ki ima nalogo, zavarovali smučišča pred nezgodami z ocenjevanjem, s patrolno službo itd. Poleg normalne mora bili predvidena vsaj ena lahka pista za začetnike. Nezgode sc dogajajo predvsem /.-itn. ker nimamo še niti enega zanesljivega stremena, ki bi pri težkenl padcu [.opustilo. Izdane po norme za markiranje pist. Težavnost piste še ne pomeni iij<- nevarnosti; to dvoje se ne sme zamenjavati. Športniki iščejo težavnosti, a ne nevarnosti. Piste pripravljajo že poleti. Njih organizaciju se mora kombinirati v zvezi z lavinsko službo. s sanitetno organizacijo in gorsko reševalno »lužho. \ sak večer obide pisto posebna patrulja, da vidi, uli ni kdo oslul poškodovan na progi. Te patrole pripadajo organizaciji gorske rcšcvulne slu/.be. Po predavanju smo prisostvovali demonstraciji ..lavinskih psov". Tudi pri nas jc znano dejstvo, da vsak pes (tudi lisica) zavoha živo telo, čeprav je globoko pod snegom, ker prodira njegov duh skozi vedno porozni sneg, zlasti če telo sc ni popolnoma zmrznjeno. To lastnost živali so v Švici izkoristili za uporabo dresirauilj psov. pri reševanju ponesrečencev izpod plazov. Predno sc prične iskanje, ne sme nihče hoditi po plazu: s tem se psu olajša delo in ohrani čista sled za vohanje. Vodnik gre s psom po lavini do spodnjega konca, ga bodri in mu približno nakazuje mestu, kjer mora iskali. Zaradi vaje, smo zakopali v staro Iavino štiri metre globoko dobro oblečenega tovariša Slovaka, inženirja iz Bratislave, in pol ure kasneje pričeli iskanje z dresiramni psom. V teku petih minut je pes našel mesto in začel divje grebsti sneg nad zakopanim človekom. Obnašanje v lavinski nevarnosti in reševanje izpod plazov bi bilo treha obravnavati v posebnem članku. Smrt pod plazom nastopa v glavnem, ker se ponesrečenec zaduši zaradi pomanjkanja zruku ali se luko rekoč utopi v vodi, nastali iz snega, ki je udri v pljuča, ali ga stisne sneg, ki takoj trdo zamrzne, rim se plaz ustavi, ali ga udari kamenje ali drevje. Končno ga večkrat zadene živčni šok, kap. Človek lahko živi v plazu sc cele dneve; on sliši vse, njega pa nihče, pa naj še tako kriči. Zato so reševalne ukcije tako zelo važne. Noto nam je vodja parsennske reševalne službe Kerschbaum [v njegovem hotelu smo stanovali) razložil nje organizacijo, (Parsenndicnst), ki sc zdi kot nekakšna mala policija. Patrule štirih oseb so v času serije vedno pripravljene zu pohod, dve podnevi, dve ponoči. SAG (Švicarski alpski klub), ima svojo [»osebno organizacijo, ki deluje v alpskih terenih izven pist in jc podobnu uuši Corski reševalni službi, le, da je pri Švicarjih par članov stalno mobiliziranili. Na postaji smo si ogledali tehnično in sanitetno reševalno opremo za prvo pomoč, zlasti tudi pruktične kanadske sani" za prevoz ponesrečenca. Nazadnje so privezali mene kot žrtev na suni in \odja reševalno službe Kcrschbaum me je vozil ob veselem spremstvu vseli tečajnikov z. uprav strelovito naglico s prelaza Strclle skozi Hauptcrstull. Naglica takega transporta je neverjetna, skoro ista kot pri svobodnem smuku. Tuke lahke in praktične kanadske sani bi bilo treba preskusiti in vpeljati tudi pri nas. S prelaza Strella smo smučali po standardni pisti ob smučarski vzpenjači na Schutzulp (1863 tu) in naprej v Davos. S tem se je zaključil oficiclni del tečaja. Luliko se reče, da jc bil ta tečaj zelo koristen. Storil bom vse, da znanje, ki sem ga pridobil v njem, kar najbolje izkoristijo naše alpinske in smučarske organi zarije, naši strokovnjaki, naša domovina. Dr. France Avčin. Plcnum Planinske zveze Slovenije. Prvi