1988, let. XXV, UDK 3, YU ISSN 0040-3598 7-8 IZ VSEBINE Javna tribuna: Socializem in duhovno stanje časa Veljko Rus: Socialna politika in enakost Mihailo Markovič: Današnje težnje konservativne ideologije in kritično družboslovje O izsledkih SJM '88 pišejo: Z. Mlinar, P. Klinar, B. Markič in Z. Roter O razvoju in stanju družbenih znanosti na Slovenskem razmišljajo: F. Černe, A. Perenič, A. Igličar, B. Kavčič, M. Jogan, V. Benko, A. Grizold Herman Strasser: Razredne strukture in razredne teorije v zahodnih družbah(Naš prevod) Ernest Petrič: Trajni detant ali le predah? Gramsci in sodobnost: Prispevki s posveta - M. Podunavac, ^"B^ero, I. Lukšič ' VlgdHT^ Goati: Politično predstavništvo in volitve pri nas TEORIJA 1988 PRAKSA 7-8 6 revija za družbena vprašanja, let. XXV, št. 7-8. str. 937-1160. julij-atgusl 1988. LIDK 3. VI ISSN 0040-3598 USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvu Univerze Edvarda Kardelja \ Ljubljani: revija izh Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: 2 Igor Bavčar. Božidar Debenjak. Mladen Dolar. Alfred Goiavšck. Sonja l.okar. Boris Maj«. Franc 1'erne, Marija Švajncer. Maks Tajnikar. Mara Žlebnik (delegati univerz in širše družbene skupnosti): Anton Beble. 26 Stane Južnič. Bogdan Kavčič. Andrej Kirn. Peter Klimir. Stane Kraitjc. Boštjan Markič. Ernest Petrič. Nik Ule. France Vrcg. Marko Vrhunec PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Boris Majcr UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič. Miroslav Glas. Ivan Hvala. Albin Igličar. Muca Jpgan. Stane Južnič. Andrej kirn. Peter klinar. Bi Kovač. Lev Kreft. Boštjan Markič. Zdravko Mlinar. Slavko Sphchal GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Boštjan Markič NAMESTNIK GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA: Ivan Hvala OBLIKOVALEC: Drago Hrvacki LEKTORJI: Alenka Božič. Majda Tome. Sonja Cestnik-Zadnek SEKRETAR REDAKCIJE: Irma Vidmar-Vozelj UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 61000 Ljubljana. Kardeljeva ploščad 5. tel. 341-58.9 in 341-461 int. 32 NAROČNINA: Letna naročnina za študente in dijake 20.000 din. za druge individualne naročnike 25.000 din. za delovne organizacije in ustanove 70.000 din. za tujino 100.000 din Cena tega zvezka \ prosti prodaji je 6.000 din ŽIRO RAČUN: 50102-603-48090 - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Ljubljana, /a revijo Teorija in praksa: devizni račun: Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana (ključ) 3189/5 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankos je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose. komentarje do 10 strani, za recenzije, prikaze do 5 strani. Neilaročenih rokopisov ne vračamo JAVNA TRIBUNA Socializem in duhovno stanje časa 939 ČLANKI, RAZPRAVE VELJKO RUS: Socialna politika in enakost 947 ' 1ILENA BEVC: Izobraževanje 'oveniji in Jugoslaviji 962 A.ILO MARKOVIČ: Današnje težnje rvativne ideologije in kritično >slovje 973 5NSKO JAVNO MNENJE '88 VKO MLINAR: Razvojne težnje: L- '.em in povezovanje z razvitim d i 980 ^R KLINAR: Osveščenost .nskega naroda in njegove težnje po ■rtosti v svet 987 »ŠTJAN MARKIČ: Ustavne .'emembe in volilni proces v očeh ivnega mnenja 992 ZDENKO ROTER: Slovensko prebivalstvo o vprašanjih splošne ljudske obrambe in JLA 998 IZ ZGODOVINE OKTOBRA MARIJAN BRITOVŠEK: Buharin in njegov čas (3) 1003 NIKOLAJ 1VANOVIČ-BUHARIN: Pot k socializmu in delavsko-kmečka zveza (1925) 1012 RAZMISLEK O DRUŽBENIH ZNANOSTIH Uvodni zapis 1026 FRANCE ČERNE: Kvaliteta naše družbene znanosti blizu ničelne bonitete? 1026 ANTON PERENIČ: Pravna znanost in kriza pravnega sistema 1031 ALBIN IGLIČAR: Sociologija prava v Sloveniji 1033 BOGDAN KAVČIČ: Uporabnost in razvoj 1036 MACA JOGAN: Sociologija, izobraževanje in sociologi/nje 1040 VLADO BENKO: Akumulacija in specializacija raziskovanj 1048 ANTON GRIZOLD: Obramboslovju - novi družbeni znanosti na pot 1051 NAŠ PREVOD HEB^IAN STRASSER: Razredne strukture ifviazredne teorije: nove razvojne težnje v zahodnih družbah 1057 POGLEDI, KOMENTARJI ERNEST PETRIČ: Trajni detant ali le predah? 