M ««.
Oliljmlir N|ioliiujte !
/i ve I jr, kakor sv. Avguštin piše, neki llioskor, kteri je vsrcdi kristjanov od Kristusa in njc-
frovih čudežev /.e veliko slišal, pa se vender ni lotel spreoberniti in se kristjanstvu vdati. Božja
f nevidnost pošlje njegovi edini hčeri smertno bo-ezen. Skerbni oče vse perpomočke, vse še tako tlrage zdravila poskuša iu poskuša, pa lin/ji volji je vse pokorno, te zdravila nič ne pomagajo, Tičerica vedno bolj in bolj hira. vsako uro že oče ločenja pričakuje. Ves pobit, ves klavern se oče ne ve kani djati. V tej serčni bolečini se spomni Kristusa, in ko blisk ga prešine misel, se nm užge, upanje do Kristusa, de on zamore vse bolezni pregnati. Kar misli, to stori. Hitro obljubi kristjan biti, ako mu bo hči ozdravela. Bog mu naj veči željo spolni, hči se kmalo bolje počuti, in popol-nan.a ozdravi. Kakor pa ljudje v nesreči upijejo in prosijo in molijo iu lioga ua pomoč kličejo, ko pa se kervava šiba umakne in se jim vsekane rane zaeelijo, zopet na lloga ne mislijo, ali ga se eelo z nehvaležnim sercani preklinjajo, tudi llioskor po prejeti dobroti ne misli več na lloga, naj večiga dobrotnika, in se ne spomni njemu storjene obljube, str'o življenje zopet Boga žali. V neskončni milosti mu božja dobrota prizanaša: pa le ni pokore, llioskor se noče spreoberniti; zato ga Bog s slepoto udari iu hudo pokori. V nesreči se še le llioskor zbudi, svojo pregreho spozna, skesa se in še enkrat terdno sklene in obljubi. sveti kersl prejeti, ako se mu prijazna luč zopet poverne. Milost božja mu res pogled zopet podeli, iu llioskor sc tudi res da kerstiti, pa tudi samo per kerstu ostane, ni mu mar se naj pntrehnisih keršanskih resnic naučiti. Kmalu pa mu vsi udi omertvijo, kar ganiti se ne more. Prav s skesanim sercani sedaj pismeno svoje pregreške naznani, zakaj govoriti iti mogel, tudi jezik mu jc službo odpovedal. / veliko gorečnostjo sc uči keršanskiga nauka, iu lejte veliko čudo božje perzanesljivosti. vsi udje se mu oži ve, in lahko spel hudi iu svoje dela o-pravlja, le jezik, s kterim je veliko gerdiga in pohujšljiviga čez kristjane govoril, mu še vedno mertev ostane, še enkrat: Spolnujtc obljube, Bog se ne da zasmehovati!	L.
TI M o II* |4C IIHKIIIIIIIIH
</. Ur Kntthlvhvrja <U> .\rc iti* nitja tuUmra Mar i in t tlru*lic na Dunaju.
i Halje •
Ko se je drugi dan zaznaval, smo zagledali v i«oke Pv lonc -— stolpe staroegiptovskiiuii solnčnimii
Tečaj r.