plenarni sestanek PZS jc bil 12. decembru 1948. Povabljena so bila tudi društva, ki v Glavnem odboru niso zustopmia. Ple-nuriu sestanek je imel torej širši značaj letne skupščine. Predsednik Planinske »veze Slovenije, tov. 1'edor Košir, je otvoril sestanek in pozdravil poleg delegatov predsednika Komiteja za fizkulturo, tov. dr. Danila Douganu. V svojem referatu ..Kultura planinca in alpinista" je podčrtal pojave, ki danes ponekod kvarno vplivajo na duševni razvoj naših mladih planinccv in alpinistov. Ljudska oblast nudi planinski organizaciji velike materijelne podpore, da lahko v planinah gradi; če pogledamo razvoj naših planinskih naprav od osvoboditve do danes, spoznamo, kako znatna je ta podpora. Predsednikov referat sc objavi v 1. številki Planinskega vestnika 1949 kot uvodni članek. Sekretar PZS, tov. Miloš Vclnar, jc podal poročilo se.krelarijata. Leto» se je na osnovi sklepov II. kongresa FISAJ-u osnovala Planinska zveza Slovenije kot avtonomno telo v sklopu Fizkultiirne zveze Slovenije. V letošnjem poletju je bila ustanovna skupščina Planinarskega saveza Jugoslavije v Beogradu. Planinarski »avez Jugoslavije je pričel takoj po ustanovitvi 7. velikim poletom reševati naloge planinstva v Jugoslaviji. Planinske zveze posameznih republik se razvijajo po enotnih smernicah, ki jih daje Planinarski savez Jugoslavije. Jasno smer za bodoče delo nam je dni V. kongres KPJ. \ vseh ^telesno vzgojnih in planinskih organizacijah je pred vojno vladala ten denra, da se rim bolj odtegnejo od perečih življenjskih in eksistenčnih problemov. Ce bi dali organizaciji takoj po osvoboditvi tako organizacijsko obliko, kot jo ima daneR, bi nujno stremela za istimi cilji kot v predaprilski Jugoslaviji. .Mnogi planinci se takrat g tako organizacijsko obliko niso strinjali, mnogo je bilo lakih, ki so ob tem dejstvu stopili vstran. Hoteli so imeti staro Slovensko planinsko društvo, ker niso hoteli razumeli prevdarne politike naše Partije v narodnoosvobodilni borbi. Veliko je bilo govorjenja, naj se da planinstvu ista organizacijska oblika kot je bila pred vojno. Todu čas jc zahteval svoje, planinska organizacija se jc razvijala vzporedno z razvojem oblasti, saj smo si postavili nuvo ljudsko oblast in tudi novo fizkulturno organizacijo. Cim je dobila iizkultura izpopolnjeno organizacijsko obliko, čim sc je v njenem sestavu organizirala Planinska zveza Slovenije, in z njo avtonomna planinska društva, je bilo opazili, da so poslali vsi tisti, ki so preje planinsko orsanizadjo bojkotirali, zopet zvesti prijatelji Planinske zveze. Ta pojuv sc ni izrazil samo v planinstvu, še bolj se je opazil v telovadnih in športnih društvih. Ko se je. telovadna organizacija letos izpopolnila, so prejšnji abstinenti hitro pristopili k telovadnim in športnim društvom, saj jim je takoj zadišalo po Sokolu in starih klnbaSkih navadah. Prav karakteristično pa je še to, da ti ljudje niso bili zadovoljni samo s tem, da so postali člani teh društev, temveč so se hoteli vriniti celo v odbore same z željo, da «peljejo fizkulturo spet na stari tir. Takih primerov imamo nekaj tudi v planinstvu. V raznih organizacijah imamo odbornike, ki so bili po osvoboditvi zaradi špekulacijo ali drugih proLizukonitih dejanj od ljudskih sodišč kaznovani. Njihova strokovna pomoč nam je vsekakor potrebna, toda nikdar nc bomo dopustili, da bi ti ljudje opravljali kakršnokoli važnejšo funkcijo V odborih Planinskih društev. Z novim letom moramo tudi pregledali, kdo vrši funkcijo in kako. .Naša letošnja glavna naloga jo toicj, da damo