39. številka.
»h 81.
<▼ Trata, T MrUk atfmtnj 4a« »L
im>
1898
Tečaj XXIII
kluata pa trikrat bi t«4«« v laitfk tadanjih ob torkih, A«lvtklll
1» »nhot^h. Zjutranjo ladanja ti-t b K. uri zjntraj, vataraa pa ob 7. ari rcter, — Obojno ladasj« itaa«: tt Jeden mnorc . t. 1.—, Iivea Antriji f. 1.50 i> tri	, . . J,— .	. 4.H0
*« fol leta , . , n.— . , . a— «* v»« . . ,	» r
*crasaiaa Jo plaieviti aapra| M iar«ik« kras prilaiena aaraAalia M Sprava M •slrti
P*eatti<2:;» itavilka ie dobivaj« t pr«-injulnim* tohalcR v Irntu p« S nv4, • iti,
laven Trsta po
0f laai aa niiM pa tarifa t patitn; a anale t a a deboliaai trknai aa pUlnp
Eroator, kolikor obeega naravnih rri oalann, oamrtniao in javne lahv*)*, aaii Ofiaii itd. •• raioDajo po pr^nt* o
▼al topili naj aa potiljajo «»nd»iAtv.. glina Caaaraii H. 18. Vaako pt«*« nv.i biti frankorano, ker nsfraakoT*nr m ..*} aprejamnjo. Rokoniai a« ne rratai«.
Nar?4nioe, reftUnaacije ta o!*iffw «pr»». jesa upmvniitv« ulio« MoJ ino pla* ealo hit. S, II. nadet. Naročnina in offlaae ja platavati lsce Trat. Odprte rekla«« •tja io proita poiiii.ao.
Ql
T t«««lM J4 M«/*!
Izjava slovanske krščansko-narodne
zveze.
i i ' j
Načelnik slovanske krščansko naredne zveze, posl. dr. Šustersič, je podil t včerajšnji se-ji zbornice poslancev nastopno izjavo: Slovanska kričansko-uarodno zveza mi j« naročili, da ozna-čitn svoje stališče glede na programatično izjavo ministra-predsednika, oziroma njegovega kabineta.
Nase stališče je označeno po uaiik znanih načelih ter s tem, da smo v erganuovani zvezi s strankam desnice. Mi bodemo vatrajali neomajno tndi v bodoče na adresuem programu strank večine, za katerega vreaničenje se trudimo v zvezi z dragimi strankami desnice. Stoječi v tej krepki parlamentarni zvezi mirno gledamo na razvoj dogodkov v prihodnosti. Sedanji vladi nasproti stojimo mi neodvisni in popolnobrez predsodkov.
Vladina izjava sama ni mogla odgovarjati nadim željam, ker se je sukala le v splošnih izrazih, ki se morejo, kakor je že dano strankarsko stališče, razlagati različno, da: celo nasprotujoče si.
Razven tega pa pogrešamo v tem programa marsičesa, kar bi po na9em prepričanji moralo stati v korist države in narodov v programu vsake avstrijske vlade.
Pred vsem pogrešamo, da se ne povdarja oni moment, na kateri treba v sedanji dobi, ko so politične in socijalne razmere zelo zmedene ter je spodkopana vsa avtoriteta, pokladati največo važnost, namreč verski moment kakor podlaga avtoritete, reda in mirn.
Mi pogrešamo, da vlada ni določno in ne-dvomljivo označila svojega stališča glede narodnih vprašanj v smislu popolne jedn&kevred-nosti in jednakopravnosti vseh narodov v državi. To je jedna najvažnejših in najbolj nujnih zahtev nade zveze, v kateri so zbrani zastopniki v pra-
PODLISTEK.
Prcduja straža.
<8

ROMAN.
Poljski ipinal Boleslav Prus. Poslovenil Podravski.
„Korenjaski narod so ti i vabi t" je dajal Polž, ogleduje si te razstreljene velikane.
,Toda ni jih videti", je dodal. »Nemara niti ae pridejo ?...
A prišii so vendar.
Nekega dne, bile je to v začetka aprila, je Polž po navadi odšel pred solnčnim vshvdem is koče, moleči jutranjo oiolitev in hotć videti, kako ko vreme. Na vshodu se je nebo jasnile, zvezde so obledele, s»mo jotrnica je še bliši'ala na aebu kakor biser in na zemlji so jo pozdravljali spre-bujeni tiči svojim žvrgoljenjem.
Kmet je uprl oči v meglo, ki je podobno anegu ležala na polja in livadah ter ,e šepetal: „Kadar jutranja vstaja zarja*. Nakrat pa je začal od one strani, kjer so bili griči, neki truič. Bilo je to škripanja počasne se pemiknjorih vez in glasen razgovor ljudij.
Radoveden in vsnemirjea je zdirjal na grič, na katerem je stal borevee ter je zagledal nsna-vadno karavano. Bila je te delga vrsta vezov, pokritih s platnom, izpod katerega so molel« ta človeške glave, tam pohična »prava, ali poljedelsko
vicah prikrajšanih, da ne rečem zatiranih narodnosti], ki so večidel po vseh deželah, koder bivajo, prisiljene bojevati obnpen bej za svoj obstanek.
Mi opozarjano le, da navedeno nekaj vzgledov, na že večkrat v zbornici pejaanovane prežalostne, dan za dnem hujše in neznosnih razmere Slovencev in Hrvatov v Primorju, Slovencev na Koroškem in Štajerskem. — Jednako nepovoljne so razmere za Maloruae v Bnkoviai, kjer se ne ozirajo na njih politične, kulturne, narodne in celo verske ozlrc. Pa tudi v Galiciji se razmere za Maloruae ne morejo imenovati povoljne. Res je, da se je v zadnjih letih narodna nasprotstvo v Galiciji nekoliko ublažilo mej Malorusi in Poljaki, v*ndar se vladi in njenim orgauem, vzlasti nižim, ne more prihraniti očitanje, da je bila njih naklonjenost narodnemu razvoju Malorusov zelo pomanjkljiva, kar pa s»a na podlagi jednakopravnesti zahtevati vsaki narod od vlade in njenih organov.
Vsemu temu pa treba še dostaviti, da (telo v onih deželah, v katerih so po nas zastopane narodnosti v ogromni večini, kakor na Kranjskem in v Dalmaciji, ne vlivajo v svojih zmernih in pra vičnih narodnih težnjah od poklicane strani one mere naklonjenosti, ki je potrebna, da se primerno in pravično urtdć narodne in valaati jezikovne razmere v teh deželah.
Vsled teh razmer bo vsakemn jasno, da ho Čemo do zadnjega porabiti svojo krepko parlamentarno postojanko ter delovati z vsemi silami na to, da se v redi pravično narodna jednakopravnost, zagotavljana tudi nam po osnovnih državnih zakonih.