•naliku posveceniga Kdfu-skiga tempelna, vender ze ob pervih solnčnih žarkih nas opomni z\onee ua ladii, svoje misli na kej druziga oberniti, ker nam je oznanil praznik, ki ga naša sveta mati katoliška ('crkev v čast nebeških angelskih trum iu izvoljenih iz vsili Izraelovih rodov svojim vernim po v sini svetu zapove. Zvonček še zapoje, iu zopet še enkrat, in v obličji ostankov \elikaiiskiga nejever-skiga tempelna stopi mašnik v priprostim templiču ..Zgodnje Danice" pred posvečeni altar, ne egiptovskimi! Apoliuu kadila zažigat, temne, dar včio-\eeene Besede ua Kalvarji živiniu Bogu Izraelove hiše, iiasimu občinskiniu Očetu v nebesih, v spravo z _	fceui^a človeštva na ujeiu obnovit. K«»
sim sveto daritev opravljal, so doneli sloveče iu spodhudljivo lisharmoiiičini glasi deleč tje eez \i-love valove, in od bregii sem je pušavski skerjanee \ hiral svoje žvergolenje v sveto petje: „Pred stola m tvoje milosti.•• Tudi naslednji dan. spomin vsih vernih duš. smo Bogu v pobožnosti posvetili za duše rajneih. s kterimi imamo po tolažljivim iu vpokojivuini nauku nase svete vere občenje, de nasproti eden za druziga molimo. ti kako smo se čutili srečne, de smo s posest vam ..Zgodnje Danice* iu z njeno primerno napravo v teli daljnih pušav ali. kjer ni nič kristjanov, kjer na mestih podertih v pesku čumečih poganskih malikov ni se nobenih edinopraviniu llogu posvečenih tempelnov, vender bili v stanu, svete skrivnosti naše vere po zapovedi in po caslitih segali katoliške Cerkve spodobno in slovesno opravljati! Jest sam pa sim to srečo občutil dvakrat, ker sim je na svojim pervim dolgim popotvanju v znotranjo Afriko pogrešati mogel. Mojim tovaršem na je to za to posebno dobrotno ilelo, ker. v liisi Gospodovi prebivajoči, niso občutili, de delj in delj od domačije gremo, iu se zmiram globokejši zatopljujemo v deželo ne-obdelaniga divjaštva, v deželo, ako ne vsmertiv-niga. vender na duhu in na telesu slabivniga ob-iiebja. Veter je ta dan velika vgoduisi vlekel, ko druge dni, torej smo urniši naprej jadrili in ze v jutro naslednjiga dne smo dosegli verh, s kliriga se vidijo Sijcnski slapovi (katarakte). ki so na-torna meja med Kgiptam in med Nubio. Veseli, de smo tako blizo konca perviga odinena našiga popotovanja, smo razpeli bandera: močno so se v vetru vile sem ter tje. Svitlo se je bliskala hron-eeua zvezda nad ladijo, kakor de bi bila v zraku trepetala, ko smo proti otoku Klefantinc med per-vimi sinjimi pečinami jadrili. Iler/. ko smo peršli do severniga obkraja s palmami obsenčeniga otoka, miki bili /. višav, ki nad Asvau kupe. od več strani * streljanjem pozdravljeni, ktere smo % kanonami
Katollsk cerkven 11*1.
V četertik 22. mal i ga serpann IH52.
12204613
