Ob zatonu ieta . Jutro sedaj tonečega leta je ožarjala krvava zarja, ki po starem izkustvu ne napoveduje lepega, mirnega vremena. Leto 1939. res ni bilo leto miru, marveč leto težkih mednarodnih sporov, ki so se razvili v vojni spopad. Ko se je to leto kot novo rodilo, ga je pozdravil vojni hrušč in trušč, ki je takrat še divjal v gpaniji ter divjal na Kitajskem, kjer še zdaj ni prenehal. Ko pa bo to leto zatonilo k svojim prednikom v večnost, mu bodo po raznih delih Evrope in sosednjih morja v slovo grmeli topovi, brneli bombniki, pokale bombe in mine. To je leto gorja, ki se je rodilo iz težke mednarodne krize. Ni se ta kriza začela še le v tem Jetu, marveč sega vsaj 3 leta nazaj. Zunariji minister Italije grof Ciano je v svojem govoru v italijanskem stanovskem parlamentu 16. decembra rekel, da je voditelj italijanskega fašizma Mussolini že 1. 1927. napovcdal, da se bodo evropske države med letom 1935. in 1940. znašle na razpotju evropske zgodovine. S tem je jasno označena pomembnost časa, ki v njem živimo, in usodnost dogodkov, ki se vršijo in ki bodo odločili, kara se bo Evropa obrnila in kako bo v bodočnosti izgledalo njeno lice. Dogodki, ki so dovedli do velike evroppke krize, so se v pospešenem tempu odigravali od pomladi 1938. V marcu tega leta je Nemčija pridružila sebi Avstrijo. S tem je dobilo dotedanje evropsko ravnotežje prvi občutljivi sunek. V septembru 1938 je konferenca 4 velesil (Nemčije, Italije, Anglije, Francije) v Monakovem sklenila, da se z Nemci naseljeni sudetski kraji odcepijo od češko-slovaške države ter se priključijo Nemčiji. V marcu 1939 je nemška vlada sprejela sklep, da zasede Ceško in Moravsko ter si nju pridruži v obliki protektorata. V prvih tednih aprila tega leta je Italija anektirala Albanijo. Tako se je usodno razpotje vedno bolj pripravljalo. Naval nemške vojske na Poljsko 1. septembra letos je imel za nasledek, da sta Anglija in Francija napo- vedali vojno Nemčiji. Na kopnem še ta vojna ni vzplamtela z vso močjo, na morju in v zraku pa divja z vso srditostjo. Vzporedno z Nemčijo podvzema svoje akcije sovjetska Rusija, ki je zaradi nenapadalne pogodbe, sklenjene z Nemčijo, dobila možnost, da si prisvoji vzhodni del Poljske ter si zasigura nadoblast nad 3 baltiškimi državami: Estonsko, Letonsko in Litvo. Ker Finska ni hotela pred ruskimi sovjeti na kolena, so jo sovjeti s svojo vojsko napadli. Vojnih lovorik si sovjeti s svojimi vojaškimi podvigi doslej niso pridobili, dosegli pa so to, da je bila boljševiška Rusija izključena iz Zveze narodov. Evropa je v letu 1939. prišla do točke, ki je na njej zapisana pomembna in usodna beseda: razpotje. Upamo, da bo prihodnje leto prineslo odločitev, ki bo predpisala za vse narode in države samo eno pot, to je pot pravičnosti in enakopravnosti za vse narode: velike in male. Naša država čaka na tako odločitev ter jo pripravlja s svojo nepristranostjo v sedanjem vojnem metežu. V svoji nevtralnosti moramo biti močni, ker se v sedanjih Oeneral Oeech, Sef finskega generalnega štaba razmerah na svetu pravica ne more uveljaviti brez moči, ki daje pravičnim zahtevam potrebni poudarek. Moči pi ni brez notranje državljanske sloge. Letošnje leto je to velepotrebno slogo v naši državi ostvarilo. Sporazum s Hrvati je nakazal tista na« čela, ki se po njih naj preuredi ustrojstvo države. Mednarodno načelo, za čigar uresničenje se bojuje sedanja vojna v Evropi, se glasi: vsakemu svoje. To je tudi tisti vidik, s katerega se vrši naša notranja državna preureditev. Enakopravnost Hrvatov in Slovencev s Srbi se ni mogla uresničiti v strogo centralizirani in uniformirani državi. Potrebna je bila nova osnova: resnična in močna samouprava v popolnem skladju s samobitnostjo hrvatskega in slovenskega naroda. Državna preosnova je povezala Slovence, Hrvate in Srbe v trdno falango, ki bo z vso močjo branila obstoj in pospeševala napredek naše jugoslovanske države. Fuwko meeto Wiborg ob južni obaM W> ssavarovali Finci protl nukema topnigkema ognju z vretemi, v fca- torih je pesek PlMka jMdrnlca a Afeuidskih otokov polaga mine, katere branijo prebod •ovjetskerau brodovju Na škofijski cerkvi v franooskem meetu Reims so ravno dokončali popravila poškodb iz svetovne vojne, ko je hzbruhnilo sedanje khanje.Krasno stavbo so za morebitne na-pade iz zraka žavarovali z vrečanai peska t . .. ¦ -- --^ Finci ao se umaknili v notranjoet de«ele z 200.000 aevemlm. jeieni