1070 VPRAŠANJA POLITIČNEGA SISTEMA SAV1N JOGAN: Kardeljeva zamisel demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov in naš čas 1078 GRAMSCI IN SODOBNOST MILAN PODUNAVAC: Gramscijeva teorija legitimnosti 1084 MICHELANGELO BOVERO: Teorija in kritika moderne družbe pri Gramsciju 1095 IGOR LUKŠIČ: Gramscijeva kritika Croceja 1103 IZ SOCIOLOŠKIH RAZISKAV BARBARA VERLIČ-DEKLEVA: Učinki socialne politike na socialno strukturo 1109 IZ POLITOLOŠKI RAZISKAV VLADIMIR GOATI: Politično predstavništvo in volitve pri nas 1123 TRG V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU PAVEL GANTAR: Planiranje in skušnjave oblasti 1134 ODMEVI ALEKSANDER KLINAR: Družboslovje na srednjih šolah 1143 STROKOVNA IN ZNANSTVENA SREČANJA PETER KLINAR: Od tradicionalne k moderni (ne)razredni in stratifikacijski družbi 1146 PRIKAZI, RECENZIJE DORDE ŠUVAKOVIČ: Teorija normalne cene (Barbara Fakin) 1151 IZ DOMAČIH REVIJ 1155 AVTORSKI SINOPSISI 1159 TEORUA IN PRAKSA revija /a družbena vprašanja, let. XXV. št. 7-8, sir. 937-1160. Ljubljana, julij-avgust 1988 COflEPlUAHHE CONTENTS 939 TPHBYHA CouHajiH3M h nyxoBHoe cocToaHHe BpeMeHH CTATbH. OBCY>KflEHHfl BEJIBKO PYC: CouHajibHaH nojiHTHKa h paBHonpaBHe 947 MHJIEHA BEBLJ: O6pa30BaHHe b Cjiobchhh h lOrocJia-bhh 962 MHXAHJIC) MAPKOBHH: HbiHeuiHbie CTpeMJreHH« koh-cepBaTHBHOH HfleojiorHH h 06mecTBeHH0HayHHa« KpHTHKa 973 CJIOBEHCKOE OEIIIECTBEHOE MHEHHE '88 3APABKO MJIHHAP: 3BOJHOUHOHHbie CTpeMJienHH nJIK5paJIH3M h CBH3b c p33BHTHM MHpOM 980 flETEP KJIHHAP: Co3HaTe;tbHocTb cjioseHCKoro «a-pofla h ero crpeMJieHHH k OTKpbiBaHHK) b MHp 987 BOIUTHH MAPKHH: K0HCTHTyuH0HHbie nepeMeHbi h Bbi6opbi b rjia3ax o6mectbehhoro mhchhh 992 3JJEHKO POTEP: OioBeHCKoe HacejieHHe o Bonpocax BceoSmeH oGopoHbi h lOrocnoBHHCKOH ApMHH 998 H3 HCTOPHH OKTflBbPbfl MAPHflH BPHTOBIIIEK: Bv.xaphh h ero BpeMH (3)1003 HHKOJIAH HBAHOBHH BYXAPHH: nyTb b COUH-anH3M h cBH3b po6ohhx H KpeCTHHb (1925) 1012 PA3HYMBE OB OBlIIECTBEHHbIX HAYKAX nepeflOBaa 3anHCb 1026 PAHUE HEPHE: KatecTBO HaiuHx o6mecTBeHHbix nayK npH6jiHiKaeTca HyjibeBOM 6oHHTeTe 1026 AHTOH flEPEHHH: JOpMflMHecKaa Hayxa h Kpn3hc lOpHflHMeCKOH CHCTeMbI 1031 AJ1BHH HHIHHAP: CouHOJiorHH npaBa b OlOBeHHH 1033 BOrflAH KABHHH: nphmehhmoctb h pa3BHTHe 1036 MAIJA HOrAH: CoijHOJiorHH 0čpa30BaHHa H couHOJiorH 1040 BJIAHO BEHKO: Ak^mvjihuhh h cneuhajih3auhh hc-cjieAOBaHHH 1048 AHTOH TPH30J1JI: 060p0H0BeaeHHe - HOBaa o6me-CTBeHHaa Hayica 1051 HA1II nEPEBOfl TEPMAH CTPACCEP: KnaccoBbie CTpyKxypbi h KJiac-COBbie TeopHH! HOBbie 3BOJ1 lOUHOHHbie cTpe M ji e HHH B 06-mecTBax 3anafla 1057 B3rJI5IJXBI. KOMMEHTAPHH '3PHECT nETPHH: nocroHHHbiH neTaHT hjih TOJibKo nepepbiB? 1070 BOnPOCBI nOJIHTHMECKOH CHCTEMbI CABHH HOrAH: 3aMbice;i E. Kapaejia o aeMOKpaTH-necKOM njifopajiH3Me caMoynpaBJieHiiecKHX HHTepecoB h HbiHeiiJHoe BpeMH 1078 rPAMUIH H COBPEMEHHOCTb MHJIAH nOHYHABAIJ[: TpaMiiiH h ero TeopHH Jiera-thmhocth 1084 MHKEJIAHAIUEJIO BOBEPO: Teopna m KpHTHKa co-BpeMeHHoro o6mecTBa b Tpynax TpaMiiiH ' 1095 HrOP JIYKIIIHH: rpaMiim h ero KpHTHKa Kpone 1103 H3 COHHOJ!OrHHECKHX HCCJIEJJOBAHHH BAPBAPA BEPJIHH-flEKJIEBA: Bo3flencTBHe couh-ajibHOH nojiHTHKH Ha couHanbHyK> CTpyKTypy 1109 H3 nOJIHTOJIOrHMECKHX HCCJlEflOBAHHft BJIAJIHMHP TOATH: nojiHTHHecKoe npefleraBHTejib-ctbo h BbiGopbi b HauieH cTpaHe 1123 PbIHOK B lOrOCJIABflHCKOM X03HHCTBE nABEJl TAHTAP: njiaHHpoBaHHe h HCKyuieHHe BjiacTH 1134 OTKJ1HKH AJIEKCAHflEP KJIHHAP: 06mecTBeHHbie nayKH b cpeflHOH uiKOJie 1143 HAYHHbIE H nPOst uveljavljanja znanja v povezavi z različ-mi pojavi pluralizma in samoupravne emokracije kot procesov, ki pospešujejo prehode modernih razrednih, v moderne brezrazredne družbe. Med pomembne procese v tem razvoju pa je potrebno uvrstiti procese kooperacije, na katerih sloni timsko delo, nujno za uveljavljanje integracije pluralizma. O pomenu procesov kooperacije priča tudi značilnost informacij, ki - kot smo že dejali - hkrati pripadajo več subjektom. Prehodi v moderne brezrazredne družbe pa pomenijo tudi razvijanje razredne v slo-jevsko strukturo. Čeprav obstajata razredna in slojevska struktura ena ob drugi, je razredno strukturo mogoče razumeti kot nižjo, slojevsko pa kot višjo razvojno stopnjo. Razredna struktura namreč odseva hiearhijo, izkoriščanje, koncentrirano moč, omejitve mobilnosti, pomembnost prirojenega statusa, antagonizme, revolucionarne oblike sprememb, pomen institucionaliziranosti, ideologij, političnih organizacij in učinkovanje deviantnih strukturalnih in mobilnostnih dejavnikov. Za slojevsko strukturo, ki se zdi manj kompleksna kot razredna, pa so značilni odprtejši kanali mobilnosti, povečan pomen pridobljenega statusa, neantagonistična nasprotja in evolucionistične oblike sprememb, tekmovalnost, odpiranje možnosti za neformalne odnose, za mobilizacijsko-funk-cionalno