rZgodnje llanicc- povernili. desiravno nismo ve-diliT kdo so prijatli, ki nas v mohametanskim mestu tako slovesno sprejemljejo. — Velika množica ljudstva je stala na planih strehah mestnih hiš in nh bregu pri reki ter so gledali ladijo v pristanise hegati. Silno razveseljeni smo pozdravili tovar-sc. ki so bili skorej en teden pred nami iz Kaira odrinili, in so bili tudi živi iu zdravi v Asvan per-jadrili. Na poldnevnim koncu mesta pod palmami so se bili naši tovarši vtahorili, in so nas ravno že tri dni s kopernenjem perčakovali. /e eden in dvajset dni se ni>nio vidili: ko smo torej pod \ilovimi slapmi zopet skupej persli. ni bilo ne konca ne kraja pra->anja in povedovanja. Tudi ti tedaj, ki so pred nami jadrili. >o hili prav srečni ua svojim popot-vanji, in povsod prijazno sprejeti. Ilcrz ko siuo peršli v Asvan. "im poslal našiga tolmača fdra-gomana ) k poglavarju, ga pozdravit in prasat. kedaj hi zamogel k njemu priti, se mu poklonit. Per-jazni gospod pa ni perpustil. de hi se hil jest k njemu trudil, temne je precej sam s tolmačem, sprrml;cn od kadi-a fturskiga sodnika). na ladijo k nam peršel. Tega do ptu jcov pri jaznima, dohrotlji-viga. priljudniga moža s prirezano sivo brado sim spoznal od svojiga poslcdtijiga popotvanja. in sim mu zročil po prijaznim pozdravljen ju pismo namest-niga kralja. In obljubil je hrez priderzka vse si prizadeti, kar je v njegovi moči. nam k daljnimu popot vanju pomagati, zlasti pa. de se železna ladij* čez perve Nilovc slapove spravi. Itavno tacaš je peršel tudi ladjostajski poglavar, mlad, tudi prav dohrovolin moz. kteri je obljubil, de bo sam pri hrodareiiju če/, slapovja. in nas ne ho pred zapustil. de ho ladija iz njih iiukraj Niihijciiskc o-k raj ne. Ile hi se nie časa ne zamudilo, sim 1110-gcl za daljino, kolikor je bilo treba ladijo čez slapov jr spravljati, popotništvo zopet ločiti, Gosp. Trabanta in Knavsa sim vzel na ladijo. 1. listopada sim poslal pod sere ni iii g. Mozganam gg. Mil-liareiea. Ilruska-ta in tolmača s poglavitno robo po suhim, de naj se nad slapovjem všotorijo. Potlej sim s llagi Kapi a nam in z zvedenimi hrodarniki tisiiga kraja vse preskerhel. de bi se varno prepeljali. in sim se ti. listopada z drugimi gospodi na ladii skoz strašne slapovja za njimi podal. Prednji dau je hila ladija. ki smo jo bili za polovico robe do Koroška najeli, pred nami odšla. Zjutraj zgodej je bil llagi Kaplan t brodilijski poglavar ) svoj lastni sandal (mal čolnie) v šelal (Nilovc slapov e) poslal, de naj -Zgodnji Danici" pot kaže. lin sam pa je persel / dvema brodarnikama k nam ua ladijo. in do S£00 mož jc dobilo povelje pri v-hodu stisnjeniga vodotoča nas počakati, do kamor smo / rabo dobriga vetra brez druge pomoči, razun spretnosti priču jočih brodnikov, upali priti. Ob osmih zjutraj jc bilo trikratno znamnje odrinili, kakor sicer, z rogam dano. Pohleven sever je vlekel, z napol razpetim jadrilnim platnam smo sc peljali od brega proti Siene-nskim vratam. ktere so od suliiga sem ojstrim čclcsiiikam visoke navpik stoječe pečin«-. na južnim okraju Klcfantinskiga otoka pa s prednjim voglam ondi hivšiga Kiiel-tempclna stisnjene. in ki so sr > silo doli hutajočih voda gotovo ze pred HMMI leti naredile, iu kterili natorni steni ste lahko ze davnim gledaveaiii služili, natc-kajoco ii« |>.tda|iiro vodo meriti.
• litije .I.-.I. .
Pastirski list
Y/V/i milosti Antona Martina larantinskiga škofa Ho njih duhovstra.
i Dalje )
I.
