Pqbli&hedaiM! distributed under permit (Ho. PB6T «ed by the of Ocfab«r g, Največji slovens!^ dnevnik v Zedinjenih državah Velja za vae leto ... $3.50 Za pc! leta......$2.00 iBiSSaE GLAS NARODA r=iigy List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1«79. Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 271. — STEV. 271. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 18, 1918. — PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA, 1918. VOLCHE XX VL — LETNIK XXVL Iz N e m c i j e VERSAILLES, POZORIŠČE BODOČE SVETOVNE MIROVNE KONFERENCE. NOVE NEMŠKE STRANKE — RADIKALCI SO POJENJALI. — SOCIJALSTI 'LA DELI NA VELIK ODPOR. — VOJAKI ZAVRA ČAJO BOLJŠEVI6KE METODE. Kodanj, Dansko. 17. novembra. — Iz Ber'ina se poro«*a. tla bo ii fiisiia \ »;:«!.» \ januarju razpisala volitve /.a narodno zastojjstvo. . " \ orwaerts pi:"-. da bo v kratkem razglašena nova nesoeijali-Mična stranka, u stavljena i/, napredne in narodno liberalne stranke. Nova >truika bo imela demokratičen in dalcko-ežen socijalui pro-V ' ani. " Voruaerts" izraža up.inje. .la bo tiika stranka <»bvla«lala velik del ra.NO{i!-ja in pravi. da Iti soeijlisti zadeli na velik odpor i zob it. /enega srednjega stanu. \ >• Iter!ae-ko časopisje poživlja narod k redu in ga poživlja. «..; naj pozabi v-e -o\raštvo do policije in naj jim pomagajo. Berlinska borza je bila včeraj zopet odprta. Prejšnji nemški državni kaiu-elar print- Maksimilijan liadcnski je objavil naslednje izjavo: Mojo mirovno politiko jo popolnoma ovrgel predlog za premirje Ta pre |l«<-g mi je bil vročen v popolni obliki, ko sem prišel v Berlin. Proti temu sem m- boril i/ praktičnih, kakor političnih, ozirov. /de I -e mi je velik predrt še k. .ia bi se dovolilo, da bi prvi korak nasproti miru spremljalo priznanje o slabosti Nemčije. Niti sovražni dežele niti naš narod ni smalral našega položaja za 1.k»ga. da bi bi!e jtoirehne obupne odredbe. Predlagal 'fin, da naj vlada kol prvi čin določi natančen pro »ram vojnih e 1 j. v in naj bi pokazala svetu, da se strinjamo s princi p> predsednika \ViU..na in da >mo pripravljeni, da izpolnimo te -prhi- i ■'P [vre ICekh i -e velikim narodnim žrtvam. mi je. da ni časa čakati na učinek take izjave in tla je položaj na fnnti tak. tla je tekum "JI. ur treba staviti predlog za premirje in da m- objavijo imena nove vlade, kateri se ne more ničesar očitati. Teden pozneje -o me vojaške oblasti obvestile, da so se zmotile. Ive so 1. oktobra presojale položaj na fronti". Pmic Maks pravi, tla je obvestil cesarja, da bi ugodno vplivalo na narod. ako l»i se prostovoljno odpovedal prestolu: ;iko bi to sto-I. tla hi rešil deželo resnih nemirov. hrugi važni krogi pa st poskusili prepričati cesarja, da bi njegov odstop bil znamenje za splošni razpad fronte. Amsterdam, Nizozemsko. 17. novembra. — Berlinski listi poročajo. tla vlada v Nemčiji ve'ika zmešnjava zaradi moči. ki je dana va/ličnim sv-tom, *»n. len. ker se je postavila nova stranka, ki je V devetih tednih je umrlo v Zd^ Papež je zanikal poročilo, da ob zmanjšala m«- neodvisnih socialistov. Kako močna je ta stranka, m ~ - - ' ni znano. Delavski in vojaški svet v Berlinu je pritrdil sklepu berlinska garnizije. da se začasno opusti misel na rtlečo gardo. Delegati vsth vojaških in delavskih svetov, ki so imeli z borova- I .. I- i.je v državni zbornici, s„ pt,kazali, tla nemški voiaki nočeio ,.osto- Washington, I). C.. 17 nm-,,,,.! Kim» Italija. 17. novembra. — Jugoslavija Izjava dr. Trumbiča, načelnika Jugoslovanskega odbora. — Nova , jugoslovanska država bo imela približno dvanajst milijonov prebi-j valcev. — Njihovo ozemlje bo skoraj tako veliko kot je ozemlje kraljevine Italije. Žrtve influence PaPež m Avstrija Wilson v Evropo? Prošnja Nemci je državah za influenco dvakrat toli- žaluJe razpad Avstrije. — Pravi, ko ljudi kot je padlo ameriških da simpatizira s cilji podjarmlje-vojakov. , "ih narodov. pokazali, tla nemški vojaki nttčejo pošto- »»»uuigwn, it. v;.. i,. novem-! pati bo v»«r!edu boljševikt»v. Berlinski vojaki so odločni nasprotniki — Kpideuiija španske inilu- o šli v barake, kjer s,, >e jim ratlevoljc pridružili vojaki. Bilo je miugo govorov in sprejetih več resolucij. Slišali so si klici: "Živela republika!" ' Doli > cesarjem!". Od vseh strani so >c slišale grožnje na bavarsko kraljevsko družino. Množica je obko lila palačo; posebno glasiti s,, bili mladi munieijski delavci. Tu in tam se je .s|išal strel, toda red je bil v splošnem lep in niktlo ni bil lan jen Ne nokaterih cestnih vogalih -so bile postavljene strojne pu ške. toda nobeden »ojak in nobeden častnik ni poskušal streljati,. Policija ni posredovala. Socija lističu i voditelji so opominjali ljud- J° skupno prebivalstvo ene petine stvo, da naj ostane mirno; zagrožena je bila tudi smrtna kazen za celokupnega prebivalstva dežele, vaškega, ki bi ropal ali povzročil kako škodo. je bila umrljivost vsled epidemij-* Holmgren se je proti večeru z vlakom odpeljal proti severu. Dve tekom devetih tednov skoraj dva-ii.inuti prej p\ je prišel vlak iz zapada ter pripeljal na dopust voja- krat tolika kot ona med ameriški-ke, ki niso vedeli ničesar o tem. kaj se dogodilo. Revolucionarji so mi četami od časa, ko so se izkr-jim pol« aj takoj pojasnili in ko se je Holmgren odpeljal, je videl, da cale prve čete pa do prenehanja so vojaki trgali s kap in obleke vojaške znake in odlikovanja ter so sovražnosti. žavah dosed a j veliko več žrtev, kot pa jih je zahtevala velika vojna. To je objavil danes urad za ljudsko štetje v trgovinskem departmentu. Skupno število smrtnih lučajev vsled influence in pljučnice pripisujejo dobi txl 8. septembra pa tlo 9. novembra soglasno s poročili, kn*. ra j. dt.S.il tt-rad iz 4G velikih mest, ki imaio skupno prebivalstvo L':J miljonov ljudi. Ceni se, da bi bilo v isti dobi normalno število smrti vsled influence in pljučnice v istih mestih nekako štiri lis«*", vsled česar je epidemiji pripisovati nekako 7^ tisoč slučajev. Skupne izgube ameriških ekspe-dieijskih čet se je pred kratkim neoficijelno cenilo na 100 tiso"-. Na temelju ]>oročil. katera se je dobilo, se lahko domneva, tla znaša število vseli smrtnih slučajev, vključno bolezni in nesreče, ma^j kot 4."» odstotkov ter so izgubile n meriške eksjvdii-ijske čete vsle I te«ra otl 40 do 4-"t tisoč mož. Mogoče je. tla še veliko mani. V 46. ameriških mestih, ki ima- Evropa pričakuje predsednika Wilsona v decembru. — Spremljala ga bo žena, tako pravi neki pariški list. Kitajski mirovni odposlanec. Peldn, Kitajska. 17. novembra. — Kabinet je imenoval ministra za zunanje zadeve Lu CVng-IIsi-anira kitajskim izvanrednim t>tlposlanikom pri mirovni konferenci. Dr. Wellington Kttt». kitajski poslanik v Združenih državah t or večina kitajskih Poslanikov Evropi se bo nahajala v spremstvu kitajskega odposlanika. Prvi oddelek mirovnih delegatov je že odpotoval iz Kitajska preko Združenih držav v Evropo. Macksnsen na Ogrskem. Hoover v Evropi. Kodanj, Dansko. 17. novembra. —Z Dunaja se poroča, da je prišel nemški feldmaršal Maeken-seji. ki je vodil operacije proti Srbiji in Rumunski. včeraj z 2 tis* " _ , , ....... . . . . ----- - —......— j' • vojaki v Debreezm. Vojaki so l»i- A ostalem pa vlada največji mir. \ ojakom nasproti se kaže vse p0t0val v Evropo, iti v Nemčijo in li razoroženi in so odpotovali pro-spoštovanje, ako se pridružijo demonstrantom. Častnike je videti z Avstrijo vojaškimi znaki in brez njih. Mnogi so povedali Holmgrenu, da revo se pridružili demonstrantom. Vojaki na vlaku, v katerem se je vozil inžinir, so pripovedovali, da je bil ves načrt za revolucijo izdelan v Kielu, od koder je bilo poslanih mnogo vojakov z naročilom, da naj gredo, kakor daleč morejo in naj v vsakem mestu, skozi katero gredo zbujajo ljudstvo na vstajo. Najprej so šli k mestnemu poveljniku, s Pariz, Francija. 