Hatoliik cerkven lini. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne \>arc£a niesea na celi poli. iti velja po pošti /.a celo leto 3 pld.. za pol lct.i 1 »Id. ti o kr . % t^kamiri sprejemana na leto 2 gld. GO kr. iu na pol leta I g;ld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej Tečaj VIX. V Ljubljani I. sušca 1S()(>. List 7. po Božjem usmiljenji in po milosti papeževi škof ljubljanski, \sim vernim ljubljanske školije zveličanje in blagoslov \ (■ospodu! Mladeneč imenitnega rodu je že več let opnšal molitev in vse druge pobožne dela, kterih so ga bili njegovi bogaboječi katoliški starši privadili v njegovih otročjih letih, in ni hotel nič slišati ne od Boga ne od Božjih reči. Kar mu pride neki dan srečna misel, in gre naravnost v cerkev. Ves tožljiv ogleduje tukaj klopi, stebre, altarje, in pa podobe hiše Božje. Nar bolj ga mika nova, lepo zmalana podoba. Rad bi jo bliže in bolj natanko ogledoval. Stopi tedaj malo naprej , in ugleda — kralja Davida spokornika, ki leži na obrazu pred Gospodam in pretaka obilne solze zavolj razžaljen ja Božjiga, njemu na strani pa angela, ki derži zlato skle-dico v roki in prestrega solze spokorniga kralja, da bi jih nesel pred sedež neskončno usmiljeniga Boga. Spodej na podobi je bilo zapisano: .,Daviti je enkrat grešil in -e je toliko jokal — ti pa tolikokrat grešiš in se nikoli ne jokaš!" Mladeneč vidi Davida solze pretakati, vitli angela milo prestregati solze v zlato skledico, vidi in bere ginljive, podpisane besede — in zdajci ga spreleti sveta groza, kolena se mu tresejo, zgrudi se, pred njegove dušne oči stopi vsa ostudnost in gerdobija njegove brezbožnosti, njegove lahkomišljenosti, njegoviga grešniga življenja, serce ga zaboli, milo se mu stori, s solznim očesam kviško pogleda in globoko zdilme: „Glej, mogočen kralj se ne sramuje solz , zavolj storjenih gre-liov, ti pa — uboga reva si taval ves omoten [»roti večnimu pogubljenju!" Leta srečne nedolžnosti, veselje dobre vesti, lepi nauki skerbnih staršev — vse to oživi s čudovitno močjo v njegovim spominu in v njegovim sereu, in grenke solze resničniga kesanja polivajo liee mladiiuu človeku. Gotovo je angel Gospodov tudi te njegove solze prestregel, in jih je prinesel pred sedež nebeškiga Očeta, kteri ,,noče smerti hudohniga, temuč de se hudobni verne s svojiga pota in živi," kteri je svojiga edinorojoniga Sina na svet poslal iskat in zveličat, kar je bilo zgubijeniga. Kako je edinorojeni Sin Boga Očeta. Jezus Kristus, iskal zgubljenih? Iskal jih je, ker jim je skazoval neskončno ljubezen. Nihče nima veči ljubezni, kakor kdor da življenje za svoje prijatle. Glejte! On, ki je bil brez greha, je umeri za ljudi, ko so bili še grešniki. Glejte na podobo križaniga Jezusa in premišljujte daritev, ki jo opravlja dobri Pastir za zgubljene ovce! Ce more podoba spokorniga kralja merzlo serce ogreti, ali podoba umirajočiga Jezusa, Kralja vsih kraljev, ne bo mogla grešnih sere obuditi k resničnimi! kesanju in terdnimu sklepu, novo življenje začeti? .,(> vi vsi, ki memo greste po potu, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor bolečina moja!" tako nam vsim kliče glas s svetiga križa, t >d koti je izhajala ta bolečina ? Na to vprašanje nam je že odgovoril prerok Izaija. rekoč: Resnično, on je prevzel naše bolezni, in on je nosil naše bolečine, on je bil ranjen zavolj naših grehov, in pote rt. zavolj naših hudobij, pokorjenje je bilo nad njim zavolj našiga miru, in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. Mi vsi smo bili ko ovce zašli, slehern se je bil po svojim potu obernil; Gospod pa je bil nanj naložil nas vsih pregreho." To je skrivnost svctiira križa, budilo grešnikam, tolažilo skesanim, mili glas vsim, kteri so lačni in žejni praviee. O de bi vsi ta irlas slišali! Dobili bi mir svojim dušam, mir, ki ga svet nikoli ne more dati! Podoba križaniga Jezusa visi zmiram pre«t našimi očmi; neprenehaina vabi k sebi vse trudne in obtežene serca; njegove roke so vedno razpete in ž«de objeti in na Božje serce pritisniti vse ljudi, ker j«- njih duša tako imenitna, da ji vse posvetno blago ne more zadostiti, da ji vse posvetim veselje ne more gorečih /••Ij.i nasititi. Vendar se pa včasih bolj glasno, bolj priserčno in bolj močno kliče k Jezusu križaniinu, ker se v veliko cerkvah z veliko gorečnostjo velika skrivnost našiga odrešenja oznanujc, ker se nam bolj živo pred «»či postavlja, kako silo revno je človeško življenje brez/viličarja, ker se sadil Jezusove daritve na svetim križu ohilniši vdeležujemo. Včasih močneje doni glas v naših ušesih: ,,l ra je že, da od spanja vstanemo: zakaj naše zveličanje je bližji. Noč je prešla, dan pak se je pri bližal." Blagor mu, kteri tacih čas..v ne zanemarja in jih ume, kteri kliče: „('uvaj! kako jc z nočjo?" ('uvaj odgovori: ,,Pride jutro, pa tudi noč." Pride jutro, »lan se zaznava, sobice vzhaja in razodeva dela tem«-, da se v svoji ostudnosti spoznajo in odpravijo, razsvetlujc pa tudi oči vsim, kterim jc luči treba, da pot resnice in praviee vidijo, po tem potu hodijo, in v obljubljeno deželo pridejo. Pride pa tudi noč, k«» nihče ne more delati. Zato čuvaj še dalje govori: ,.c sc tako z Jezusam sklenemo, bodi naše resnično prizadevanje tukaj na zemlji. Ta naš namen je visok in imeniten namen. Vernimu očesu se ta namen naproti blisketa kakor veličastno poslopje iz zlata in dražili kamnov na visoki gori. Pot, ki derži na to goro, ni za vse enak; za