Simpatično pozdravljamo lepe besede, s katerimi se vladna izjava spominja potreb in koristij delavskih stanov. Mi pričakujemo, da bodo v kratkem tem besedam sledila tudi primerna dejanja ter da se be potom temeljitih preoanov delalo na to, da se zbeljšsjo tako nujne in pereče socijalna razmere.
Nasproti pa si ne moramo kaj da ne bi ob-
orodje. Pri vozeh so šli, ali sedtli na kozlih, z nogami, oprtimi ob eje, ljudje v granatnih plaščih in kučmah. Nekaterim vozom s» bile privezane krave, za drigimi so se pomikala manjša krdela svinj. Najnazadnje se je pomikal voziček, nekolike veči od otroškega, na katerem je laial mož, ne-ganimi pobešcnlmi do tal, in katarega je vlekel na jedai strani ojeta pes, na drugi pa ženska.
. »Nemci gredo", j« šinile kmetu v glavo, teda takoj je odgnal to misel. .Nemara so to cigani?" ttislil si je. .Toda ne, cigani se eblačije v rdečo obleko, na teh pa je le siva in žolta. A nemara le to pilarji?... Pilarji ne bi gonili sebej živine; sicer pa, čemu bi hodili semkaj, ke že li več gozda?..."
Tako se je boril kmet z mislimi, ali belje rečeno: bežal je pred jedno mislij«, da — gredo naielniki, ki so kupili grajsko pasestvo.
„Oni so, ali pa tudi na", j« šepetal gledaje na ceBto.
Med tem so Nemci krenili v doline in čez malo časa jih ni bilo videti več. Kmet si je po« mencal oči. Nemara so se razstopili v dnevni svi-tlobi, ali nemara jfh je zemlja požrla? Kaj iel... Veter je zapihal od one strani ter mu znevič prinesel na uiesa počasni ropat kelss, škripanj« osij in trnšč človeških glasov. Na t« so se zsovič prikazale konjske glave izia griča, granatne kačme
žalovali iskreno, da se vladna izjava še posehe ne ozira na žalostni, korenitih preosnev nujno potrebni položaj kmečkega stanu, ki se mora označiti kakor steber državnega in socijalnega reda in čegar varstvo nalaga državi v dolžnost njena lastna driavna korist.
Marsikaj je še v vladni izjavi, s čemer se ne moremo strinjati, vender smo menenja, da sedanji trenutek ni pripraven za to, da bi se spuščali v nadaljne podrobnosti. Tembolj, ker niso programi ono, po čemer presojamo vlado ter za stalno nasproti njej določamo svoje stališče kakor stranka. Važniša v tem oziru so oa^be, ki sj združene v ministerstvu, odločilna pa nje»ova dejanja I
Gotovo čisiamo zelo V3e člene Thunovega kabineta ter jim zaupamo osubno. Toda vse to čislanje in zanpanj« no more odstraniti neprijetnega dejstva, da nobeden izmed členov kabineta ne pozna zelo zamotanih, deset- in desetletja za-nemarjanih razmer južnih dtželii, kar (o obžalovanja vredno tembolj, ker se Uta pomanjkljivost kaže na vseh važniših uradnih mestih v posamičnih tri-nisterstvih.
Nadejamo se pa vendar, da se vlada kar najhitreje pouti nepristransko ia temeljito o razmerah naših južnih dežel ter ukrene vse primerno, da se kmaln korenito zboljšajo nezdrave razmere.
Zato li«čeimt vlado presojati konečuo po njenih dejanjih in potem uravnati svoje postopanje. — Mi pričakujemo, da se b« vlada ezirala na potrebe prebivalstva vseh v naši zvezi zastopanih kraljestev in dežel in sicer v kulturnem, gospodarskem in narodnostnem ozira ter da odstrani dosedanje, na vseh poljih javnega življenja obstoječe krivičnosti.
Vendar pa nikakor ne morem« prezreti, da je vlada sedaj v izredno težavnem položaju ter da mora pred vsem skrbeti zu to, da uveae zopet redne parlaaaentaroe razmere in redno poslovanje zakonodajstva.
veznikev, sive plaht« vozov ia glave Nemk v pii-iastih robcih, zavezanih pod brado. Zemlja se je korak za korakom umikala izped kopit njihovih •hajšanik konjev. Že so dospeli na poslednji grič, zal:t potokom solućnib žarkov, pozdravljeni petjem škrjfeucev, katere bod« v jeseni lovili ia jedli.
Daleč za njimi, kamor niso segale senee njihovih vazov ter je za megl« zgiujal črni gozd, bilo je slišati glas cerkvenega zvana. Ali je isti, kakwr navrdno, vabil ljudi k molitvi, ali pa jim je oglašal prihod tujega nareda ?...
Polž se je egledal. V hišah, na drugi strani doline, bila so še zaprta vrata, aa dvoriščih se aihče li ganil iu gatovo li nihče ne «il pritekel pred vrata, ko bi tndi začel klicati: .Glejte, gospodarji, koliko Nameev prihajal..." Vaačanje so Še spali.
Sedaj se je vrsta vez, napolnenih z žlobu-draječimi ljudmi, jela pomikati mimo Polževe hiše. Utrujeni konji so šli počasi, pogostema obsipani z ■darci, krave s« komaj vlekle nege, svinje so se spodtikale cvilo. Samo Ijadje so bili dobre volje; smijali se s«, kričali ed veza k vozu ter kazali v dolino z rekami ali biči. Naposled so dospeli tje doli, pustili za seboj most ter krenili na leve, aa edprto polje.
(Pride šs.)
Zato iijavljaao naravnost, da smatramo za I Navali smo nekolike Imoa v izgled, kakih •▼ojo patrijotično dolžnost brez pridrika in t vso I sadov ja denealo tslijaasko gospodstvo T Istri it da ■očja podpirati vlado na tej prvi ia aujai ais«)i^{ vi4i«r,rt»l.ktfitfi)ja j*t<i«frr«r*o*ia» deželnega
ia smo prešinjeni prepričanjem, da sa v otvarao ibora istrskega huče identifikovati a italijanskim •ti najviši interesi države, interesi, ia katere nai ljudstvom* U
bo aajti vsikdar v prvih vrstah aa branika, iveata	Ne, ta večina ni izraz volje italijanakeca
patrijotičnim načelo«, ki so globoko zarisana v Ijadstvat To je klika, ki aadaljaje delo beneike srca vseh, od naa sastopanih aarodov.	šiujorije v pogube ljudstva, in bilo isto ali slo-
vanskega ali ital.janakega pleaona: isti eilj, iata aredstva 1 Beneika guspdda i« aeaili, da je ljudstvo tu la za ta, da plačaje desetine, da polni Indije, da dela za-nje: to isto dela tndi danes gospodujoča klika. lata noče, da bi se poaagalo ljudstvu, ona hoče, da ljudstvo ostani v tmini, dn ostani materijalno odvisno, a duševno pokopano, priklenjena na grudo zemlje, ki je hrani borno.