^Naš presveti Gospod Papcz Pij IX. so vsim družnikam pobožne družbe pod naslovam ss. Cirila in Metoda, v njeni lastni cerkvi ali očitni molitvar-nici poprej imenovane škofije po cerkvenih postavali napravljene, Odpustike, kakor je dalje razlo-čeno, dobrotljivo za vse čase dodelili, kteri se zamorejo (udi za duše v vicali oberniti. Popolnama odpustike namreč pervi dau njih sprejetja v to pobožno družbo, ako se v resnici skesani spovedd. in po svetim Obhajilu v tisto cerkev ali očitno 1110-lilvarnieo gredo in ondi nekaj časa v namen Njih Svetosti (Papeža) molijo. Havno tako zamorejo popolnama odpustike v smertni nevarnosti zadobiti, samo de so k temu perpravljeni. kakor jc bilo ravno rečeno, ali narsvetejši ime Jezus saj v sercu. pobožno pokličejo, ako ne morejo z usimi. Tako tiui popolnama odpustike v dan. ob kterim se bo v ti cerkvi ali očitni molitvarnici poglavitni praznik imenovane družbe po škofovim pervoljciiju oh permer-n i m času obhajal, ali pa v njegovi osmini, začenši od pervih večernic praznika do solnčniga zahoda imenovane osmine, tako de se zamorejo samo enkrat tiste dni zadobiti, kteri dan si kdo izvoli. Odpustike sedem let in ravno toliko štirdesetdauk pa ob štirih družili praznikih med letam, ktere škof samo za po enkrat odločijo, ako bodo, kakor je rečeno, prav perpravljeni. persli molit: iu poslednjič odpustike šestdeset dni za vsako dobro delo, ktero bodo saj s skesanim sercam iu pobožno opravili. Verh tega so dovolili, de družniki zamorejo imeno-vane odpustike tudi v primerijejih telesne bolezni, ali druziga pravniga zaderžka zadobiti, samo de so prav. kakor je bilo rečeno, perpravljeni. in pa v perviin permcrljcjti druge dobre dela. ktere spovednik naloži, zvesto opravijo, in v drugim pri-mcrljeju namesto imenovane posebne cerkve ali očitne molitvarnice. v svojo farno cerkev gredo molit, kakor jc bilo rečeno.4*
..Ko pričujoče velja, si pa vender prihranimo, kar je prihraniti po naredili Papeža Klemena VIII. blazeniga spomina, iz liima pri sv. Petru od T. grud. 1G04. ki se začne ..Ou.tcuiii|uc a Sede Apo-stolicau naj tudi kar koli druziga temu v nasprotje gre. liano v Himii iz lajuisnicc svetiga zbora za odpustike Iti. vel. serp. |H5S£.U
l<. S.	J. kani. A s tj ii i n i u s. vodja
A. Coloni ho, tajnik.
II.
..Na prepoiiizno prošnjo lav antinskiga djavni-ga škofa so naš presveti Gospod Papež Pij IN. dobrotno pervolili. de vse maše, ktere se bodo po mertvih driižnikih pobožne družbe ss. Cirila in Metoda v njeni lastni ccrkvi te škofije, ali v molitvarnici po cerkvenih postavah napravljeni, per kterim kolialtarju te cerkve ali očitne molitvarnice za vse prihodnje čase obhajale, bodo imele ravno tiste gnade. kakor de hi bile pri pooblastenim altarju ( in altari privileginto ) hrane: vender pa prihra-nivši si. kar jc prihraniti po naredbi Papeža Klemena \ III. blazeniga spomina, iz liima pri sv. Petru od 7. grud. I(>04. ki se začne ..Oiijč-cun«|iic a Sede Apostolicau ako tudi kar koli družica temu v nasprotje gre. Ilauo v Himu iz
taj menice svetiga zbora za odpustike i2. vel. travna 1H52.a	J. kard. Asijuinius, vodja.
(L. S.)	A. Oolonibo, tajnik.