17. novembra. I aterim so se pogodili, tla se kri ne sme prelivati, nato pa so vodi- — V zvezi s položajem živeža se telji Pričeli Z dleom. Da prelivanja krvi je prišlo samo v mestih, kjer vse pripravlja, .la bo mogel ame- Her- Osservatore Komano". ofieijel-no glasilo Vatikana, je priobčil danes pismo papeža na kardinali < J a spari-ja. papeškega drž. tajnika. v katerem pravi papež, da je po zadnjih srečnih zmagah Italijanov skušiilo razburiti italjan-sktt javno mnenje z govoricam?, tla obžaluje papež zmage italjau-skega orožja. Pismo izvaja, da je dal papež ponovno izraza želji, naj bi se t^-ritorijalna vprašanja meti Italija ;n Avstrijo rt šilo soglasno s pravičnimi asi'irat-ijami narodov. Preti kratkim je «lal pap:*ž svojemu nunciju t?a Dunaju navodilo. naj ustanovi prijateljsko raz inerje z različnimi narotli Avstro-Ogrske. ki so ustanovili neodvisne ržave. Pismo se končuj« London, Anglija, 17. novembra. Oe se Jugoslovanom vresnieijo nji-littve želje glede bodočnosti, bo imela bodoča .Jugoslavija skoraj toliko ozemlja kot ga ima kraljevina Italija. Dr. Ante Tnimbič, predsednik Jugoslovanskega Odbora, ki je rav nokar dospel v London, je izrazil želje jugoslovanskih plemen. Največja želja Slovencev, Srbov in Hrvatov pa je. da se oproste avstrijskega jarma ter se združijo z neodvisnima kraljevinama Srbijo in C'rnojroro v neodvisno jugoslovansko državo. — Naša država — je rekel tir. Trumbič, — bo mejila na vzhodu na Balgarsko in Rumun&ko, na severu na Ogrsko, na zapadu na Jadransko morje in na severozapadu na nemški del Avstrije. Južna meja ji bosta Grška in Albanija. Tr j ozemlje meri približno 100.000 kvadratnih milj in ima 12 milijonov prebivalcev. ; — Zaenkrat še ne morem pove. dati — je nadaljeval dr. Trumbič — kje bi bilo naše glavno mesto in kakšno vlado bo imela ta država. — JKo bomo enkrat oproščeni, bomo sklicali narodno skupščino, to __je zastopnike Slovencev, Hrvatov »i Srbov, ki bodo rešili vsa vpra-*emški zunanji minister je poslal šanja glede vlade in administra-Združenim državam že več prošenj1 cije. za hrano. — Lakota v Berlinu. z izrazi upanja. tla ho sledilo vojni splošno soglasje, ki bo vezalo narode v ligi časti. — priprav so bili mladi vojaki le prevroče krvni. V Hanoverju je bilo ubitih riški živilski administrator oseb' bert C. Hoover, ki je v soboto od- J ti Nemčiji. nI! in Zl* nep rk0van0' ,kaJtl, ze doI^TSe Je Pr!I,favljala 1)0- vojake iz garukij in s tem je bila podžgana revolucija. Holmgren je dlaga in sploano je bilo znano, tla nekaj vre. Nestrpno je vsakdo pri- rekel, tla je bilo lepo gledati. , kakim veseljem so vojaki hiteli iz ba- slranka ^^^ odstoV*> ^er ga je sovražila vsaka politična rak z dovoljenjem v roki. da -mejo iti domov. ii^,"______ ' ..... „ ,, , . Razmere na nemških železnicah so mnogo boljše kot pa na a v- stoniHn^r.'t^ v UJe J° >0 M"°^okrat ^, ™oral ^rijskih. Avstrijske železnice se nahajalo v žalostnem stanju vsled » , L v 1°Zni.reJ, Je bl1 Opravilen in vlaki so vozili prihajaija vojakov s fronte. V Avstriji je le malo hrane. Vojaki, ki S ^ ?ru laie P?tajC' kada.r JC bil tir prost- V ^ vozili **> strehi železniških voz ter se obešali ~ ~Hu JZJ2FŠ?- 25f^ i1 "i ?*' i 50 VS<1 Vojakl' ki BO i na stopnicah. Mnogo jih hodi pa tudi peš; prodajajo orožje in uni- t racali Homo/. \ ojaski m delavski sveti so najprej poslali domo\ forme ter z denarjem kupujejo hrano. Ropanje je splošno razširjeno. London, Anglija, 17. novembra. — Nemške prošnje za skorajštu mirovni kongres niso imele nobenega upliva na zavezniške vlade, kajti prioetka mirovne konference se ne more s bolj pospešiti kot je to že zgotlilo. Splošno prevladuje tukaj nazi-ranje, da bo dosptd predsednik Wilson v Evropo nekako v sredini decembra in vse je radovedno videti človeka, katerega poznajo po slikah vsi.bolj natančno kot mogoče svoje lastne voditelje. Domneva se. da je namen predsednika ne toliko biti navzoč pri mirovnih konferencah kot biti v božičnem času pri ameriških četah,. katere je bil poslal tako daleč z doma na misiji samožrtvo-vanja. Ne pričakuje se. da l»i se vršila taka mirovna seja pred pričet kom novega leta. Angleški zu-j'akote. na.iji urad bo kmalu izdal izjavo j glttle tega predmeta. Pariz, Francija. 17. novembra. — "Echo tie Paris" pravi, da bo predsednika Wilsona spremljala njegova žena. Washington, D. O.. 17. novembra. — Tukaj se splošno vrjame poročilom, tla bo predsednika spremljala njegova žena na potovanju v Evropo, dasiravno ni predsednik še ničesar ofieijelnega objavil glede svojih načrtov. Domneva se tudi. da žena državnega tajnika Lansinga bo spremljala svojega moža v Evror po. To je zaupala svojim prijateljicam ter rekla, da bo odpotovala nekako v zadnjem tednu decembra. Z ozirom na možnost, da bo spremljala predsednika njegova žena, se izjavlja tnkaj, da je Mrs. Wilson vedno spremljala pred-i nyj()V seduika na vsakem večjem potovanju. Tukaj se splošno veruje poročilu. tla se predsednik stalno posvetuje s svojo ženo glede najbolj važnih državnih zadev. Predsednikova žena ne zanfudi nobene seje kongresa, kadar ima predsednik kak nagovor na kongres. V Beli hiši se je objavilo, da se bo tekom naslednjega tedna obelodanilo načrte predsednika glede mirovne delegacije. Naša industrija je sedaj šele v ---i razvojnem stanju. Industrije ni- London, Anglija, 17. novembra K0 ,"°PlLzat1°Jazviti/ ker so VsVd povratka čet iz zapada n:i- ?Ta 1 tnasl tla€ltelJl in s<> P«>sku-rnšča bojazen, da bodo v zelo krat-' • dobiti vso našo industrijo v kem času Berlin in dni-a nem- SV0Je, r°ke' Nase dezele so skoraJ ška mesta odrezana od zalaganja!P°P°ln0ma °pUStOŠili 8 tem- da živeža iz notranjosti. Zaradi tega!ncPr^<> jemali surov materi-z največjim strahom ponavljamo I?1/. ^ deze,la Je ^ata svo.tt včerajšnjo prošnjo, da ne'^^leza. odlašate niti za trenutek da se se-i?^.' sreb™ ^ al«mlniJa- Av-stane konferenca v Haa-u kot Stnjel. S° 1)°]>Vah ,z Bosne m IIer" smo predlagali, kamor bi naši za- cc°ovme "^zmerne množine lesa. stopniki v nekaj dnevih odpoto- V Za,menf! nfm pa niso da!i niC'e" vali. ,jes- kl Je 2113,1 v trgovini pod i imenom '"avstrijski hrast" je ves Nadalje nujno prosimo, da bi prišel iz Hrvaške, predsednik Združenih držav dovo- Pod avstrijski jarem smo prišli lil. da bi nemška komisija takoj ieta 1525, to je teda, ko so si iz-odpotovala v Ameriko in osebno brali Hrvati avstrijskega vladat razložila tamošnji vladi tukajšnji Ja Ferdinanda I. svojim kraljem, položaj in da si zagotovi dobavo To so storili vsled tega, ker so mi- najpft rebnjšega živeža. slili, tla jim bo pomagal v bojih Gojimo veliko zaupanje, da člo-da ne bo zavrnilo možnosti Sovraštvo do boljševikov. proti Turkom, ki so bili tedaj že vo-..., L- - t. -»i zavzeli celo Srbijo, Bosno in del vec.snsko ciist\o ameriškega naro- n,,,.,. ... a u L \ • i ... ;llarvaske. \ dobah, ki so sledile ( a tej, je pa avstrijska vlada vedno bolj zatirala našo avtonomijo. Glede poročila, da je hrvaška [infanterija razorožila madžarsko posadko v Reki, je rekel, da je dogodek zelo značilen, ki jasno do-tla so Hrvati prvi začeli Z ameriško armado v Severni revolucijo v Avstro-Ogrski. Rusiji, 17. novembra. — Ruski Ti hrvaški vojaki so zagovar-kmetje v tem okrožju bodo zado-jJ3^ na®o neoporočno pravico do voljni, ako bodo rešeni boljševi-1 Reke. To mesto je naše, da ^a pa ške vlade. nismo imeli, je vzrok to, ker nan. "Ho I jševi k i so nam obljubili. Je bilo_nkradeno._ la btiino dobili zemljo ter nnr ii\ _ vsega dovolj", je pripovedoval Potopljene nemške ladje, nek kmet. "Kmalu pa smo izpre-| Koda»j» Hansko. 17. novembra, videli njihov pravi namen, ki je — Mnogo nemških bojnih ladij, bi! naslednji: katere so zavezniki zahtevali v Nocoj grem in ti vkra.lem kn»- sv.ojih P0^'^ Pomirja, je bilo vo; jutri prideš ti, mi prerežeš tekom revolucije potopljenih, vrat in vzameš kravo nazaj." Bcrn» 17- novembra. — Kmetje so se polagoma pomi- Xemfka b<>jna ]aA. IS. XOY.. 1.915. NARODA" IOMPIVJ Dopisi fctrt Ista__ Za salo teto m mesto New ps J* Za pol teta m mesto Now Točk«. Ml IM Za Četrt leta s* mesto New lod UD LNZt InonutTo ■ eelo leto...... i.00 -giJLa NAHODA'* Uhaja yak dan Iitkbi« nedelj In pramlkor. DLAB N A E O D A" ITouc flf tbo FsofW) BMHB 0f>7 flay except Snndayi ail Subscription yearly $3.90. Denver, Colo. Poročali nhnam iih* kaj veselega. pa«" pa samo žalostne vesti I'ri nas zelo razsaja španska in-fluenea. Vmrli so sledeei: sin Štefana Požel nika, star 3<> let; h«"-i Kftmeeta Smole. stara IG h*t: srn Johna Bavdeka. star 20 let; Anton Kukovee. ki zapušča ženo in , i -i • v- i -i_ . , , ... . . lova; nil ie sxinee. Nekje v -> otrok; -'oijii Klnn zapu*ea ženo in -j otroke; Alston Kumar, ki za-pušea /en • in 'i otroke; in še en rojak, katerega iuie pa mi ni zu;;- Slovenel so umrli samo trijo. Prva je umrla Jožefa Blatnik, rojena Vidmar. Zapušča m< ža i:', dva majhna otroka, očeta, mater ler več bratos in sester. Pogreb je bil 18. oktobra na katoliško pokopališče. 21. oktobra- je postal žrtev in-flnenee Niek Rusel, doiiu: iz Kar- Ohio zapušča brata in »Ive sesiri. Pokopali smo ga 2-"!. okt. na katoliškem pokopališču. Nadalje je umrl moj svak Josip j no. Vsem pokojnikom naj bo lah- Rlldolf Doma je hn -a 1to^,nsUfe ka ameiiška zemlja. Njihovim na _votranj.w Tukaj opušča Donui *rm podptea in osebnosti m as prloMoJsjs, Pisar aaj m btecoroU poHlJatl po Money Oris* da tettrejo MjtoM —*s*nl¥a "fl L A I M il ODA" Telefon: 2870 Oortlandt. Ressurectio Poloniae starišem, vdovam in sorodnikom pa odkrito sožalje. Delavs';«- razmere, mislita, take kot povsod. Tukaj «#m. tla bomo hu«*Ii na svojem društvene seje in razne ditve. Pozdravljam vse rojake in rojakinje, posebno pa pe»-larje in pečlariee. Jožef Vidie. injs!v«*m. i ukaj v.apu soprogo in pet otrok: najstarejši je >tar 1 <> let, najmlajši pa leto so in pol lVgreb ji* bi! 24. okt. na katoliško pokopališče. Lepa hvala lojemu hram. ki nas j«' prišel «>? njati Foehove ideje v povelja. — Maršal piše zelo malo. Govori le o svojih načrtih, in Weygand ve. kako je treba te načrte izpreme-niti v povelja in sicer taka povelja. da jih bodo razumeli vsi podrejeni poveljniki. Ko se začno čete premikati, se poda Foch k arniad-nim poveljnikom ter nadzoruje o-pe racije. Svojim podrejenim poveljnikom pusti vso prostost, zahteva pa. da mu dajo natančen račun o vsem, kar napravijo. Za časa bitke je pa zatopljen v svoje zemljevide. Cele dneve in cele noči premišljuje in jkadi ter na zemljevi.lih zasleduje premikanje čet. Ta veliki vojskovodja je pa obenem tudi veTik značaj. Njegova edina želja je bila koristiti domovini in ji služiti. Ogromno nalogo. katero mu je naložila sedanja vojna, izpolnjuje z isto v<>stnost- (šh Jugoslovanska Ustanovljena tela 1898 - tnkorporirana leta 1500 Glavni urad v 5X.Y, MINN.j iskat in potolažit iz severne Min-j-l" in * istim niir°T" kot J*e nesote. Tukaj zapušča dve ..mož.