Proti kliki stoji v zborniai manjšini?, katera predatavlja toga in bedo hrvatskega in slovenskega ljudstva, med tea ko italijansko ljudstvo nima niti jednega zastopa,ka, ki bi se vestno zavzemal za njega blagor.
Kdor se le količkaj speainja naše zgodovina pod sv. Marsom, ta aora vedeti, kako teinvno je položenje hrvatekia in slovenskim poslancem v zbornici, kjer vi da nadaljevsnje beneškega nasilja.
Po škandalih.
i.
Začnimo torej z epilogom 1
Človek bi mislil, da kadar govori o delovanju kakega delnega zbora, ne bi smelo biti niti govora o škandalu, ali o pohujšanju, ker ljudje pričakujejo navad,10 od delovanja takega zbara resnega dela, posvečenega blaginji tam zastupanih ; ali Bog q bodi potoženo t mi v Is*i i nimaao, kakor imajo drugod po svetu, ampak iaaao le vrsto po-hujšljivih prizerov, kakoršmh poitau ćlovok ne more niti po*lu«ati, kamoli gledati.
Ne treba povdarjati tu ie posebna, dajo saa zakon, ki ubija Hrvate in Slovence v deželnem
zboru istrsk-ui. To je zakon o volilnem redn. Kajti j proti sv. Marku — to js: proti Beaetkaa — ni isti daje Ital janom većine in žoje tudi moć in bila možna apozicija; kdor jo je hutel tirati, igral oblast — onim Italijanom, ki sestavljajo komaj J je se svejo lastno glavo. Tam so nasilniki govorili
tretji del prebivalstva Istre. A vile tem« za nas toli žalostnemu dejstvu moramo v jeduoaer poslušati pr«dt»icivanja, da Italjani predstavljajo inteligencije in bogatstvo, pa da ani plačujejo veči dal davkov državi in pokrajin!. Ne, te je samo slepljenje : da utegne biti več učenih Italijanov, o tem ne moremo dvomiti, ker imajo oni različnih mogočih šol, d oči m Hrvatom in Slovencem ne prsvoščap i. i ti ljudske šole; da pa je u a več po številu in vsaj še enkrat toliko, nego Italijanov, tudi i» tem smo na čistem. Saj nam ta potrjuje tudi uradu* statistika, katara gotovo ne navaja Hrvatov in Sloveneav taa, kjer jih ni našla. Kdo da je bogateji in kdo da plačuj« več davka, • tem pa bi se dalo govoriti. Toda moti se, kdor miali, da Italijani res predstavljajo begatetvo v I*tri, ako ne, da sta U znak bogatstva dolga suknja in visok klobuk. Kajti dovolj je, ak« stopiš v kako laško gnezdo iu vidiš siromaštvo italijanskih kopadav, ribičev in obrtn.kov. Je bogatih Italijanov, ali ni jih mnogo; a kar jih je, ta so skoro sami oderuhi, ki so obogateli bsbe s tem, da so upropastili druge.
Kdo is.ore zagotoviti, da Italijani plačujejo več d&vkH, nego pa Hr/atj* in Slovenci ? K|e j* ta s t a t i s t i k a, iz katere bi bilo razvidno te ? Ogromna večina zemljišča je v rokah Hrvatov ia Slovtncev; čLndane* ne more Italijan storiti niti 100 kortkov iz avejega gnezda, da n« bi stopil na zemljo hrvatskega ali slovenskega kmeta; tudi obrtuije se je razvilo že precej m«d našim ljudstvom, a po mnogih krajih so se jeli baviti naši s trgovino; vsaj ua malo. Od kodi naj bi Italijani plačevali več davka nego mi ?
Ali za^onj je, niti ai da bi gevoriji o tom : zakon je zakon, pa mirna Bosna 1 In ta zakon, ali vsaj uesrečai način porabljanja istega nas je obdaril z italijansko večino v deželnem zberu in mi moramo računati s tem dejstvom, bilo nara to šs tako neljubo.
Deželni zbor bi moral biti slika odnošajav v deželi, katero zastopa ; deželni zbor, ki naj bi bil pcesobljenje dežele, bi moral eaako akrbeti, ia dobro vuh, brez razlike stranke, brez razlike narodnosti. Deželni zbor bi sa maral ravnati pa na čelih, splošno veljavnih za zakonodavne zaklope. V Istri ni tako : v Istri ima gospodstva v svojih rokah izvestna klika, kateri jo blagor ljudstva zadnja briga; ki teži celo po tam, da bi se vzdržalo sedanje nesrečno stanje, v katerem a« najslabše godi kmetu, slovenskean in hrvatakoan, ia si polnijo žepa jediao Ie — oderuhi. Človeka spre-leta groza, ko vidi in proaišljuje, kaki odnošaji obstoje in se vzdržujejo po nekaterih občinah Istro. Ali ni, da sa aoraao pajokati Bogu, da občino, kakoršno so Kanfauar, Sauvičenti; Reč, Labinj, jeie pod upravo treh štirih Karnjelov, aej tea pa mora bedno ljudatvo nase životariti broz vode, brez cest, brez šol, ter gledati daa za dnevom, kako mn jemljejo kos za kesom njegovega imetja ? I Ali jo dostojao za mesteca, kakoršna so Roviaj, Vod-njan, Poreč, Koper, da imajo v sebi toliko bodo ? 1
na kratko: „tako hočemo in tako mora biti !N Gwrj4 onemu, ki bi se bil drznil nasprotovati jim 1 Ali nimamo danea istega postopanja ? Ali na bi hotela klika, da bi naši zastopniki niti ne ho dili v zbornico, ali da bi, prispevši vanjo, vrgli od sebe svwj narodni tnačaj ? Iu taka večma, ki ne pozna parlamentarnih načel, ki gazi prava ljudstva, ki prezira zakone in cesarske naredbe, ki noče delati za dobro ljudstva, taka večina jevsas — vsemogoča! CMo podpirana je v nienem nasilnem delovanju od onih krogov, ki bi morali paziti na to, da *e ne goli krivica nikomur
Politiike vesti.