neenakost in profesionalizacijo, zmanjševanje pomena skupinske ideologije in političnih organizacij, manj delovanje deviantnih strukturalnih in mobilnostnih dejavnikov (Makarovič, Klinar). Empirične raziskave kažejo, da je jugoslovanska družba še na nizki stopnji strukturi-ranja, kar pomeni nerazvitost intra in inter-razredne stratifikacije, hkrati gre za razpršeno stratifikacijsko hiearhijo. Zgornji razredi so heterogeni, stratificiranost spodnjih razredov je bolj homogena (Hafner). Opazni so pojavi statusne neskladnosti (inkongruen-ce). Med različnimi dejavniki socialnega statusa se kažejo šibke povezave in posebni socialni statusi so različno hiearhično razporejeni (Tome, Pešec, Bernik). Statusna inkonsistentnost ima različne učinke. Blaži pojave družbene neenakosti in spodbuja družbene spremembe. Dvig izobrazbenega statusa in njegova neskladnost z materialnim položajem in položajem, ki zadeva družbeno moč, na primer spodbuja težnje po individualni vertikalni mobilnosti in po družbenih spremembah. Vsi nižji sloji z relativno skladnimi posebnimi položaji pa so hendikepirani, ker se jim ne odpirajo možnosti za socialno promocijo. Raziskave namreč opozarjajo na izredno omejene možnosti za vertikalno mobilnost teh slojev (kmetov, NK delavcev). Srečujemo sloje z izrazito statusno neskladnostjo, zaradi katere pa se kaže manjša socialna distanca (na primer med sloji bolj kvalificiranih delavcev in srednjimi uslužbenskimi sloji). Spričo statusne neskladnosti se ne pojavlja glavni socialni rez med belimi in modrimi ovratniki, kar velja za razvitejše družbe, ampak se ta rez očitneje kaže znotraj delavskega razreda, med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci, kar govori o medsebojni, to je intrarazredni socialni distanci. Izrazitejše meje se odpirajo med elito in drugimi sloji, in sicer zaradi mono-polizacije najvišjih položajev in neučinkova-nja statusne neskladnosti v smislu zmanjševanja socialne distance med zgornjimi in nižjimi razredi in sloji. Znotraj elite so precejšnje razlike. Tako velja za inteligenco, da razpolaga z interge-neracijskimi privilegiji (samoreproducira-nje). hkrati pa razpolaga z majhno količino družbene moči. Po drugi strani je politokra-cija intergeneracijsko mobilnostno odprta, se pa s krizo, ko pridobiva na pomenu znanje, utegne zapirati za rekrutiranje novih pripadnikov tega sloja, ki je nosilec politične moči. Do sedaj sta temeljna dejavnika družbenega statusa in vertikalne mobilnosti, moč in izobrazba, izražala različne načine repro-duciranja politokracije in inteligence. Prihodnost, ki utegne zahtevati znanje za pridobitev politične moči, pa more spremeniti in približati načine reproduciranja politične elite in inteligence, in to v smislu intergene-racijskega zapiranja (Bernik). Raziskovalni empirični rezultati kažejo na pojave socialne homogamije zakonskih partnerjev pri večini razredov in slojev. Ta homogamija je le nekoliko manjša pri uslužbencih, pri politični in gospodarski eliti pa se pojavlja socialna heterogenost družinskih partnerjev. Pripadniki politokracije začnejo običajno svojo kariero nižje in napredujejo postopno, skladno s svojo politično kon-formnostjo; njihov socialni položaj ni pripisan, temveč pridobljen in glede na nižje startne pozicije se v mlajših letih poročajo s pripadniki ustreznih statusov. V obdobju njihovega promoviranja pa se razvijejo pojavi socialne heterogamije med njimi in njihovimi zakonskimi partnerji. Nekakšni poizkusi izravnave te heterogamije se kažejo v tem, da se njihovi zakonski partnerji zaposlujejo v privilegiranih panogah s stabilnimi in ponekod tudi prestižnimi zaposlitvami (politične organizacije in organi) (Lazič). Ker prihaja do heterogamije med pripadniki zakoncev v politokratskih družinah šele s socialno promocijo enega od zakoncev, to pomeni, da so startne pozicije pripadnikov politokracije nižje. Zgodnje nižje pozicije politokracije je delno mogoče povezati s prejšnjo ugotovitvijo o dosedanji interge-neracijski mobilnostni odprtosti tega sloja. Raziskave razredne strukture v jugoslovanski družbi, ki zadevajo odnose v materialni delitvi dela, odnose glede na politično moč, obsežen sklop idejnih in ideoloških odnosov ter razrednih konfliktov, ugotavljajo, da klasična bimodalna razredna struktura ne ustreza več, marveč da je potrebno izhajati iz obstoja več razredov. Analize razredne in slojne strukture izhajajo iz procesov družbene