planinstva jasno linijo z ozirom na naloge fizkulture v novi Jugoslaviji. Z novim letom borno pristopili k povezavi s sindikati in z mladino. Kljub velikemu prizadevanju Planinske zveze so društva vse premalo pazila na to povezavo, pokazala pa so tudi premalo iniciative. Plenuin je sklenil, da povezavo z mladino in sindikati do največje možne mere utrdi z iskanjem vedno novih poti in načinov. V Slovenskem Primorju je do sedaj osnovanih in delujočih devet planinskih društev. -Toda z delom teh društev Planinska zveza ni zadovoljna ¡11 bo v prvi polovici leta posvetila Slovenskemu Primorju vso pažnjo. poleg tega pa bo poskrbela, da so ustanovita dve novi društvi in sicer v Novi Gorici in v Anhovem. Bovškemu društvu bo PZS nudila vso pomoč, da se poživi promet v dolini Bovec - Trenta. Do danes imamo 12 alpinističnih odsekov s 120 člani in 197 pripravniki. V prihodnjem letu bomo dvignili število članov najmanj na 100, kajti naša osnovna naloga ic, razviti alpinizem do najvišje možne mere. Letos jc bilo otvorjenih devet novih planinskih postojank, popravili in povečali smo deset postojak, obnovitvena dela in novogradnje pa so bile na štirinajstih postojankah. Planinski vrstnik ima znatno 11 te vil o naročnikov, ki pa relativno, z ozirom na porast članstva, še ne zadovoljuje. Naklado bomo letos povišali, dobiti pa moramo vsaj tisoč novih naročnikov. Letos so izšla enotna navodila za markiranje. Po teh navodilih, ki so se pokazala v Sloveniji praktična, se bo markiralo tudi v ostalih republikah. Gorska reševalna služba sc je organizacijsko dokaj dobro utrdila, preprečevali pa bo morala bolj kot dosihdob nesreče s kontrolo planinskih potov in markacij in z vzgojo naraščaja. Na lanski skupščini smo se obvezali zvišati število članstva na 11.000. To obveznost smo prekoračili za okrog 4000. ker imamo danes 15.754 članov. V prihodnjem letu bomo uvedli prehodno zastavico. Plenum je pooblastil Planinsko zvezo, da sestavi tekmovalno komisijo, ki bo izdelala tekmovalni pravilnik, na podlagi katerega bo prehodna zastavica krožila po društvih. Po petletnem načrtu planinske organizacije naj bo v letu 1949 — 17.000 Članov, 200 alpinistov in 4.5 društev. Koledar za prihodnje leto bo sledeči: marec: dva oskrbniška tečaja, zimski alpinistični tabor: april: plenum, zimski tabor reševalcev; avgust: letni alpinistični tabor; september: Planinski teden, letni zbor rcšcvalccv; november: zbor alpinistov; dc-cetnbcr: skupščina. Podpredsednik tov. Ljubo Tiplio je podal gospodarsko poročilo, v katerem j« obravnaval in pregledni gospodarsko ¡11 gradbeno delo Planinske zveze in Planinskih društev. Ljudska oblast nam je nudila lepe podpore, da smo mogli svoj načrt na gospodarskem polju uresničiti. Čaka nas pa še mnogo dela, da zadovoljimo potrebam, ki so se že letos pokazale, kot neobhodne. Poleg lega bo z letošnjim letom temeljito reorganizirano «skrbništvo; oskrbnik bo postal namcščcncc Planinske zveze, Planinska društva pa bodo skrbela za stalni dotok hrane in materiala v postojanke. Glavni odbor enotnih sindikatov v Ljubljani ima za letošnje leto določen znesek ilin 1,030.000 za investicije pri naših planinskih postojankah. Treba bo pa še poleg tega izvesti razne gradbene akcije; za to ho Planinska »veza zaprosila za posojilo v znesku dinarjev 9,720.000. Nadaljni sklepi plentuna so: Planinska zveza naj skuša doseči primerne ugodnosti pri voznih cenah; naj pri Fizkulturnem magazinu izposluje za planince sorazmerno enako količino rekvizitov kot jo prejemajo športne zveze; naklada Planinskega