-!nJeval SV(,je Prejšnje, manjše P;li<*" ni sestri. Naj v miru ju. iva 3! ar v .Sv; zi Morgan town, Ind. Pueblo, Colo. Tudi jaz nimam nič kaj vese-!"«_aporočat ii naše tslovunsk« na- važne naloge. Najznačilnejša stvar pri njem jo pa mir. Nobena stvar, noben še rak o velik in pomemben dogodek ga n»- more spraviti iz ravnotežja. On je vedno enak v dobrih in slabih časih. Ta maršal s sedmimi zvezdami je čisto navaden človek. seli line. Strašno žahotn*- čase smo Dve vesti v včerajšnih listih st;i zna čil i enega najbolj značilnih i Ker ni bilo še nob«*nega dopisa doživeli, kajti tudi prt. nas se jo por rat kov v zgodovini. i/ te naselbini-, čeravno ji- tukaj čisto udomačila španska influ<'n-iXava,.lvn ,n l»ru»ros11 kot je pripro- \* «nem sporočilu, iz B«rna v Švici, se je glasilo: I naseljenih nekj»j Slovencev že pet <--a. Kavno tako ljudje padajo ka- ';r»»f Lerehenft-ld-Moefcring, nemški civilni administrator, do šest let. zato hočem jaz nekoli- kor muhe. Začela se je nekako( •.'nil v glavni stan "brigadnega generala, Jožefa Pilsildskiji. popihati tukajšnje razm.-re. sredi oktobra in pobrala brez .št. -T **eneral Foch jc sedel |»n pi legije za — varstvo. , I Tukaj je naseljenih devet s!o vila žrtev. to-njegovo življenje. Prišli smo v izvanredno velik« pob Onigo. i/ Koda«»ja. se j«- glasilo sled**« ♦ ii-l:ib družin in se ukvarjamo Dne 17. «tio / brzojavko i/. Berlina, so poljske^ete stopile v Go- s polje«leistvom. Svet ni najboljši trkala smrt na vrata in pretrgala;r'>Ko. Vsakemu je rek^l njo šb/.jo v Prusiji s iMpf in je tudi ,,ree«j hribovit; vsi-eno "it ži\ Ijenja eilini hčerki Krni O-1 prijazno l.esedo. Kako mla- ■ . ; It -.'« IL .1 P 1M.U i>a smo sploh št precej zadovoljni kom. Stara je bila 2 leti. Pogrebi ','nis'ta prikazen. Njegove kret t'lil je videti «>-ividne dokaze pr«poroda Poljske. , 1 . . ' ' J ,J'" . , ^,. !,.:,. ... • tlf, ..i,..,, ■r , i . . I, 1 L : , ; 2 uašimi pridelki, katere smo že je bil IS. okt. Ler.o se zahvalno!'1;\f energn ne, njegov obiaz je I O - ll f /l. o le 111 aktl«-UO 111 nesreeuo kraljestvo, ki JC bilo liekoc 1 .. . , .... ilno izrnrit ivrniuv. Im ' . , -, , • * ■ J.,:*.. ________ pospravili. Tudi ščetinarii so ž.- Johnu Tkavec ni njegovi ženi v V »^J7"- lovori izvanredno olj iiiof.'«K-no v Srednji Kvropi, je šle' skozi tri delitve ter eno■P°'vP,a%1 dodatno delite'.. \ »liko detlšeiuo je razdelilo med tujce. Poljski Prt,<4J """ ai*od • bil izro« « ii sko/i \e»- kot » no stoletj zasledovanju in zani-< an.hi. Kot je izjavil dr. Muehlou so sedeli trije cesarji na krsti poljske prostosti. Imeli o namen vedeti tam — za vedno. Naenkrat pa o ti trije čuvaji poljske rakve izginili 7. obličja v ta. -i v»• * earja v Petrogradu. kajzerja v Berlinu in cesarja na Ihmajii. Vrni a polj^! e grobnice so se odprla. Poljska j«- zopet živa. Nj»-ne armade stoje na prusk-m ozemlju. Nemški zatiralec v Varšav i kriči " Kann rad!"' ter beži v zavetje jHiljskcga vojaškega stana. Nemci so bili vaje«l sočustvovati z žaioigro navideznega uniče-nja Poljske. V prvih dneh vojne je napisal Kurt Kuechler. eden najboli znanih nemških novelistov in dramatikov, kratko ]iovest z naslovom: "Pogrebna plamenica". — To j'- m>iitla najboljša kratka i»ov«-t. katera je bila na]»isana v Nemčiji v času vojne. Povest otroei zoj»et nekaj čitsa brez šole. r.i-dnini e peča z bolestno domišljijo n-kega starega ]K)1 jskega plemiča, ko : {hitro. <'e človek gleda tega moža. obsojeni so na smrt z že m in potem predelani v kranjske kloba-e. Solo imamo tudi blizu, nainre«* v sredini slovenskih naseljencev, pa žfllibog. Iet«>- je bolj slabo ol,-Lskana; j»rvič je bila zaprta zaradi te ''nebodijetreha" španski* in-fluenct sajati in so zopet odprli šolo din t. novembra. Pa glej ga spaka! V noči 7--s. novembra je pa do tal pogorela, tako da bodo naši mič. hvalim je prišel na dom in spremil railj-ko na pokopališče. :{0. okt. je urnrl Jožef Okoni,i star !et. samec, doma iz Vodic' št. 1. far;. Dobrejw>lje. Spadal je k društvu Marija Pomagaj J. S.' .-e! mar ji so ze in leni ter čakajo imenu družine Okorn za krasni 1 na d sekneijo. kate» se ima vr- ven,, in cvetlice ter za ves nje-^n:le npbotf zaključka, da ve ;it v poznih in mrzlih jesenskih i">v trud, ker je iv-lo noč prečul >^ da mu m"r:i vsa* dm h • obsojeni so na smrt z pri krsti ranjke. Obenem se P"K"1,fl- podu Cirilu Zupan, k«'. °bi*kal sem tudi več točk na (fronti, toda o tem ne uiem niče-1 jcar povedati. Zavezniške armade o v izbomem stanju. Skoraj ekel. «la se izmed vseh najbolj| i odlikuje angleška armada. Francozi s;» vedno enaki Prevladuje jih ,- • . . L- i i1*1''1 sa,»ia misel, namreč, kako bi ki pa le ze pi»m-hala raz- .Jeunote. . .... V Lea-lvilb- je umrl tudi e.i ^'natl ««vraziuka iz at Andrej Okorn. i,WIe- 1 udl Amenkanci so i/.- v - - i t ' t- 4i borili. Za večno je zaspal Jožef Ada-' star 17 let. Iskreno sožalje! , .'l f' tako ~ Je pripove- toval roeh. — vse je v najbolj- Ada GLAVNI URADNIKI: Predsednik; MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Ta. Podpredsednik r LOUIS BALANT, box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPn PISnLER. Elv. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrta:n: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. PitUburgh, Pa. NADZORNIKI: JOIIN G0UŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, DG41 Ave 'M', So. Chicago, 111. LVAN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 17«, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 4b0. Ely. Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export" Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPn PLAUTZ, Jr. 4327th S;t., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, C24-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELO, 7 \V. Madison St., Room 605, Chicago, III ZDRUŽEVALNI ODBOR: RCDOI.F PERDAN, G02G St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK SKKAP.EC, Stk. Yds. fiia. box 63, Denver Colo. GREGOR I1REŠCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. .'rdnotino Glasilo; GLAS NmiODA. Vsi dopisi, likajoči se uradnih za«lev kakor tudi denarne pošiljatve naj ne pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa ua predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nen-radna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra teinal Congress7" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 ftri-stotisoč dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin in srartnin je ie izpl ačala do ">00.000 h'li miljon in pol «lolarj»-v). Bolniška podpora jc centralizirana. V. ah opravičen bol nik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Diuštva Jednote se nahajajo po raznih naprednih alovea-skih naselbinah. Tam. kjer j h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je-obrniti na glavnega tajnika. PROTESTNI SHOD V LANDU. CLEVE Cleveland, Ohio, 1,. novembra. Shod. sklican za vse Jugoslovane v svrho protesta proti neopraviče- sc jo i/roča i/, rok ei»ega tujega zatiralca v one ^rugega. Vse aspš- Jt- dobra votla in zdrak. racije Poljske za prostost in sntnodoločbo naj bi simbolično izgini?? Gosp« štorklja se tudi precej pogost« oglaša, med tukajšnjimi bolniki. \ rati d i bi s"uv'ii-1',7',l'('" Toda kljub temu, da nima, italianskim zahtevam, e je i»<- U-i z-tdii'V pot: ,,uo vse^a v izo'>Un. .^e sovraž- žalostno končal. (Tain SIIZ. s,i pri trobent dlmeti • pač "ik uraika- To J** njegova stvar. J11 z namenom, da razbije.^, sli«..I i * i , . ' i Ne smem reči. da smo že oh Re prvi govornik Srb Peric, r« :»n- Tukaj ni bilo nobenega slučaja < res rzprenunjajo; zdaj ^^ .jega sin j,- bil ubit. ko se je boril v vrstah n«-mško avstrijsk«- polj- španske influcm-e, j>ač pa j«- pri ilišiš potrkovanja zvonov.1 ^i'V0V 1 »«JH»«» an *ov, zra- ske leirije pr>ti Rusom. Stari mož je prinesel telo sina nazaj v dni- ;],, že par obolelih na tej bohl ni zliaJ ne vidiš zastave vihrati pred , ' . "V?.