Paitnina plačana v gotovini. Oožlo 2 3.'IX. 1930 - IZHAJA VSAK TOBEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Krat> -Ki!.?;. samezni številki Din 1'50. THGOVSK L.IST Caisopls asa trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 23. seztembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 111. Pomemben govor predsednika vlade o jugo- slovenstvu. Ugasnili so verski in plemenski prepiri. — Konec je neprestanih kriz — državnih in režimskih. Tekom triumfalnega poseta v Zagrebu, je priredil predsednik vlade v ponedeljek zvečer v hotelu »Esplanad« banket, katerega se je udeležilo okrog 200 oseb. Pri banketu je predsednik vlade nazdravil Nj. Vel. kralju, nato pa imel globok, programatičen govor, med drugim je dejal: »Dolgotrajne borbe, ki so jih Srbi in Hrvati vodili v preteklosti ramo ob rami za obrambo svoje neodvisnosti, svojega imena, svoje nacionalne časti in svetlih narodnih tradicij, so ustvarile nerazdružne vezi ter čustva nacionalne solidarnosti Srbov in Hrvatov, dveli bratskih plemen neločljivega jugoslo-venskega naroda. Kot središče hrvatske-pa dela našega naroda je postal Zagreb velik baš s tem, da je nositelj in apostol velike jugoslovenske misli. V osvobodilnih dneh leta 1918. je z močnim zamahom in zanosom svoje jugoslovenske duše aktivno prispeval in živo sodeloval z ostalimi brati pri ustanovitvi naše narodne države. Zagreb se je pokazal ravno tako velikega, ko je po uvedbi režima z dne 6. januarja med prvimi doumel pobude in prizadevanja Nj. Vel. kralja in preko svojih uglednih predstavnikov tu in v Beogradu odkrito kot prvi izrekel svoje zadovoljstvo s tem velikim podvigom. Zagreb je med prvimi z ljubeznijo in priznanjem pozdravil pomembno in modro dejanje Nj. Vel. z dne 3. oktobra 1929 in s tem tolmačil pravo razpoloženje in čustva vsega hr-vatskega dela našega naroda kot resnični propovednik in tolmač jugoslovenske misli svetlih duhov Gaja, Jelačiča in Strossmayerja. Ime naše kraljevine, Jugoslavija, kot vsinteza enotnega čustvovanja in popolne nacionalne solidarnosti in narodnega eilinstva, je navdušeno odjeknilo v vseh rodoljubnih srcih našega naroda. Jugoslavija ne pomeni samo narodnega in državnega edinstva, ni le popolna duhovna in nacionalna solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč pomeni i popolno harmonijo in sklad interesov tako celote kakor posameznikov. Ona pomeni popolno enakost iti popolno ravnopravnost vseh državljanov in vseh krajev, ki so vsi naši. vsi nam enako dragi. Ime Jugoslavija ne pomeni negacije naših plemenskih imen. ne hrvatskega. ne srbskega, ne slovenskega. Kajti v resnici so bili najboljši in največji Jugo-sloveni v preteklosti najboljši Hrvati, Srbi in Slovenci. Ravno tako naj spoštovanje naših svetlih nacionalnih in plemenskih tradicij vsikdar podpira ruzvijanje in krepitev nacionalne sin-t(‘Ze in edinstva. Tako pojmovanje jugoslovenstva kot narodne in državne misli, je najzanesljivejša osnova okrepitve in napredka vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gospodje! Dve pomembni dejanji, manifest z dne 6. januarja 1929 in zakon z dne 3. oktobra 1929 vsebujeta smernice našega bodočega dela ter zdrave preporodne pravce našega narodnega in državnega življenja ter obeležujeta naše državno ustrojstvo. Kraljevska vlada je v svoji deklaraciji z dne 4. julija 1930 obrazložila svoje stališče napram vsem važnim vprašanjem v zvezi z novim redom. Načela teh zgodovinskih ukrepov so nepremakljiva in pomenijo trajne, direktive za naše delo ter ostanejo prava vera nas vseh. S temi pravci bomo ustvarili lepšo in srečnejšo prihodnost našega naroda in domovine. Že doslej so se pokazali vidni uspehi takega dela. Konec je nedavnih nemilih trenj, ki so bila posledica nezdravega in nesodobnega strankarskega življenja in ki so uničevala vse zdrave, konstruktivne sile našega naroda. Konec je neprestanih kriz, državnih in režimskih. Ugasnili so verski in plemenski prepiri, konec je nestrpnosti. Mesto nesporazumov in nesoglasij iz prošlosti je zavladal duh zbliževanja in zaupanja. Mesto strankarskih prepirov imamo bratsko ljubezen in slogo. Vsakemu je odkazano njegovo mesto in je opozorjen na svojo dolžnost, a naše prebivalstvo, ki so ga mamile strankarsko-politične borbe in ki je pogostokrat pod vplivom raznih prevar zahajalo na slranpota, se posveča mirnemu, pozitivnemu, stvariteljskemu delu. Obča gospodarska kriza, ki od nje trpi ves svet, se je s premišljenim in odločnim delom znatno ublažila. Gospodarski položaj našega naroda in finančne razmere naše države so se popravile. Pri izvajanju svojih plemenitih nalog pa hoče kraljevska vlada vztrajati brez konpromisa in neodstopno. PLENARNA SEJA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO se vrši v četrtek, dne 25. septembra 1930 ob pol 9. uri dopoldne v zbornični dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila in poročila zborničnega predsednika. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnem računskem zaključku za leto 1929. 3. Pritožba proti dokladi. 4. Aktualna prometna vprašanja. 5. Reforma davka na poslovni promet. 6. Predlogi za unifikacijo čekovnega prava. 7. Poročila o predlogu za znižanje tarife za poštni čekovni promet. 