vest-nika naj se zviša na -1.000 izvodov; v planinskih postojankah naj imajo zajamčeno in kontingentirano hrano le člani planinskih društev, nečlani naj se pa hranijo iz viškor živil in pijač na pro3tom trgu; meseca marca naj se organizira tečaj za oskrbnike; planinska društva naj pošljejo do 31. januarja 1949 Zvezi bilance ter račune dobička in izgube v letu 1948. Od 1. januarja 1949 prično planinska društva vodili enotno knjigovodstvo po navodilih Planinske zveze. Po temeljitih smernicah priročnika ftsA.i -a za finančno materialno poslovanje naj izdela Planinska zveza za svoje poslovanje in poslovanje planinskih društev našim prilikam primerne priročnike in to najkasneje do 31. januarja 1949. Sledilo je poročilo načelnika propagandnega odseka, tov. Ilupka Godca. Planinska zveza v letošnjem letu ni dosegla dobrih uspehov na polju propagande. Vzroki so bili večjidel objektivne narave. Podčrtati pa je treba dejstvo, da je propaganda v naši organizaciji žc dalj časa problem, katerega pa bo Glavni odbor rešil, ki je žc sestavil načrt za bodoče važne naloge na tem polju. V letni sezoni stojita pred nami predvsem dve veliki nalogi: izdaja planinskega priročnika in organizacija Planinskega tedna. Pla-lunski priročnik bo vseboval pravila Planinske zveze Slovenije, pravila planinskih društev, slike vseli koč in podatke o njili, gluvna markirana pota, pregledne zemljevide, osnovne stvari o reševanju, prvi pomoči, vrenienoslovju, markiranju ild. Predvidoma bo ¡/.šel meseca junija 1949. lel a. V Planinskem tednu hn razstava umetniških planinskih slik, razstava planinskih fotografij in zgodovinskih dokumentov, razstava planinskih rekvizitov, strokovna in propagandna predavanja v Ljubljani in po sedežih planinskih društev, predavanja po radiju, predvajanje planinskih filmov, množični Izleti članov in nečlanov v planine, propagandni letaki in lepaki itd. Za organizacijo tega tedna bo sestavljen poseben odbor. Poleg vseh teh glavnih nalog pa moramo vrliti zlasti propagando za zvišanje naročnikov na Planinski vestnik, za vpisovanje v planinska društva, agitacijo in mobilizacijo planincev pri izvrševanju raznih nalog, vprašanje pluninske fotografije in planinskega filma, zaščito planinske flore itd. Planinska društva morajc organizirati svoje propagandne odseke. Število članov odseku naj bo seveda odvisno od nalog in dejavnosti posameznega društva, vendar je treba gledati nu to, da bo odsek operativni organ, ki mora biti dovolj gibčen. Ne sme biti samo posvetovalno telo, temveč mora samostojno izvrševali sklepe na lem polju. Med glavne naloge propagandnih odsekov spada zlasti pošiljanje propagandnih in strokovnih člankov v Planinski vestnik, Polet in druge revije ter v dnevno časopisje, propaganda za naročanje na Planinski vestnik, pridobivanje novih članov zlasti preko množičnih organizacij, organiziranje predavanj tako za člane PD kot tudi za širši krog in v okviru drugih organizacij, dalje vprašanje planinske fotografije, organiziranje planinskih knjižnic, skrb za kulturno stanje planinskih postojank, organiziranje Planinskega tedna. Druga načelna 3tvar, na katero je treba opozoriti, je vzgoja planincev. Vsak izkušen planincc naj se zaveda, da mora poleg vsega ostalega neposredno vzgajati nove člane v tovarištvu, požrtvovalnosti, disciplini in predanosti do naše domovine. To ne zahteva mnogo truda, le določeno mero cula odgovornosti. S takim vsakdanjim drobnim individualnim delom se da mnogo doseči, zlasti pa vzgojiti v mladini ljubezen do planin in življenja v prirndi. Pri