To našimu društvu veselo dogodbo tedaj naznanim vsim družnikam, in vnovič povabim vse mašnike in verne, sinove in hčere Ene ljubljene in ljubijoče Matere — celo tudi vse dobrovoljne ločene brate in sestre, spoznavavce nezedinjene gre-ške cerkve, zlasti pa Slovane, de naj bi se v duhu
firave vere, ponižnosti in keršanske ljubezni k mo-itvi za zedinjenje z nami sklenili, k Očetu ljubezni in usmiljenja z odkritim, v ljubezni gorečim ser-cam prav stanovitno in zaupno klicali, naj bi dneve žalostniga ccrkvcniga ločenja obkrajšal, led sle-piga čertenja na solncu prave keršanske ljubezni raztopil, terdo steno razkolništva (ločenja) odmaknil od nas, ki smo vsi njegovi ljubljeni otroci in sodčliči Jezusa Kristusa. Kolikor veči ho naše molitevno društvo, toliko močnejši bo truma voj-sko\avcov Kristusovih za edinost kraljestva Božjiga med narodi na zemlji. Naše orožja, molitev in dobre dela, sklenjene s spodbudljivim življenjem, nc usekujejo ran. ampak	, premagajo
naj serditniši sovražnike, pridobe ljudstva in narode, ostanejo nepremagljive, in so nam porokinjc gotove zmage, tudi nad ledenim razkolništvam: ker: „Veliko premore stanovitna molitev pravičniga.4* (I.Jak. 5. l(i.) »Torej vas opominjani pred vsim drugim, de naj se moli, prosi in zalivaluje za vse ljudT.u (I.Tini. M. I.) posebno pa za naše ločene brate. In ako ravno nam ni dano, čas ali uro vediti. ktero je Oče v svoji moči v spoedinjenje odločil ( Oj. ap. t —17.), bcimo vender vidili moč zc-dinjene molitve, in bomo priče nar bolj prcčudnili spreobernjenj: ker Bog hoče, de hi bili vsi ljudje zveličani, zveličani po eni njegovi pravi Cerkvi. ..Veste pa. bratje moji. ako je kdo zmed nas odstopil od resnice, in ga kilo spreoberne, on reši njegovo dušo smerti in pokrije veliko število grehov." (Jak. 5, 19— 20.) Oosihmal za spreobernjenje in spoedinjenje nezedinjene cerkve v imenu Jezusovim se niste molili. Prosite, in hote dosegli, de ho Vaše veselje popolnama. (Jan. 16— 24.) Ako jc liog molitve za Angleško, za Nemško s toliko obilnimi in imenitnimi spreobernjenji obdaril, bo solnce svojiga usmiljenja tudi nad obširne ledcninc jutrovskiga razkolništva razpustil, in ho dal skusiti tudi nabira ločenim bratam na severu in na izhodu. kako dobro in prijetno de je. ako bratje v Eni pravi Cerkvi skupej prebivajo. Ker tje pošilja Gospod blagoslov iu življenje na veke. (Psahn 1ll2. I —II.)
Oružbina (bratovska) cerkev vsled obsega Pa-peževiga pisma ho za sedaj cerkev sv. Jožefa pri Celji odločena, v kteri se ho Varhama tc inolitevne družbe altar napravil, in ho ali ravno v praznik ali pa v osmini slovesna sveta maša za žive in mertve deležnike in dobrotnike obhajana. Tistim vernim lavantinske škofije, kteri te Hratovskc cerkve obiskati ne marajo ali ne morejo, je njih lastna cluhovnijska (farna) cerkev za bratovske pohožnosti odločena. Dclcžnikam iz ptujili škofij (ako lastni škof v napravo tega molitcvniga društva pervolijo, in v ta namen posebne cerkve ne odkažejo) je izvolitev cerkve na voljo dana.
Vsi gospodje duhovni, kteri sc te katoliške niolitevnc družbe vdeležujejo. so v Gospodu pro-šeni. imena sprejetih udov vsako leto k hratovskiniu prazniku lavantinskimu škofijstvu poslati, odkodar se bo pregled in sad te družbe deležnikam po katoliških listih naznano\al.
BratovNlmi ppf»f. flnrUnlfa §erf«
z Vikiim perroljenjem naprarljenu per farni rerkrt sr. Petra r Ljubljani.