nektere je krajši, za nektere daljši, za te je ložji, za une pa težavniši. kakoršen je njih poklic in kakoršni so darovi, ki jih Gospod deli slehernimu, kakor hoče. Kdor hoče po dolgini potu hitro iti, ne more zmiram enako hitro hoditi, sape mu zmanjkuje, noge se mu tresejo, malo mora postati, počiti, da potem z novo močjo dalje gre. Tudi popotni kara v nebeški Jeruzalem je treba počivati in duhovno moč ponavljati; ravno zato }•• sveta cerkev več praznikov v letu zapovedala, da jih pobožno obhajamo in si tako novo moč pridobivamo za popotvanje v nebeške prebivališa. Velikonočni prazniki in poprejšnji štirdesetdanski post so kristjanu počivališe, od kodar prav posebno poterjen in poživljen zopet dalje popotva: zato mu vsakoletno ponavljanje teh praznikov ni nič navadniga, nič neprijetniga, temuč vsako leto ljubši, podučivniši in prijetniši: lastna skušnja ga uči, da, kolikor bolj ie duhovno veselje vživa, tolikanj sljaši in prijetniši je in toliko veči hrepenenj«; po njem sc obuja v sercu tistiga, kteri ga vživa. Vendar pa ne sme nobeden misliti, de je njegovo popotvanje proti nebesam brez vsih nevarnost, če je tudi okusil, kako sladko je Gospodu služiti! Človeška duša naj nikdar ne pričakuje, da bo kdaj popolnoma varna, dokler v trohljivini telesu prebiva. Zato nas opominja prerok, rekoč: ,.Služite Gospodu v strahu, ter se ga veselite s trepetam!" Služimo tedaj Bogu z veseljem, spolnujmo njegove zapovedi z veselim sercam , bodimo vendar zmiram v strahu. da te svete službe ne zapustimo. Sveti Peter je tenlil in terdil. da hoče raji umreti, kakor pa zatajiti svojiga učenika, od kteriga je očitno pričal, da je Kristus, Sin živiga Boga: komej pa dekla spregovori, že ne mi>li več na svoje lepe obljube. Veselimo >e tedaj Gospoda, pa s trepetam. Gospoda se pa veselimo, če spoznavamo, da le Gospod je velik in mogočen, da imamo od Boga življenje in človeško vrednost, da je tudi naša pravičnost dar Božji, ki se nam vzame, ako si domišljujenio, da smo sami iz sebe pravični. Tisti, kteri svoje lepe lastnosti in dobre dela le sam sebi pripisuje, ne služi Gospodu v strahu, se ga ne veseli s trepetam, ampak služi sam ^obi in ima veselje sam nad sabo v prederznini zaupanji in v ošabni prederznosti. Človek, kdorkoli imaš sam nad sabo veselje. in ne nad Gospodam, glej, „da se kje m* razserdi Gospod, in ne zajd.-š s praviga pota v pogubljen je." Misliš si, da si pravičen, ker si tujiga blaga ne prilastuješ. ker ne prešestvaš, ker ne ubijaš, ker ne pričaš po krivim zoper svojiga bližnjiga, ker očeta in mater spoštuješ, ker v Boga veruješ in ga tudi moliš. Resnično, ako vse to zvesto spolnuješ, si na pravim potu; vendar pa v skušnjavi zajdeš s praviga f>ota, če se prederzno povzdiguješ, če meniš, da si z astno močjo pridobil vse, kar imaš. Kdor ne veruje, ne najde praviga pota; kdor se napihuje, zajde s praviga pota. Pa tudi v tem lahko zajdes v pogubljenje, Če vso ceno staviš v dobro ime pri ljudeh ali v bogastvo , bodi si že tvoje obilno premoženje s tujo pridnostjo, ali z lastno razumnostjo in skerbnostjo pridobljeno. Le ozri se malo po svetu, in vidil boš sramoto, kjer je bilo nekdaj veličastvo, temoto, kjer je bila nekdaj blisoba, revšino in uboštvo, kjer je bila nekdaj obilnost. Preveliko zaupanje v samiga sebe, prederznost nikomur varnosti ne daje. Kaj je prevzetnežu potem početi, ko je vse zgubil, in je gol in suh, opešan in pokončan on sam, ki si je pripisoval vse, kar je bil in kar je imel, in se je tako solnčil v svojim lastnim solncu? Njegova lastna moč mu je zginila, Božje moči pa ni hotel spoznati. O kako žalostna pustota , kako žalostna praznota je zdaj v njegovim sercu! Kako reven je človek, kteri sam na se preveč zaupa in Gospodu ue služi v strahu in sc ga ne veseli s trepetam! O da bi si prav v resnici k sercu vzeli besede prerokove: „To pravi Gospod: Preklet človek, kteri zaupa v človeka!" Tako govori prerok Jeremija v Božjim imenu judovskimu ljudstvu. Judje so namreč živeli po željah svojiga spačeniga serca, in ne da bi v pokoršini do Boga iskali svoje varnosti in svoje sreče, so še celo mislili svojo moč s tim vterditi, da so z nejeverskimi narodi zaveze sklepali. Ali grozno so se zmotili. „Greh Judov je pisan z železnim pi-salara, in z deraantovo ostjo zarezan na tablo njih serca. Zato bom dal v rop tvojo moč in vse tvoje zaklade in tvoje visočine zavolj tvojih grehov po vsih tvojih pokrajinah. In sam boš popušen brez deleža, kteriga sim ti bil dal, in dal te bom služiti tvojim sovražnikam v deželi, ktera ti je neznana." Tako je govoril prerok Jeremija svojimu ljudstvu, ktero mu ni verjelo, ktero mu je zavolj teh besedi še po življenji streglo, in Juda je mogel z lastnim terpljenjem poterditi resnico preroških besedi. Kakor se je Judu zgodilo, tako se jc zgodilo vsakimu ljudstvu in vsakimu človeku; vsi so poterdili z lastnim pokorjen jem besedo Gospodovo: ,,Preklet človek, kteri v človeka zaupa!" Kaj nam je tedaj storiti? Kako nam je mogoče ohraniti se na pravim potu? ,,Srečen človek," pravi sveto pismo, „ktcri zaupa v Gospoda, in je Gospod njegovo upanje: on bo kakor drevo, ki je k vodam presajeno, in v močirnost zaganja svoje korenine, in se ne boji, ko pride vročina; in njegovo perje jc zeleno, in ob suši ga ne skerbi, tudi nikoli ne prejenja sadu roditi." (Konec nasl.) \ekaliko lepih navad pri nemških Hočevarjih. Ko mislim od tega nekoliko pisati, moram naprej povedati, da imam pred očmi samo to