*". lllM,lKIJ^ 111 ze" /inski "i" i■ I v I'li/ini Luhliua ter izpreinenil grad sam v pogrebno iz mesta Indianapolis. kamor društvenimi bi plani« ni. o i.T«Hlo delat ob prOHtem času : pa »jali svoje .Irag« Obupal je. ko ni videl za Poljsko nobene druge usode kot da -o se kmalu pozdravili, ker tukaj *n.tjVeč Poljaki, tudi razsaja španska influenca in na na čelo »ove poljske ''buffer"' države, ki naj bi bila dejanski po- ^ j}j yenici Med Slovenci smo upam, da bodo vsi počasi okre-polnoma odvisna od Tevtonov. vsi državljatu in lastniki Liberty vali. Ludendorff je potreboval avstro-osrrske divizije na zapadni bond o v tretjega in četrtega nošo- Pozdravim vse Slovence in Slo-fronti ter Prodal zanje izključno nemško kontrolo nad Poljsko. Pro^\ jila. Med seboj se še precej dobro venke po celi Ameriki, dal je posest, katere ni mogoče tehtati ter je le imaginarna. Poljska razumemo. Vsak ima svojo farmo Novi naročnik. ni bila njegova in tudi ni bila cesarja Karola potoni ko jo je sled- katero pridno obdeluje. Pred par - nji dobil. leti nas je bilo več. pa so se neka Resnična Poljska je bila nekaj, kar je pn-segalo pojmovanje; teri polakomili dobrega zaslužka materijalističnih državnikov na Dunaju in v Berliau. i i so šli spet s trebuhom za kru- Ot'stajala je v mislih in sivih naroda, ki je trdno sklenil živeti hom. '-'nr nas pa je ostalo, smo naprej ter si zopet zagotoviti svoje mesto na svetu. navdušeni farmerji. Napreduje Duh Poljske j«- — nesmrten! nt o jiočasi, pa gotovo. Vladni stroj, katerega sta ustanovili nemška ia avstrijska via- Štorklja nas pridno obiskuje; - da v zavojevanem ruskem ozemlju, ni bil nikdar v stanu služiti av nekatere hiše skoro vsako leto. V velikem glavnem stanu med-s tri j skim in nemškim namenom. Čakal je na sv<>j čas. Ko je bila tev Enim prinese hčerke, drugim pa zavezniške armade je sprejel mar-tonska sila na zapadni fronti omajana vsled porazov Ludendorlf.i sinove. šal Foch poročevalca nekega švl ter je stopila Bulgarska iz majajoče se četverozveze, je postal cel: Tukaj n:ts jc tudi obiskala in- carskega časopisa. — Poročevalec jtoljski vladni stroj bojevito naroden. fluenea. ki je po nekaterih hišah je brzojavil svojemu listu sledeče: Regentski svet v Varšavi, o katerem s»* je domnevalo, da je - pobrala celo družino. Šole in cer- — Danes mi je bila neklonjena krotak. je proglasil svojo lastno avtoriteto. Poljska legija je dvigni |kve so bile zaprte. Zdaj pa je bo velika čast. Njegova ekselenca la zastavo nove poljske države. Galicijo, delež Avstrije pri različnih j lezen ponehala. Hvala Bogu. med maršal Foch me je sprejel v svo-delitvah, se je Proglasilo kot zopet priklopljeno k staremu poljsk - nami Slovenci ni bilo nobenega jem glavnem stanu. Prepričan mu kraljestvu in poljske čete so udrle v poljsko ozemlje v Prusiji. h nirtnegp slučaja. j sem, da si časnikar ne more želeti Zavezniki so priznali Poljsko kot so-vojskujočo se. Zajameilo s-; Vo drugih Jvrajih se rojaki pri-j večje sreče kot v teh usodepolnih neodvisnost ter zopetno ustanovijenje kot narod. Zožujejo, da je-vse tako drago, pri(trenutkih govoriti s poveljnikom 1 Opravičena je ne le do Galicije, temveč tudi do Poznanjske ?n nas Je pa vse prepoceni, kar far «vse zavezniške arma«le. like.m dela zapadne Prusije. Brez dvoma bo dobila nazaj te dežele n^r pridela. Posebno pcK-e^»; je h-1 Ne vem. koliko ljudem pove-i mirovni konferenci. Medtem pa sama določa svoje zahteve. :os krompir, grah in riž. Tukaj '1 ju je general Foch. Znano mi je Kosch.szko je - maščevan, ku{1 trgovci ,»ra vi jo, da smo pre] le toliko, da ima ta človek pod Ob Visi i se srečno završnje eden najbolj navdušujočih in dra- pmlelali, zato moramo pridel- poveljstvom toliko vojakov koli-matičnih bojev, kar jih je boril kedaj kak narod, da zadobi zopet ke držati do novega leta ko se kor Jih ni imel še noben vojsko- »vojo prostost ter ustanovi svojo nek«la,,jo sreeo._ < ^ ^koUko zvi- vodja v svetovni zgodovini \ en, J 1 -----------j t udi. da živi ta človek kot kak pu- .ščavnik. V gradu, katerega smo popolnoma verjamem. FONCKOVE ZMAGE. Pogovor z gen. Fochom j« j* ve ]»ri Berlinski policisti. Kodanj, Dansko, 17. novembra Berlinske policijske oblasti so sprejele resolucijo, v kateri izjav ljajo. da je njih namen storili vse. kar jc v njih moči za vzdržanje reda in da hočejo uljudno in zmerno nastopati proti sodržavljanom. V resoluciji se prosi prebivalstvo Berlina, naj pozabi na stare pritozhe proti policiji ter jim pomaga. Nemiri v Amsterdamu. - šale. Pozdrav vsem rojakom. John Urhič. j ravnokar zapustili, je vse mirno. • Prav nič ne moti smrtne tišine. V Wenona, 111. j gradu je samo par častnikov. Mar-Moja roka je bolj prikladna za šal Foch je šef. Načrte dela na London, Anglija, 17. novembra.! V poročilu iz Amsterdama se glasi, da so skušali socijalisti rešit* J svoje prijatelje iz ječe, da pa se metlo, pa mislim, da bo pero že svojih dolgih izprehodih. Silne ar-jini to ni posrečilo. Pri kravalu kaj črnega namazalo na papir, made, sestavljene iz podanikov (Vaša pisava je dovolj lepa in vseh mogočih držav, se premika-razhena. Da vidite, kako pišejo jo in pregiba jo čisto po njegovi drugi. Op. uredn.) ivolji. Maršal Foch ima samo ene- Tudi tukaj nas je obiskala kru- ga pomagača in zaupnika gene ta bolezen špemka inflnenea. Po- ralmajorja Weyganda. Naloga te-k op ali smo že mnogo mladih ljudi ga fttafenefa častnika je izpremi- so bile štiri osebe ubite jih je bilo 14 ranjenih. dočiflR Rojaki, naročajte se na '' Gla« Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. jje bil trikrat zaboden z nožem, j Boljševiki so potem o zmag; poročnik Barrachini, Italija,. zma«;: stotnik Kazakov, Rusija. 17 zmag in Edwin Parsons Amerika, 8 zmag, morebiti še do datnih 7. Sovražni avijatiki; poročnik C.Jet, Nemčija, 00 zmag; stotnik Brunoswsky, Avstrija, :$4 zmag: narednik Piselier, Nemčija, operiral na Bolgarskem, 7 zmag; stol nik Sehmutz, Nemčija, operiral na Turškem, 11 zmag. Francoska letina. Vladarji odstopajo. Kodanj, Dansko, 17 novembru Vojvoda Saško-Coburg in Cot h ol Eilvard ter v<»jv«»«'a M rin Frulerik Fram tof Bazel, Švica, 17. novembra. -Več malih nemških knezov j. -1 «lilo vzgledu svojih večjih •• i. in so storili potrebne korake repub'ikanske vlade. aks«Mi-Meiningen j«- bila za rejMibliko; vsa kne-' va si» postala ljudska vp-ljanje I »i žava razglašen /nja n.i-i la>1. Posebna brzojavka iz Karlsruhe pra■ i. da se je veliki vojvoda l-Vi-derik i I odpovedal prestolu in «la je i lai iei i ska republika. Tirptiz je pobegnil Kodanj, Dansko. 17. novembra. Prejšnji nemški mornariški minister admiral v«»n Tirptiz. ki j«- največ odgovoren za brezobziru«« bo jevaujc > poiimorskimi čolni, ja takoj, ko se je pričela v Nemčiji r> volucija. pobegnil v Švico. Parte, Francija, 17. novembri. — Victor Boret, provizijski minister je danes tekom nekega pogovora izjavil, da bodo v Veliki-noči živilske Razmere y Franciji zopet normalne. "Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali jo more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato lmjdete ▼ fl&OYSmKO - "Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali jo more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919. i Kdo je zakrivil vojno, ki divja že peto leto? — To vam povo priiic Lichnowski, kojega spomini so objavljeni v Slovensko-ameri-škem Koledarju za leto 1919. N:u ročite ga hitro! Telefon na domu: Neville 1870 K. Telefon umda: Court .1450 ___ F. A.BOGADEK ATTORNEY AT I>\W j VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJKDNICB ' 103 Itakewell Building. j vogal Inamonii In Grant St«., PITTSBl'ICtiH, PA. Nanprott Court Houaa I Boljše zdravljenje za manj denaija./ \ Profesor Doktor B, F. Mullinf | Slovenski zdravnik-špecijalist * *------ Pittsburgh, Pa. 1 rute M UM f MM« atlll.) 411-4th Avenue, ( Naipcati |Utm 1Mb. Catrt« h«I>k< SailUiaM 51. & Jas sem nastarejff! adravnlk «p» j cljalist za Slovence v Plttsbnrsbo. K Zdiavim Že več kot 38 let bolM K mr»5ke in ženske. OzOravIl sem ie nt K tisoče In tisoče oseb In morem tudi K vas. V sdravUenJu raznih bolezni J imaoi največ , iaknšnjo. Rabim ss- j mo najboljša »travlla. Imam naj bo- R IjSl električni atroj za prelskavanjs, g potom katerega se t Idi celo rti* R telo kot na dlani. K meni prihajajo R ljudje oil blizu in daleč, da Jih sdrs- (j vira. Zdravim razne bolezni ospeA-no , pi»>t čali te škofiji ve in nevarne mrei-iie 1 Kaj še; ualo/il nam je 14 »*».!- di Krištof dobro pre! -lit al. in je stdrice /.*• visoko 4alo na jn-.-K Ije. se oltle- dinarje\ globe in prh u nas je še pripoveduje nel.aj dni zaprl' kmet i/ Corjuš. "Tudi gozdno pravico nam 1. rat i jo. tia ne Miiftno drv sekati: lin h i jo nam goniti živino v planite-; divjačine tie umetno loviti, či prnv nam škodo dela, da je s t . *mo. Xajee na ra nar.ui toliko ški >!-• jeleni po njivah, lisjaki nam davijo kokoši, dihur jurjeda j.ij a ; toda u« i je 1 i. če stegneš ri.ko tiiifl temi škodljive:! l>oi*xka p« ta nam zapirajo, še ob vodah iimijo nastavljene svoje hlapec, da ! d». ne ujame kake ribe. Kje je pravii-a!" ' 1 .e potrpi te, kmetje, saj pride dan »ir ->;e' anja!" jih tolaži krojač Simcii Trska, ki s«- je že naveličal pisati pritožite kmetov. "Zc t. Id o pritožil sum navedli v pro-Miji do hriksenskega škofa, da se bodo sveVaiu možu kar la.sje jezi'. ter v sviti jezi bo vjckUkuil: 'i ko ne » eč naprej * < » tem pismu • a bodo še pozni Vodo vi govorili ter ve raž.ili nad krvoh-čnostju te ertijske vo^mmIc. ' "Siuien. pristavi še. da smo /a l.eneško vojsko morali plačati vsaka zemlja po ifO goUlinarjev! lil J r.si.a je >•• to vsi a v prošnjo do briksenske/a škofa, češ da vojna traja že om-.u Jet in je se m konca. Kmetje jia ne morejo prodati nc sivine, ne. <_ita ui ne platna medteui ko so prejšnje čase v^ak«, leto toliko in toliko te-bla«a prodali na l^išt.o. /a d njo prito/.bo je vovuril stu-dorslci župan, ki si ni upal pozvati Klandru v besedo m je zato Krojača nagovoril, da Nemiri na Dunaju. Pariz, Francija. 