8. Poročilo o delovanju zborničnega Zavoda za pospeševanje obrta. i .9. Uprava zborničnega Zavodai za pospeševanje obrta. MOST KLENAK—ŠABAC. Dela na tem mostu čez Savo bodo v najkrajšem času dokončana. Most ;e med največjimi v Jugoslaviji; dolg je 680 metrov, počiva pa na štirih rečnih in dveh obrežnih stebrih s štirimi odprtinami po 125 m in s srednjo odprtino 180 m. Širina znaša 6 metrov. Po sredi mosla gre železniški tir, ob straneh so pota za vozove, avtomobile in pešce. Tudi ob največji vodi bodo mogle voziti pod mostom največje ladje. Konstrukcija je bila dobavljena na repara-cijski račun. Teža mosta znaša 6 milj. 100.427 kg, vsa zgradba po stane 130 milijonov Din. Most je bil zgrajen celih sedem mesecev prej kot je bil stavljen podjetniku skrajni rok. Za Mačvo, tako zelo bogato, in sploh za vso tamošnjo okolico bo most izrednega pomena. Konferenca o davku na poslovni promet. Kakor smo poročali, se je vršila dne 12. septembra t. 1. v ministrstvu financ konferenca s predstavniki gospodarskih zbornic in gorpodarskih organizacij o davku na poslovni promet, katerega se namerava počenši z dnem 1. januarja 1931 preurediti po avstrijskem vzorcu v smeri pav-šalacije faz. Konferenca je imela iz,-rečno samo informativen značaj. Finančna uprava pri preureditvi davka reflektira na sodelovanje gospodarskih krogov in je na konferenci obseg tega sodelovanja detajlno pretol-mačila. Po zamisli ministrstva financ naj bi gospodarske korporacije stavile konkretne predloge, na katere vrste blaga naj se davek pobira potom pavšalacije faz in koliko naj v teh primerih znaša skupni davek. Za sestavo teh predlogov je določen rok 6 tednov. Čim dobijo ti predlogi po zaslišanju interesentov konkretno obliko, bomo o njih obsegu izčrpnejše poročali. CESTNE GRADRE V JUGOSLAVIJI. Program ministrstva za javna dela glede izgradbe jugoslovanskega cestnega omrežja obsega dva dela: najprvo zgradba novih cest, potem pa moderniziranje že obstoječih cest. Nekatere najvažnejših prometnih cest bodo pa modernizirane že v okviru prvega dela obsežnega programa. Med novimi cestami omenimo Beograd—Novi Sad, Skoplje — Djevdjelija, Prilep — Debar, Novi Sad—Vet. Bečkerek, Foča—Trebi -nje; med moderniziranimi Beograd—La-zarevac, Kotor—Ulcinj, Novi Sad —Subotica. Gradbo in moderniziranje cest bodo oddali podjetjem, ki bodo delo hkrati financirala. Ponudbe sprejema ministrstvo za javna dela do 15. okio-bra t. I. V programu niso ceste, s katerih gradbo ozir. modernizacijo so žc pričeli. PADAJOČI INDEKS VELETRŽNIH CEN. Narodna banka je izračunila za avgust sledeče indekse: Rastlinski produkti 939, živalski produkti 967, mineralni produkti 886, industrijski produkti 797, skupni indeks 87 7. Indeks za rastlinske produkte je padel od julija na avgust za tri točke. Padle so cene za konopljo in slivno čežano, zboljšale so se pa cene pšenice, ječmena, fižola (boba) in sena. Indeks živalskih produktov je padel za eno točko. Zelo padajo padajo cene ovac, padle so cene zaklane perulnine, kozin in jagnjetin (kož). IZVOZ GROZDJA. Izšle so nove določbe, ki se tičejo zlasti snažnosti pri ovojnini itd. Zelo se mora paziti, da je odstranjeno vse listje, korcninje itd. Neredno odpremlje-no grozdje more biti predmet marsikakšne omejitve in prepovedi. Izvoz svežega zavitega grozdja čez Št. Ilj na Dunaj, v Prago, Brno, Karlove Vare, v Nemčijo in Poljsko uživa znižano voznino, ki velja od 10. 1. m. dalje. Podrobnosti se izvedo zadevnih železniških postajah. CENJENI IN FAKTIČNI IZVOZ JUGOSLAVIJE. Lani so cenili izvoz Jugoslavije za čas od 1. septembra 1929 do 31. avgusta 1930 na 8697 5 milijonov dinarjev, znašal je pa 7800 mil. dinarjev. Letos je cenjen izvoz za dobo od 1. septembra 1930 do 31. avgusta 1931 na 7040 milijonov dinarjev, in sicer: žito 970 milijonov, sadje in sadni produkti 64675 industrijske rastline in podobno 410, drugo 335 milijonov. Zavarovanje zasebnih nameščencev v Avstriji. Do 1. januarja 1927 je bilo socijal-no zavarovanje privatnih nameščencev v Avstriji zelo razcepljeno. Z zakonom o zavarovanju nameščencev so' bile vse panoge zavarovanja (tako bolniško, brezposelno in nezgodno zavarovanje) združene v »Zavarovanje nameščencev«, torej ločeno od delavskega zavarovanja. Kot nosilci novega zavarovanja nameščencev fungirajo po 1. juliju 1927 takozvane »»Zavarovalne blagajne« za nameščence. V vsaki zvezni deželi se nahaja ena taka blagajna, na Dunaju so pa tri; poleg tega obstoje posebni zavarovalni zavodi za novinarje, poljedelce, šumarje in za farmacevte. Vsi ti zavodi so osnovani na načelu samouprave, to se pravi, da zavodov ne upravlja oblast, ampak sami zavarovanci. Najvažnejši organi samouprave so: glavna skupščina, ki obstoji iz 64 de-legatov-zavarovancev in 16 delegatov delodajalcev, dalje načelstvo, ki ga sestavlja 16 zastopnikov zavarovancev in 4 zastopniki delodajalcev. Delegate v glavno skupščino volijo zavarovanci in njih delodajalci tajno in direktno. Glavna skupščina izbere nato iz svoje srede načelstvo. Zakon o zavarovanju nameščencev vsebuje tudi določbo, po kateri lahko v skupini delojemalcev (zavarovancev) volitev delegatov v glavno skupščino izostane, ako stavi sekcija nameščencev pri pristojni delavski zbornici volilni predlog, katerega podpišejo vsi člani zbornice. V vseh zveznih deželah so se interesenti posl užili te zakonske določbe. Edino na Štajerskem je članica delavske zbornice gospa Seidl odrekla podpis, da bi tako izsilila volitve. Uspeh ji je dal prav, kajti če bi se ne vršile volitve, bi imela svobodna (marksistična) udruženja že v naprej zasigurano večino v zavarovalni blagajni. Pri skupnem volilnem predlogu bi namreč ostalo prejšnje razmerje isto. Izvedba teh volitev pa je pokazala, da se je razmerje moči posameznih ud nižanj po volitvah v delavsko zbornico leta 1926 znatno spremenilo, predvsem radi tega, ker se je med tem časorp ustanovilo taikozvano neodvisno udruženje, v katero je> vstopilo vliko število namščencev. Tako se je zgodilo, da od 64 delegatov odpade 34 na antimarksiste. TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO. V prvi letošnji polovici je trgovina med Jugoslavijo in Poljsko padla v obeh smereh. Iz.voz iz. Jugoslavije v Poljsko je padel od 3-9 na 2 7 mil. zlotov, izvoz iz Poljske v Jugoslavijo od 113 na 10 6 milijonov. Za Jugoslavijo obstoječa pasivnost je torej nekoliko narasla, od 7 6 na 7-9 mil. zlotov. Čudno je, da kupuje Poljska pri svoji