faro, v kteri jaz bivam, akoravno ne dvomim, da imajo tudi po druzih farah enake lepe navade. Perva lepa navada je sv. Križev pot, ki se moli v postu ob nedeljah pri popoldanji službi Božji očitno v cerkvi. Duhoven gre na prižnico, cerkvencc pa z britko martro od postaje do postaje. Duhoven bere naj poprej od vsake postaje stoje in glasno dotično premišljevanje, potem poklekne in moli postajino molitev, pa tako počasi, da jo lahko na glas molijo in jo molijo tudi vsi pričujoči za njim. Vse šumi, vse germi po cerkvi. Zares kamnitega serca bi mogel biti, kogar bi ne ga- *) Ta spis , že pred ilvema letoma od ranjc. g. Likarja poslan, se nam je bil po naključbi založil! Vr. nila taka očitna in združena molitev. Rabijo se pri tem sv. opravilu izvesstne bukve preč. gospoda korarja J. Zupana, in konča se z litanijami in z blagoslovom. Druga lepa nav; da je veliki teden razverstena molitev pred sv. Rešnjim Telesom v Božjem grobu. Ko se postavi namreč veliki petek sv. Rešnje Telo v Božji grob, se verste soseska za sosesko v Njegovem češenji do procesije velike sabote, le po noči ne. Že cvetno nedeljo se jim z leče oznani, ktere ure da pride ta ali uoa soseska na versto. Odločeni čas se zberejo sosesčani v svoji vasi, gred«', potem sparoma v procesiji v farno cerkev in molijo po poti sveti rožni venec (roženkranec). Sv. roženkranec in druge molitve molijo potom tudi v cerkvi pred Božjim grobom tako dolgo, da primoli ali pripoje druga soseska v cerkev. Tretjič je hvale vredno lepo obnašanje Koče-varjev pri procesijah. Moški in ženske, vse gre lepo sparoma brez vsega tišanja in rijenja, vsaka soseska za svojim banderom. Vaški župan moli naprej sv. roženkranec ali litanije in drugi za njim, ali pa prepevajo dekleta pobožne in sv. pesmi. Pervaki pa nosijo nebo, stavnice, sveče in drugo potrebno ter si štejejo v veliko čast, ako imajo pri tem kaj opraviti. Četerta lepa navada je tudi, da ob nedeljah in praznikih tisti, kteri nc morejo priti k popoldan ji službi Božji v farno cerkev, se zbirajo doma v svojih pod-družnicah in kapelah, in molijo ondi križev pot, sv. roženkranec in litanije. Sopraznikc praznujejo skorej tako, kakor nedelje, in pridejo tudi ob delavnikih prav radi k sv. maši. Kadar se zbirajo poleti temno-sivi oblaki na nebu in huda ura žuga nam hipoma vzeti potrebni kruhek, se da znamnje s cerkvenim zvonom, in kdor le more, teče v cerkev, Boga za odvernjenje strašne šibe prosit. Ta navada bi sc morebiti komu nevarna zdela. Lahko da. Ali h komu se hočemo zateči v nevarnostih, kje pomoči iskati, ako jc no bomo iskali pri Njem, ki nas k sebi kliče, rekoč: „Pridite k meni, ki se trudite in ste obloženi in jaz vas bom poživil!" Koliko so storili Kočevarji zadnje leta pod vodstvom svojih gg. fajmoštrov za lepoto Božjih hiš, za napravo in popravo duhovšnic in učilnic, zlasti v Starem logu, pri Stari cerkvi, v Morohicu, v Dragi in drugod, nočem na drobno razkladati, da ne razžalim dotičnih gospodov. Pa tudi v navadnem življenji so Kočevarji priljudne in spodobne obnaše. Da molčim od vsega druzega, omenim le . da od prask in puljenj , ki so drugod med fanti tako navadne, da ne mine skorej praznik brez njih, se sliši tukaj le prav malokdaj, od pobojev in ubijanj pa nikoli ne. Povedal bi lahko šc marsikaj lepega od tukaj, pa naj bo za zdaj dosti to. Pa si bo mislil kdo: „Vse to so le vnanje reči brez notranje veljave. Lahko da so Kočevarji na videz lepe obnaše, kakošni pa so v resnici, nam jo znano. Moški se klatijo in pačijo po ptujem, ženske pa doma." Počasi prijatelj , da se ne prenagliš v sodbi in ne boš krivičen. Enako je sodil neki gospod. Spisal je od nas pred nekoliko leti celo knjižuro. V tej je v blato po-mandrati hotel našo nravno stran, zlasti naše ženstvo, rekši, da v tem, ko moški po ptujem kupčujejo, skačejo ženske doma čez zakonske ojnice. Ali s tem jo jc silno na stran mahnil. Kje, vprašam, je tako srečen kraj, da bi se nikdar ne slišalo od kake pregrehe? Se med pervimi kristjani, ki so se zavolj lepega življenja sploh .,sveti" imenovali, je bil eden, ki ga je mogel sv. Pavel izobčiti. Pa zavolj posamnih žalostnih primer-Ijejov raznašati celi narod, če tudi majhen, to ni prav. Rekel sem: „zavolj posamnih primerljojev," in to po vsi pravici. Moj gospod fajmošter pastirvajo že mnogo let na tej fari, pa jim še niso se slišale pritožbe zastran enakega prigodka. Kakor tukaj, upam, da vedo tudi drugod po druzih farah, kaj tirja zakonska zvestoba. Zato svetujem, naj nikdo ne piše o nravni ali nenravni strani kacega kraja, dokler se ni popolnoma prepričal o resnici, da ne bo krivičen in neresničen v svojem spisu. Ni je pšenice brez ljulike, ali v čast Kočevarjev bodi rečeno, da v jedru narodiča veje šc zmiraj čisti ker-šanski duh in s tako imenovano novodobno kulturo ni še pokvarjena nravnost. Ce so tudi naši možje primo-rani po vnanjem s kupčijo se ukvarjati, vendar opravljajo tudi po svetu svoje keršanske dolžnosti. k<» meti tem doma zvesta ženica z drugo deržino pridno dela in — moli. A. L—r. Po oiihotin „ijule ptujke.'9 Kn dan v Ljubljani leta IH36. ' Spisal .1 • • ž. Kova «*• i r.) VI. Po obedu pišem pisma in jih na bližnjo pošto za nesem. Bilo je okoli pete ure, tu me misel obide, -e v zvezdni drevored podati, in kakor zjutraj na tergu vsakdanje, tako zdaj obraze omikanih stanov pn-tuhto-vati. Tje gredč srečujem že nektere in tako tudi v drevoredu, pa kmali se prepričam, da jim ni bil<» mar ov; ne morem pa zamolčati, de sem vidil tudi jokajočega kamnitega angela na detetovem grobu. Kaj pomeni to? — Meni se jc zdelo, da vidim vojskovodja na bojišu. na kterem je zavoljo nerodnosti zmagan bil, svoj.