1."». novembra V sredo so socijalisti navalili na palač avstrijskega državnega z bet ra ter so poskušali vdreti v dvo . rano. kjer je imel svoje zaseden je ju.sta vi , . J J . . ' (Irzavm svet. njevove /el |e. .» i • i •. i • , - m Lii- i . 1'redno je bil napravljen red. j« .Matija/. Kland. r je milostne I, ., . , . ... . i i i ... . ,'lnlo o* Mali ni vee strelov in rame pritrdil, in l.o je kroja" prebral se enkrat vso «lolgo prit'ixbo iu j ect umije ter >e iiiti zi^a-it p£l grofit.piv«lno odide. Prijazno ira p«»zdravi sivobra-dati ph fncnitaš in ira povprašuje o bodočnost'. ' Kako-ste spali pri nas. ljubi lui Krištof?" "Prav dobro, vaša visokost! In zato Nem v»< prišel zahvalit, pred-iio odidem." Kaj ^e ne povrnete več'* "Pač. a kdaj ne vem. Vsekakc moram enkrat do konca dognati svojo zadevo tej se stalno naseliti I'dedu; zakaj naveličal mu se tavati o!:ro*f kakor kak des<.ti l-r.-.t. Obrnil se bon: š. enkiat do svoje tra očeta in ako nič ne opravim pojile m naravnost osebno v lirik s en. Pridružil se bom odpo-slaiwtvu kmetov, ki hočejo tudi iskati svojih pravic osebno pri škofu." Zadaj« besede -»o t»rota iznena-dile. Nemirno je hodil po sob? mladi \it /. pa je sedel na stolu. ''i'oč v tla. Vedel je, da ura vznemiri ako mu z ne kaj o kmetih. • i 'ospod Krnjski, varujte se. da vas kmetje ne strmoglavijo \ t»r-pad ! '<\iti s«» kakor ovnov rog in zlorabili bodo vašo os-bo. da •e bodete še za ylavo prijen*ati. Crol se je ustavil pre»l ir.tstom in mu srpo zr l v obraz. (Dalje prihodnjič.)\ Ke.-i. da n podpisom miru in z -vrnitvijo armad domov, vojna še ne bo končana, je seveda čisto navadna fraza. Uničenje tevton-l skega vojaškega stroja je bilo seveda najbolj očividen del naloge. Ni pc. pomenilo izvršenja te naloge. V:akdo v Franciji, Angliji in v Združenih državah je vedel celo tedaj, ko so izgledale stvari najbolj temno, da bo koncem konca Nemec tepen. Nemška zmaga s? je zdela mogoča prav v istem smislu kot se zdi človeku mogoč — konec sveta. Ena najbolj nevarnih nalog in mogoče najbolj nevarna, katere se moramo lotiti, je napraviti red in varnost v zmedi, iz katere se je pred štirimi in pol leta porodila vojna: — namreč uravnati plemenski in narodni spor v Srednji Evropi. Zmaga zaveznikov je s tega vidika le — UVODEN KORAK. Pomen j a namreč le negativno posledico cele zadeve, izločen je Habsburžanov ter uničenje pangermanskega načrta Srednje Evrope. Od tega pa do pozitivnega uspeha, namreč organizacije demo- FLU Father Mollinger se je 1891 boril proti influenci. Njegov tozadevni predpis se danes splošno zahteva. To je zdravljenje, ki se naslanja na razum inteligentnega človeka. ŠPANSKA INFLUENCA. j^ ua; posredni bodočnosti m ver preti nevarnost jugo-lova - j . skemu naroda pri konečni di»!o-! . . čitvi n;.- .vil: mejnih čr: in L Panjem času razsrjanja 4(,:am- - i'! - v, -o v prn«« i 1 kužne Loiest španske influence i - Zilircl|morali paziti, da se je o!>- __ vlada, da se ne zgodi v.OTj«te. Kadarkoli opazite vne-'tobeiia krivica nobenemu nan»di!.,fjc 0 tok nosnic, bolečine v hrb-sklcnemo naprr-:ti n:.šw vlado ter'tu* SIav<>bol. bol udov, mrzlico. \V : vročico m splošno oslablost. pri-s le« leč a navodila nih je bilo 20 oseb pred poslopjem. Predsednik Dinghofer je zanikal. da bi bili oddani prvi strel* iz zbornice. Na poslopje je bila razoltesent nova zastava: rdeča, bela. rdeča Nekdo jo je odstranil in nadouie-^lil /. rdečo, katero je množica burilo pozdravila. Nekateri soeijalisti zasedli u rad 'Neiie Kreie Presse* in so pri nesli posebno iztlajo lista, v katerem so zahtevali, da se postavi tu di v Avstriji kol v Nemčiji socija-lts1iči,a republika. prošnjo, se j,- pod pitta I Matijaž KliMider. drugi pa so s«' pudkri- /ali. "Nimam dosti upanj:*", je končal naposled Matijaž ponočuo eborovanje. "da bi naša prošnja iniel.i kaj uspeha. Toda sto. ill snu; to .fu t-idi ne moreni o r«s"-i bojrve kaj hudeira, da uiu;a t« iti pijavk, ki mu i/.podkopavajo veljavo ter nas h-wa malega travna se začne očitno naš boj /jt staro pravdo." In Matijaž K lander p oil a močno roko krojaču in drugim, se zavije v sv oj črni plašč ter izgine v nV-i. Krof as*, i krojj;č jm je do ranega jutra zabaval svoje ninogitšte-vilne »osie. dokler se niso razšli na vse kraje. V. KLANDROV DOM. V radovljiškem sodnem okraju je bil neki kmet, Klatider jhi imenu. ki je stopil na č-lo gibanju. Diniitz, (•esehichte Kttiiiuu Mladi \itez Krištof Krajski sw je j m »zii o vzbudil tisti*ga jutra Notranjem dnevu. Pozno v n«k* je t- i. - i"i_* i i rv.ikor je maršal roeh po brezzii Kaditv- .... i _. : _ . ■, Boljševizem v Nemčiji. London, An glija, 1.1. novembra. Lenin in Troki si prizadevata na vse kriplje, da bi svoj Mstein vpe ljala v Nemčiji. "Delamo rusko revolucijo z nemškim denarjem" je cinično rekel Lenin, ko se jo polastil vlade. "Potem pa ltonu napravili nemško revolucijo z ru skim denarjem". Lenin poskuša razširi boljševizem po Nemčiji predno se sestane mirovna konferenca. Ve dobro, da je takoj konec njegove anarhistični avtokraeije. kadar je vpeljana v Nemčiji stalna in trdna vlada. Lenin more zmagati le s tem, da razširi požar. Ako bi nemška ai mada sprejela boljševizem in kot rdeča garda krši pogoje premirja, tedaj so dnevi Leninovega obračuna od god ena za nedogleden čas. mroaličnega poguma, da se pošteno loti BALKANSKEGA PROBLEMA. — Če se NOČE teb agonij ponoviti na stokrat povečan način, tr.o. rajo Amerikanci, Angleži in Francozi pričeti s študijem srednjeevropskega položaja z vsemi komplikacijami in razrastki slednjega. — Pravilno spoznanje, to je pravilna dir ;noza, je v tem slučaju več vredna kot polovica zdravljenja. NEIZOGIBNI SPOPADI. Predvsem je najti nasprotujoče si zahteve narodov, ki se ne porajajo iz slabega in vladeželjnsga razpoloženja tega ali onega plemena, temveč iz neizogibnih okoliščin zgodovine in zemljepisja. Nujti je nasprotujoče si aspiracije Poljakov in Ukrajincev, Poljakov in Lit-vincev. Najti je številne težave med JUGOSLOVANI, "malosrbsko" ekskluzivnost gotovih politikov stare šole, katoliški separatizem — (menda bolje madžarsko-čifutski! Opom. ured.) neke skupine na Hrvaškem in nevarnost, da se OSAMI SLOVENCE v nemško-italjan-skem morju. Obstaja tudi nevarnost italjansko-jugoslovanskega nesporazum:* {•lede Dalmacije. Opaziti je nadalje tudi problem dostopa do morja za narode, ki so zaprti na kopnem. Nadalje obstaja problem, kaj storiti z 10,000,000 (?) Madžari, za katere je treba najti mesto v novem redu stvari, kajti Madžari stanujejo v enem najbolj bogatem delov Evrope, čeprav se jih omeji na njih lastne narodne meje. Na vsa ta vprašanja je treba odgovoriti, predno se more svet na-zivati varnim. Vsa t«, vprašanja pa morajo tudi študirati Amerikanci, predno je mogoče najti zanje odgovore. i » \ > POLJAKI PROTI UKRAJINCEM. Zapletljaji se že pojavljajo. Odstop Poljakov iz srednje-evropske zveze, kateri načeljuie pred sednik Masaryk, je izvanredno resna prikazen, če je razpoloženje, kateremu se je dalo izraza v pismu Paderewskija, ogledalo razpoloženja večine Poljakov. Na drugi strani pa se zveze ne more organizirati brez Poljske, enega najbolj močnih narodov v tej zvezi. Nasprotovati aspiracijam Ukrajincev pa bi ne pomenjalo ničesar drugega kot pognati jih v naročje tevtonskega okrožja upliva Sprava med Poljaki in Ukrajinci in združenje Jugoslovanov si glavna pogoja varne in zdrave Evrope. Amerika in svet bi ne pridobila dosti, če bi imela mesto Italije Irredente — Ukrajino Irredento in če bi se Alzacijo-Lotarinško le premestilo z bregov Rena na bregove Dnjestra. Amerika in zavezniki so se borili, da pridobe svobodo za "zatirane narode". Sedaj pa morajo tudi spoznati, na kak način je mogoče napraviti to svobodo trajno. Razentega pa imajo Združene države velik del prebivalstva, ki obstaja iz članov teh narodov ter ne morejo trpeti, da bi se v njih sredi pojavilo novo nacijonalistično nasprotovanje med zastopniki teh narodov. lia>ega pre.Isi ti: .a Wilsona. I in n.:j z:: varujeta inte-1 Poročamo vam — r se Slovencev in Hrvatov , ; i kot najboljše sredstvo za obvaro- 1S knjig original- koi-cni uravna« meja s prav pu-j vanje proi tej bolezni: Grganje nih receptor Fa- s-cb-.im o/.ironi na i;« rie... Trst hi in izpiranje grla ter nosa s Kev~-ther Moltinserja dmue dele jadranske obali ter s rovim AntisepsoJom, kateri naj so navaja tisoč bol- teir za vi-dno odstranita vsak {>. |uporablja raztopljen; vzemite po nikov. ki so za- v„j za ; vojne n:ed en del te«ra zdravila na tri dele cetkom ilevetdese- - , , .. lih let Zboleli uu 11 ^ T'"5- jgorke vode. Ko počutite mrzlico influencL Nadalje sklendi, prikb f. ali takoj za pričetkom kihanja, Svojim bolni- tes« '.r ijo zapisniku te >eje t«-r vzemite takoj eno ali dve S -vero-kom je nasvet.t- oi!posl:::i ;-i prep's pre 1st luoxuive tableti za prehlad in gripo ter val vzeti njegovo Združenih držav Amerik Iponovite vsake tri ure dokler va- zdraviio pri prvih Rev. John Plevrik. |ša čreva ne pričnejo dobro delati. Joseph Dtmda. j Ako se vas prime kašelj, tedaj Joseph^ Zalar.