V TRSTU, dne SO. marca 1898. Državni zbor. Včeraj je nadaljevala zbsr-niča razpravo o )z;a*i vlade, toda završila je ni. Prvi je govoril nemški liberalec dr. M e n g e r. Njtfga izvajanja so kulminirala v trditvi, da so se žalostnimi dsgcdki iz najnovejših časov kršili zakoni in da so se razrahljale pravne podlage driave. Najžaloatneja pa da je to, da se je tako kršenje vi šila na mestu, kjer bi se morali ustvarjati zakoni. Nemci da so globoko oškodovani po takem kršenju zakonov v njih pravicah in zahtevah. Oni bodo zahtevali od vsacega ministerstva, da se odstranijo taka kršenja, aosebno pa, da se odpravijo jezikovue naredbe. Slednjič je izjavil gospod Menger, da je vzajemnost med vsemi Nemci neizogibno potrebna v tem trdem, vsiljenem jim boju. toraj . — No, gospod Menger je že dobil pojasnilo od j gospoda Schoaererja, kako si aisli vzajemnost ta med Namci sedaj najmogočneji mož. In ne pomo-rejo tudi gusp. Mengerju vsi še tako bojevito zveneči govori: ali bode moral igrati sianotno ulogo, odktzano ud goip. Schiinerei ja njemu in ostalim ,voditeljem", ali pa sploh n« bode igral nikake uloge. So taki časi zdaj ! — G. Menger je posebnim, toda hlinjeuim moralnim zgražanjem govoril o tne* zakonitostih*, ki sta jih baje počenjati vlada Ba« donijeva in večina zbornice. Toda, kakor rečeno : to zgražanje more biti le hlinjeno, kajti jezikovne naredbo &o Nemci poznali, predno so izišle, in niso imeli nič proti njim, ter je začela vsa gonja še-le potem, ko je Schdnerer jel vihteti «voj bič in so se raznim »voditeljem* jele tresti hlače radi mandata. Torej: le ne toliko potrate z zgražanjem, ki ni pristno.
Izjavo dr.a Š n s t e r i i č a v imenu Slovansko kršansko-narodne zveze prinašamo doslovno na drugem mestu.
Jako ostro je govoril poljski socijalist D a -s z jas k), napadal je grota Badenija, poljsko plemstvo, upravo v Galiciji in Mladočehe. Sarkastično je omenjal tndi nemško vzajemnosti, češ : kaka vzajemnost je to, ki se more odpovedati tudi brzojavnim potom ? (Govornik je menil tu brzojavko, s katero je glasoviti Schoneror od B )denbacha doli napovedal ostalia nemškim skupinam — vojna I) Govornik je pevdarjal, da jedina državna
stranka ao socijalisti, ker le oni bodo mogli pomiriti narode.
V	imena Romunov je govoril podpredsednik L a p a 1, iijavivii, da njegov klub se drži adrese večine. Podpirati hoče vlado, takta- bodo nje nakane v soglasju z nazori kluba.
Krščanski socijalist Scheicher je naznanil lolidarnoat njega aomiiljenikov z drugimi Neaei ▼ narodnih vprašanjih.
Slednjič ja izjavil grof Palffy v imen« konservativnega plemstva, da pozdravlja zadovoljstvom izjavo grofa Thuua, »osebno pa odstavek o jednaki pravici za vse.
Ko je prijavil predsednik, da po želji, izraženi ed več strani, postavi na dnevni red prihodnje seje najprvo nujne predloge za podpore bedo trpečemu prebivalstvu, se je uprl temu jedino glasoviti Wolf, zbok česar je prišlo do surovega spopada med njim in drom. Luegerjem, najbrže t boljo ilustracijo neaške „gemeinbtirgschaft*.
V	tej seji js stavil dr. Laginja nnjni predlog za pomoč bednemu prebivalstvu v Primorskem, kateremu naj bi se dalo živeža, žvepla in modre galice. — Posl. S p i n 6 i d je interpeliral radi snšenja močvirja na Krka. Slednjič se je predstavil zboiniei nedolžni volk, kateremu kali vodo tisto hudobno jagnje. Gosgod Lenassi is Gorice je prosil vlado, naj za božjo voljo čuva Italijane pred slovenskimi prevokscijaai in ai je ▼ tej strašni bedi vendar ie dovolil kruto ialo, zatr-divši, da se v Gorici konfiskujejo le italijanski listi, slovenski pa ne. Železno čelo t
Poljaki t Prusiji. Včeraj se je vrlila razprava v državnem zbora nemškem o projektu za podvojenje fonda za kolonizacijo in ponemčevauja Poljakov. G overil je proti temu projektu Poljak vitez Koscielski, ki je bil ie malo č,isa temo, zagovornik ideje, da naj bi se pomirili Poljaki in Nemci in ki je na dobrom glasu tudi v vidih krogih. Med drugi* je rekel: Med Poljaki in vlado je nastal velik raspor. Vlada je v tem raz pora prepirajoča se stranka in ob enem tudi sodnik, Poljaki ae kaznujejo brez dokazov, da so res krivi. Kar ste vi (Nemci) obsojali v pravdi Zole, to izvajate dosledno doma proti nam. Obd)lžujete nas vsakovrstnih reči, tako tndi velikopoljske agitacije, na kar pa Poljaki že davnej ne mislijo več. Ni čuda, da so Poljaki ogorčeni, radi krivičnih zakonov, ki jih sklepate proti njim, Ne Poliaki Nemce, aapak Neaci hočejo nuičiti Poljake bojkotom. Mnogo Poljakov je dobilo tudi pretiina piema. Če smo ia tako zvesti in lojalni vendar se nam vodne kriči: Križaj ga, križaj ga 1
Proti projektu j« govoril tndi princ Radziwil.
Za projekt sta govorila Stoblberg in finančni minister Miquel. Ta je rekel, da je tak projekt neizogibno potrebna stvar, da se odvrne popolja-čenjo.
Taki ao Neaci, kjer-koli jih srečaš !
Spor med Španjsko in Sjedinjenim! dr« žavaini severoamerikanskimi. Duhovi so so pomirili nekol ko, ter je vendar nad«*, da se spor poravna na lepem. Španjska vlada hoče poskusiti vse, da prepreči vejuo, dokler ne bodo v nevarnosti čast in ugled Španjske.
Rusi na skrajnem Vztokn. Pogodba mej Rusijo in Kttajom se jo podpisala predvčerajnjea. Ruski minister Muravjej je razposlal vsem zastopnikom Rusija okrožnico, v kateri nalaga istim, naj naznanijo dotičnim vladam, da je Kitaj prepustil Rusiji pristanišči Port-Artur in Taliea-Van. Neko oficijelno rusko poročilo povdarja, da s tem se ni kršila korist drn<?ib držav, marveč ta pogodba nudi priliko vsem narodom sveta, tU stepije v zveeo z obrežjem Rumenoga morja.
