Spominjajmo se v molifoah rajnih! Upokojeni profesor-duhoviiik umrL V bolnišnici v Slovenjem Gradcu je umrl po daljšem bolehanju na srcu g. Ernest Tersten j a k, profesor v pokoju. Rodil se je 23. decembra 1870 v Ljutomeru. Mašniško posvečenje je prejel leta 1894. Kaplan je bil pri Sv. Ani v Slov. goricah, v Slov. Bistrici in v Kamnici. Služboval je kot kurat v kaznilnici v Gradcu in za tem je bil aprejet v vojaško službo in je bil kurat v Trstu in Pulju. Ko je končal na vseučilišču v Gradcu prirodoslovne nauke, je bil imenovan za profesorja v Inomostu. V svetovni vojni je vršil posle vojaškega duhovnika na ruski ter italijanski fronti. Po vojni je deloval na učiteljišču v Mariboru, pozneje pa ket vojaški kurat v Valjevu do upokojitve. V pokoju je bil nekaj časa hišni duhovnik pri grofu Pachta v Zg. Sv. Kungoti, nato pa župni upravitelj pri Sv. Juriju ob Pesnici. Srčna bolehnost ga je prisilila, da je opustil dušno pastirstvo in se je preselil k Sv. Martinu pri Vurbergu, od tam pa v slovenjgraško bolnišnico, kjer je opravljal vestno službo hišnega duhovnika. Blagopokojni je bil vesten ter goreč duhovnik in zaveden Slovenec tudi v vojaški službi pod staro Avstrijo. Velik prijatelj je bil dijaštva, katerega je podpiral in pripomogel dvema nečakoma, da sta danes duhovnika. Pogreb se je vršil zadnji petek dopoldne. Truplo pokojnlka so ob 10 prenesli iz bolnišnice v mestno župno cerkev, kjer so bile molitve, nato pa pridiga in žalna sv. maša. Na zadnji poti je rajnega spremljalo 23 duhovnih sobratov, zdravniki iz bolnišnice, setre usmiljenke, predstavniki mesta, mestnih ustanov in oblasti ter velika množica ljudstva. V cerkvi mu je govoril poslovilni govor dekan msgr. Fr. Ks. Meško, nato sta dva njegova nečaka — župnika Weingerl — opravila zanj sv. daritev. Ob odprtem grobu se je profesorju zahvalil za petletno delovanje v bolnišnici upravnik g. primarij dr. Lojze Simoniti. Pevci so zapeli žalostinko in zemlja je pokrila telesne ostanke blagega in plemenitega duhovnika. Zadnje spremstvo g. zlatomašnika Jakoba Cinglaka. V zadnji številki je poročal »Slov. gospodar« o smrti 83 letnega zlatomašnika Jakoba Cinglaka v Ptuju. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi, ker je bil blagopokojni dobro znan. Pogrebni sprevod je vodil g. ptujski prošt Greif ob asistenci štirih duhovnikov in navzočnosti 41 duhovnih sobratov. Iz proštove poslovilne pridige smo poslušalci Izvedeli, da je bil rajni zlatomašnik šestkrat upravitelj raznih župnij in med temi dvakrat velike vojnlške fare, kjer je deloval 28 let. Kot upokojenec je tudi v Ptuju rad pomagal v proštijskl cerkvi, dokler ga nl priklenila bolezen na bolniško posteljo. Kakor vse druge razne križe in težave, je prenašal tudi bolezen z zgledno potrpežljivostjo ter vdanostjo v voljo božjo. Na pokopališču se je poslovil od zlatomašnika v imenu prevzv. g. škofa njegov prijatelj g. stolni kanonik dr. Ivan žagar iz Maribora. Zahvalil se je umrlemu za dolgoletno dušno pastirsko skrb in ljubezen, za katero mu bodi Bog obilen plačnik! V visoki staroeti 78 let je pretekle dni v S o b o t i umrl oče tukajšnjega odvetnika B a j 1 e c J o ž e f , katerega zemeljske ostanke so prepeljali ob veliki udeležbi ljudi v njegov rojstni kraj Bogojino. Isti dan smo pokopali tudi mlado dijakinjo Samec Nadico, katero je neizprosna smrt iztrgala iz rok ljubečih staršev \ rani mladostl. Bog jima daj nebesa — ostalim pa naše sožalje! V cvetu mladosti je 25. julija v Turnišču mirno v Gospodu zaspal Ž5 letni posestnikov sin Raščan Jožef, kigaježe dalj časa mučila zavratna bolezen — jetika. Kljub vsestranskemu prizadevanju staršev, da bi sina ohranili pri življenju, mu smrt ni prizanesla in nas je zapustil. Naj mirno počiva, a preostalim naše sožalje! Smrtna kosa prl Sv. Barbari v Halozah. V tem tednu je zopet imela smrt svoj pohod po naši župniji. V Paradižu je umrl ugleden inožakpoštenjak kmet Kolednik Franc iz znane Brkove hiše. Bil je veren katoliški mož, dober sosed in dober gospodar. »Slov. gospodar« je zahajal od začetka v to hišo. Rajni je bil prijazen, gostoljuben človek, ki ni zavrgel siromaka in popotnika. Star je bil komaj 48 let. Zapušča nedoletne otroke z materjo-vdovo. Isti dan, kakor Kolednik, je bil pokopan ubogi trpin viničar J a kob Emeršič iz Gradišč. Bil je viničar mnogim vinogradnikom in je kot tak veliko trpljenja prestal pri delu, pa malo dobrega. Pokopan je bil tudi Emeršič Franc, bivši posestnik V Brezovcu. Iz vojne je prinesel 3 seboj neozdravIjivo bolezen, kostno jetiko. Zaman si je prizadeval za priznanje invalidnine. Nazadnje pa je umrt tudi nek novorojenček. Skupno torej štiri smrtl v enem tednu. Vsem žalujočim naše sožalje — vsem rajnim pa mir in pokoj! Smrt zaslužnega javnega delavca. V š m a r j u pri Jelšah so 2. avgusta pokopali zaslužnega javnega delavca Antona Grobelška. Rojen leta 1865. se je leta 1899. poročil s Frančiško Lorgarjevo iz Senove, s katero je imel devet otrok, izmed katerih jih živi še osetn. Bil je vnet cerkveni pevec, soustanovitelj Kmečke posojilnice in njen blagajnik do leta 1925., poleg tega pa še cerkveni ključar šmarske cerkve in romarske cerkve pri Sv. Roku. Njegova zasluga je, da se je obnovila kapelica in križev pot. Proti vsem, kateri so prišli z njim v stik, je bil ljubezniv in nadvse ustrežljiv. Svoje obširno posestvo je kljub visokim letom opravljal do smrti. Naj počiva v miru! žalujočim naše sožalje! Smrt mladega moža. V P o d v i n u pri žalcu so pretekli mesec pokopali posestnika A n t o n a Rozmana. Pokojnik je bil skoz in skoz dober krščanski mož in zvest naročnik našega lista. V 39. letu starosti je, previden s sv. zakramenti, zapustil pet malih nepreskrbljenih otrok in žalujočo ženo. Od aprila je bolehal na ledvicah. Tej bolezni se je pridružil še prehlad in tako je bUo vse zdravljenje zaman. Naj v miru počiva — preostalim naše sožalje!