tem ne smemo pozahiti, da ima planinstvo velik narodnoobrambni pomen, kajti ljubiti planin« se pravi ljubiti domoviuo in kdor bo našo domovino ljubil, jo bo znal tudi braniti. V svojem poročilu jc načelnik komisije za alpinistiko LHS, tov. Tone ftučar podal v glavnem delo alpinističnih odsekov in komisije same, ki jc bilo vsekakor pozitivno. Plenum je sprejel sledeče njegove predloge: organizira in izvede se en zimski (pokretni) in en letni alpinistični tabor republiškega merila, pripravi izdaja Plezalne tehnike, ustanovi sedem novih alpinističnih odsekov; število alpinistov se dvigne na dvesto, .«kličejo sc redni mesečni sestanki alpinističnih odsekov, vsak alpinistični odsek naj izvede po en zimski, smučarskoalpinistični in letni plezalni tečaj ter dva zaČctniška plezalna tečaja za člane planinskih društev, v zimski sezoni se priredi ciklus predavanj za vzgojo članov in pripravnikov. Vsi predlogi so bili z odobravanjem sprejeti, suj so velikega pomena za povzdigo alpinizma v Sloveniji. Načelnik Gorske reševalne službe Slovenije, tov. Uroš Zupančič, je podal v svojem referatu poročilo o delu Gorske reševalne službe, poleg tega pa nakazal niz prohlemov, ki danes še ovirajo delo Gorske reševalne službe. Oh koncu je bila sprejeta sledeča resolucija na naslov vlade LHS v zadevi gradnje observatorija vrh Triglava: Plenum l'ZS je na svojem sestanku dne 12. XII. 1948 kritično pregledal delo planinske organizacije v Sloveniji v letošnjem letu in si postavil nove naloge za razvoj in utrditev planinstva in alpinistilcc. Ob tej priliki PZ ugotavlja, da je bilo možno izvršili naloge zlasti na gospodarskem polju samo na osnovi moralne in še posebej materialne pomoči, ki nam jo je nudila ljudska oblast. Ko izražamo s tem svojo iskreno zahvalo, moramo podčrtati dejstvo, da je šele v pogojih nove družbene stvarnosti planinstvo dobilo tisto mesto, ki mu pristopa. Hkrati ugotavlja plenum, da še vedno ni razčiščeno vprašanje meteorološke postaje nu vrhu Triglava. PZS je ponovno opozorila, da gradnja takega objekta vrhu Triglava iz številnih razlogov ni primerna in jc k temu dala svoje konkretne predloge. Poleg ostalih razlogov želimo zlasti podčrtati načelno stran tega vprašanja. Triglav pomeni nam vsem simbol svobode. Tekom borbe so sirom Slovenije trije vrhovi 1'riglava, narisani na zid z okorno roko delavca ali mladega pionirja, vzpodbujali ljudstvo k srditemu boju za svobodno Slovenijo. Zato jc Triglav že tedaj dejansko postal simbol slovenske državnosti in bil a sprejetjem ustave LRS tudi postavljen v naš grb. .Nameravana gradnja bi vrh Triglava popolnoma popačila, o tem so prepričani tisoči in tisoči državljanov, ki smatrajo za nekako moralno obveznost, da vsaj enkrat v življenju posetijo nas najvišji vrh. PZS jc zc označila vrhove, ki imajo dokaj boljše pogoje za zgraditev meteorološko postaje in na katerih bi bilo lažje izvrševati naloge meteorološke službe! Zato predlaga plenum PZS, da sc to vprašanje še enkrat ob sodelovanju širšega kroga znanstvenikov temeljito pretrese. PZS sc zavezuje, da bo pri gradnji meteorološke postaje nudila vso pomoo, ki bo potrebna. Cloboko se namreč zavedamo pomena meteorološke službe, saj nudi planinstvu še posebej dragoccne usluge. Ugotavlja, da je vprašanje stvar vseh slojev ljudstva, jiosebej pa planinskih organizacij. Plenum PZS izraža enodušno zeljo nau lo.OOO članov svoje organizacije, ko predlaga, naj ostane vrh Triglava takšen, kakršen je. Prepričani smo, da bomo našli pri naših najvišjih oblasteh razumevanje za naša čustva in nnše predloge. KNJIGE, REVIJE Dr. K. Mclik, Jugoslavija: zemljepisni pregled; Ljubljana. 