Različne vesti*
Volitve v komisiji za osebno dohodarino. Te
volitve sa vrse ravnokar. V Trstu sta dvacenilna okraja: okraj mesto in okraj okolica. Vsaki o'trsj ima svoja posebno cenila© komisij«1. Uvažuje vse hipne okolnosti smo sklonili, da se v mestu za letos ne udeležimo volitev, pač pa je društvo »Edinost* razposlalo okrožnico vsem volilcem III. volilu, razr. v cenilnea okraju okolies. V okrožn ci so po> dana najprej najnujneja navodila za volitev in potem se priporoča členom komisije za ta razred gospod Andrej Černe, umirovljeni strojevodja na Greti,
njHO'im n*metuikom pa gosp. Ivan Ralanl. po-ItffctniV na PA»«*tu. Proslihe torej Se enkrat gg. volilce, naj natanjeno napšejo ti dre imeni vsako posebej na itoil giaaovnci. Sleherni volilec je dobil polfg legs t maci je tndi dre glasovnici: jedne sa volitev člena komisije, jadno ia volitev njegovega namesrniH.
Istotai Oj'^zvjamo ie enkrat:
da se bode volite? vršila jetri v petek t soli Via Nnova št. 22.;
da se prične ob 10. ari in bode trajala đo dveh popoludne;
da mora sleherni volilec podpisati obe glasovnici ;
da se more voliti osebno, ali doposlati po pesti obe glasovnici z legitimacijo vred volilni komisiji na označenem kraju ;
da v poslednjem slučaju treba frankirati pismo, sicer je ne vsprejme komisija ; in slednjič
da je v velikem interesa davkoplačevalcev samih, da se polnoitevilno adeleže volitve in da oddajo svoje glasove možema, ki v polni meri zaslužita vse njih zaupanje.
Cesarjev jubelej. Prihodnjo nedeljo se bode nadaljevalo poštovanje v „Del. podp. društvu" radi načina proslave cesarjevega jubilpj*. Sosebno bode izvuliti definitivni odbor in pa orgp.nizovati nabiranje piispevkov v 2e določeni namen. Stvar bi mi ra'a okoličane zanimati še possbno, ker od načina proslav« bode imela korist v prvi vrsti ona, oziroma nj* n*eća se mladina. Nadejamo se torej, da bode *nh okolica najintensivneje sodelovala v dvejni prevzvišeni namen: v prvo, da mi Slovenci proslavimo carjev jnbilej na način ki bode dostojen tradiciionelne zvestobe naše, in v drugo, da se v čim v< či meii dosele blagotvorni namen v prespeh m korist naše mladine. Posvetovanje se prične ob 10. uri.
Župnikom v Šmar i pri Kopru je imenovan gosp. M. Š*s«ij da sedaj duhovn a v Vatov!jah. Bes ne vemo, komu bi čestitali pre' in srčneje ali novemu go-p.in žnpnika na zasluž-nem povišanju, ali pa žapljanom, da eo dobili takega moža svojim pastirjem !
Za družine zaprtih Barkovljanov je nabral „Narodni ek»eicutor" v .Narodnem domu' v Bar-kovljab 8 kron in 40 stotink ter v ^igtilai pri .Starcu« iti „R imeni hiši* 4 kron* 50 utotiuk.
6000 rojanskih katoličanov ali svetovaleo Piccoli. IV* naslovom nam piš«jo i k Rojana: Gospod urednik 1 To veste Vi in to vedo vsi ljudje, kuko j v. ...» t naši župniji pod pokojuiu župnikom I halo. j. m. Z eno besedo: tu je vladal mir božji med župljanil Nikomur se ni godila krivica, nt komar se ni skrivil ni jeden sam lae, kar se tiče c-rkv a h slovesnosti. Ali slutili smo ie pred smrtjo biagopokojnega gospoda župnika, da se stva-i zasulo na slabo. Ko je bil pokojni Thaler še z v, rogovilili so že nekateri gospodje tako, da je blagopokojni, na smrtni postelji, vskiiiiiiii boleatuo: .Ubogi Bojan, ubogi Kojan l Gorje ti po moii smrti 1" In le prehitro se je začela uresničevati žalostna slutnja njegova. Komaj je pokojui župnik zatisnil svoje trudne oei, že je jel {ugibati I l i a «1, kako bi spravil Rojan pod svojo zastavo. V ta namnn so iskali in tudi našli zastopnika cerkve prav po svoji volji in hitro je prišlo v naši cerkvi do usodnih sprememb, vzlie baje ša dauau veljavnemu Upraviiu: Nihil inno-veiur! Ni-ak n no»otarij!
Nhd 6000 žnpijanov nas je prosilo solznimi očmi višega past rja, da bi ostalo v naSi ceVkvi kakor je bilo. Toda novi g. župnik je uvajal dalje, kakor j* k^tul V»ido8l, da ma je gotovu pomoč naših nasprotnikov, ui se brigal za nas in menda za viSegu pastirja tudi ne t Oel6 vsklik&l je na propoveduic;: „Ta sem jaz gospodar in drugi ste hlapci 1" Izrael ga je podpiral in zastonj se bile vse na*e prošnje I Vsi protesti nasi so bili bob ob steno in šli smo vedno — na slabše ! Iu sedaj si ne vemo pomoči ter vsklikamo uialouteni: Kam pridemo, »:iu ne posegue božja roka vmes ? 1
Sedaj b. hotel onorevole Picc li, da se odpravi iz naše cerkve še to malo pravic«, ni jo uživale naš jez1 k! In da bi provzvišeni ugodil taki ne-zaslišani, greiui zahtevi?! To ni mogoče! Saj j« čul piosaje teli ke večine rojansk b žnpijanov, ki so ga prosili solzami v cčeb, naj j:m varuje pravice, ki so jib uživali, odkar obstoji rojmiska cerkev ! Saj žive tu Slovenci, saj stoji cerkev tu slovanskih
i
!
i
3 i
tleh t Saj je pomogni sam presvetli cesar za zidanje te cerkve! - Oketilan ♦ kratkih hlačah, pe
domače Papež, je šel v avdijencijo na Danaj prosit podpore. In sedaj bi nas kotel Izrael poditi is te cerkve !1 Sedaj bi hotel onorevole Piccoli|vzkratiti vso pravica 6000 Ispijanom ? I V;tako krivico da bi privolil prevzvišeni vladika? Te ni megočel Zato se nadejamo mi verai Slovenei in katoličani da se naš viši pastir ne da preplašiti ed židevskik nasprotnikov in njih pedajačev I VUdika: ne vdajte se! ®Vi imate v svojih rokah pastirsko palico. Držite jo trduo, ne dajajte je iz rok! Vi ste naš voditelj in afienik in v cerkvi se ne sme zgoditi, kar zahteva — žld! Glas «000 žnpijanov mora Veljiti več, nego pa glas kakega — Piceolija!