- vojake objokovati. — Prosta napisa na Vodnikovem -te-bru in na železnem križu ranjcega kaplana in noin-kega pridigarja Tomaža Fridriha >ta mi bila posebno všeč. Slavnega Vodnika nisem poznal, dobro pa bo-aboječega Fridriha, ki je s svojim moškim glasom, priprostimi v serca segajočimi besedami in z dostojnim ponašanjem prostranstvo stolne cerkve z vernimi poslušavci napol-noval, kristjanske ovčice v njihovih dušnih stiskah okoli svojo spovednice zbiral, in pa — veliki petek, kakor nekdaj njegov (iospod Jezus Kristus svojo blago dušo v roke nebeškega Očeta izročil. — »Še enega groba sem pogreševal, nekega nekdanjega skerbljivega duhovnega pastirja in poznejšega korarja ljubljanske stolne cerkve — ter vodja modroslovskih šol, Matevža Petcrmana, ki ga jo kolera, tako rečeno, v tii za duhovnega vodja svojih izvoljenih postavila. Ce je pokojni ravno nar-»labejši kanonikat vlival, je vendar le zmirom njegova blažena roka zmirom odperta bila. Nihče mi ni vedil povedati, kje da prav za prav počiva. Vernem se na zadnje proti zahodnji strani poko-pališa. Tu ni bilo marmornih spominkov ne učenih napisov najti, in že namerjam svojo pot iti, kar vprem oči na /.•• razobon železen križ, okoli kterega je kot nalaš večerno solnce prijazno sijalo. Stopim bližej, preberem napis in od serčno, pa vesele ginljivosti me solze oblije jo; kot zamaknjen nekoliko časa tu stojim, kar sc mi živo pred oči postavi zgodba svetega pisma, ki jo sv. Lukež v začetku sedmega poglavja svojega evangelija od usmiljenega stotnika in njegovega hlapca tako mično popisuje, in ponižno zdihnem , rekoč: Čast bodi Bogu! še ni brez žlahtnih duš na svetu! Bil je pa res ta žlahni napis tudi dostojen žlahnega gospoda, ki si gaje omislil, in ki se je tako-lc glasil: „V spomin svojemu zvestemu služabniku in prijatlu — (ime mi je ušlo i — N. N. n jegov hvaležni in ves žalostni gospodar grof Blagaj -1 'rsini." — Solnce zahaja, veliki zvon stolne cerkve zapoje po-zdravljenje prečisti Devici Mariji in zvonovi družili cerkva za njim, na pokopališu sploh vse moli, in ko odmolijo še enkrat pogledajo na ozko počivališč svojih ljubih — in se na svoj dom podajo. Drugo jutro poprimem svojo palico, in ko iz me.^ta pridem, se nazaj ozrem; blišijo se križi na cerkvenih stolpih v jutranjem solncu, ter ginljivo rečem: ,.Zdrava bela Ljubljana, Bogu in cesarju vdana! Bog te obvari za vselej več enake šibe!" Zdaj teče trideseto leto, kar se je to godilo, — in omenjena Božja šiba že zopet sem ter tje maha: Bog to obvari, bela Ljubljana! Ti pa daj Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega, in boš gotovo v naj h pši biser v vencu našega viteškega cesarja slovela, in Bogu draga ostala. Ogletl ###> Slovenskem in dopisi. Ia Ljubljane. I/. pastirskega lista mil. kerškega *) škofa Valentina. < Konec, i Mil. vikši pastir o sedanjem času nadalje tako le govore: Sedanji časi nas torej učijo, da so minljive vse posvetne reči in posestva. Dalje nam pa sedanji časi še dajejo drugi nauk. Ta je: Človek ne potrebuje toliko za s v oj živež, kakor v svoji razvadi misli. Tako imenovani dobri časi nas razvajajo in gonijo, da si privajamo potrebo za potrebo. Kar pri druzih vidimo, moramo tudi mi imeti, in le preradi se oblačimo, .stanujemo, preživljamo, razveselujemo itd. lepše in boljše, kakor nam naš stan dopuša, in če tem potrebam zadostovati ne moremo, pa da je to celo še dobiček za naše zdravje. In ravno ta zadovoljnost je velik dobiček, velika sreča za človeka! Ali mar ni gerdo in nespodobno za človeiia, da je na toliko reči nat vezen ? tako da je nesrečen, kedar si mora ine po- *) V puslednjfm listu jc p ) zmoti stalo „1 a v au t i n s k «*gau na-nmsti ,,k•• rskc»a." trebne jedi sploh, le) nekterih okusniših jedi pritergati, kedar si ne more (nc oblačila sploh, temuč lej oblačila po sedanji noši in šegi napraviti? Ali smo mar stvar-jeni le za take ničemurne, zunanje malenkosti, ali pa za kaj višega? Ali mar nima človek, ki nikoli takih potreb ni poznal ali pa jih poznati ni hotel, ravno tistega veličastnega poklica, kakor oni, ki je suženj teh razvad in potreb? O kako nasprotuje vendar vse to izgledu in nauku našega nebeškega Učenika! Jezus pravi (Mat. 8,20.): „Lesiee imajo jame, in ptice neba gnjezda; Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil." — In sv. apostelj Pavel uči (Rim 14, 17.; da: „Božjc kraljestvo ni jed in pijača, ampak pravičnost iu mir in veselje v svetem Duhu." Vidimo, da izhajamo tudi, akoravno imamo manj gotovega, in vidimo, da nam ni vse potrebno, česar smo se privadili. Učimo se torej iz tega, da se od minljivih posvetnih reči bolj in bolj odvežemo, in tako pokojniši in zadovoljniši postanemo s tim, kar imamo. Pa še tretji nauk nam dajejo ti toliko obžalovani časi. Nekoliko više jc vzdignil Bog krušnjak, ne zavoljo tega, da bi njegovi otroci stradali in poginili, temuč zavoljo tega, da bi se oni gori obračali k njemu, ki vse dobro daje, namesto da bi vse svoje trude vselej na zemljo obračali; da bi svoje roke stegovali in se trudili, namesto da bi po obilnem blagoslovu prevzetni postali, blagoslova pa ne spoznali. Pokazal nam je, kaj bi storiti mogel, kar pa iz golega usmiljenja storiti noče. — In to usmiljenje bi imeli mi spoznati. — To je