__ vzemite kakšno gorko pjačo, da PRIUČITE SE DO- SP dobro spotite. Če se pa še n- MAČEGA ZDRAVILSTVA j«"»tite boljše, potem pa hitro po-čy j. ne i M-lete i«>tili. udstra- ^niva nam daje mnoSo rastlin, s kličite zdravnika in naredite vse. katerimi je niogoee zdraviti razne 1m>- kar vam on svetuje, flore naved"-lezni. Jaz imam v zalojri, i>r«*Iaj:i'.i i na zdravila bodo veliko poinaga- proti Influcn- znakih kašlja. kratične, varne in procvitajoče se Srednje Evrope, —— je Še dolga in prehlada in influence, naporna pot. Napx'-il je, da naj vzamejo čajevo Problemi, s katerimi se moramo pečati, so številni in zapleteni. žli<'° »Jezovih ir, ravnin v ča>i vrele Večina Amerikancev ima le zelo površno idejo, kake vrste Srednjo v'"1" iu ":lj I,ij' - i,r,,i,io jn-i-d«, k Evropo si žele. Ponavadi pa nimajo sploh nobene ideje, na kak način Ak" vzan"*e ta slovi,i jo mislijo dobiti. ujnj- strun in lajša mrzlico. Spomniti se morajo na nepojmljive agonije, katere je morala 2d ravilo Father Mollingerja proti pretrpeti Evropa skozi celo zadnje stoletje le raditega, ker ni imela nrehiadu in infiueuei ter njt.»- T,'r raziH.šiljam raznovrstne fulie ra-r- ]a ,]a se olsvanijet line, cvetja, korenine in ja^oiie, tak ,v 1 s!..viti želiiTni «"-.ij je čudovita zrn« s in uu tisoee ljudij jih raid v izvirajo iz vseh delov sveta. PJ-i-riftstmnrhu. kjer irna javnost, ki je tte IH> lu"j hrczi»laeni cenik. 1'ri meni j I m,znala Father Mollingerja, ki ima zaupanje v njegove izdelke. Zdravilu Father Mollingerja kaliju, prehladu in influenci .se |M»ši-Sja j-.v^.-I (M> jM.iii zn $1.10. Njegov sloviti žel išelli «"-11 j $1.10. PoiKtlmt zdravljenj.- stane .«L'.Jo. Pošljite na-rdov( nslti vee v N. \v .dni!-.i \\ V* ' pri t i lru-tvo Sla. O pl*'*i{-! 'onu* iiat>le«;uji }>: .. za edenju sloven-l:e Voi'ku je po zt-ndje }>o ilaljan ki voj-ki: Sji va ekseelenea Wooilrow Wilson, Tn hisa. Washrngtwu. I>. < Prijazno sprejmite našo naj-i iskreiiejšo zahvalo za vaše izbor-' no delo /a ju^roslov;;usko stvar.. Iskreno upamo, da bo Vaša ob'ju-1 ba glede jugoslovanskih obniej-. nih dežel v polni meri izpolnjena in «l:i l>o Vaša diplomacija rešila 'ežavno vpmš nje v zadovoljstvo jii./os'ovai .skcoa naroda. Stalna I okupacija Is're. 'I'rsta. <;.»;•: -e. Dalmacije ter dela Kranjske in Koroške od strani italijanske vla-. de. v kateri!: dež.elal:, lahko rečemo, žive izključno Slovenci in Hrvati, hi bilo v nasprotj i z naukom o samod«.ločevanju uar.niov in /. naukom, da ne sme biti ni -b. a nar od priMljeu živeti imhI vlado, katere si ni sam izbral. Za slovt nsko pevsko društvo 4'Slavce * *: Jos. Rems, tajnik. Mo::ki in ženr>ke, ki trpe na ka kršnikoli zunanji ali krvni bolezni, pridite k nam ali pa pišite; n ^ odi a j sate. FELIX TASOTO DRUG CO., [65 Stanton Ave., Akron, Ohio. roja MI MORAMO VEDETI. Nobenega dvoma ne more biti, da se narodi, katere se je ravnokar oprostilo nemškega jarma, v polni meri zavedaijo svojih obveznosti napram Ameriki. N.-' /.' orovanju v -Tolietu 11!.. so Slmcie.i sprejeli na.*sIe*3.iijo resolucijo. katero sil poslali pred-iedniku Wilsonu: RKSOLITI.JA: K- i* se. je sklenilo premirje m-nl Ameriška misija v Spa. I London, Anglija, 1-V novembra Ozirajo se nanjo kot na svojo rešiteljico. Hvaležnost in domača Združenimi državami, njih zaw'.- - * — '—--- *----»---niki ter vlado AvsAro-Ogrske iu * ker je pričakovati potrebnih korakov za stalni sklep miru v ne- Nova moč, novo zdravje, nova čista kri za tri cente. pamet jih silita, da se uklonijo besedi Amerike. Predno pa more Amerika govoriti, mora VEDETI. Predložiti se ji mora vse strani vseh posameznih slučajev. Sedaj, ko so Hohenzollernci in Habsburžani izginili, se mora ameriški narod zavedati dejstva in se ga bo tudi zavedal, da je njegova lastna varnost odvisna od miru in PRAVICE v Srednji Evropi. Spoznal bo, da je treba brez odloga skrbeti za majhne nevarnosti — in nato bodo velike nevarnosti skrbele same zase. Ali ste bol ni V Ako imate kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo In ne osirftj« •e na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vnfl vam bo vade zdravje. Oddaljenost «11 pa pomanjkanje denarja naj ras ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate la revne. J m h-m v Pittsbu-ehu najboljši £i>e<-ljallat za inoskr? In sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, katerimi morem videti skozi vas. kakor skosl steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri s« nahajajo vse vrste domačih ln imortlranth zdrarlL Ne budite tmječi in pridit? k meni kot k prijatelja. Govorim v vasem Jezikn. Rn uMsk vas bo preprl-'al, kaj morem za vas storttL Imam Erlichov sloviti onfi za krvne bolem! i« ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče BlnCaJeT oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzm*. Eelodčn« ls Jetrne bolezni, sritenja, mozole ln vse kronične boieani. Smerne cene. Prof. Dr. H. G. BAER, til SMITHFIELD 8T, PITTSBUKCill, PA. aasprotl pošte. VAŽNO.—Odre« to In prlnesl s seboj. Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo Izjavo aH razne drnge dokumente, ki spadajo v notarski p«isel. Kdo Vam bode tolmačil ea scKlniji, pri mirovnem scnlniku ali drugod? Ako hočete pravilno izpovedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega ln angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOTAR IN TOLMAČ •oba 103 Bakewell Bid-., Cor. Diamond and Grant SU^ * iMiriH-il ii«-mskeiun 1 j ics m lelatii Krat-ski jc »»riimve . , - , , J |iii iu»dneiau poveljstvu. Ito jirhslii ., v Spa niiier. misija pn.1 vinlstvom generalnega majorja Rhmlesa. Ta >»a ni bilo na Kranjskem. IznN-ai je fvtz.lrave turnski:«! plemenita in;sija o1,staja|a iy it.stj(l i/ /ilene Konwke ter ptadlu-< ikor in vojakov > novice l ranjske, Hasti .» raz- Iirezži«-na brrojavka se Hasi u rah irrajsl.e g-ra-.-mc in njenih J -v. Sli>;:i je. kako nje- -i. Ako Imate slabe iivce. Imate bolečine v ieiitdcn iu v ledicali. ako ste slabi, izčrpani, ne tuorete sj>at i, ako vam va. a kit jc vaša kri jutk varj*-ua. nečista, nikar nc Irusile di-urja za z«lra\ila. pni,.vale,-v. Si»sai je. KaKo nje- nko mre/0, v katero naj bi ujela I Ameriška misija. o},siojeTa i" jultev., j, pastorka, kako s,- >rsti|| C.astnikov in vojakov v liji u mu ll- rmaii košati jk. blejski dt.vetih avtomobilih m„l vmhtvom okolici kuk«. vi^li njegov o.-e .a ^llPra|a Kho.le^a 16. t. ni odfM, nos l.riksenski kapit.-l iu mno- tova|a v Spa po potu La Capelle go drifjega. Premišljal je v p<»- fvaumonta, Phflippeville. Liege in stelji dol.-o easa novice, Ui jih je Spa. Prosim, da naročite da bT, do-yvedel pr jMiji večer. k.»val na"r- voljena misiji pot". te za botfočiioal ter wi izkieUil pri- J —- dohiti novih zaveznikov, vimfj Zakaj hočemo Slovenci demo Turu se mu je kazal, kakor vselej kracijo? Ker smo bili od nekdaj twtiwdaj zM-teiea zavemtk«, pa demokratični, ker ne poznamo med vendar je slutil, dn brez seMčn,- seboj plemstva. — To je dokazano sti ni njegovo prijateljstvo In d.. V članku "Poglavje o stari sloven hoče srof ravno s Krišrt>tWo po- «|d demokraciji", priobčenem v močjo utliišiti hJU vsaj ^ blažiti slovenako«neriSkem Koledarju za nutadgvoljnos^ km^tov^ Vse to je ]gt0 191^. Trst, Jufroslavija. 17. novembra Ameriški IM -či kri/, pol nadzor f»tvoni majorja Samuela L. Kullei pripmvlja p«.nioč za tisnče itali Italijanski glavni stan v severni j;:n>kih ujetnikov, ki s«i končen Italiji, 17. novembra. — Vsa ar- trirani v Trstu in Istri. inadiia poveljstva se pomikajo lia-! Rdeči križ je bil priča liav luse- zat»iri, nimate dobrega teka, ako tr-t»rej. da so v v eni nem stiku z umi i »jm sprejema ml strani naroda po, pile zaradi neprebave, ako imate bole-kajočo se vojsko. Amerikanci, ki \ >«-|i kmjib ob Jadranskem morju. v krittl* mkt> vas I"««*to b,»li gla {Miini ka jo proti Tolminu, tla za U«»v 1*. McCoimell. ki se nahaja sedeo taiuošnjo mejo, .se pomikajo pri Rdečem križu ji- bil prvi Anic tu ko naglo, da jih ne motv doha- r »kanec, ki je prišel v Trst. CKlpra vil ?»<' je z vozom živeža in jm»1 j ■»ko kuhinjo ter je šel dalje z itali jansko armado. Pri Tržiču je za-al italijanski častnik da se mola vstaviti. "Totia* Oillfteili srno se", prijm veduje MH'onih)!, "da nadaljujemo svojo pot v Trst. Avstrijci so i pas j H) v sod sprejeli s sovražnimi pogledi bi so poskušali nas ovira- katerI ne P^nate. temre? poSlJHe nam - , i u i- 4 znamko za 3 cente v pismu, naslov in i • i • . ... ti, ko so zagledali zastavo na na . . . _ niso bili prišteli. I letniki ne sma- - I- I . • .... mi vam bomo z obrano pošto povsea ... - .____-, sem vozu. Kakorhitro pa je itali-«—^ , .