veliki tobačni potrebi le prav neznatne množine tobaka v Jugoslaviji in še leh ne redno. TOBAČNA TOVARNA V NIŠU. Nova tobačna lovarna v Nišu je bila blagoslovljena 15. t. m. Zgrajena ie na površini 9 hektarov in obsega 22 stavbnih objektov. Z gradbo so pričeli leta 1924. Šlevilo v tovarni zaposlenih delavcev je 900. Vsak dan producira tovarna 15.000 kg tobaka vseh vrst in ga bo mogla po vstavi novih strojev producirati pozneje 18.000 kg. Kaj je Banka za mednarodna plačila in katere naloge ima vršiti. V četrtek cine 18. t. m. je sprejel v dvorani Narodne banke generalni direktor Banke za mednarodna plačila ali reparaoijske banke Piere Quesnay predstavnike jugoslovanskega tiska ter jim dali naslednjo izjavo o nalogah Banke za mednarodno plačila in njenih zvezah z emisijskimi bankami celega sveta: : Banka za mednarodna plačila je bila ustanovljena na podlagi Youngo-vega načrta v svrho, da vojnim dolgovom vzame politično obeležje in da se ob priliki prenosa devize čim koristneje pretvorijo v druge ter izvrši prenos kapitala Iz enega gospodarstva v drugo. Zaradi tega ni treba banke smatrati Izključno za repara-cijsko banko, ker ima nalogo, da prenaša kapital iz enega področja v drugo, in da to prenose vrši na najrenta-bilnejši način; vrb tega moramo banko smatrati kot nekako centralo vseh emisijskih bank na svetu, od katerih Ima vsaka na svojem področju dolžnost, dvigniti vrednost denarja. Najvažnejše, reparacijsiko vprašanje, obstoja v tem, kako prenašati kapital, ki pripada več btainkovnim področjem. Banka za mednarodna plačila uma pri tem dolžnost, da uredi kliring v svrho prenosa kapitala posebno pri plačevanju mdsebojnih vojnih dolgov, kakor tudi, da se uvede kliring pri ostalih poslih z devizami, tako da sprejme banka vlogo upnika, preko katerega se bodo plačevale anuitete mednarodnih posojil, pri čemer je potrebno, da se devize pretvarjajo v druge zaradi plačevanja upnikom na raznih krajih in raznih tržiščih. Iver bo banka tako vršila nalogo prenašanja kapitala, bo posebno tesno sodelovala s poedinimi emisijskimi bankami, s katerimi je stopila v stvarne zveze. Zaradi tega zdaj kon-feriram z guvernerjem vaše Narodne banke, kakor sem konferiral v Curi-hu, V Pragi, na Dunaju, v Stockholmu in Helsingforsu z voditelji tamkajšnjih narodnih bank. Ne gre sa- i mo za to, da se ustvari čim večje sodelovanje med emisijskimi bankami, temveč tudi za to, da bi se med poedinimi državami zaključili sporazumi o reeskontu menic, kar bi povišalo stabilnost in varnost stabiliziranih valut. Razen tega se dela na organizaciji celokupnega kapitala pri prenosu iz ene valute v drugo in na ! zmanjšanju mika. Po tromesečnem obstoju je Banka za mednarodna plačila poleg svojega kapitala sprejele tudi depozite po-edinih vlad im velikih bank, tako da lahko plasira na razna tržišča tudi večje zneske. Depoziti znašajo Idi milijarde švicarskih irankov. Banka za mednarodna plačila more zaenkrat ta kapital deponirati samo na krajši čas, toda ker se bo z boljšo organizacijo mednarodnega kredita poviša- lo zaupanje v mednarodno finančno tržišče, bo dana tudi možnost, da se kapital investira na daljše roke. Banka za mednarodna plačila s tem dela no samo na zmanjšanju razlike obrestne mere med poedinimi tržišči, temveč zmanjšuje tudi razliko, ki obstoja danes med kratkoročnim in dolgoročnim denarjem, vprašanje, ki je najvažnejše za razvoj držav, kakršna je Jugoslavija. Osnovana, da ustvari organ za plačila reparacij in vojnih dolgov, predstavlja Banka za mednarodna plačila tudi organ za ureditev denarnega tržišča na ta način, da konsolidira stanje različnih držav, da proveri možnost kredita in najde način, da se poveča zaupanje v stabilnost valute in varnost placemonta kapitala med po-edine panoge gospodarstva, s čimer jača stabilnost in tako dela na zaščiit miru in povečanju blagostanja na svetu.« Ro tej izjavi je ostail gosp. Pierre Quesnay še celo uro v razgovoru z novinarji. Naglasil je z občudovanjem veliki razvoj kraljevine Jugoslavije in to posebno v zadnjih dveh letih. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, solitbe i. t. d. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kot tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi automobili po 2, 3 in 7 ton nosilnosti prevzema ■v Špedicija Turk, Ljubljana Masarykova cesta štev. 9. — Telefon interurban štev. 2157 TRG JAJEC. Eksportna zadruga jajec v Št. Jurijru ob juž. žel. poroča: Dovoz je zmeraj manjši, povpraševg-nje rasle, rapidno gibanje navzgor se je nadaljevalo. Lanske septernberske cene so že prekoračene. Nakupna cena ie bila zvišana na Din 1 -25. Verjetno pa je, da bo hausse kmalu končana, ker se pri sedanjem hladnejšem vremenu posega že po konservah. Ker zahtevajo številni lanski vložniki letos oferle hladilnega blaga, se more sklepati, da se je letos vendarle veliko manj hladilo kot v pretekle1,m letu. Letošnja zimska kampanja za eksport jajec najbrž ne bo neugodna. ^aaaaaaaaaa^ aaaa aaaaa* ZANIMANJE INOZEMSTVA ZA JUGOSLOVANSKE IZVOZNE PREDMETE. V Marseille zelo povprašujejo po naših slivah, svežih in posušenih. Trajno -živahni so nakupi jugoslovanskih prašičev za Bordeaux, kjer jih zakoljejo za transport po Južni Franciji. Neka holandska tvrdka se zanima pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine za otroške opanke. Več poljskih veletvrdk je vprašalo za tanin v dvojnih vrečah s 70 odstotki ekstrakta. Xjiti8>!i»naha hsna vvvvvmvvD' Tečaj 22 septembra 11)30 Povpra- ševanje Din Ponudbe Din 1» KV IZR: iiuttcIuD 1 h. goto. . . __ • 22-765 Berlin t M 134425 13-4725 Bruselj 1 bolga —•— 7-8752 Budimpešta 1 pragi , . —•_ 98878 durih 100 tr 1094-40 1097'40 Dunaj 1 iiling 7-9727 London 1 funt 274-07 274-87 Kewyork 1 dolar 56 265 56-465 Paril 100 Ir 221 88 Praga 100 kron 167-17 167-97 Tret 100 lir 294-50 296-50 Trgovci In industri]ci! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! K 0 N K U R Z I. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo1 naslednjo okrožnico o otvor jenih in odpravi jenih konkurzih, predkonkurzih lin prisilnih poravnavah izven kotn,kurza za čas od 11. do 20. septembra 1930.*) A. OTVOR JENI KONKURZI: Dravska banovina: Kopač Anton, Stara vas, p. Žiri, »Lesna industrija in parna žaga« d. z o. z., Žiri. Zetska banovina: Popovič Jovan, Cetinje. Dunavska banovina; Djordjevič C. brača, Požarevac. Vardarska banovina: Stankovič Milan, Donj. Brijanje, Živanovič Ljubomir adv., Skoplje. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Kollenz Josip, Ptuj. Savska banovina: Deutlbaum Hugo, Vink ovci. Dunavska banovina; Pučka banka, Bela Crkva, Feher Ladislav, Velika Kikinda. Vardarska banovina: Lazarevič Konstantin, Kukurečan, Mihajlavič Hadži i Vasiljevič, Skoplje. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Dravska banovina: Bulc Anton, Mokronog, Dasch Herbert, Ptuj, Lutar Josip, Dolnja Lendava. Savska banovina: Andrijevič Mirko, Morovič, Drvar Bariča, Barina, Korač Milko A., Požega. . Primorska banovina: Barič Ivo M., Split, Cvitanič udov. Anka, Split, Džu-kario Nilcice pok. ostavština-, Omiš. Urinska banovina: Novakovič Aleksander, Obrenovac, Virtč Stevan, Užice. Dunavska banovina: Ilič Stojan, M. Ivanca, Stepanovič Blagoje, Mali Požarevac, Živkovi č Radomir, Kragujevac. Moravska banovina: Gjuričic Ra-doje, Subotica, Markovič T. Randjel, Niš, Pešič Nikola, Osonica, Tatič Dra-goslav, Gareovina, Živkojič Rajo, Vrbova«. Vardarska banovina: Atevič Mile, Skoplje, Djordjevič brača, Skoplje, E zre Mike, Skoplje, Miladinovič Ljuba, Sbrumica, Milosavljevič V. Lazar, Oreovica. Beograd, Zemun, Pančevo: Jankovič Janko, Beograd. 1). ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Savska banovina: Pollak Franjo, Pakrac, Turkal Milan, Josipdol. *) Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. LIKVIDACIJA TERJATEV PROTI BIVŠI POŠTNI HRANILNICI NA DUNAJU. Uprava Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije obvešča interesente, da je vprašanje likvidacije terjatev proti bivši Poštni hranilnici na Dunaju isicer že definitivno rešeno, vendar pa je za izplačilo terjatev naših državljanov potrebna še realizacija ce-dirane terjatve bivše Poštne hranilnice na Dunaju proti bivšim poštnim upravam na teritoriju Avstro-Ogrske in valorizacije litrov avstrijskih predvojnih rent. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije se je glede navedene terjatve obrnila na ministrstvo za gradbe in upa, da bo terjatev v najkrajšem času refundirana. Glede valorizacije navedenih litrov pa je ministrstvo financ odgovorilo Poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije, da je na tem, da prične z organizacijo 'izplačilne službe teh titrov in da bo to delo v kratkem dovršeno. Šele, ko bo oboje rešeno, so bo moglo začeti izplačevanje prijavljenih terjatev po ključu, ki se bo določil na podlagi prejetega kritja. Razstava sadja je bila otrorjsna dme 21. t. m. v Toplici (Srbija). Tamošnja okolica je poiseibno bogata na jabolkih. Izvoz sadja iz Jugoslavije narašča zmeraj bolj. V Pločniku in Kuršumlji na primer je bito pred tedn.m dni pripravi jieui ih m izvoz 200 vagonov p rima jabolk In 60 vagonov prvovrstnih išliv, v okolici Knjaževea pa 500 ton orehov izborne kvalitete, 1 kg po 3 do 4 Din. Zakonski načrt o monopolu itd. tobaka je izgotovljen. — Tiče se monopola, prodaje iai izvoza tobaka. Odseki n mo-nopcllu isoli, vžigalic La znanilk bodo sledili. Jugoslavija, Ogrska, Romunija, Bolgarija itd. iso se obrnile na Bainlho za mednarodna plačila glede financiranja letošnje letine. Kakor vse kaže, ise bodo kreditne operacije izvršile. Bata bo v svojih obratih vpeljal petdnevni teden, in sicer so priprave že tako napredovale, da mislijo na vpeljavo že s 13. lolktoibroim. (01 e j članek.) Mednarodni kartel tračnic je pustil cene svojih izdelkov neizprennenjene. Jekleni industriji v II. S. A. se v zadnjem oaisu nekoliko bolje godi in je ■imenda globinska točka depresije že prekoračena. Za 240 milijonov jenov zlata je eks-port trata Japonska v prvih osmih letošnjih mesecih. Večina izvoza ije šla v U. S. A. Francoska zveza pločevine je sklenila znižati v bližnjem času cene na domačem trgu 'v svrho omejitve vedno močnejše inozemske konkurence. Sindikat za prodajo pločevinastih izdelkov hočejo ustanoviti v Nemčiji. Podrobnosti o pogajanjih itd. pa še niso znane. Ceno bakra je mednarodni kartel '/nižal na 11'05 cente, da dobi novih prodajnih možnosti. Najvišja zaščitnocarinska tarifa v zgodovini Kanade je stopila ite dni v veljavo. Tiče se uvoza vseh produkcijskih panog, boidisi iz Evrope kot iz U. S. A. ali oid koderkoli. Eksportne cene železa v Nemčiji so zopet .padle. (Pritisk prihaja ®opeit iz Belgije. _ % American Bemberg Co. je pnoidala v prvi illeitošnji polovici za -10 odstotkov več kot v istih mesecih lanskega leta. Cena finega prediva je bilai znatno znižana. Za pospeševanje izvoza iz Italije je vlada menično kolekoivino za nekatere vrste imenik: zelo znižala. Število brezposelnih v Angliji znaša po zadnjem izkazu 2,140.000. Ford bo v Franciji v bodoče avtomobile popolnoma fabriciral in ne isamo sestavljal. Zvišanje ameriške carine sili ameriško industrijo, da v Evropi producira; kajti tudi Evropai bo morala sedaj tarife zvišati. Proračun Francije za leto 1931-32 je predviden s 50.100 milijoni frankov. Beznam importerjev žita in koruze v Marseille se dobi pni trgovskih in obrtnih zbornicah. Lloyds Register bo osnoval v Splitu ekspozituro za Jugoslavijo; tako poroča splitska TOI. Mednarodna razstava usnja je bila otvor jena 18. it. mi. -v Berlinu. Med drugim se posvetujejo v Berlinu io ustanovitvi mednarodne borze usnja ter o pospeševanju izvoza usnja v prekomorske dežele. V Temešvaru (Romunija) hoče zgraditi Ford ilaistno avitoimobilno tovarno, ki bo služila potrebam balkanske llčlien-tele. Elektrifikacija železnic v Avstriji bo razširjena po poročilih »N. Fr. Pr.