(Dalje >
3. Duhovne dobrote te bratovšine st vidijo zlasti iz pridruži v niga pisma. po kterim je ta naša poddružna bratovšina pridružena materi hratovšini v Parizu in ž njo sklenjena. in ki je iz Pariza od vodja in začetniku matere bratovšine. prečastitiga g. K. E. Dufriche-Desgencttcs-a. .sem poslano. Je pa naslednje pismo:
„V Kristusu našim ljubim hratam društva presvetiga in neomadežaniga Serca Blažene Marije Device, ki je za spreobernjenje grešnikov v farni cerkvi sv. Petra Ljubljanskiga mesta in škofije z veljavo Visokočastiliga v Kristusu Očeta Gospoda Gospoda škofa Antona Alojzja \Volfa po cerkvenih postavah napravljeno, večno pozdravljenje v Gospodu.u
„Mi. ki po dolžnosti svojiga poklica moramo skerheti za zveličanje vernih, in za napredvanje čednosti in sv. vere. radi naši Materi hratovšini druge poddružne hrato\šine ravno tč naprave per-družimo in perdenemo. in jim tako pcrdružcuiat odpustike. oblasti in druge duhovne gnade in per-pusenja. po oblasti nam ml nar viksih poglavarjev (papežev) dani podelimo. Ker so nas tedaj v ti reči častitljivi gospod fajmošter Matevž Svetličič, vodnik ravno imenovane poddru/.ne bratovšine, za terdno prosili, dc hi se ona naši Materi hratovšini, v čast presvetiga in neomadežaniga Serca Blažene Marije Device za spreobernjenje grešnikov napravljeni. pridružila, in se odpustikov. ki so od svetiga Očeta Gregorja XVI. nji pcrvoljciii. vdclcze-vala: torej Mi Karol Eleonor Dufriche-Dcsgcnettes, \pravnik in vodja te Matere bratovšine ter sami srednik cele bratovšine. se opirajoči na določbo papeža Klemena VIII. blazeuiga spomina (»,u;e-cuiu|c a Sede apostolica. dane v Ilimu per sv. Petru. pod ribčevim perstanam 17. grud. I. G. KJOt), ki zadeva vravnavo enačili pridruževanj in obcenj ncheskiga zaklada sv. Cerkve, h tem svojim pisanjem. Ic samo iz nagiba ljubezni Bo/.|e in gorečnosti. dc bi sc čednost in vera razširjala, imenovano bratovšino. po cerkveno napravljeno, kakor je bilo žc rečeno, gledajoči na pervoljcnje Visoko-častitljiviga zgorej hvalilo imenovaniga Ljuhljanskiga škofa. in na Njih spričevavno pismo, s kterim se njena naprava, ljubezin iu češenje perpo-roča. nasi Materi hratovšini. po apostolski nam dodeljeni oblasti, perdenemo in perdružimo, in nji iu njenim hratam in sestram odpustike in duhovne gnade. ki so spodej posebej popisane in naši Materi hratovšini s papeževim pisanim pismam z ime-nam. natanko iu določno pervoljenc. dodelimo in vdelezimo.
Apostolsko pismo (brere).
Gregori Pape/. XVI.
V vedni spomin. Na visoki stol Apostolskiga Poglavarja zares ne po svojim zasluženju. ampak po "skrivnim sklepu Previdnosti Iložje povzdigujem, in zavoljo tega za celo Gospodovo red« močno v skerbi. sprejemljeiii« s posebno dohrovoljnostjo tistih ljudi pobožne prošnje, kteri na to zlasti glr-dajo, de hi verni Kristusovi bolj in bolj v veri stanovitni in uterjeni, in z ljubeznijo za čednost in vero vneti, z vso prizadevnostjo hodili po polih Gospodov ili in njegove zapovedi zvesto in pol»o/no
12728058
ohranili. Zares, z ne majhnim obveseljenjem svojiga očetovskima serca smo zvedili, de je naš ljubi sin duhoven Karol-Eleonor Dufriche-Desgenettes, fajmošter pri cerkvi Blažene Marie Oevice, imenovane Zmagovavke, po domače les Peti t s Peres, v mestu Parizu na Francoskim, s pooblastenjem Castitljiviga brata Pariškiga vikšiga Škofa, v farni cerkvi bratovšino v čast Presvetiga iu Neomade-žaniga Serca B. Marije Oevice za spreobračanje grešnikov z določbami in postavami vred, od ravno tega Castitljiviga brata, kakor je povedano, poter-jenimi. napravil, in de se iz te naprave izlivajo obilne dobrote v duhovni prid Kristusovih vernih. In ravno ta ljubi sin duhoven Karol-Eleonor Du-friche-Ocsgciiettcs. duhovni pastir imenovane cerkve. Nas je serčno prosil, naj bi tej bratovšini dali ime in pravice .Matere bratovšine in jo z nekterimi odpustiki obdarovali, de bi se tako pobožnost Kristusovih vernih čedalje bolj množila.