Tako tlačijo nale uboga ljudi 1 Iz P »begov
pri Kopru nam pišejo :
Dne 20. t. m. sta šla od tu dva moža v Keper, da bi tam kupila vsaki po jednega prašiča. Ves dan sta ogledovala prašiče, ne da bi bila kaj jedla in pila. Kapila pa nista ničesar. Na večer sta šla v krčmo. V isti hip je prišla v gostilno tndi dvojica Lahov. Govorjeno, storjeno: jeli se igrati takozvano „mora". Naša lakkomišljena moža, ki sta ne«la v Koper iepo svotico 40 gld., prinesla sta domov — 9 nvč. I
In ko je od jednega zahtevala stara mati, ležeča na postelji, naj privede v hiše prašiča, je mož zaklel ter odgovoril srdito: Lahi imajo mojega prašiča! — Druzega je vprašala njegova žena: .Mar vama nista hotela hoditi prašiča, ker sta došla tako pozno f" Mož je molčal jesno, žena pa je skočila iz postelje, da bi videla prašiča. Mislite si lahko žalost uboge ženel Ti neumneži delajo za 70 nvč. na dau. Vso zimo so spravljali krajcarje skspaj, da bi na spomlad kipili prašiča in sedaj imajo Lahi v žepu njih denarje. Vrhu tega sta se dotičnika vračala onega dne domov še bolj lačaa, nego navadno, kadar prihajata z dela. O pamet, pamet t Ta dogodek bodi v pouk in svarilo drugim 1
Narodni prestopki. Izgled. Odličen narodnjak nam pripoveduje: Če le morem, se izogibljem narodnim prestopkom. Vendar se osi je pripetilo nekaj, sicer malenkostnega aa sebi, ali značilnega. Včeraj som vstopil v neko tobakarno. Kupil sem si cigaret. Cigarete sem zahteval v italijanskem jeziku. Na to je došel ravno tjekaj neki delavec, ki je pa zahteval „en paket tobaka za sedem". On, priprosti delavec, je postopal pravilno, ker je zahteval lepo sbvensko, jaz pa, ki mislim, da vsikdar vršim svojo dolžnost do svoje narodnosti, nisem storil tega. Kakor jaz, tako je bil poslužen tudi on. Da govorim odkritosrčno, moram reči, da ose je bilo ta moment sram samega sebe ob takem vzgledu. Ker sem gotov, da greši še veliko dragih, kakor sem jaz grešil, navajam tu ta slučaj v izgled. Jaz bodem pazil odslej, da se mi ne pripeti več kaj tacega ter priporočam tudi drugim, naj se poboljšajo v tem pogledu. Kajti, kaj nam hasne samo govoričenje, da bodime narodni in da za-htovajmo zmiraj in povsod le v svojem jeziku, če pa tega — ne izvajamo!'!
Kako si znsjo pomagati italijani. V hrvatski občini Buzet v Istri, kjer je le v Buzeta .samem par sto poitalijaučenih Hrvatov, nspravili so na novem zvonika hrvatski in italijanski aapis v spomin, kedaj je bi sezidan.
Buzetskim Italijanom re je zdele tako postopanje krivična, ter so se pritožili radi tega na nameituištvo, češ, da tak napis razburja njihove živce. Ker pa niso dobili že nekaj časa odgovora na to njih pritosfeo, so si pomagali sami. .Piccolov" dopisnik javlja namreč, da je hrvatski napis že zginil, ker ga je nekdo po noči izklestil. Že tako početje je same oa sebi drzno in grdo. Se nekaj drnzega j* videti v tem, namreč, da nimajo Italijani Sploh nobenega obzira do oblasti, marveč se iz istih celo norčujejo, kar se da potrditi s tem, da je napisano v .Piccolu": .izklesanje hrvatskega napisa je torej prehitele odgovor aamestništva, in če je tak odgovor tadi že na potu, bil bi sedaj že zakasnjen*.
Kaj znači tako pisanje, si lahko tolmačijo oni, katerih se to tiče v prvi vrsti. Za la*ko Ijad stvo je to naravnost pouk, kako uaj postopa v jednakih slučajih ! Tu se kar na javni nlici pro-pevedujejo samopomoč tudi za take slučaje, ko se hoče storiti — krivica!
Kmetijska io vrtoaraka družba za Trst ia okoiico naznanja svojim členom vinograduikom, da ima na razpolago še okoli 1000 bilf » svojih itt-nicah na Opčinah in v Lonjarja in sicer iz vrst .mooticola", .eolonis" in .portalis". Kder jih želi ie dobiti, naj se oglssi prej ko mogoč« v drulbini pisarni v Trstu, via G«ppa str. 14 v 1. nadstropju, in sicer dopoludne od 8 —11. ure.
Odbor .Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico" bede imel svojo redao sejo v petek 1. aprila t. I. ob uri popeldne v svoji pisarni ulica Geppa št. 14. I, nadstropje.
Slovanska Čitalnica v Trstu priredi prihodnjo soboto dne 2. aprila t. 1. v društvenih prostorih koncert na karist dražbe sv. C;riU in Metoda, na katerem bed« sodaval tadi žeiski tamburaški zbor. Vspored prihodnjič.
Vabilo u a CXIV. odbororo sejo .Slovenske matice", ki bode v ponedeljek «In<5 4. aprila t. 1. ob petih popoludne v društvenih gisarniikih prostorih. Vspored : 1. Naznanila pred^edništva. 2, Odobrenje zapisnika o 113. odborovi se|i, 3. Poročilo ro« spodarske^a edsrka. 4. Poročilo književnega odseka. 5, Poročilo književnega odseka. 6. Poročile taj-nikovo 7. Slučajnosti.
Darila. O priliki velikega koicerta .Slovanskega pevskega drsitva", podarili se gg.: M«tke Mandid 50, Križek 50, Perpar 40 in N. N 25 nč. Društveni odbor izreka prisrčno sahvalo gg. darovalcem.
Brzojavni promet s Turčijo in Krete. Od
sedaj naprej »e msreje brzojavke, naslovljene na grške mhistre in konzule v Turšiji, zopet odpošiljati tadi v tajnem narečji. Nadalje so se opustile omej tve za pošiljanja privatnih brzojavk na Kreto.
Zabavni vlak med Trstom in Nabrežino bode vozil tudi letos vsako nedeljo iu praznik in sicer že od 3. aprila naprej po znižani ceni. Odhod is Trsta bode ob 4. uri 25 min. pop,, prihod v Nabrežino ob 5. uri 8 min. Odhod iz Nabrežiue ob 10. uri 10 min zvečer, prihod v Trst ob 10. uri 50 min. Vlak se bode vstavljal vsakikrat na postajah Mirassar in Grijan.