tretji nauk. V tužnih pesmih (3, 22—27) preroka Jeremija najdemo prelepo opominovanje: „U s milj en je (iospod a" je, da nismo pokončani; ker njegovo usmiljenje nc jenja. Vsako jutro čutim, velika jc zvestoba tvoja. Delež moj je Gospod, pravi moja duša, za to nanj zaupam. Dober je Gospod njim, ki vanj zaupajo: duši, ktera ga iše. Dobro je, tiho čakati pomoči božje. Dobro je človeku, če nosi jarem od svojih mladih nog." Po svoji modrosti nam daje Bog jarem nositi; ker dobro je za nas, in po svojem usmiljenju nas ne da pokončati, ker je nam milostljiv. Po svoji modrosti nam posvetno obilnost prikrati, po svoji dobroti nas pa tudi v sredi sil in težav nc zapusti. Ker mi preradi srečni vspeh svojega početja lastni modrosti pripisujemo, odtegne nam I5og svoj blagoslov, da čutimo iu spoznamo, da brez njega nič ne zamoremo, da (>n ne samo le vdarja, temuč tudi pomaga iu nam v nevihti vtoniti nc da; da On sicer maloserčne graja, rekoč: „Kaj se bojite m al o v črni!" pa vendar zapove razserdeni naravi, da nam hujšega ne nakloni, kakor to, kar prenašati zamoremo. Bog nam kaže v stiskah, kaj bi nam storiti zamogel, kar nam pa storiti noče : nu pa bi imeli pokazati, kaj storiti hočemo, „da se nam kaj hujšega ne pripeti." In kaj pa hočemo storiti? Ce na to vprašanje pravi odgovor damo, spremenimo hude čase za nas v dobre. Nauki, ki jih nam, kakor smo slišali, te stiske in nadloge dajejo, nam povejo, kaj imamo storiti, — mi pa bi imeli skleniti, da tisto tudi storiti hočemo. Ti nauki nas pred vsem drugim opominjajo, naj bi bili zadovoljni, varčni in dobri gospodarji; opominjajo nas, naj bi se priprosto obnašali in oblačili; — kratko, učijo nas previdne zmernosti. Kolikor bolj umemo in znamo prostovoljno si kaj pritergovati, toliko r^anj se bodetno nesrečne počutili, kedar bodemo le pičlo izba jali. Koliko ložej bi sedaj marsikaj pogreševali, ter ne poznali, ako bi se živili in oblačili še po dobri stari navadi. Tudi v stiskah in v nadlogah imajo še prihranjenih petič tam, kjer še po starem dobro in priprosto gospodarijo; — tam, kjer si oče še ni nri vadil gerde potrebe, vsak večer zunaj hiše se razveseljevati, temuč kjer naj rajši v sredi svoje družine prebiva: — tam, kjer je mati raji pri svojih otrocih , kakor pa v razgo-vornih družbah: —tam, kjer sinovi in hčere ne mislijo, da so starši dolžni jih k vsakteri veselici peljati, ali pa vsaj stroške za nje preskerbljevati. Se celo, ako se je tudi slednji prihranjeni vinar že potrosil, najdejo še serč-nosti dovolj, tudi hude in revne čase brez vse obup-nosti preživeti tam, kjer so se navadili pičlo živeti. Preljubeznjivi! Glejte negodni sedanji časi, po Božji previdnosti vas vabijo, da se obnašate in živite zopet, kakor nekdaj , priprosto in pošteno. Le prevdarite kam bi zabredli, ako bi naše potrebe leto za letom rastle v tisti razmeri, kakor se je to godilo, da rečem, že nekih dvajset let. Prevdarite, koliko bi mogel oče zaslužiti, da bi vse preskerbel, kar se od njega tirja. Prevdarite, kam pride hišni mir, zakonska zvestoba, otročja pokoršina, če se oče serčno ustavlja tem tir jat -vam, ali pa če je preslab, da jih ne spodbija; kam tedaj pride njegova zvestoba in poštenost? Prevdarite in premislite sami, kakšna bode z gospodarji in s posli, ako prederzni hlapci in dekle še zanaprej mislijo, da gospodarjem že posebno milost in dobroto skažejo s tim, da le v službi ostanejo, kakor so se pogodili, in delajo le kakor se jim poljubi, zraven pa tudi še zanaprej tirjajo, da se jim daje dobra postrežba, ali še clo, da se jim dovoli razuzdano in grešno živeti. Ce bomo tako prevdarjali in premišljevali, spoznali bomo in poslušali vabljenje Božje previdnosti, in si bomo prizadevali zopet po stari navadi priprosto živeti. To nam bo pa le mogoče, ako marljivo delamo in radi vbogamo. Mozes popisuje v svoji hvalni pesmi (Deut. 32, 15), kako srečno je bilo izraelsko ljudstvo, in kako obilno je Gospod Bog tega svojega ljubljenca s časnimi dobrotami blagodarjal. Potem pa pristavlja: „Pa ljubljenec se je zredil in je bereal; bil jc debel, spitan in širok, zapustil je Boga, svojega stvarnika, in odstopil od Gospoda, svojega zveličarja." Taki ljubljenci se nahajajo tudi med nami. Obilno jih je Gospod oblagodaril z raznimi dobrotami. Sedaj so pa začeli bereati, kakor preširni konji; opitali so se in postali leni in delati niso več hotli. Ali pa ni tako? Odgovorite mi preljubeznjivi! odgovorite mi po vsakdanji skušnji, kako je s pokoršino prevzetnih ljudi, — s pokoršino do staršev in hišnih gospodarjev in gospodinj, do duhovske in posvetne gosposke? — še celo s pokoršino do Boga samega? Ali ne prelomljujejo ravno tisti, ki v svoji prederznosti nobene pokoršine poznati nočejo, božjih in človeških zapovedi tako nesramno, da razser-dijo vsako verno in rahlo serce. Mislite si sedaj, da taka prederznost leto za letom raste , ali si zamorete zmisliti, kako daleč bode šc zabredla in kaj bode njeno prevzetnost še berzdati zamogli)? Pridenite še lenobo, košato mater vsega greha, in rekli bote: „Bog vas obvari takih časov!" In ravno obvarovati nas hoče. Pošilja nam pomanjkanja in nas tako sili, da smo pokorni in delavni. Oh, da bi le tudi prav umeli opominjevanje neskočne milosti Božje! Pa ravno tukaj nam proti nevarnost, kteri se moramo zgodej zopcrstavljati — nevarnost od strani tistih, ki delati nočejo, in svojo lenobo ravno s tim zagovarjajo, da sedaj nobenega dela nc najdejo. Kdor je