delitve dela na globalni družbeni ravni in procesov tehnične delitve dela na ravni delovnih organizacij. Pri tem se upošteva dejstvo, da ni pomembno, kaj človek dela, kako dela, marveč, kje dela. Dejavnosti na globalni ravni razpadajo na proizvodne in storitvene dejavnosti ter družbene in državnopolitične, administrativne službe. Na ravni delovne organizacije pa se dejavnosti delijo na neposredno izvršilne v proizvodnji in administraciji, neposredne vodilne, samostojne visoko strokovne dejavnosti in na splošno vodilne dejavnosti (Siber). Za ugotavljanje družbenega položaja v stratifikacijski hierarhiji je pomemben delovni položaj posameznikov: izobrazba, kvalifikacija, vloga v organizaciji dela, ki odseva njegovo vključitev v družbeno in tehnično delitev dela, hkrati pa tudi (ne)pove-zanost z družbeno močjo. Empirične raziskave jugoslovanske družbe ne kažejo le na nizko strukturiranost družbenih razredov (intrarazredno stratifi-kacijo), marveč tudi na nerazvitost srednje razredne in slojne strukture. Če upoštevamo stopnjo razvoja jugoslovanske družbe, ugotavljamo izrazito zaostalost v razvoju modernih srednjih slojev, ali tako imenovanega storitvenega (servisnega) razreda. V Jugoslovanski družbi ne gre le za nerazvitost posameznih razrednih in slojnih struktur, marveč tudi za izrazita nesorazmerja v socialni strukturi med: manualnimi in nemanualnimi sloji, med visoko in srednje izobraženimi sloji, med tradicionalnimi in modernimi srednjimi sloji, ipd. (Klinar). Razredna struktura odseva pojave kolektivne mobilnosti, stratifikacijska struktura pa individualno mobilnost. V jugoslovanski družbi se je s kolektivno mobilnostjo skušalo doseči večjo statusno homogenost znotraj delavskega razreda, in sicer s tem, da se je po egalitarističnem načelu omejevalo ekonomske neenakosti, kar pa ni vplivalo na večjo politično enakost in enakopravnost možnosti šolanja ter zaposlovanja. Dajanje prednosti kolektivni mobilnosti pomeni omejevanje individualne mobilnosti. Z individualno mobilnostjo postaja delavski razred notranje stratificiran, posameznikom se odpirajo enake profesionalne mobilnostne možnosti in intrageneracijska mobilnost se povečuje. Nerazvitost stratifikacijske strukture v jugoslovanski družbi je mogoče tudi pripisati prevladi kolektivne mobilnosti nad individualno, zaradi česar se je politična pripadnost uvrščala med pomembne mobilnostne dejavnike, poklicna mobilnost pa je bila zavrta (Rus). Za klasične razredne družbe so značilni antagonistični medrazredni konflikti. Tem se v modernih razrednih družbah pridružujejo procesi tekmovanja in adaptacije, pomembni za razvijanje stratifikacije, temelječe na motivizacijski-funkcionalni neenakosti. Prehodi proti modernim brezrazrednim družbam pa ob omenjenih procesih uveljavljajo s teamskim znanstveno-raziskoval-nim delom še nujne procese kooperacije. Ker je jugoslovanska razredna struktura še dokaj klasična, tradionalna ali celo kvazira-zredna (še nerazviti razredi), se je potrebno ukvarjati s temeljnimi razrednimi antagoni-stičnimi konflikti. Ideološki konstrukti o koncu antagonističnih konfliktov v socializmu so na ta način preseženi. Ideologija je namreč razglašala obstoj prijateljskih razredov in partijo kot glavno gibalno silo, ki zna potiskati naprej razvoj vseh družbenih odno- sov zaradi njihovega zaostajanja za razvojem proizvajalnih sil. Tako zastavljena vloga partije, povezane z državno oblastjo, je pripeljala politokracijo do stvarnega kolektivnega lastništva nad podržavljenimi, ali formalno podružbljenimi produkcijskimi sredstvi. V jugoslovanski družbi spričo obstoja tradicionalnih razrednih ali kvazirazrednih, nepopolno razvitih razrednih odnosov, prihaja do konflikta med politokracijo - elito in množico. Elita ne glede na to, da ni individualni lastnik, uporablja družbena sredstva in upravlja produkcijska sredstya kot dejanski lastnik. Množica ostaja zaradi razvoja bazične industrije pavperizirana, poraba se zavira in akumulacija iz kmetijstva se preliva v industrijo. Ta konflikt med elito in množico spominja na konflikt v zgodnjem kapitalizmu, v času prvotne akumulacije kapitala. V tem konfliktu se pavperizirana množica, kamor sodi seveda tudi proletariat, bori za življenjski standard, pa tudi za politično avtonomno združevanje, za institucionaliza-cijo konfliktov, stavk. Rezultati tega konflikta so večsmerni. Ne prihaja le do spreminjanja proizvodnih odnosov (ne)skladno z razvojem