Mi pa. ki nam za nobeno reč ne more toliko biti, kakor, z vsim trudam in prizadevanjem za večno zveličanje Kristusovih vernih skerbeti in ce-šenje Oevice. Božje Porodnice, razširjati, ktera kakor Kraljica stoječa ob desnici Božji v zlatim oblačilu in opasana z različnostjo, zamore vse vse od njega sprositi. in ktera je tako bližnje varstvo katoliške Cerkve in naše nar zvestejši upanje; torej smo v take želje z vso radovoljnostjo prirekli. Ile se tedaj čast te družbe razmnoži, želimo, kolikor v Gospodu premoremo, vsim in slehernim, za ktere jc to pismo, s posebno dobrotljivostjo po-služiti. jih vsakiga kakoršniga koli izobčenja iu prepovedi in druzih cerkvenih preklici) in kazen, kakor koli. iu zavolj česar si hodi danili, ako bi bili v ktere zašli, samo zavoljo te reči rešimo in rešene spoznamo. To bratovšino pa, ki je v čast presvetiga iu neomadezaniga Serca Blažene Marije llcvicc za spreobemjenje grešnikov z naredbami in postavami "vred. kŽ so od Castitljiviga brata Pariškiga Vikšiga škofa, kakor je rečeno, poterjenc ali šT- Ic bodo. v farni cerkvi B. Marije Oevice Zmagovavke. po domače les Pet i Is Peres, v mestu Parizu na Francoskim že redno napravljeno, z i me nam Matere bratovšine po Svoji apostolski oblasti s pričujočim pismam za vselej počastimo. Torej ji vse in vsake pravice, perboljške, časti in prilajške. kakoršniga koli imena, ktere druge matere družbe iz rabe in navade imajo, vživajo, ali imeti in \živali zamorejo in zamogli bodo. damo in privolimo.
i Dalje sledi, t
Ogled po Slovenskim.
V p r i p r a v I j a ii h k o šolo. lo je . v šolo za prihodnje ljudske učenike. ki se bo v I dri i po vikšim dovoljenju z novim šolskim letam perčela. se smejo izjemno tudi taki mlailenči sprejemati, kteri s spričali ali pa per spraševanju, ki se z njimi ima. skažejo. ile so v predmetih za tretji razred poglavitnih šol predpisanih posebno dobro poduecni. de so posebno lepiga zader-/.anja. de so redama 17. leto svoje starosti dopolnili in de so saj nekoliko v petju in godbi izurjeni.
I* r e s v i 11 i cesar Ferdinand so podarili 4(1(10 gold. za Lazaristiše. ki sc bo v Cel ji napravilo, in za ktero se duhovni i/. Štajarskiga ze v Parizu perpravIjajo.
Iz Ljubljane. Gospod Matija Krzar, kaplan v Moravčah, je izvolj« ni fajmošter v Blokah. — Go-
spod Andrej Zamejc, katehet dekliških Ursulinskih šol. je izvoljeni katehet v c. k. poglavitnih začetnih šolah in učenik katehetike za bogoslovce četertiga leta v Ljubljani.