marljiv, delaven in zadovoljen, je gotovo tudi sedaj dela našel. Ravno torej nam žuga. nevarnost le od tistih, kterim je ravno nepokoršina in lenoba bolj po volji, kakor ua pokoršina in delavnost. Proti tej nevarnosti pa ni druge pomoči, kakor le ta, da se k vzajemni pomoči združijo vsi, ki spoznajo, kam mora družina, občina, deržava in celo človeštvo priti, ako razuzdanost zmaga, in obveljd beseda: „Nočcm biti bedak, da bi si kruha v potu svojega obraza služil, dati mi ga morajo, prisiliti si ga bom vedil." Kakor terpljenje sploh človeka Človeku približa, tako bi imeli tudi sedanji časi hudega pomanjkanja nam ta dobiček donašati, da bi se sosed sosedu, srenja srenji približala, da bi nehala razpertija in prepir zavoljo vsake malenkosti; da bi se nc gledalo na to, kakošuih političnih misel je kdo, temuč da se družijo vsi, in eden drugemu pomaga v ta namen, kako bi se obvarovati zamogli nevarnosti, ki proti vsi človeški družbi. Ako sedanji hudi časi to opravijo, obrodijo dobrega dovolj. Pa ni še dovolj , da se lepo porazumemo in zložno delamo, temuč ravno to potrebno je, da dobrotljivo skerbimo za tiste siromake, ki so v resnici potrebni. Ne smemo mašiti ušes, kedar slišimo na pomoč klicati revne, ne smemo zapirati njih prošnjam svojih rok iu sere. Kdor bi mislil, da njeiuu nič ni mar splošnja nadloga in revšina, ker ima on sam še dosti denarja in živeža, ta ne ume opominjevanja Božjega in prepozno in se strahom bi mogel spoznati, da ga ni razumel. Keršanska cerkev spozna sicer, da vso premoženje je nekako vsih ljudi skupej, pa nc tako , kakor bi to radi imeli tisti, ki se dela boje in si torej nič prislužiti nočejo in še to, kar imajo, v razuzdanosti potrati jo. Keršanska vera ta nauk, da je vse premoženje nekako vseh ljudi skupej, le tako razume, da mora vsak kri-stijan imeti tisto ljubezen, ktera zavoljo Boga lačne na-situje, žejne napaja, in nage oblači. To ljubezen hoče Bog od nas, da bi sc tako popravil razloček med bornimi in bogatimi, med revšino in med preobilnostjo. Res jo sicer da ne moremo tako priprosto živeti, kakor pervi kristjani ob časih aposteljnov, od kterih djanje aposteljnov (4, 32—35» pripoveduje: »Množica vernih jc bila enega serca in enega duha; tudi nihče ni rekel od tega, kar jc imel, da jc kaj njegovega, ampak vso je bilo mod njimi vseh;... in velika gnada jc bila v njih vseh. Zakaj ni ga bilo ubozega med njimi. Ker kolikor jih je bilo, kteri so imeli njive in hiše, so prodali in prinesli ceno toga, kar so prodali, in položili so jo k nogam aposteljnov. Delilo se je vsakemu, kakor je bilo komu potreba." — Da bi mi sedaj še tako priprosto živeli in vse premoženje med seboj skupej imeli, sicer ni mogoče, vendar duha ljubezni, ki jo perve kristjane poživljal, tega duha tudi mi ne smemo pogre-ševati. Gorje nam pa, ako smo zgrešili tega duha! Zakaj potem zmaga in pride na versto nauk, da je vse {iremoženje vseh ljudi skupej, v tisti strašni podtlbi. takor ga tirjajo oni. ki sami ničesar nimajo, ki pa tudi nimajo ne vere, ne pokoršine, ne zmernosti: — kakor ga tirjajo tisti, ki, potem ko zapravijo, kar se jiin po deli, zopet deliti — pa kaj! ne deliti; — temuč jemati hočejo, dokler še kdo kaj ima. Delimo torej rajši iz ljubezni in usmiljenja, da ne boino prisiljeni, neusmiljeni derhali nehote dajati, ki ljubezni poznala ne bo. In sedaj še en nauk za prihodnje dni, nauk gotovo naj važniši med vsemi! Nc obupajmo ! Ne pozabimo, da nad nami stanuje in nad nami čuje vscgainogoeni Bog, neskončno dobrotljivi, usmiljeni Oče, na kterega nas večna resnica zavrača, rekoč: ,,Ne skorbito inalo-verni, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Ker potem vsem poprašujejo ueverniki. Sej ve vaš Oče nebeški, da vse tega potrebujete. Išito tedaj naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice , in vse drugo vam bo privorženo." i Mat. 6, 31—33.1 Potem torej pred vsem drugim Božjega kraljestva iskati in v Boga terdno zaupati, nam je neobhodno potrebno za prihodnost. Božjega kraljestva pa ne iše, kdor dolžnosti svojega stanu zanemarja, temuč tisti, ki jih z v e s t o <1 o p o 1 n u j e; nc tisti, ki svoje talente zakopava, temne tisti, ki jih sebi in drugim v prid obrača; ne tisti ki len roke križem derži, temuč tisti, ki marljivo dela, dokler je dan: zakaj pride noč, ko nihče več dobrega storiti ne more." \ Boga zaupa nc tisti, ki prederzno v milost Božjo greši, temuč tisti, ki potem, ko je grešil s skesanim in spokorniin sercem pri Bogu usmiljenja in odpušenja iše, namesto da bi obupno zdi-hoval: »Moja pregreha jc prevelika, ni toraj mogoče, da bi se mi odpustila.44 Tudi nam in našim časom veljajo besede Božje, ki jih je govoril po preroku Izaiju 4."», 22»: „Spreobornite sc k meni, in rešene bodo vse pokrajine zemlje; ker jaz sem Bog, in nihče drugi ne." rudi ini moremo in moramo v svojih nadlogah in zadregah s psalmistom i*4, 5—8) k Bogu polni upanja žebrati /moliti): „Spreobcrni nas, o Bog, naš zvcličar! in i »d verni od nas svojo jezo. Se boš mar vekomaj jezil nad nami? ali boš mar raztergal svojo jezo od roda do roda? O Bog! ako se k nam oberncš, oživiš nas, in tvoje ljudstvo se bo veselilo v tebi. Pokaži nam Gospod! svojo milost in dodeli nam svoje zveličanje." Spoznajmo torej , da nas Bog po vseh nadlogah le skušati hoče, ali v njega zaupamo in ga tudi ljubimo. Kolikor bolj mu bomo prav po otročje zaupali, kolikor rajši mu bomo naproti prišli, kolikor skerbniši bomo odpravili