proizvajalnih sil, marveč tudi do stagniranja proizvajalnih sil v smislu zaviranja tehnološke modernizacije na račun ohranjanja standarda, ekstenzivne proizvodnje nezahtevnih potrošnih predmetov itd. Tendence k razvoju modernih razrednih in brezrazrednih družb odpirajo nove konflikte med strokovnjaki, meritokracijo, tehnokracijo in množico ter strokovnjaki in politokracijo. Prvi konflikt lahko poveže politokracijo in množico na temelju ideologije egalitarizma, socialne varnosti in zavre modernizacijo. Drugi konflikt pa se tudi utegne razpletati neugodno za razvoj. Z uvajanjem tržnega gospodarstva in strukturalnega pluralizma se začenja nujnost depolitizacije ekonomije in odprave neposrednih vtikanj politike v druge družbene sfere. To pomeni naraščanje pomena slojev, ki so nosilci znanja, hkrati s tem pa zmanjševanje pomena nosilcev politične moči. Na idejnem področju gre za konflikt med avtonomijo in totalno politično kontrolo. Polito-kracija se težko sama odpove politični moči, zato vabi strokovnjake v svoje okvire, kar pomeni nastajanje tehnokracije. Politokraci-ja s tehnokracijo lahko sodeluje in jo kontrolira, da morebitno preveliko moč tehnokracije lahko omeji in vzpostavi prevlado nad tehnokracijo. V tem razmerju strokovnjaki, meritokracija težko uveljavijo svojo avtonomijo v odnosu do politokracije in dosedanji načini reševanja govorijo o ponovnem vzpostavljanju prevlade politokracije, ki se na podlagi ideje o egalitarizmu, socialne varnosti in formalne participacije povezuje z množico. Tako so družbene reforme nenehno dvomljive stvari. Avtonomija strokovnjakov pa tudi v administrativnem sistemu ni učinkovita. Avtonomne ideje strokovnjakov gredo mimo procesov odločanja in so zanemarjene. Če hočejo postati strokovnjaki v procesih odločanja aktivni, so se zaradi tega nekako prisiljeni transformirati v tehnokracijo. Avtonomija strokovnjakov zahteva globoke spremembe celotnega družbenega sistema v smislu razvoja strukturalnega pluralizma in stvarne, samoupravne demokracije (Sekulič). Razpletanje obeh konfliktov v nakazani smeri je v jugoslovanski družbi utrdilo prevlado politokracije in politične determiniranosti ekonomije, kar je pripeljalo do izbruha kompleksne in dolgotrajne družbene krize. Prav takšen razplet obeh konfliktov je zavrl razvoj jugoslovanske družbe proti modernejši razredni in brezrazredni družbi in utrdil njeno kvazirazredno in tradicionalno razredno strukturo s klasičnimi razrednimi antagonizmi. Hkrati pa je tudi ustvaril dvome o tem, da je prek samoupravnega sistema mogoče priti v moderno brezrazredno družbo. Jugoslovanska družba v globoki krizi začenja z' idejami tržnega gospodarstva, konkurence, tekmovanja, funkcionalne neenakosti, različnih vidikov pluralizma, dejanske demokratizacije ipd., kar so pota k moderni razredni strukturi. Vzporedno s temi idejami vznikajo zmeraj glasnejše zahteve po institucionalizaciji konfliktov, po političnih in osebnih svoboščinah, po strukturalnem pluralizmu. Hkrati se v jugoslovanski družbi širijo ideje o nujnosti znanja, znanstvenega raziskovanja kot razvojnega dejavnika, kar hkrati pomeni priznavanje uveljavljanja neenakosti, ki temelji na znanju. Povezava znanja, profesionalizacije s strukturnim pluralizmom, razširjanjem individualnih političnih pravic in osebnih svoboščin ter razvijanjem stvarne samoupravne demokracije, utegnejo biti kompleksnejše smeri k razvoju modernih brezrazrednih družb in višjih razvitejših sopenj socialne strtifikacije. Prehajanje jugoslovanske razredne strukture v modernejšo razredno in naprej v brezrazredno in razvito strati-fikacijsko strukturo, utegne prispevati tudi k odpravljanju nesorazmerij v socialni strukturi in k pospeševanju individualne mobilnosti. Nepomembni tudi niso konflikti med politokracijo in birokracijo. V navadi je, da politokracija razglasi za glavnega krivca neuspehov in krize birokracijo. Vendar je birokracijo treba šteti le kot vzvod politokracije in ta sloj je omejen v svoji samostojnosti, kar izhaja iz hierarhične strukture oblasti, na vrhu katere se nahaja politokracija. Preveliko osamosvajanje birokracije ali pa politike politokracije, ki nasprotuje parcialnim interesom birokracije in prizadeva njene privilegije, zbuja medsebojne konflikte, ki pa jih odpravljajo s kompromisi na škodo družbenega razvoja. Nenehna pripovedovanja politokracije o omejitvi številčnosti birokracije, o debirokratizaciji družbe, o večji