1948. Znani slovenski geograf nam jc s to knjigo podal dokaj izčrpno in zaokroženo zemljepisno sliko nase širše domovine. Knjiga je razdeljena v pet delov. V kratkem uvodnem delu osvetljuje avtor političnogeografski položni Jugoslavije. Sledi prvo poglavje o prirodnngeografsl-i sliki cclotnega državnega ozemlja, pa o temeljnih družbeno razvojnih dejstvih, ki so dala pečat narodom Jugoslavije. Za tem jo na vrsti najobsežnejše poglavje v knjigi, to jc oris posameznih geografskih predelov Jugoslavije: primorskega, panonskega in gorskega predela. Primorski in panonski predel, ki sta precej homogeni pokrajinski enoti, razčlenjuje av tor z ozirom na prirodne prilike, gospodarstvo in naseljenost. Gorski predel je po svoji naravi maiij enoten in obenem najbolj obširen, pa nui je zato nvtor dodelil največ prostora v knjigi. Pregledni oiografski, klimutski in vegetacijski sliki vsega gorskega predela slede opi~i posameznih gorskih področij. Tu pu niso zgolj opisi prirodne ampak istočasno tudi kulturne pokrajine, ki skupaj s prvo daje svojskost področjem. Take vrste pokrajinski opis bo močno v prid turistu, ki ga ne privlačujejo le lepote nalc zemlje, ampak tudi življenje na njej. njena ljudstva in njihovo gospodarjenje ter običaji. Gorska področja opisuje avtor po redu, kakor si slede od skrajnih severozapadnih dc!ov do skrajnega juga države. Slovenske Alpe. Celovška kotlina / visokim Podruv-jcm. Predalpsko hribovje s kotlinami in slovensko dinarsko področje so lake geografske enote gorskega predela na Slovenskem. Sledijo v podobni razdelitvi opisi gorskih področij Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in stare Uaškr. V Srbiji iu Makedoniji so enote mauj dotujlirunc, kar je razumljivo, ako pomislimo, da je ta gorski s\ p t geiietlčuo precej drugačen kot jc nlpskodinarski svet. Gorovja so tu manj masivna, ločijo jih prostrane kotline, tako da nudi ves relief bolj razbito sliko. Pokrajinsko pa obstoja navzlic temu neka homogenost večjih področij, kakršna so južno-srbsko gorsko področje, Kosovsko-mofoliijska kotlina in Makedonija. Geografski opisi posameznih zveznih republik v tretjem poglav ju samo dopolnjujejo sliko po velikih prirodnih predelih. V četrtem poglavju je podana zaključna in pregledna gospodarskogeografska karakteristika države po glavnih proizvajalnih, panogah. C. M. Robert Kiimp: Smučar. Državna založba Slovenije, 1948. Robert Kump nam je, zvest svojemu načelu, da risba pove vse. podal že drugo knjigo slikanic, v kateri jo od početka do kraja obdelal tehniko smučanju nu osnovi risbe. Samo zelo dober risar in enako dober smučar [teoretik in praktik) se jc mogel lotiti te naloge na omenjeni osnovi. Brez dvoma jc Robert Kiimp. če kdo. poklican izvesti svojo nalogo v omenjeni obliki in metodi. Ima že skušnje na tem polju (jired 15 leti je izdul knjigo „Ski", v kateri je enako kot v novi izdaji operiral izključno saiuo z risbo), je zelo dober risar in doseza 3 svojo tehniko uspehe, ki bi jih človek smatral za težko, če sploh dosegljive. Ako kljub temu ostanejo vrzeli, gotovo to ni krivda Knmpova, ki je menda izčrpui prav vse možnosti, ki jih nudi risarska spretnost. Popolno predstavo smučarske kretnje more menda vizuelno podati le kinematografska, s časovno lupo zadržana slika, ki v neprekinjeni v rsti podob ponazori prav vse stadije giba. Johannes Schneider bi je. v „Wunder des Schnccschuhs' pomagal s tem, da je (seveda poleg izdatnega teksta) /. reprodukcijo celili