-«., ^ trajo Amerikancev za svoje so - , . . , ^ ' ., «a»t«nj m ini vmc MiuaKti «d vražnike jansko prebivalstvo zapazilo ame- vaše rtrau poslali naše popolno ia « t " . riško zastavo, je snelo svoje klo- stih, zdravilnik trav sestavljeno pri- " Wilson je naš Bog", je rekel jiukt. ma},al0 žnjimi po zraku in rodno adrarila nek major. "Skončal je vojno ii. nas objemalo, kličoč- "Viva Ame nam tinJ: pomaga k svobodi." Hca! Viva Wilson!" Pozneje ni-' (esko-slovaški vojaki, katerih smo imeli na jiotu nikake ovire je 40 tisoč, se pripravljajo, da od-j več. V Trstu nas je prebivalstvo potujejo skozi Avstrijo na Cemko. J navdušeno sprejelo". - jnli žive/, iu o;.retna. Tekom ofenzive bil lrfiit sa nio en Amerikanee. šest jih je bilo lahko ranjenih in vsi so ponosni ' na svoje rane. Ceste so še vedno v slabem Mali ju; |H»rušeiiih je več most ov in napredovanje ovira spbtŠj.o razdejanje. Za italijansko fronto je š<- vedno na tisoče*ujetnikov, ki še Zdravim samo moške. I>r. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, S[»ecjalist v pitta-burgbu in Ima kletno izkušnjo v cilravljenjn moških !ti>Ii>znL Žastrupljenje krvi »Iravl ■ tfovitim UtG, ki pa je Iznašel profesor dr. Kbrli.-h. Ako Imate Izpašfaje in mo/ole [to telesu, v prtu. ako vam Izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite ln. £*istil vam bom kri. Nikakor oe čnW:ijt*». kajti ta bolezen se prenese naprej. Vso izločevanje ls kanala za Izpuščanje vode zke moči. ne čakajte, temveč pridite ln vrnil vam bom m«>sko m««č. Kilo ozdravim r 30 urah brea filH-rarije. Bobv-Ine t mehnrjn. od česar prihajajo bolečine ▼ hrbta In križu, ftalenje pri mokrenju Slovenski zdravnik. lito m ravna juvrro In ostale liotečlne te vrste z/lravlm z največjo gotovostjo. Bevmatizem. trzanje, bolečine, otekline, lišaj. škroflje tn dr me Lažne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim t kratkem Času, da ni treba ležati. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. zjutraj do 5. po-pn!c*e. V torek, četrtek ln soboto od 8. zjutraj do 8- zvečer. V n.-de-"'o 2. popoldne. Po poŠti ne delnjem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln številke Dr KOLER, 638 PENN AVE PITTSBURGH, PA. GLAS NARODA. 18. NOV. 1918. Zidlii redbite Msitlerttiier SpisaJ Jean — Za "Glas Naroda" priredil J. T. 13 (Nadaljevanje.) Deseto poglavje. Procesija je bila končana. Nina je pa se vedno klečala pod kri /• m. Oblečena je bila v obleko i/ svilenega muselina. ki -e je ^1-oraj nekoliko pretesno oprijemala njenega života. Ker m? jr te obleke ne-koilko -ramovala, je ogrnila tenak plašček. katerega je hoteli pri prvi priliki nekoliko odpeti, da bi bolj ugajala .»trieu svojega iju-bimea. Ko >o odšli izpred križa zadnji ljudje. se je ozrla in opazila \ precejšnji daljavi dva moža. — Prvega je j*uznaia: — JBil je gospod Mihael V a. in, - — Počasi '.ta -»e bližati — \IoiilLt-rthier — j.- r«-k«~l Valin — dovolite mi. da v;.in pred>la\iw sti.j*«a >tri<-a. — To je Ariuand Saverne ki vas želi "poznati. Nina je nekoliko dvignila -voj j»ogled. pa ga j»* lakoj Z"j>H p<» v«-sila. — M jj b< jr, ka>c-> vt-lik jr- t»i! ta gonjMal. — v>u jo je videl »m. y$r«»raj doli kol da bi uledal s. cerkvenega stolpa. — CI<»spod Saverne — je zajeeala v zadregi in se skušala pri kloniti. Tudi siru- se je priklonil in izpregovoril z globokim basom: — (Jospodieiia, povedali so mi «la ste vi tako krasno okinčali ta križ. Ne zamerite ml, če vam povem, da je res l«*po. To je imenitno to je naravnosl krasno. Cvetje, ki leži na zemlji bo še cel leden dišalo in razveseljevalo vse, ki bodo hodili mimo. In ta duh bo ozdravil vsakega bolnika. Župnik Kneipp bi moral priti k vam v šolo. Še celo mene je skoraj ta duh vpijanil. Po teh besedah se je Nina že vsaj toliko zavedla, da je znala trezno misliti. Ta stric pa ros ni taka pošast, kakršno si jo predstavljala. O tem je. premišljeval, in mu skrivaj pošiljala svoje poglede. — Vaše priznaije me je globoko ganilo, gospod Saverne — je zamrmrala. Hvala vam, ker ste tako dobri, da ste prišli k našemu križu. — Gospodična, uverjen sem, da bom večkrat hodil tod mimo. Haj smo vendar sosedi. Vaš gospod oče mi bo gotovo dovolil, da vas bom obiskal. Po teh besedah se je Nini rajasnil obraz. — Stric je bil lep in je imel resne namene. — Sedaj je pa ugoden trenutek, da odložim svo plašč — je pomislila sama pri sebi. Sklonila je glavo in ni vedela, kako bi začela. Niti Valin nit: Saverne nista omenila, da je precej vroče. — Zakaj ji ne more prit! Mihael na pomoč, da bi pokazala stricu svojo deviško postavo, katere se je tessno opriemala obleka iz svilenega muselina. Slednjič je pa zapihal močan veter in ji nekoliko dvignil plašč. Oči ljubeznjivega strica so zažarele. — Nekako soparno — je rekel zatem. — Saj je res — je pritrdila deklica in odpela zaponko. — Črni stricove oči so se začele vrteti kot oči jastreba, ki opazi svoj plen Gospodična Montberthier e zardela. — O te oči! — Toda veter je precej mrzel — je zamrmrala ter zopet zapeU plašč. Tedaj je pa postala jezna. — Zakaj je vendar oblekla to obleko i Mihael je bil vsega kriv. — Toda kaj! — Samo da bi ugajala gospodu Saverne. K malo se je pa pomirila, kajti črne oči so ja prijazno gledale in stricov glas je postal zelo priliznjen. O čem jc govoril stric? Deklica ni vedela, ker je bila preveč razburjena. Pa tudi stric najbrže ni vedel, o čem govori. Govoril je ta ko, v srcu je pa mislil vse drugače. Kadarkoli je pogledal Mihaela, se mu je zdelo, da mu hoče re či; — Fant, ti m pa res srečen. I)a, da, ugajala mu je in sicer zelo ugajala. I)a je dekle nekoliko šepalo, je sicer opazil, toda vse to je bilo tako malenkostno, da je najbrže dvigalo njeno lepoto kot da bi jo zmanjševalo. — Srečen fant, srečen fant! — je ponovil sam pri sebi ter si po-giadil brke. Mihael je natančno opazil, kakšen upliv je napravila Nina na strica. Skrivaj jo je pogledal kot da bi hotel reči: — Vse v redu, vse v redu. — Izvrstno! — Posrečilo se je' — bi najrajše vzkliknila drevju in vsej krasni naravi, ki jo je obdajala. — Gospodična — je nadaljeval stari stric in se visoko vzravnal — tega jutra ne bom nikdar pozabil. — Ali imate morda določen kak poseben dan za sprejemanje gostov? — Ne. gospod Saverne, toda moj oče se jutri vrne in tedaj lah ko pridete, kadar hočete. — V tem slučaju, gospodična, vas prosim, da mi dovolite priti v sredo ob petih popoldne. Po teh besedah je ponudila Savernu roko. Natančno je čutila. 1 ako si je kazalec njegove roke poiskal pot skozi rokavieno odprtino na dlani in se dotaknil njene loke. To je bilo sicer precej predrzno, toda bogatemu stricu se že mora kaj takega dovoliti. Gospoda sta zatem odšla in se neprestano ozirala za njo. _Nina bi najraje veselja zaplesala. — Sprejeeta! Sprejeta! Po poti od grada je prihajal človek. — BiL je Žagar Caduret, ki je hotel kupiti od njenega očeta grad in vse posestvo. — Kaj je hotel v gradu? — se je vprašala začudeno. Ko je Caduret opazil mlado deklico, se je priliznjeno nasmehnil in že oddaleč snel klobuk. — Dober dain, gospodična Montberthierl ^ — Dober dan, gospod Caduret! " k L — Zelo me veseli, da sva se sestala. I t — Tudi mene, gospod Caduret. — Jaz sem bil v gradu, pa ni bilo nikogar tam. — Vrtnar mi je povedal, da jc gospod grof v Roueu. — Da, že par dni je tam. — To je zeio neredno, gospodična. _ Hotel sem ga vprašati za pojasnilo. — Morda bi mi ga vi hoteli dati? — Seveda, če bom mogla, gospod Caduret. — Vam je gotovo znano — je rekel s pridušenim glasom _da nameravam kupiti grad in posestvo od gospoda očeta. — Da, slišala sem o tem — je odvrnila deklica in zardela. — Ko sem slišal, da nameravate odptovati v Afriko, sem bil pri vašem očetu. _ Ce bi ne bilo kaj takega, bi si ne pijedrznil kaj takega. — Vi ste pa res zelo obzirni, gospod Caduret. — Tedaj pa poslušajte, kako je z menoj. — Gospod grof mi ni dal na mojo ponudbo nobenega točnega odgovora, in vsled tega bom prisiljen kupiti neko drugo posestvo, ki b te dni prodano na dražbi. Niti sedaj ne v««m. kaj bi stril. — Morda je vam znano, gospodična, kakšnega mnenja je vaš gospod oče ? — Le kupite on drugo posetsvo, gospod Caduret — je odvrnila kljubovalno. 7 A In tudi gozda ne mislite prodati? ' ~ ^e. tudi gozd bomo držali. — Prej sem mislila odpotovati v AJžirzedaj se mi e pa zdravstveno stanje 'obrnilo precej na boljše in ne kasljam več. ~ boljie, gospodična. — pozdravljena! — Prosim izročite moj pozdrav gospodu očetu, ko se bo vrnil, i Z Bogom, gospod Caduret ^ J Torej nameravate ostati v gradu? Da, gospod Caduret. vas. t t NAZNANILO Df ZAHVALA. Tem potoui naznanjam vsem n»-jakom in rojakinjam š:roiu Amerike. da ml je no vzela mojo mi iju.k> soprogo - la ilam je neiuiia smrt parala m zapušča mene žalujočega m.»-«liubega za. tri otroke, od kat rih starejši J FRANKA KLANČAR s:n ima 9 let drugi štiri in mlajši' '1 u.est rev. nadalje inate»- iu sekire: Fmnči-ško Terezijo iu Aioj- NAZNANILO IN ZAHVALA NrAZKA*IL0 » ZAHVALA. | NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem javljam vsem so-' Žalostnim in potrtim srcem na- rodnikom. prijateljem in znancem h",jaui »*"»«» znanjamo vsem znancem, prijate- * t ,.* - _ » •m h smrt ii vel- , i -t - • žalostno \e»t. da nam je nemila xii..a srnri «1 »tri jljem m sorodnik.-m žalostno vest. - „ - , i mi liubo aonrotroI , - ' , . >mrT trgala iz nase srede sopro- miijuoo soprogo llam Je nein.ia smrt parala „„ v starati 47 let in sina jožefa klančar v *tar«>sti 13 let. R ** " je bil bolehen že videna je bi!a s . zakramenti m ,iu| - — v -umirajoče. jc^spodu z le«,. potom se prav lepo zahva- Tembra -jujem v«tm, kateri so j., k zad-!tl,.j :ij-ma p • itku s^nemili na kai.