vlogi strokovnjakov ipd. se ne uresničujejo: zavezništvo politokracije in birokracije je pregloboko. Birokracija politokracije vendar ne ogroža, kar pa ne velja za strokovnjake ali tehnokracijo. Politokracija ne more delovati brez birokracije in jo ohranja. Birokracija rabi politokratski vrh in brez njega ne more uveljavljati svoje politične moči in kontrole. Za jugoslovanske razmere pa je pomemben tudi konflikt med birokracijo in strokovnjaki. Tukaj prihaja do delitve birokracije na kategorijo, ki razpolaga z znanjem, in kategorijo, ki ji znanje primanjkuje. Druga kategorija birokracije je v izrazitem konfliktu s strokovnjaki in tehnokracijo, kakor tudi s kategorijo birokracije z znanjem. V katero smer gredo izhodi iz tega konflikta, je v marsičem odvisno od tega, kako politokracija tolerira strokovnjake in tehnokracijo. Končno se postavlja vprašanje, ali so razredni in slojni konflikti še temeljni sodobni družbeni konflikti. Obstajajo mnenja, da je med temeljne konflikte potrebno šteti vprašanje vojne in miru, ekološke katastrofe in preživetje, pa tudi konflkte med svobodo in nesvobodo, svobodo in determiniranostjo misli in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, proizvodnjo in potrošnjo, znanjem in neznanjem, avtonomijo lokalnih enot in pristojnostmi širših enot, mestom in vasjo, kvaliteto življenja in proizvodnjo za vsako ceno. Analiza razredne in slojne strukture ter razrednih antagonističnih in drugih konfliktov predstavlja le delno podobo sodobnih družb (Sekulič). UPORABLJENI VIRI: - Prispevki iz zbornika za Slovensko sociološko srečanje 1988 »Stratifikacijske analize sodobnih družb«. Slovensko sociološko društvo, Ljubljana 1988: Tome, G., Pešec, M.: Kako in koliko se razlikujejo med seboj Slovenci? str. 38-60. Hafner-Fink, M.: Uporaba metod razvrščanja v skupine pri proučevanju socialne strukture - socialna struktura sodobne slovenske družbe, str. 7-38. Makarovič, J.: Družbena neenakost in logika zgodovine, str. 323-349. Klinar, P.: Družbena kriza in raziskovanje razredov ter slojev v jugoslovanski družbi, str. 232-253. Bernik, I.: Slojevitost jugoslovanske družbe, str. 207-232. Lazič, M.: Problemi klasne homogeniza-cije u socijalizmu, str. 99-120. Sekulič, D.: Socijalna struktura; socijalni konflikti i društveni razvoj, str. 253-298. - Rus, V.: Socialna politika in enakost. Prispevek na posvetu: Slovensko sociološko srečanje 1988, Nova Gorica 3. 6. 1988 (razmnoženo), 41 strani. - Siber L: Socijalna struktura i struktura svijesti. Prispevek na posvetovanju Slovensko sociološko srečanje 1988, Nova Gorica, 3. 6. 1988 (razmnoženo), 36 strani. DORDE ŠUVAKOVIČ Teorija normalne cene (Usporedna analiza formiranja cena u - samoupravnoj i kapitalističkoj - privredi), Ekonomski fakultet, Beograd 1986. Jugoslovanski ekonomisti so o »zgodovinski obliki delovanja zakona vrednosti« razpravljali že v povojnem obdobju. Objektivna podlaga za nastanek zaokroženih ekonomskih teorij pa se je oblikovala šele s postopnim uveljavljanjem samoupravnih in blagovno-denarnih obnosov. Tako sta se v šestdesetih letih pojavili teoriji dohodkovne cene (M. Korača) in specifične produkcijske cene (Z. Pjaniča). Obdobje do sredine sedemdesetih let je po eni strani prineslo številne kritike (in zagovore) dohodkovnega koncepta, po drugi strani pa so se pojavile številne nove razlage normalne cene pri nas. Med temi razlagami omenjam normalno ceno z dohodkom na delavca in mero akumulacije (obrestno mero) I. Lavrača. Številni novi koncepti so v bistvu ohranjali zvestobo ideji, ki jo je M. Todorovič zapisal že leta 1962: »V vseh oblikah blagovne proizvodnje, kjer igrajo produkcijska sredstva količkaj pomembno vlogo . .., torej tudi v socialistični blagovni proizvodnji, je naravna, normalna, zakonita cena... po obliki nujno produkcijska cena« (M. Todorovič, O nekim pitanjima našeg privrednog sistema. Socija-lizam, 1962, št. 5). Kljub svoji ognjevitosti in dolgotrajnosti so razprave o normalni ceni pri nas vendarle ostale nedorečene glede vpliva (spremenjenih) samoupravnih, socialističnih produkcijskih odnosov na sestavo »produkcijske cene« in vsebino njenih elementov. Z drugimi besedami, odprta so ostala vprašanja o ceni delovne sile, oportu-nitetni ceni kapitala, vlogi minimalnih osebnih dohodkov v našem gospodarskem siste- mu, ter vprašanje planskega ali tržnega določanja minimalne mere akumulacije. Svojevrsten odgovor na omenjena vprašanja ponuja v