Nov slovenski odvetalk v Mariboru. Dr. Radoslav Pipuš, dosedaj od vet. koncipijent pri dr. J. Seroecu v Celja, je odprl v Mariboru (Tegatt-hofova ulica it. 10) odvetniško pisarno. Precej zanemarjeno je narodne ^delovanje v Mcriboru. Gosp. dr. Pipuš, ki je delaven in vstrajeu mož, se poprime gotove z vso odločnostjo narodnega de-lovanjain nadejati se je tudi vspehov.
Vabilo! Podpisani vabi vse družabnik« in družabnice „Delalskaga podpornega društva" na posvetovanje o sestavi novega odbora, ki s* bode vršilo prihodnjo nedeljo, dne 3. aprila ob 5. uri popoladne v društvenih prostorih. Ker je odbor voditelj in varuh vsakega društva, je dolžnost členom, da se zanimajo za te, kako je sestavljen isti. To resnico naj uvažujejo gg. členi tudi ob tej priliki I	Zlobec Anton,
načelnik nadzornikov.
Nova opora „Stara pjesma" slovenskega glasbenika V ktorja Parme je dosegla v gledališču zagrebškem popoltn vspeh. Zagrebški listi hvalijo sosebno Parme veliko bogastvo na melodiških idejah in pa tehniško dovršenost najnovejega umotvora njegovega. Čast rojakn, ki dela čast našemu redu t
Tisoča predstava V torek zvečer ja doživela Freudenre ohova igra .Graničari" svejo 1000. predstavo v gledališču zagrebikom.
$ ZALOGA POHIŠTVA
^	tvrd k e
* Alessandro Levi |izi
TRST
Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov
2	lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal,
2	vsakovrstnih slik, limnic in pogrinjal. Na
2	zahtevan je llustrovan ceni k zastonj hi fran ko. ^
2	Naročeno blago se stavlja na parni k, ali 9
2	na železniško postajo, ne da bi za te ra- J 2 ćunil stroške	J
Izpred protu*«« Mdfiča. kletni Matej To-cigl iz Lo«Im t Dalmaciji je bil satoiea, da ja daa 36. decembra vrgel na tla Ivana Cerradinija, kateri se je tako pobil, da ma je prišlo slabo. Razven tega je Toeigl še porabil priliko, da je ta hip oropal Corradinija za 4 gld. 50 nT«. Včeraj sa je vršila pred porotniki razprava proti Toeigla. Porotniki so potrdili soglasno, da je Toeigl kriv ropa. Obsojen je bil aa to na 5 let ječe.
Samomor, Si le o^ea ;se ecev jo'emu, olkar sta se poročila soproga L-ban, bivajoča v ulici Artisti št. 4. Zadnji čas je pojemala »reČa in za-dovoljnost v tej družini. Vzrok temu jd bil ta, da se je zagledal v novoperočeao Josipino Leban neki mladenič, kar je neuđa prijalo oje j kolikor to ii*0. Soprog je doznal o teci.
Mladi soprogi je moralo biti zelo težko in ni mogla eč pituašati notranjih hudih bojev. Kaj je sklenila torej in tndi izvela?
Predsiiioči okulu 6. ure zvečer je šla od doma. Dospevša v ulico Valto i« požrla kakih 200 gramov ž -pplene kisliue. Posledic-i so nastopile takoj. Komaj je vstopila v vežo št. 2 v istej ulici, že se je zgradila v groznih bolečinah na tla. Njeno zdiho^anje so začeli nekateri, ki so s* ji približali ia so pogodili koj, k^j se je zgodilo. Prenesli so jo na rešilno "postajo Trevesa. Ker pa se je opazovalec Treves prepričal takoj, daje nevarnost velika, je naročil voz in jo je sprovel v bolnišnico. Komaj je dospel voz s nesrečnico v bolnišnico, je ta že zdihnila v zadnjič. Pomilovanja vredii soprog pokojnice je dnznal o tam Š«-le kasneje zvečer, ko se je vi ml domov iz alužoe.
Najdene reći. Na cesti Saverio Suveiović je bil najden zastavni Lstck zastavljalnico Dus^ich za nekaj perila. Kdor ga ja zgubil, naj gre na poli cijo ponj.
Slovenci!
Podpisani odprl je svojo gostilno v ulici Molin grande štev. 4, Uprav nasproti javnega vrta, kjer se točijo pristna vipavska in istrska vina, kraški teran ter pivo v sodeekih in boteljkah. Postreže z izvrstno domačo kuhinjo in pravimi kranjskimi klobasami. Nadejaje se obilnega obiska od strani slovenskega občinstva beleži se udani	Rep AfltOfl.
Svoji k svojim!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem
odprl
Gostilno „Ali' Appuntamento"
v ulici Geppa št. 10. Točim izvrstna vina: dalmatinsko naravno istrsko, črno, kakor tudi belo vedno friSno pivo.
Skrbel bodem tudi, da vstrežem gostom z okusnimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
odani
Jakob Purkart
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(»• kailjaj)
■ajbolj« «r»dntvo proti kafiljn. hripavnati, za*liž«nja, nahoda in dragi« katarićni« afrkcijam.
Skatljiea i navodilom po SO bv£. Dobiva se jedla*
▼ lekarni PR\XMARER, „Pri dveh zamorcih"
obMntka palača, Irnt. Zunanj« narečbe iirriujcjo h obratno poito.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIR A S
ulira Caarrma, it. 9 priporoča 8« za napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poltena. Zalaga vseh vrst za unlforaie po originalnih tovarniških cenah.
Naznanilo.
Josipa HalMiik ViaS.CatterinaSt 5
Ml
k Kanila Aite
Via S. Catterina St 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tole ae jamči.
Pepravijcnja v tej stroki izvršujejo ne točno in natanjČBO. Prodaja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranje.
Hotel Volpich
Najnovejše vesti« Dunaj 29. (Državni zbor.) Predno je zbor- : niča predla na dnavni red je zahteval posl. dr. ! Verkaiif (socijalist), da se nora razpravljati pred j razpravo o predlogi za pcaoi bednim o njegovem j nujnem predlogu radi konfiakovaoja časnikov, ki so ; pniieaii iULerpelacijo s:a»ljeue v »oornici loslaucev. Ta predlog ni dobil potrebne dvotretjinske večine.
Pr<'dspdDik je poz^s' po^l. P:\i«7yn*kfl£»a na 1 red radi nekega izraza, ki ga je rabil v prejšnji j seji o ninisterslvn ogerake«.