« tudi na ca 250 kim dolgo pirogo Dunaij—Gradec. Izvoz U. S. A. v prvih Osmih mesecih je padel za 20 odstotkov proti fetim lanskim mesecem, uviez samo za 5 odstotkov; iz tega je razvidno, da se (je nakupna nmeč Amerike bolj držala ‘ktot ona drugih držav. Hranilne vloge v Avstriji pri bankah in druigih denarnih zavodih so v avgustu naraste na 1838 milijonov šilingov; ■skoraj pet šestin vseh vlog pa pride na Dunaj. Odmera zgradarine za 1. 1931. Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradaiini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času od 1. do 31. oktobra 1930. Davčno prijavo je vložiti za vsaki objekt, ki je v katastru posebej popisan, če tudi ima dve hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem katastrskem listu. Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost. Davčno prijavo izpolni in vloži: 1. dejanski posestnik in čc je več posestnikov, vsi skupaj; 2. za zadruge starešina; 3. za pravne osdbe vloži davčno prijavo njihov predstavnik odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji odnosno varuhi; in 4. za mase njihovi zastopniki. Davčno prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo. Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu. V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko. Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši nadaljnjega zaslišanja in izpraševanja kakor tudi eventualnih kazenskih posledic. Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo vpisati odnosno v davčni prijavi napovedati znesek letne kosmate najemnine, in sicer po stanju ob času ob-ziva za vložitev prijave. Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo učini in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo. Kot odškodnina za uporabljanje zgradb se smatra; 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično); 4. stroški in popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled lega plača sorazmerno nižjo najemnino; 5. namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovnje itd. Vrednost odškodnin iz točk 2. in 3. ie pretvorili v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo. Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ah njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo ali njen del, ako bi jo, odnosno ga oddali v najem Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, odnosno dele zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljene. Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500 m‘-, se mora posebej napovedali najemnina, ki se plača za zgradbo, in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združeno z zgradbo in slično. Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 50 m2, za opremo, za orod-)e in slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, mora se v opombo vpisati, v taksnem razmerju in pogojena najem-nina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično m kolikšna je površina vrta in zemljišča. Piipomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hiši kakor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedali. Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo. V opombi davčne prijave se mora vpisati, da-li ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventuelno kje. Razpredelki, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo ria koncil vsaki posebej sešteli in prav tako razpredelki, v katerih je vpisana letna najemnina. Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpre-delku in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori). Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje ali obratne prostore. Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja. Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz čl. 142 zakona o neposrednih davkih zaradi zalajbe. Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po čl. 138 zakona o neposrednih davkih s 50 do 500 Din. Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustmeno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati. Vložite-Iju davčne prijave se potrdi prejem. Svetovna produkcija petroleja. Skoro pol drugo miljardo — natančno 1.480 miljonov — sodov je znašala lansko leto svetovna produkcija petroleja. Kaj pomeni ta količina, nam je šele jasno, če pomislimo, da je od prvih začetkov moderne petrolejske industrije preteklo več kot 40 let (1857—1828) in da je v celi tej dobi znašala celotna produkcija komaj približno enako vsoto: namreč 1.462,000.000 sodov. Dalje je treba pomisliti, da v 5 letih pred svetovno vojno ni produkcija bila mnogo večja (1.708,000.000 sodov) in da se je po letu 1923, ko je prvič svetovna letna produkcija petroleja radi katastrofalne nadprodukcije Kalifornije prekoračila miljardno mejo, produkcija skoro za polovico povečala. Toda treba je tudi pomisliti, da je vkljub vsem poizkusom omejitve znašala produkcija v Združenih državah prvič več kot eno miljardo (sodov), in da se je svetovna produkcija leta 1929 v primeri z letom 1928 povečala kar za eno osmino. Ako je vkljub temu večina petrolejskih družb bolj ugodno zaključila kakor leta 1928, ni to pripisovati uvidevnosti vodilnih krogov te industrije, ampak predvsem presenetljivemu naraščanju potrebe posebno po bencinu. Ker pa pri vsem optimizmu, da se bo gospodarska Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. septembra t. I. ponudbe glede dobave 100 komadov krtač za ribanje. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave naprave za lomljenje in drobljenje lignita. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. septembra t. I. ponudbe glede dobave svetilnih armatur in 900 kg žičnikov. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 3. oktobra t. I. ponudbe glede dobave strojnega in auto-olja ter glede dobave raznega pi sarniškega materijala. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. septembra t. I. pri Dravski radionici v Ljubljani glede dobave desk; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 400.000 kg olja. — Dne 4. oktobra t. I. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 51.200 kg portland-cementa, 3250 kg železnih nosilcev; pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznega jekla. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 4., 7., 9. in 11. oktobra t. I. se bodo vršile pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalne licitacije glede dobave raznega lekarniškega materijala in kemikalij. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoii pa pri istem slagalištu.) — Dne 4. okiobra t. 1- se bo vršila pri računsko-ekonom-skem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave avto-mobiinih šasij. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 4. okiobra se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 22.100 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) kriza v Združenih državah dala srečno premagati, v letu 1980 ne moremo računati z večjim konsumom, je treba vprašanje ureditve svetovne produkcije slej ko prej rešiti. Seveda je treba tudi urediti vprašanje svetovne predelovalne industrije in doseči za ravnotežje med predelovanjem in konsumom. To pomeni: regulacija produkcije mora dobiti svoje izpopolnitev v regulaciji ostalih faz petrolejske industrije in k tej vertikalni organizaciji se mora pridružiti še horicontalna, geografična, to se pravi internacionalna organizacija. Začetki za to so brez dvoma že storjeni. Da se produkcija petroleja internacionalno uredi, so široki krogi ameriške industrije že opetovano zahtevali. Razprave o tem so se že vodile med ameriškimi voditelji in med vodjo inter-nationalnega petrolejskega koncerna Royal Dutch Shell«, ki je bil spomladi lanskega leta v združenih državah. Pri tem gre seveda v prvi vrsti za Venezuelo, ki zavzema danes drugo mesto med državami, ki producirajo petrolej. Toda pri tem je bilo tudi govora o vprašanju prodaje, razpravljalo se je o cenah in jako verjetno tudi o prodajnih kvotah in razdelitvi prodajnih ozemelj. Da se je o tem zadnjem vprašanju, četudi brez uspeha, vendar sploh moglo razpravljati, je pripisati ustanovitvi izvoznega kartela ameriške petrolejske industrije, ki je bila po določilih Webb-Pomerene Act dovoljena, in za katero so je predvsem zavzel vodja Standard Oil Co. Tudi med Royal Dutch Shell in Anglo-Persian-Burmah-Oil skupino je bilo doseženo dalekosežtio sodelovanje, ki je prišlo do izraza v ustanovitvi skupne prodajne organizacije za obširna ozemlja okrog sueškega kanala. Poglejmo si produkcijo petroleja še v posameznih državah. Združene države dobavljajo še danes skoro 7 desetin celokupne svetovne produkcije petroleja in porabijo več kot tri četrtine vsega bencina, ki je danes glavni produkt industrije (372,000.000 sodov) proizvajajo Združene države same, med tem ko znaša svetovna produkcija 488,000.000 sodov). Toda Združene države izvažajo tudi 60 miljonov sodov petroleja in pokrijejo s tem več kol polovico ostale svetovne potrebe. Radi tega je vprašanje razdelitve prodajnih ozemelj za Ameriko neposredne važnosti. Obratno je znašal uvoz inozemskega surovega petroleja leta 1929 okroglo 78.920,000.000 sodov (79.770 miljonov leta 1928) med tem ko je uvoz rafinacijskih izdelkov porast el od 1079 na 27-39 miljonov sodov. Te številke nam kažejo, da se je uvoz finalnih produktov povečal, kar pa zopet v mnogih krajih na vzhodu Združenih držav pritiska na cene. V teh krajih se vodi intenzivna borba za trg, na katerem vodi ofenzivo Royal Dutch Shell. Pritisk na cene finalnih produktov se izraža tudi pri cenah za surov petrolej in radi tega so — sicer brezuspešno — takozvani »neodvisni« uvedli akcijo za uvozno carino na petrolej in petrolejske produkte. Radi najdbe novih petrolejskih vrelcev, ki se pa nahajajo v večjih globočinah, in ki se jih bo moglo eksploa-t ir ati satno z velMtmi stroški1 je stopilo vprašanje petrolejskih rezerv za enkrat v ozadje. Produkcija surovega petroleja v Združenih državah je znašala: 1913 248’4 milj. sodov 1919 378'4 milj. sodov 1920 442'9 milj. sodov 1921 472'2 milj. sodov 1922 557-5 milj. sodov 1923 732-4 milj. sodov 1924 713-9 milj. sodov 1925 763-7 milj. sodov 1926 770 9 milj. sodov 1927 901 d milj. sodov 1928 901'5 milj. sodov 1929 1005-6 milj. sodov Venezuela. Procentuelno ni leta 1929 produkcija petroleja v Venezueli v primeri z letom 1928 tako močno porastla, kakor če primerjamo leto 1928 z letom 1927. Vendar pa je povečanje produkcije v letu 1929 za 30,000.000 sodov zelo veliko. Delež ameriških družb, ki je bil leta 1928 prvič večji kakor delež Royal Dutch Shell je razmeroma še bolj narastek Produkcija petroleja v Venezueli je znašala: 1930 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 —•— milj. sodov 0'4 milj. sodov 0'5 milj. sodov 1'4 milj. sodov 2-2 milj. sodov 4-2 milj. sodov 9-0 milj. sodov 19-7 milj. sodov 37-2 milj. sodov 63-1 milj. sodov 106-7 milj. sodov 136-6 milj. sodov Tretje mesto med producenti petroleja zavzema Rusija s 100 milijoni sodov letne produkcije. Stalno naraščanje produkcije, predelave, prodaje in posebno izvoza petroleja je v zadnjih letih opažati. V gospodarskem letu 1928-29 je produkcija 4 »trustov« »Asneft«, Gros-neft, Embaneft in Kubčerneft« znašala 13-5 miljonov ton proti 11'5 milj. ton leta 1927-28. Predelovalna industrija je dosegla 108 milj. ton proti 919 miljonov ton. Izvoz je znašal 4’6 milj. ton, domači konsum pa 7'8 milj. ton. Nova važna petrolejska polja so bila odkrita v Srednjem Uralu v okolici Perma. 