Razgled po keršanskim svetu*
lz Londona. Neko čudno epreobernjenje h katoliški veri se je tukaj dogodilo. Neki ud vikšiga angleškiga plemstva je večkrat šel k katoliškimu škofu, se ž njim za vero preprirat. Kniga dne se po daljšim razgovoru angličan vzdigne s stola in zakliče: premagali sim iu spoznam, dc mi ui moč nikakoršniga n-govora veljavno delati zoper katoliško vero; vender pa Vam na ravnost povem, de le protestant ostanem, in nočem in nikoli ne bom papist." Po teh z nar globokejši zanesljivostjo zrečenih besedah se usede zopet na stol in si z obema rokama obraz zakrije. JSkof zanj moli. serčno in goreče, sc ga dotakne s svojim križem, z zna m nje m svoje apostolske službe, kliče sv. Duha, in glej! angličan skoči po koncu in zaupije: „Kaj ste z menoj počeli? Pokatoličil sini se. čutivši neko svitlobo, ki je prešinila vse moje bitje." Sprebemjeuje je bilo poluo iu resnično. (Cnivers.)
Prusko. Protestante jc jelo zopet groza biti do jezuitov; iz zanesljiviga vira zvemo — pravi „Volks-halle.u de jezuiti ne bodo smeli več očitno učiti (misjonov imetij po tacih krajih, kjer je ljudstvo po večjim protestauške vere.
Dunajčanje zopet prosijo dveh novih kazališ ^teatrov), ki jih že 9 imajo ! Rajši naj bi prosili kakih 3 ali 4 novih norivsnic, de bi imeli ud 1848. leta šc zmirej vertoglavc obnorelce kam spravljati; in pa tiste, ki jih k sreči pred samomoram še obvarjejo. — Zakaj puntarsko tuhtanje je šola noreov; teatri, v kterih se od zlatih gradov po zraku in od persmojene ljubezni sanjari, so pa šola samomorov.
- Pravdnikarji (pravdosredniki) me.-ta Pariza so ženim glasam sklenili. de dosihmal ob nedeljah in praznikih svojih pisarnic ne bodo odpčrali. — Ako bodo ljudje Bogu dajali, kar je Božjiga, bo tudi Bog nam dajal, kar je nam potrebniga.
V zagovor g. Perseta.
„Novice** nekaj šipljejo g. Pcršeta. ki jc v „Da-niciu terdil. de krompir za to gnjije, ker so ga ljudje preveč kleli in okleli. ter „so radovedne: kje bo pa g. Perše vzroka grojzdne gnjiline iskal, ker ljudje v i n a, k o I ik o r j e znano, niso nikdar preklinjali, marveč mu preveliko čast z besedo in v d j a n j i s k a z o v a I i ?u
V zagovor poprejšnje „tako izvirne" pa tudi iz-verne razlage Duh Gospodov sam zažuga: „ V či m ur bo kdo grešil, v tem bo kaznovan" (Mod. 11, 17.) Kar pa drugo tiče, naj g. Perše razlaga, ako se mu ljubi, mi za svojo stran mislimo, de ne bo po vetru mahnil, ako za besedo prime in reče, de grozdje bi utegnilo ravno za to gnjiti, „ker so ljudje vinu preveliko čast z besedo in v djauju ukazovali/' in mu jo skazujejo. Kakošna de je obilnokrat ta čast, in kaj se zraven in zavoljo tega „preveliciga češenja" še druziga godi in govori to. „Novice" same dobro vidijo iu slišijo, ko po svetu in tudi po kerčmah novičarijo. -- Kteri pa de je tisti pervinski natorni vzrok gnjiline pri grozdju ali ko runu. kteriga čez-natorni Bog v en in drugi sad vsadi. nas preveč natorne ljudi postrahovati. s tem se nar učenejši glave zastonj belijo, kaj že le Iiudski učenik?	Danica.
Odgovorna \reduika: Luka Jeran in \ridr-j Zaimjc. — Založnik: Jožef Blatnik