Po t trn je začela razprava o predi« gib radi j podpor ^rtjbiVdistvu ti^ečoiuu bedo
Wa8hington 30. V ("»nstn je izustil Mason jako bojevit govor proti Šiitinjski in je zahteval vojno. S i l je predložil resolucijo, a katero pnrblu- j sčt* predsednika Mac Kmi^y-a da »tori korake > potrebne za prepodenje Špunjcev s Kube. Rese- • luc ja se je izročila komisiji za vnanje stvari. Allen ; je predkžil resolucijo v prilo" neodvisnosti Knbe. j V hiši reprezeutantov je predložil B<11 jednake re- j solucije.	i
I I II. ■■!■!■■
ViljelmoT čaj i
od Frana Wilhelm-a lekarnarja v Fiinfkirhcen i
(spodnje Avstrijsko).
dobiva se t vseh lekarnah.
Paket stane I gld. a. v.
TvgovUtak« braojavk« in v *atft.
dae)ap»itft. Pien.o« sept. f.06—9 07 PUnioa «a spomlad l: 18 12 44 d« 12.45 Oves za spomlad 6 6.H2 R* ' a spamla* 8.61. 169 &<tr«za M ■aj-ji.i 18*8 b 88 5 24 Pšenioa: paaaiba in povpraševanj« omejene. Predaja. 10.000 meterakih stoter. Treme : oblačne.
Bsr?e. Hara Hanr	ia MUC 34.7S
>a juli 85.25 frankov za 50 kgr.
Hamburg. Bantos k^j'I »».r«(»« m mest« mare —.— za maj 23.5«» za Mptmnbcr 29.60 s« d«ceaber 80. .
Dunajekcu bovi
V
j,pri črnem orlu4 (Aquilanera)j
3	TRST	y
A	Via S. Spiridioue, Corso, Via S. Nicolb,	▲
V	najbolj v središču	▼ ^	popolnoma na nova opravljen.	A
^ECGPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.?
V	V pritlii-ju .Restavracija Pilseii" S A od F. V o 1 p i c h a.	A
^OOOOOOOOOO^M'
Podpisani naznanja svojim rojakom in Slovencem, da
prihodnjo nedeljo odpre svojo gostilno
v ulici Madonnina št. 29.
Toleg gostilne je
ggj- vrt za igro na hroglje, -^b Točil bode dobra vina, vipavska in Istrska, kraški teran ter
KOZLERJEVO PIVO.
Zagotovljaje točno in dobro postrežbo se priporoča torej vsem narodnjakom, da bi ga podpirali obilnim obiskom. Spoštovanjem
Martin Maro.
Vinograd
na Greti, precej raztegnjen, s prav lepo lego proti jugo-zahodu, s kmetijsko hišo in gospo-daratvenimi prostori odda se v najem od jeseni tek. 1. naprej. Podrobneje pri uredništvu tega lista.
Krojaška obrt
Podpisani sporočam Klavnemu občinstvu, da izdelujem možke obleke po najnovejem
krojn za vsaki stan in po želji. Dela se iz- >
vrSujejo hitro in točno. Priporočam se torej j £ Cukerlll 350krat slajši od skd-za obilno naročbo.	j
Odličnim spoštovanjem.
Gregor Kos,
krojaški mojster v Pudmelcu.
prevrtane in preklane
izdeluje in prodaja v različnih vrstah po najnižjih cenah
| L. NAIRZ v TRSTU
Via Torricelli štv. it).
\ Izvršujejo se naroebe le od 1000 komadov naprej.
i 30.
Drevni dolg t papirju „ n t arabca
iTitrijsk?. initt t zlat-j , , v t/onuh
Sfolit-m akcije . .
Li»Sv!oa IG Lat. . .
Nay»olaoni ....
20 E'ari'
'talj. lir
ffoa
TĆaraj 102.10 101.9& 122 25
102 ie
364 7S
120 41 ».53 11.75 45.—
danes
102.10 101.96 132 59 102.15 864.75 120.46 9.53 11.75 44.9»
Izvežbanega pisarja
išče za svojo pisarno
Dr. Matej Pretner, odvetnik
▼ Trstu, Corso Piazza S, Giacomo stev. 1.
lOO do 300 gld.
zamtrejo si pridobm oseb^ vsakega duuu v ?8a-kem kraju gotovo ia pošteno, brez kajitaia in rizika z razpečaTanjem zakonito dovoljenih držstnih papirjev in srećk. Pona'lhe pod naslovom Ludwig Oetterreicher VIII P^utach^ga^Be 8, v Budimpešti.
! afttuik
> Pri 4 letnih^časih Barriera vecchia š. 7.
r v.nti,________si__s_____*t <•< _ ____ _s_ ^
v Prilika zn praiaik« in novo leto. Velika zaloga Bkih ogrinjal (šjala*) t vsoh barvah po gld. 3.60 in gld. 1.20 Zbirka fritanja v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nrč. Možke srajco bele in barvane od 90 z ^ aovi. naprej. Majeii plisa za gospe po 65. 75 1 )	nvč. in več
)
j	samo v prodajalnici	J,
) Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 (
korja, kos po 2 nvč. ! B. Cukerin 180krat slajši od sladkorja, kos po l1 a nvč. C. Cukerin v malih pastilkah, kos po 1 nvč. | razpošilja najmanj 100 kosov proti poštnemu povzetju.
^indriefi Pojtec§
Nusle-Praga.
; Trgovcem velik skonto.
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL j
<3> Rafaela Italia <$>
<3>	Via Malcanton St. I.	|
<3> Zalega pohištva ca jedilnice, spalnice in <£> <3> »prejemnice, žiunic ia peresnic, ogledal in ^^ železnih blaganj. p« cenah, da se ni bai^cv f	konknreace.	^
n^LAAAAAAAAAAAAAA
^ S? ??
Svetovni patent
vložiliiifi podplatov iz nezgorljvBga iilatna .asbest4
Nova isaajdba, kut*r* je poklicana kakor resultat dolgih poskušenj in volikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih «r-ganov človeškega telesa veiino zdravo. — Ne več transpiracij, kurjih oč. s, kožnih trd ob, ozebkov, žuljev, na potnih n' g, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki uporabi olajšanje hoje pri vsakaterem, ki nosi čevlje i dr. Hogjea a patento-vanimi podplati iz a9basta.
Cena paru 1 gld 2O nvč. ali M. 2.
Pošilja se le proti povzotju ali predplačilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojainila gratis in franko. Glavna zaloga v Budapeštl. Ogerska tovarna za čevlja VI. Epresker gasse št. 35. - Prekupce se išče.
kansorcii iihU .Edinasf. lzdav»t*li in «d(jo7orn< ar«dnik Ff^iu Gadnik. — Ti^k«
oho v Trstu.