trukov filma skusal podati najtežje, z besedo komaj dopovedljive fineso pri raznih smučarskih kretnjah. Kump si jc porazdelil snov tako, da je v počet len risarsko podal glavne tri vrste snegu, in smeri drsanja smuči na snežnem polju, pa tudi ¡spremembe snega pod vplivom sonca, znake za lego in obte-žitev smuči, za hitrost gibanja in glavno sonožne razbremenitve smuči. Nato obdeluje zapored razne vrste gibanja ¡smuk v raznem terenu, vzpon, prehod iz smuka v prečni smuk, prvine prečnega smuka, plužni lok, razne kristijanije, hitrostni korali) ter zaključi knjigo s terenskimi skoki, postopoma 7. male, srednje in velike skakalnice v Planici. Način, ki ga jc Kump porabil pri tem, jc jako originalen in nazoren, znaki zu razne vrste obremenitve, snega in hitrosti so jasni, lahko razumljivi. Naši smučarski strokovnjaki so sedaj poklicani, da praktično preizkusijo to knjigo in doženejo nje uporubno^t za začetnike in napredne smučarje, za samouke in tečajnike, za mladino iu starejše drsače ter zlasti rešijo vprašanje, ali je knjiga uporabna sama po sebi ali v zvezi z ostulimi nušimi ali tujimi smučarskimi priročniki in učbeniki, ki se pri svoji metodi poslužujejo tudi besedo. Eno jc že danes gotovo: da je Knmpova smučarska slikanica lepo, temeljito delo in tehtna izpopolnitev naše neprebogate smučarske literature. Alpine Journal, št. 275 — Obseg posameznih številk te ugledne angleške planin ske revije jc več kot polovico manjši od predvojnih zvezkov. Vsebina" pa še vedno dostojna in vredna visoke ravni angleškega alpinizma, ki se vsevdilj uspešno uveljavlja v domačih iu lujdi gorstvih. \ glavnem članku tega zvezka pripoveduje Fred Bcckcy o svoji odpravi v obrežne gore Alaske, skoraj 500 m dolgo gorsko rujdo, ki je malone popolnoma neraziskana. Vzrok osamclosti so pač skrajno neugodne atuiosferičiie razmere, ki vladajo v tej pokrajini, kjer so viharji pogostejši in hujši kot v Himalaji. Deluo so že orjuki, ki leže severno od te rajde, predvsem Mt. Logan in Mt. St. HI ins, osvojili vso pozornost plezalcev. Vendar lahko vrhovi kot Kate's Needle 'Katrina Igla, 3500 m) ali Devil's Tliumb (Hudičev prst, 2768 m; tekmujejo glede težavnosti in stnsitosti z najbolj znanimi svetovnimi gorami. Saj trdijo n. pr. o Hudičevem prstu, da je najslikovilejša gor« severnoamerikanske celine. Pristop do teli gora je zelo otežen zaradi obširnih gozdov, nedoftatka potov sploh in neskončnih ledenikov. F. Ilee.key, It. Graig in Glifford Sehmidtke to šele po silnih, dolgotrajnih naporih osvojili zgoraj omenjena vršaca. Nadalje pripoveduje Huuible Pie o svojem planinskem življenju in med drugim obžaluje, da so planinski romani in filmi po večini tako malo verjetni in iskreni. T. A. Pcacoekc, ki je med vojno vodil vojaške alpinske tečaje v masivu Gran Sasso (najvišji vrh Apcninov) trdi, da je našel v tem gorovju ne le priložnost za lepe plezalne vzpone, temveč v januarju sneg in smuko, ki ga je spominjala na Alpe. Štiri može njegove ekipe je pokopal plaz. Omeniti bi bilo šc tehnično razpravo G. Seligmana o snegu in plazovih ter L. H. Peck-a mično pripovedovanje o nekaterih «reeckrndih (nedeljskih izletih) v Alpah v maju in juniju, ko je lahko menjaje plezal in smučal. Ilorolezec, vestnik Zveze češkoslovaških gornikov, izhaja šestkrat letno. Leta 1948 je zaključil svoj jubilejni 10 letnik. List"je, dasi po obsegu in opremi skromen, izredno hogat po vsebini in kaže znatno razgledanost uredništva. Naj navedemo nekaj zanimivih člankov iz letnikov 1947 in 1948: Največja uganka Pamirja (A. Ve-verka piše o odkritju Pika Stalina in uspelem vzponu na ta vrh); Jaromir Sadck poroča o francoski državni plezalni šoli, ki se ravna v nasprotju s klasično plezalno tehniko po načelu: kar najhitreje na vrh, kakorkoli; prvi plezalcc se sploh nc varuje. (Ta članek bi bilo zanimivo posloveniti v celoti). A. Veverka referira o mednarodnem zboru aktivnih gornikov v Chamonmi v 1.1947. 