nadaljevanju predstavljena monografija Dorda Šuvakoviča z naslovom Teorija normalne cene, ki je leta 1986 izšla pri Ekonomski fakulteti v Beogradu. V poglavju o »fizičnih stroških proizvodnje in delovni teoriji vrednosti« je najprej opredeljena enaka tehnološka podlaga za različne družbeno-ekonomske sisteme. V krožnem modelu produktivne ekonomije brez izbire tehnike v posamičnih proizvodnih procesih (single production processes) proizvajajo bazične dobrine. Obseg proizvodnje teh dobrin je po predvidevanjih konstanten. V proizvodnih procesih se uporabljajo obnovljivi inputi (to so homogeno delo in produkcijska sredstva). Neodvisno od narave prevladujočih proizvodnih odnosov se v tako opredeljenem »teoretičnem« ekonomskem sistemu potrjujeta, prvič, Marxov koncept delovne vrednosti, in drugič, koncept vrednostnih cen, ki so določene ob eksogeni meri presežne vrednosti. Prvi del se konča z zgodovinskim pregledom prispevkov, ki so pomembni za analizo sistemov cen v različnih gospodarstvih. »Metodološki uvod« se nadaljuje z analizo normalne cene v kapitalizmu. Ravnotežne relativne cene so izvedene iz interakcije med opredeljeno občo tehnološko osnovo in ciljno funkcijo kapitalističnega podjetja (to je profitno mero glede na investirani kapital kot končni izraz prevladujočih kapitalističnih proizvodnih odnosov). Struktura teh cen je takšna kot struktura Marxovih produkcijskih cen. Toda, »ker je profitna mera opredeljena neposredno s fizičnimi stroški proizvodnje..., je pravilna analiza te mere (in s tem normalnih cen) možna tudi brez delovne teorije vrednosti«. Djordje Šuvakovič po tem sklepa, »da je Marxov obrazec profitne mere napačen« (str. 96). »Popravljen« obrazec profitne mere (1) pa je (v splošnem) element cenovnega sistema, zato v njem »ni prostora« za vrednostne agregate. -tf <» r . . . profitna mera p . . . vrstični vektor ravnotežnih relativnih cen z . . . stolpični vektor agregatnega presežnega proizvoda t . . . stolpični vektor inputov Analiza »popravljenega« obrazca profitne mere pokaže, prvič, »da tehnični napredek v kapitalizmu sam po sebi ne more povzročiti (tendenčnega) zmanjševanja profitne mere« (str. 40), ter drugič, »da so v nasprotju z Marxovim prepričanjem produkcijske cene relativne velikosti« (str. 96). Šele po tem, ko smo izbrali merilo cen, se produkcijske cene »lahko« pojavijo kot absolutne količine. Torej, če hočemo rešiti »Marxov transformacijski problem«, moramo najprej poiskati merilo cen, ki bo neodvisno od sprememb v razdelitvi presežka. Avtor ugotavlja, da je Marx napačno rešil problem »primerjave v delu izraženih produkcijskih cen kot absolutnih velikosti in delovnih vrednosti«, ker je stvarnemu bruto proizvodu pripisal lastnosti nespremenljivega merila vrednosti ob različni organski sestavi kapitala. »V družbi je ..., vsota produkcijskih cen produciranega blaga enaka vsoti njegovih vrednosti« (K. Marx, Kapital, III. zvezek, Cankarjeva založba, Ljubljana 1973, str. 181). Obenem pa Dorde Šuvakovič meni, da je že Marx začrtal pot k pravilni rešitvi problema (str. 43-44). Sam vzpostavi v (uvodoma opisanem) modelu ekonomije cirkular-nost s Sraffovim standardnim blagom. Pri kapitalistični produkcijski ceni zato v vlogi merila cen (tj. kot »most« med vrednostnim in cenovnim sistemom) nastopa »delovna vrednost standardne presežne vrednosti«. S tem po eni strani stopi na pot, ki vodi k pravilni rešitvi transformacijskega problema, po drugi strani pa lahko pokaže na njegovo »kvazi-naravo«. Z elementi standardnega sistema izražen »popravljen« obrazec profitne mere (2) pa je nič drugega kot temeljni Marxov teorem (M. Morishima. Marx's economics, Cambridge University Press, Cambridge 1973, str. 53): r = (c„ + yo) + i (2) e . . . mera presežne vrednosti v standardnem in (stvarnem) sistemu (C„)V0 . . . delovna vrednost (konstantnega in variabilnega kapitala v standardnem sistemu Na tej podlagi so v nadaljevanju navedeni trije razlogi za to, da ».., je Marxov obrazec profitne mere napačen ...