vse, kar bi nas od njega ločilo — namreč: greli, — toliko krajša bode skušnja, toliko gotovejše, naše rešen je, toliko obilnejše nase plačilo. On nas vabi, rekoč: „Ohcrnito se k meni, in jaz se bodem k vam obernil.'' (t'ah. I, 3.» Itd. Ii Ljubljane V nedeljo bode v farni cerkvi sv. Petra v ljubljanskem predmestji keršen neki ooletin Izraelec. I'čil in pripravljal ga je gospod duhovni pomočnik Drohnič. Iz Ljubljane. Vse darove za sv. Očeta, ki po odbitih nekterih stroških za poprejšnje pošiljanje znesejo zmenjani lH-V* ,„ frankov aii 47* gld. S1 kr. av. vel j., smo ravno te dni poslali po gosji, tergovcu Majerju na Dunaj Njih emineneii uj>nstol>kcum poročniku kardinalu Faleinelli-u. Pritljali smo zraven tudi od mil. gosji, ge-neralvikara j>odj>isan, lepo vezan imenik želja, priporočil in prošenj dobrotnih darovavcev do sv. < »četa, kakor pervikrat. Iz njega se bodo Njih svetost j»rej»ri-čali, da so Slovenci sicer ubožni s premoženjem in «le-uarjem. toliko bogatejši j»a v ljubezni, spoštovanji in vdanosti do namestnika Kristusovega, kar smo tudi v vvodu omenili. Zanesite se, prepoštovani darovavci! da ste zopet premilo veselje najiravili namestniku Kristusovemu in >te mu kakor tolažili angeli v njegovi za-pUsenosti. Iz Ljubljane. Ker se je šolsko leto zavoljo pojiravljanja šolskega |»oslopja pozneje bilo pričelo, perve jtoloviee tedaj v realnih iu gimnaziijalnih šolah niso, kakor po navadi, o pustu, temuč še le včeraj, 2*. svečana, -klenili s slovesno sv. mašo in učencem razdelili sj>ri-č« vala njihove jiridnosti ali zanikernosti. Drugo poletje se prične v j»etek. — Možem, ki imajo za kako mesto posebne zasluge se deli častno mcstjanstvo. S častnimi mestničani ?e časti mesto samo. V peslednjem mestnem zboru se je podelilo tako častno mcstjanstvo prevzvišenemu deržav-nenm ministru, g. grofu Bclkrcditu, ker je dal ljubljanski mestni občini večo oblast v domači vladi, iu j>re-v/.višeiieiiiu |x.prejšnjemu deželnemu poglavarju, go»p. baronu S e h 1 o i s s n i g g u , ker ima mestu in deželi 'olikanj dobrega duhu, kar je v deželnem zboru tudi v •Ijanji jKikazal. Tergovcu g. J. M a j e r j u pa, ker pod-j»ira katoliško rokodelsko družbo iu je sam iu s svojo ca-tito družino veliko pomogcl k vstanovitvi koristne bolnišnice za otroke, in gosj>. dr. V. Kovaču, kteri je bil sprožil to dobrotno misel, je sedaj vodja imenovane naprave in hoče brez lastnega dobička zdraviti bolne otroke, dokler živi pravo mestjanstvo. — Med pravicami in dolžnostmi, ktere je sedanje ministerstvo podelilo ljubljanski mestni občini, je tudi skerb za očitno nravnost, za postavni red j»o gostilnicah, kavarnicah itd. V tem ima torej naše mesto vprihodnje lepo priliko pokazati, da mu še gre staro hvalno ime: B e l a Ljubljana! — K sv. Petru v Ljubljani gre za fajmoštra vis. čast. gosp. Matija Hočevar, dosedanji nunski ka-tehet, k nunam pa pride za kateheta čast. gosp. Jožef Smrekar iz Š.-Vida. — S.-Vidski fajmošter preblagi g. J o ž e f P o k 1 u k a r, so nevarno bolni pri svojem bratu, preč. gosp. korarju v Ljubljani. Bili so že pre-videni. Bog jim daj še ljubo zdravje! — Posebno veselje bo zbudila ta-le novica pri vsih pravih Slovanih, da so presvitli cesar mil. škofu po-reško-puljskemu gospodu dr. Jurju Dobrilu v spoznanje njihovega za eerkev in deržavo enako koristnega in izverstnega djanja podelili častni red železne krone 2. verste. Iz Lašč, 18. februarja 18«»«). „Venite exultemns Domino!" — Pridite, pokleknimo pred Gospodom! — ter odprimo svoje serca pred Njim, ki nas je vstvaril, — on je Gospod naš Bog, mi pak smo Njegovo ljudstvo in ovce Njegove paše!" Ta klic, katerega z ven-čanim prerokom v 04. psalmu vsaki dan ponavljajo duhovni služabniki Gospodovi v svojih jutranjicah, katerega je tudi ponavljal v svojem govoru pustno nedeljo popoldne naš preč. g. fajmošter, ui donel na gluha uha našim okrajanom; kajti mladi in stari so se obilno vtle-ležili 40 urne moiitve v pustnih dnevih, ki so bili letos v Laščah lepi dnevi, dnevi zveličanja; naj bi se nam mnogokrat ponovili! Pravično sodim, ako rečem, da lepših in bolj posvečenih dni niso kmali Lašče vidilo. Prizanesite, naj omenim, da zraven te pobožnosti bi sc lahko tudi Smarnice vpeljale, ker^ tudi v sosednjih manjših farah nahajamo slovesne Smarnice, It katerim romajo tudi LaŠčanje. Duhovni očetje, ne pozabite tudi novega časa, ki s pisanjem ljudstvo uči in sjiodbuduje k vsemu dobremu, in lahko najiravite za svoje ovčice jiristojno bukvarnico, ki bode gotovo svoj sad obrodila. Naj bode še omenjeno, da moj „Domačin," ki je bil do sedaj v obljubi, je uže ta čas v natisu, ali ravno to me muči, kajti obetajo se veliki stroški, katere mi jc težko izjdačati. Zatoraj še enkrat prošnja do narodnjakov naših : Kdor hoče „Domačinu" pomagati na noge, naj primerno materijalno podporo pošlje v Ljubljano g. bukvovezu Ničmanu, ali j>a meni samemu. Brez daljne podj»ore jia morem uže sedaj spoznati, da bom prisiljen svoje sestavke prepustiti časnikom, ki so tudi do sedaj sprejemali sostavko moje. Z Bogom! F r. S r e b os k i P e t e r 1 i n. Iz Maribora.