1 udi tukaj je tendenca za koncentracijo dovedla do interesantnih ukrepov; do sedaj samostojni »trusti« petrolejske industrije iti sindikat nafte (trgovska organizacija) so se združili v skupno organizacijo nazvano Sojuzneft. Produkcija surovega petroleja v Rusiji znaša: 62-8 milj. sodov 31-8 milj. sodov 25-4 milj. sodov 29-0 milj. sodov 35-7 milj. sodov 39-l milj. sodov 45-4 milj. sodov 52-4 milj. sodov 64‘3 milj. sodov 77-0 milj. sodov 87'5 milj. sodov 99'8 milj. sodov Prodiranje ruskega petroleja na angleška tržišča je privedlo do vsekakor interesantnega mirovnega sklepa med ameriškimi dobavitelji in Sovjeti, ki so si razdelili Anglijo, ki je nad vse važen odjemalec. Pri tem je Rusija po večini prodrla s svojimi zahtevami: Rusija je danes na angleškem trgu priznana kot faktor. Koalicija RoyaI Dutch Shell, Anglo-Persian Burman Oil in Anglo American Oil se je obvezala, da bo skozi 3 leta prevzela večje količine od Rusov, ne da bi Rusi pri tem priznali kaker-šnekoli odškodninske zahtevke. Od drugih važnejših držav, ki proizvajajo petrolej, naim je omeniti Mehiko. Produkcija petroleja je tudi lansko leto nekoliko nazadovala, toda je bila v zadnjem času precej stabilna. Močno naraščanje produkcije Mexican Eagle kaže, da je tudi pod novo zakonodajo mogoče delati, kar pa ameriške družbe tajijo. Te se trenutno jako trudijo proti nameravani delavski zakonodaji. Tudi tukaj imamo zaznamovati važen korak k koncentraciji: spojitev »Corona« z »Mexi-can Eagle«, s čemer je postala zadnja, poprej Lord Cowdrays družba, nosite-ljica mehikanskih interesov Royal Dutch Schell skupine. Produkcija petroleja v Mehiki je znašala: 1913 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1913 25-7 milj. sodov 1919 87-1 milj. sodov 1920 157'1 milj. sodov 1921 193-4 milj. sodov 1922 182-3 milj. sodov 1923 149-6 milj. sodov 1924 139-7 milj. sodov 1925 115-5 milj. sodov 1926 90-4 milj. sodov 1927 64-1 milj. sodov 1928 50-2 milj. sodov 1929 44-2 milj. sodov Povečanje petrolejske produkcije v Perziji je bilo malenkostno, ker je tudi uvoz petroleja v Veliko Britanijo znatno padel. (Leta 1929 je uvozila Perzija v Anglijo samo 27-11 milj. ga Ionov, med tem ko je leta 1928 izvozila 37-19 milj. galonov.) Neki francoski študijski sindikat je ustanovil družbo, ki hoče preiskati petrolejska ležišča v Severni Perziji. K temu francosko-perzijskemu sodelovanja bo treba pritegniti tudi Ruse, kajti ti obvladajo danes vsa ipoifca, ,po katerih lahko Perzija svoj petrolej prodaja. Tudi hočejo boljšoviki koncesij©-v Perziji, ki so bile še pod carizmom pridobljene, opustiti samo pod pogojem, da se jih brez njihove odobritve ne bo dalje podeljevalo. Produkcija petroleja v Perziji je znašala: 1913 1-9 milj. sodov 1919 10'1 milj. sodov 1920 12‘2 milj. sodov 1921 16‘7 milj. sodov 1922 22'2 milj. sodov 1923 25-2 milj. sodov 1924 32'4 milj. sodov 1925 35-0 milj. sodov 1926 35'8 milj. sodov 1927 39'7 milj. sodov 1928 42*1 milj. sodov 1929 42-5 milj. sodov Produkcija petroleja v Nizozemski Indiji se je, kar je malo znano, v zadnjih treh letih skoraj podvojila. To je po večini zasluga podjetnosti Royal Dutch Shell in nekoliko tudi Nizozemske družbe kolonijalnega petroleja«. Nove koncesije so bile podeljene, podeljitev drugih se pa še pričakuje. Tudi Japonska bo v bližnji bodočnosti na Borneo začela delati, kajti neko japonsko podjetje si je pridobilo važne koncesije. Produkcija petroleja v Nizozemski Indiji je znašala: 1913 11-2 milj. sodov 1919 15‘5 milj. sodov 1920 17-5 milj. sodov 1921 17-0 milj. sodov 1922 17-1 imilj. sodov 1923 19-9 milj. sodov 1924 20-5 milj. sodov 1925 21‘4 milj. sodov 1926 21 "2 milj. sodov 1927 26'0 milj. sodov 1928 30-6 milj. sodov 1929 36-5 milj. sodov Produkcija petroleja v Ruinuniji sedaj dvakrat tako velika kot leta 1925 in skoro trikrat tolika kot zadnje leto pred svetovno vojno. Leta 1913 je znašala produkcija petroleja 13-6 miljonov sodov, leta 1929 pa 34f> miljonov sodov. Rumunski petrolej igra vedno važnejšo vlogo na tržiščih sosednjih držav. Ker pa zadene na močne konkurente, je položaj industrije v splošnem manj ugoden in to posebno radi tega, ker so bile lansko leto cene precej nizke radi poloma kartelov. Šele malo pred koncem leta je bil kartel obnovljen in cene so porastle. Vlada Maniu-ja je svojevoljno predrugačila Bratianov petrolejski zakon in sicer tako, da je bilo to všeč petrolejskim družbam, vendar pa ni mogla olajšati davčnega bremena, temveč ga je v nekaterih ozirih še povečala. Od drugih držav, ki še pridejo v poštev za produkcijo petroleja, je omeniti Kolumbijo, dalje Peru, v katerih se je produkcija petroleja tudi nekoliko povečala in sicer je znašala leta 1929 v Kolumbiji 20-4 miljonov sodov in v Peru 13-9 miljonov sodov. IhttNE CENE V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: 1. vrste 22, II. 20 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 16 do 18, III. 12 do 16, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 10, jeter 16 do 20, le-dic 18 do 24, možganov 20 do 25, loja 5 do 12 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24 do 25, II. 20 do 25, jeter 25 do 30, pljuč 20 do 22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 22 do 24, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledje 25 do 30, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 18, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 19, slanine na debe- lo 18, masti 24, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25 do 28, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12 jezika 30 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20, kozličevine 25. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 10, II. 8 Din. Klobase: 1 kg krakovskih in debre-cinskih 42, hrenovk in safalad 30 do 34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24 Din. Perutnina: Piščanec majhen 10 do 15, večji 16 do 25, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 35, raca 25 do 35, domači zajec, manjši 8 do 12, večji 14 do 20 Din. Ribe: 1 kg karpa 25 do 30, ščuke 30 do 35, postrvi 60, klina 20, mrene 15 do 20, oečenke 10 do 15. Mleko, maslo, jejca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg sur. mesla 35 do 40, čajnega masla 44 do 52, masla 40 do 44, bohinj. sira 30 do 32, sirčka 8 do 10, par jajc 1-50 do 2-25 Din. Pijače: 1 liter starega vina 18 do 22, novega 14 do 18, 1 čaša piva 3 do 3-50, 1 vrček 4-50 do 5, 1 steklenica 5-50 Din. Kruh: 1 kg belega 5, črnega in rženega 4-50 Din. Sadje: 1 kg jabolk I. 8, II. 6 do 7. HI. 4 do 5, luksuznih hrušk 14, hrušk I. 9, 11. 7 do 8, III. 5 do 6, ena limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10, mandeljnov 48, luščenih orehov 48, češpelj 4 do 6, suhih hrušk 10 do 14, breskev 8 do 20, grozdia 6 do 10, brusnic 8 do 12 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80 do 84, Santos 52 do 54, Rio 36 do 40, pražene kave 1. 100 do 110, II. 80 do 90, III. 66 do 70, kristal, belega sladkorja 12 50, sladkorja v kockah 1^, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiz. olja 18. jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, soli morske debele 2 50, soli drobne 275, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, 1 kg pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: I kg moke št. 0 na debelo 375 do 390, na drobno 4-50, št. 2 na deb. 350 do 370, na drobno 4-25, šl. 4 na deb. 300 do 310, na drobno 4, št. 6 na deb. 280, na drobno 3-50, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 1 '75 do 2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 9 do 4-50, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke 4 Din. ?.ito: 100 kg pšenice 220 do 230, rži 200 do 210, ječmena 190 do 200, ovsa 195 do 215, prosa 220 do 210, koruze 165 do 185, ajde 200 do 220, fižola rib-ničana 350, prepeličarja 410, 1 kg graha 8 do 10, leče 8 do 10 Din. Kurivo: 1 tona premoga 460, 1 kub. meter trdih drv 160, mehkih 80, 100 kg sladkega sena 100, polsladkega 85, kislega 75, slame 60 do 70 Din. Zelenjava: 1 kg glavnate, šlrucnate solate, ajserice ali endivije 8 do 8, zelia zgodnjega 1 do 2, kislega 350 ohrovta 1 do 2. kolerab 6 do 7, špinače 4 do 5, paradižnikov 2 do 4, kumar 1 do 1-50, 100 kumaric za vkisanje 10 do 12. 1 ka buč 1 do 1-50 graha v slročiu 8 do 10, luščenega graha 12 do 16, fižola v slro-čju 150 do 6. 1 liter luščenega fižola ' do 6, 1 kg čebule 1 do 150, česna 3 do 10. novega krompirja 1 do 1-50, kisi -repe 2-50 do 3, korenja 2 do 4, neterši-lia 3 do 4. zelenjave za juho 3 do 4. zelene paprike 4 do 6, malancan 6 do 3 dinarjev. TRZNE CENE V MARIBORU, dne 15. septembra 1930. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 14 do 16, III. 10 do 14, jezika svežega 20 do 25, vampov 7, pljuč 5 do 8, ledvic 18 do 20, možganov 18 do 20, parkljev 4 do 5, vimena 8 do 10, loja 2-50 do 10 Din. Teletina: 1 kg teletine I. 25 do 35, II. 16 do 20, jeter 25, pljuč 20 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 28, sala 22 do 24, črevne masti 12 do 14, pljuč -0 do 12, jeter 10 do 14, ledvic 20 do 25, glave 10 do 12, nog 8 do 10, slanine sveže 18 do 24, papricirane 25 do 30, prekajene 25 do 30, masti 22 do 26, prekajenega mesa 18 do 27, gnjati 30 do 40, prekajenih nog 8 do 10, prekajenega jezika 30 do 36, prekajene glave 10 do 12 Din. Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 12 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 36 do 40, debrecinskih 30 do 32, brunšviških 18 do 25, pariških 28 do 32, posebnih 28 do 30, safalad 28 do 30, hrenovk 30 do 36, kranjskih 30 do 40, I kom. prekajenih 5 do 6, 1 kg mesenega sira 28 do 32, tlačenk 22 do 28 Din. Konjsko meso: 1 l tona premoga trb. 410 do 450, velenjskega 240—280, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 — 1- — , 1 lit. petroleja 7- — . bencina 8—16, 1 kg karbida 7—8, 1 kg sveč 16 — 35. Zelenjava: 1 kom, šolale zgodnje 0 50 do 1-50, solate glavnate 0-50—1-50, endivije 0-50—1 50 1 kupček radiča 1—4, 1 glava zelja zgodnj. 1—4, poznega I do 4, ohrovta 1—3, 1 kom. karfijola 2 do 6, 1 kupček špinače 1. — , 1 kg paradižnikov 150, zelene paprike 1 •—, 1 kom. kumare 0-50—1-50, za ukisov. 1- — , buč jedilnih 1—3, 1 kupček graha v stročju 1-—, luščenega 8-—, fižola v stročju 1-—, 1 šopek peteršilja 025, 1 šopek zelene 0-25, zelenjave za kuho 0-25. 1 kg čebule 1-50 —3' — , česna 16, 1 kom. pora 0-25, 1 kom. korenja vrtnega 025, navadnega 0-25, pese rdeče 1- — , repe 0-10—0-25, kolarabe 0-25 do 050, 1 kg krompirja zgod. 075 do 1-50, poznega 0-75—1-50, hrena 16—18. /Mt. c Mm s = 1ZDELU3E SOLIDNO == ■VSEHVRSTP0F0T0SRBF13AH' -ALI-R ISBflH-V-F.NI AUYEČ- BARVAH* = KONKURENČNE GENE = KL1Š AR NASTDEUUUBLJAMA DALMATINOVA ULICA ST. 13 w tovarna ^ vinskega kisa, d. z ©. z., Ljutoliatta nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega wšsr?a. Tehnično in higijenično najmotierneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Ounajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo! raznovrstno tganj_, moko in deželne pri« delke • Raznovrstno rudninsko vodo Veletrgovina ^juMjana priporoča Špecerijsko foiago Lastna pražsrna ta kavo in mlin za diša v« z eiektr. obratom Ceniki na razpolago! Račune, memorandume, cenik«, naročilnice ▼ blokih a poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vae druge komeroljelne tl »kovine dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR UU8UANA, Gregoriiieva ulica 23 TELEFON 2553 — Za večja naročila zahtevajte proračune 1 Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - tiidu*tr4j«ko d. d. >MERKUR« kot Izdajatelja in tiikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.