1'osezonska razmišljanja V. Šulca so humoristično naštevanje razvad in prostaških navad turistov in napak in ne rednost i v planinskih kočah v Tnlrah; če zamenjaš geografska imena, 3i lahko misliš, da je vse to napisano o ljudeh, kočah in razmerah v naših Alpah. Jelena Renneovn pripoveduje o Pirenejih (Girgue de Gavarnie, vrh Taillon, -3146 m in drugi) ter primerja čeho-slovaškc gore in gorništvo s francoskim. SI. Tejnskv razpravlja o temi „Gornik in smuči" ter ugotavlja, da poletni planince spoznu sumo polovico gorskih lepot, zimski planinec nesmučar pa jih gleda z očmi slepca. Dr. Karel Kučera (eden od obeh urednikov revije) poroča o pomembnem lavinskem tečaju L'JAA na VVeisflujochu 1917, ki ga je za Planinski vestnik obdelal dr. Fr. Avein. Isto avtor piše na kratko o snežnih plazovih, dočim drugi urednik revije, Boris ftouhal pripoveduje o obisku pri Ainlre Rochu, slovitem švicarskem alpinistu in pisatelju, ki se ga je udeležil tudi_ naš dr. Fr. Avčin. Ing. C. Vlado Simo postavlja vprašanje, ali naj Cchoslovaki odpošljejo alpinistično odravo v Himalajo ter razmotriva, kako bi se morala taka ekspedicija organizirati ter nje člani izvežbati in opremiti (zelo zanimivo!). Frant. KIus poroča o doživljajih v prašnih plazovih, ki so se srečno končali. Mnogo člankov opisuje letne in zimske prvenstvene vzpone in ponovitve v Tatri, zelo izčrpna so poročila o inozemski alpinistični literaturi, zlasti angleški in francoski. Slike,^ ki jih „Horolezec* prinaša kot priloge, so dobro izbrane, tehnično in estetsko dovršene. K pomembnejšim člankom, ki jih je mnogo, se nemara še povrnemo — v obliki prevodov! „Krasy Slovenska", ilustrirana revija, posvečena domoznanstvu Slovaške, propagandi in varstvu prirodnih krasot, turistiki in tujskemu prometu, zgodovini, folklori, športu in jamarstvu, nadaljuje v 24 letniku (1946— 1947) ter prvih številkah letnika 1947/48, ki smo jih prejeli, svojo lepo, svetlo tradicijo, ltevija je izredno reprezentativna, tiskana v celoti na krasnem papirju in prinaša tehnično in estetsko dognane slike in članke, ki obravnavajo v naslovu označena področja in prikazujejo v navdušenih besedah lepoto slovaškega sveta. Poleg številnih opisov glavnih gorovij, Visoke Tatre v zimski in letni dobi "in poročil O plezalnih in smučarskih področjih prinaša revija lepo prispevke o pokrajinskoestetskih in znanstvenih vrednotah Slovaškega krn-a, kjer imajo, kakor mi v našem Primorju, slovaški jamarji široko polje za svoje delo. (Naj omenim samo slovito Domico nu madžarski meji, dalje jame v Demonovski dolini in ledeno jamo Dobšinsko pri Liplavskem sv. Mikulašu). Zanimive so slike folklorne vsebine (o narodnem stavbarstvu, o nošah), lepi članki in posnetki o favni v jamah, o pomladnih cvetlicah itd., o zgodovini tatranstva, o zimskih vzponih, o tujskem prometu itd. Posnetki so odlični in ne prikazujejo samo gore, temveč tudi lepote. Slovaške sploh, ljudstvo, favno, floro, umetnostno zgodovinske posebnost^ zemlje, vse v izbranih, tehnično dovršenih slikah. Hevija, ki jo z veseljem vzameš v roke in nerad odložiš. A. B. Mojstrovka z Vršiča TL . . Foto V. Arrigler Futo Jftukn Ravnik V Piienci pri Kranjski gori