>-;K an-.,r ^ j, ■ •"ku |n.kopališče v Kivdericks to*n, Pa. [bra fanjka je !->•.- a >. jii i.;-t j tf lv>; umrla je novembra za' pljučnico. Ihnli ti lai.ka a:.i ri^ miru počivaj in »ri-iia ti sveti! Tvoj nepozabni soprog Frank Koss. Rices Landing, Pa., lu. novembra 1«J18. (1S-19—31) anjki - -j.r s let: zadnje in Tam v pal v nedeljo 10. no-uri zjutraj, ji.i»li «-iaii več iništev. S ,K ančar je i».i i»«>ian .fH»:eiB z:i ve i: » 1:1 Želim iavedeti za sestrično JULIJO BAČUN, ki zadnji čas bivala v Milwaukee, "Wis., in za svaka ŠTEFANA P.AČUN, ki je bival nekje v Wyomingu. Doma sta oba Lz Ljubnega pri Celju. Kdor rojakov ve za naslov kojega navedenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali maj se pa sama oglasita, imam jima sporočiti žalostno novico. — Mrs. Mary Maček, Uox 181, Maseoutah, 111. (18-20—11) ga. oziroma očeta loja Bovrrz. I>ne o. novembra ga je doletela nezgoda v prem<»gorovu. kjer je čistil tra'"-ni»-e ua r.ekem nevarnem prostoru, kjer vi»zij«» t-lektrični vozovL Zadel i:a je električni voz in jra TaK»t težko p»»>k«»dovaI. da čez tri dni. novembra, izdih-** nil svojo blago dušo. T € ' } Pokojni je bil -Tar 40 I^t. rojen dnu v podoba pri var-m Trjru na N"traiij».\t"ji. Tukaj 2apuš«-a ža- lujoč«* -j»progo .ji šiiri ne»:.*ra.>ti»- .t^ke, v M itiiemti pa iri brar»- ' Pokojni j»- bil rbii podpornega I .-S.0 Turk- in ~ L:< društva Friderik liaru-u KSlOf «inij...;Rs!!IJ|EI zapus... š žel; , Marijo , ( hlAui U Mmn ?akaj ^ y Kian. ar t. r sme Franka. Rudolfa W| zvesli ^ ,,v Ktlhraž»-va!!u- iii Jak«.ba Klan-ar. „a IH»v>kega društva V. - ii pla- ^Najsrčnejša hvala vsem tistim, katero mu je p«dožilo pis- ki no mi h H njih smrti in po- krasil vence na kr-t.,. grehu v tolažbo. Najsrčnejša hvala vsem njego- Zalujoči ostali: 1 vini prijateljem za prekrasne ven- Manja Klančar, soproga. ce ter njih 1nu, in tolažbo v*kn-Frank, Rudolf m Jakob Klančar, tičnem položaju; enaka hvala tudi smu zgoraj omenjenemu društvu ter Conemaugh, Pa., 14. nov. 191S je 11. uri zv-i r» -I m:-.lie* . i/.*nibi"i m.-/.a. 1 k«»iii£a jati luč naj BOLNIŠKE STREŽNICE. Ameriški Rdeči Križ potrebuje 2-j češko-slovaških in slovanskih bolniških strežnic za takojšnjo službo onstran morja. Prosilke, -'i let. iniam svojo hišo. nekaj prihranjenega denarja in dobro lelo. Katera ima resno voljo se •»oročita, naj mi blagovoli pisati, iko mogoče, tudi sliko priložiti. W. denar sc nc oziram. Za taj-lost jaaničim. — John S., lk>x 14:J. štaunton, 111. SLOV. DELAVSKA 0«UMTl|*aa dnm 1&. PODPORNA ZVEZA 21 april« 11 v driavl P«m' Johnstown, t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan ecm žalostno vest, da je dne5.no cembra ob '). uri zvečer, jueviden s sv. za!:ramenti, umrl moi ljubi sonrog JOHN MAČEK. Star je bil 45 let. V Ameiiko je prišel prtni 12. leti v Johnstov. n, Pa.: pozneje sva bivala tri leta v Stauntonu, 111., in sedaj v Maseoutah, 111. Doma je bil iz Gorje ; pri Bledu. Ranjki je umrl za influeaieo in vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili k zadnjemu počit-, Iku dne 11. novembro na Cambria pokopališče. Tebi, nepozabljeni sojirog in ,oče, bodi lahka .ameriška žemljica ! Žalujoči ostali: Rosie Bovitz, soproga. Lojze in John Bovitz, sinčka. Marie in Rosie Bovitz, hčerki. Newtown. Pa., 13. nov. 1918. (18&20—11) GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR. M»S Norwood RJ. Clerelaivi, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZOSKO. R. F. D. 2. Boi 112. West X«rtoa, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. tSM Main St, Joh&stoirii. Pa I. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVOlC. Main St^ J. lin>town. Pm. Porn, tajnik: AM'RU V ID RICH. Main Street. Cocetnaock. Pa. Blagajnik: JO.SIP ŽF.I.K. 850C St. Clair Ave^ Cleveland, obi*x blagajnik: ANTON HOCETAB, R. F. V. U. B* x JT, Bridgeport, Obiu. NADZORNI ODBOR: Prwhwdnik na-lz.4- J«»sip PKTERNEL. B-.t «». wnkri Pa. 1. uLAJ PuVSC. 1 limb St^ >umr*-/ HI". \ S 1'itta-l-uncti. l*a. - aadMbik: IVAN liEoSEIJ. SSS F. lnTth SL. CWeland. »»bio. POROTNI ODBOR: Pr^i^Snik t-lN ra: MAKTiN mBKBŽAN, I^.x 72. Ka*t Mineral. Ran«. I. 1-T.4nik: FRANi* TEROPTl«\ R. 1. Ark. J. puruuik: J«»SIP UtiLOB, Ril« IRb St, SpringTieid, III. VEHOIM ZDRAVNIK: I»r. J t »S IP V. r.RAIIKK. {y4-"5 K. »»hi.. St.. Iltt^l. tirjh. Pa. * Glavni urad: 631 Main St.. Johnstown. Pa. IRADNO GASILO: "CIAS NARODA", 82 Cortlandt Strtit, New York City. i Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljudno proSenl, iM^llJatl ^se dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se i«o£lje edino potoui I\«stnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne i»otoin privatnih Čekov. Nakaznice naj ne naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & guarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da v prihodnje popravi. Rada bi izvedela za naslov MARIJE M KRTKI j, doma i/, vasi Dvor je, pošta Cerklje na Gorenjskem. Moje prejšnje ime jc Marija Kos. doma i/, št. .Jan/a na Dolenjskem. Prosim jo, li t. Plača po dogovoru. Natančneje se dogovori- t NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in zuan- pljuenico po "ihlne^ii^mur-id">>o- ?.em' da mi Smrt •>ro,-'ul> lezni. Pokopan jc bil dne 8. no- ljeno žeTlko mo pismeno ali ustmeno. Katero nje naslov, da mi ga naznani vwsnlL naJ se na lia-Hlov: vem bra olt 2.MU popoldne na katoliškem pokopališču v Maseoutah. Spadal ie k dvema (lritt'ma. in sicer k slovaškemu društvu František Sasinek \SS in k JULIJO TURK v starosti J s let. Ranjka je poti-1 legla španski influenci. Bolna jej bia 2 tedna; prvi teden je bila j malo bolehna, drugi teden je legla v posteljo ter za vedno zaspala v siiboto 9. novembra ob ,9. uri zvečer. Ranjka je bila članica društva j sv. Alojzija JSKJ. Bila je priljub-j ljena med našim, kakor tudi dru-j gim narodom. Zapušča mene žalu- za kar bom hvaležna. — Mrs. Marv Butara, Tv. F. D. 2. Johnstown, Pa. (15-18—11» Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S., Neffs, Ohio. — Zdaj Še ni nogoče pisati v staro domovino. Kadar bo poštna zveza s starim v raje m zopet odprta, bomo na-'.nanili v našem listiu. Dokler ne bomo sporočili, je vsak poskus last on j. Parn i k i, ki bodo hodili po vojake v Francijo, najbrže nc bodo jemali potnikov, pa - pa bo-lo A*ozili razne potrebščine za evropske narode. Redna vožnja ^a potnike v Evropo se bo pričela morebiti šele sredi prihodnjega leta. Kadar sc prične, bomo tiuli naznanili v našem listu. Avstrijsko brodovje. Pariz, Francija, 15. novembra Jugoslovanska posadka na avstrijskih bojnih ladjah je predlagala izročiti brodovje Združenim državam. Ker je pa .bilo to neizvr-šljivo, so pozneje sklenili, da se izroče ladje v soglasju s pogoji premirja zavezniškim in ameriškim oblastim. Vsi Avstrijci so zapustili lailje na predvečer podpisanega premir ja; na ladjah so ostali samo Jugo. slovani. Jugoslovani, na katere je zelo vplivalo delovanje Amerike v njih prilog, so stavili predlog, da prevzamejo Združene države bro do v je do časa, ko bo določena njihova usoda. Upajo, da boido ladje po sklenjenem # miru njim zopet izročene in bodo tvorile jedro jugoslovanske mornarice. zahvaljujem članom društva Š^PŽ. in vsem ti-, slini, ki mi mul boleznijo ob-isvali ter spremili k večnemu 'priporočam ga vsem rojakom J^ega soproga m 8 mesecev sta-j v blag spomin rega smeka Jf>zefa- Zapustila je Tebi pa, blagi, nepozabni so- ltuh °:'e,a F™,lka KlaU"ar; ki prog. naj bo lahka svobotJiia ame- Je 6 "rr "l™1 smrtl tudl umrl?! r luati Mary Klančar živi; od bratov Frank Klančar živi, Joseph Klančar je pa dva dni po njeni j>nirti tudi umrl, Jacob in Rudolph Klančar živita. 1 Isk reno se zali vol ju jem vsem tistim, ki so mi bili in mi bodo v mojih žalujočih dneh v tolažbo in pomoč. riv!:a zemlja, počivuij v miru! Žalujoča soproga: Mary Maček. Mascoutah, 111., ]Jox 181. Zelo rada bi izvedela za naslov svojega bratranca JOSIPA l'.K-XETT, doma iz Rateč na Gorenjskem. Pred par leti jc bil tukaj v Collimvoodu. K~r sc mu pa tukaj ni dopadlo, povrnil se je nazaj v Butte, Mom. Ker se pa dosti v teh časih pripeti bolezni, bi pa tudi rada vedela, kako se mu še kaj godi; M<*er bi mu pa tudi rada sporočila več važnih stvari. Zatorej pra\ vljudno prosim cenjene čitate-lje Glasa Naroda, in znanec, ako bi kdo vedel za njegovo sedanje bivališče, da bi mi ga, blagovolil naznaniti. — Mrs. Mary Šepic, 1000!) Waterloo Rd., Colli n wood Cleveland, O. (16-19—11) -Joseph P.o»olin, 2812 Spring (Jar-den Av"., X. S., Pittsburgh, Pa. (16-19-11) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest. da nam je umrla preljuba žena oz. mati ROZALUA CULKAR, rojena (Jros pri Sv. Jurju, občina Veliki Gaber, fara Št. Vid na Dolenjskem. Preminula je v 36. letu svoje starosti dne 2-'J. oktobra hi pokopali smo jo 25. oktobra. Bolehala je za pljučnico samo en teden. Ranjka jc pripadali k društvu Tabor št. 1.J9 SNPJ. V starem kraju zapušča stariše, enega brata iu eno sestro, tukaj pa poleg nas spodaj podpis