*) t i M in isterialni ukaz zastran celjske glavne šole.) Nov dokaz, da sedanje ministerstvo v resnici spoštuje enakopravnost avstrijanskih narodov, smo ne davno dobili, in ga z veseljem za-znamvamo. — Prišel jo od ministertva ukaz glede celjske glavne šole, v kterem se učiteljem četirili razredov zapoveduje, da se imajo za čas , ki ga škofovski konzistorij določil bo, s I o ve u s k e ga j e z i k a p o ji t>l n om a naučiti. Kakor čujemo, se je dal dotič-nim učiteljem obrok do konec tekočega šolskega leta, do kterega časa se imajo jircskušnji iz slovenščine podvreči. *) To j« l«i!" pisano, pr«-deu j<- š«- razvil, kakor prcmcuile, da so Bulgari po vsi ceni gledali ta terdi jarem ostre ti. L. 1*6M s«i tanari««ti z dovoljenjem Portinim med seboj napravili greško narodno družbo; Bulgare pa so čisto izhjčili iz vdcleže- vanju v tej družbi. Ta okolnost je zbudila naj veči ne-voljnost v bolgarskem prebivavstvo stanu j oče in v Carigradu. I><» TO.ooo Bulgarov v Carigradu je pretergalo vsako zvezo s carigrajskim (ruzkolnUkim> patriarhom ter >♦• izreklo za zedinjenje z Rimom. — Vse Bulgarsko ^e je nagnilo za tem zgledom. Poseben odbor naj ime-nitniših Pmlgarov se je podal k mil. gosp.* Brunonu, namestniku latinske patrijarhije zedinjenih Jermenov (Ar-menov , ter je naznanil v imenu svojih bulgarskih so-sovereev željo zediniti se s katoliško Cerkvijo. Pismo za zedinjenje z Kimoni je bilo podpisano z imeni l-< > delavskih družb. Vsled tega so sv. Oče Pij IX razglasili 21. pro-. l*t»l posebno pismo breve), s kterim prejemajo liulgare v katoliško Cerkev. Tri mesce potem je prišlo nekaj namestovaveev bulgarskih v Kim, in sv. t >ce so pO njih volitvi arhimandrita Jožeta Sokolskega imenovali vik>ega Škota bulgarskega, ki je škofovsko posve-eenje prejel 1 1. mal. trav. iHf.l v sikstinski kapeli. Po eitdnem zginjenji Sokolskega je bulgarsko zedinovanje v pozabljen je zašlo. Le SUMU Butaro v in 10 duhovskih veljakov je ostalo uuii /.edinjenjuj zvestih. Ostanek se iii zedinil v resnici s Cerkvijo, še celo zvezo je pričel s patriarhom carigrajskim. Kteri si bodi tanari-otiški škof, ko pride v kako vas pobirat, dobi dostikrat odgovor: ..smo latinei!" Vender pri teh zavirali in pri-teznostih zedinovavna reč ni čisto zatopljena. Memo teh, ki so bili od začetka ostali verni zedinjenju, so se zedinile poznejšo dobo nektere vasi krog Drinopolja in mestiei Išit in Ternova z Kimoni. Knaki glasi in hrepenenja po zedinjenji s Cerkvijo so se naznanili tudi sredi Jermencev na Turškem, tako da no nekterih krajih, kjer je sieer le nekoliko katoliških rodovin prebivalo, jih je zdaj na tisoč in več. Namesti Sokolskega sta vstanovljena dva velika namestnika (generalvikara). Kakor je zgorej rečeno, so sv. Oče preodinenili duhovna Rafaelu za škotovstvo bolgarsko; posvečenje se je golilo v Carigradu po mig. Sembratovie-u, nadškofu Nazijan>kem in part. pričo mig. Brunona, namestnika apostolskega. Pričujoča sta bila tudi škofa, ki sta se nedavno vernilav katoliško Cerkev, Meletios in Benjamin, in pa ' Ig. llassoum, pervostolnik zedinjenih Armenov. V I »uda Pešti dvalizem zmiraj bolj roge kaže: slovanski časniki pa naznanujejo, ila Slovani tastran Li-tave se bodo le taeega središnega zbora vdeleževali, kjer se ne bode bati, da bi jih večina Nemcev in Ma-djarov zatopovala. I >andaua>n ji je vsakemu človeku vse odperto. Kuza je bil ravnokar knez v M«>l«l«>-Valaliii, zdaj je jetnik; ponoči -'•>. u. m. je bil prisiljen se gospodarstvu odreči. Na njegovo mesto je postavodajni zbor zvolil grota Filipa Flanderskega za gospodarja. Kuza je nedavno ukazoval samostane prazniti: kako hitro se mu vtepa ta krivita. Pišejo, tla je bil pozneje iz dežele odpravljen in se je podal proti Dunaju. Ako se Avstrija ozre na ju«:, gotovo bi ne bila slaba politika tako delati , da bi .lugovci ne inilovali avstrijskih Slovanov, naj (»beta t gld. (Ves denar v Maribor odpr. Vr.) Za reveže na Dub-nskem. Varani t .'I «rld. Vsi dosedanji darovi oddani slav. e. k. NaiiK-stniStvit. Vr.) Za at'ri k. misi jon. Iz Vogtdj .'I gld. Za pogorehe v K arij ali. I/. Vogelj 1 gld. (Oddan vkn škof. pis. Vr.; Za cerkev v Ameriki. Več dobrotnih r.'.k: 1 ces. cekin., "2 gl. sr. in 1 gl. v poji. To in popr. oddano g. Jan. Toinazinu. Pogovori s gg. rtopisorarvi. G. .t. L. v T.: Serčna livala! Prosimo, »e dalje poleg besede* (i. F. Šr.: Zastran listov opravili. Škoda, da o It. se blezo ne dop. zastavljena želja. — O. Ant. Pet.: Kavno /opit poslano. — G. V. v (Jr.: Oo bo le >e kolikaj moči. — t«. P. v. Ur.: Odg. v pismu. Opoillhl«. l'o dovoljenji mit. škofa namerja h: ti i rretlnik ..Zgodnje Danice** r. druzimi gospodi popotvali v Jeruzalem r deleži! se svetih opravil velikega tedna in častitljivega velikonočnega praznika ravno na tistem mestu, kjer so se pred osemnajst stoletji s Sinom H ožji m doveršerale dogodbe. ki se zdaj vsako leto po vsem svetu ponavljajo. — 1'rosim torej tako dobre deležnike našega cerkrenega lista, da bi se r «rojih molitvah kaj spomnili za srečen pot. In ker so gospodje, ki bodo tačas „Danico" oskerbovali, vsi sami s svojim delom obilno obloženi , naj blagovolijo vsakteri naših rerlih gg. dopiso-vavcev in pvijatlov z bolj pogostimi dopisi jih podpirati, da se jim trud prilajša. Po sroji slabosti bom za povračilo rse podpornike, pa tudi rse naročnike našega Usta — od perrega do zadnjega , ako mi Hog da tje prifi — un grobu Zveličarjevem v Hožjo milost priporočit. Odhod iz Tersta je 5. sušca, kakor je znano, in popotvanje bo terpelo nekako do pervih dni majnika, ali kaj malega delj. Pisma se utegnejo pošiljati do p. n. gosp. Jožefa Mam-a, gimn. prof. in kateheta, ali pa tudi z napisom do vredništva, bodo že prišle r prave roke. Tudi podobice sv. Cirila in Metoda se dobivajo pri imenovanem gospodu. Z Hogom' Vrednik.