«, namreč ker, prvič, profitna mera ni določena izključno z razmerjem med ustreznimi fizičnimi agregati, drugič, v obrazcu se pojavlja organska sestava kapitala iz stvarnega gospodarstva, in tretjič, profitna mera (po Marxu) je odvisna tudi od možnosti proizvodnje nebazične-ga blaga (str. 97). Analiza normalne cene v kapitalizmu je zaokrožena s prikazom Sraffovega prispevka k teoriji normalnih cen. »Sraffa je v . . . bistvu pokazal, da lahko produkcijske cene izmerimo s potrošenim delom tudi brez računanja standardnega sistema«« (str. 55). To je hkrati tudi svojevrsten uvod v razpravo o normalni ceni v samoupravnem sistemu, ki je predmet osrednjega dela monografije. Način določanja profitne mere in mezdne stopnje v Sraf-fovem »modelu ekonomije z variabilnimi mezdnimi in profitnimi stopnjami« (A.B.T.M. Shaik, Reproduction and fixed capital, Tilburg University Press, Rotter-dam 1976, str. 39-42) namreč »spominja« na samoupravne okoliščine gospodarjenja. Ker v teh okoliščinah zaradi neblagovne narave delovne sile stroški dela niso več del kapitala, ti tudi ne vstopajo s kapitalom v strukturo produkcijske cene, ampak se pojavljajo kot njen samostojen element (M. Tajnikar, Gospodarski sistem in gospodarska politika v SFRJ in rast splošne ravni cen v osemdesetih letih. Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana 1984, str, 50-51). Predmet četrtega poglavja je normativno-pozitivistična »analiza normalne cene v samoupravnem sistemu«. Pri iskanju cene, ki bi bila uravnotežena z vidika reprodukcije samoupravnih, socialističnih proizvodnih odnosov (pod pogojem, da je tehnološka podlaga proizvodnje nespremenjena), je uporabljen v uvodnih poglavjih opisan metodološki postopek. Samoupravni, socialistični proizvodni odnosi pa naj bi bili (po mnenju avtorja) »opredeljeni z družbeno lastnino kapitala, zasebno lastnino nad (lastno) delovno silo in z vezavo institucionalnega podjetništva na podjetja, ki združujejo neposredne proizvajalce« (str. 59). V takih okoliščinah se kot neto rezultat poslovanja in ciljna funkcija samoupravnega podjetja pojavlja dobiček po delavcu. Ta dobiček bi bil vir dodatne osebne potrošnje in dodatne akumulacije. Ob maksimizacijskem obnašanju posameznih samoupravnih podjetij bi prišlo v sistemu po pokritju proizvodnih stroškov (l + r0) (psA + w„a) do medsek-torskega izenačenja dobička na delavca.* Avtor se na tej podlagi loti proučevanja razmerja med samoupravnimi produkcijskimi cenami in posameznimi elementi Marxovega »vrednostnega« sistema ter pokaže, prvič, da lahko za merilo cen tudi v tem primeru uporabimo standardno presežno vrednost. To v nadaljevanju omogoči pravilno rešitev Marxovega transformacijskega problema v samoupravnem gospodarstvu in oblikovanje sintetičnega merila za primerjavo sistema samoupravnih in sistema kapitalističnih produkcijskih cen kot »po naravi relativnih količin«; ter, drugič, da je povezava med (s potrošenim delom izmerjenim) dobičkom na delavca in minimalno akumulacijsko stopnjo linearna in inverzna - kar govori o nasprotju med interesom neposrednih proizvajalcev kot članov posameznih delovnih kolektivov, ki so zainteresirani predvsem za sprotno osebno potrošnjo, in interesom delavcev kot predstavnikov samoupravne družbe, ki naj bi bili zainteresirani za akumulacijo. Ker pa se dobiček na delavca pojavlja v »vlogi vseh vrednostnih elementov«, je v bistvu formalno analogen »popravljenemu« obrazcu pro-fitne mere. »Teorija samoupravne produkcijske cene se eksplicitno razglaša za delno normativno, zato bi morala že po svoji definiciji pomeniti podlago za iskanje konkretnih rešitev pri definiranju ekonomskega sistema v samoupravnem socializmu« (str. 72). V tem kontekstu se omenjajo: (1) osnove za diferenci-ranje minimalnih osebnih dohodkov, (2) razlogi za to, da se planira minimalna, ne pa * Ravnotežne samoupravne produkcijske cene bi bile predstavljene s sistemom relativnih cen: p!=(l +r0) (ps A + Q„ a) -t- s a (3) (A .. . tehnološka matrika, ps.. . vrstični vektor relativnih cen. a . . . vrstični vektor delovnih koeficientov); (r°) je določena, splošna, minimalna akumulacijska stopnja, ki kot normativni element »popravlja naravno ciljno funkcijo podjetja«, da bi se ohranila samostojnost temeljnih gospodarskih subjektov; (W0) so družbeno določeni, minimalni osebni dohodki kot »pomemben element varnosti ter. . . maksimalen in za vsa podjetja enak del osebnega dohodka, ki ga družba priznava kot strošek poslovanja«; (s) pa je poprečna stopnja dobička na delavca. celotna akumulacija, (3) standardne rešitve za uravnavanje razdeljevanja (to so metode ekstrakcije različnih oblik nedelovnih dohodkov) in v naših razmerah specifičen način obdavčitve dobička samoupravnega podjetja. V okviru slednjega je predlagana konkretna formula za določanje progresivne davčne stopnje glede na dobiček na delavca (kot davčne osnove). Njena uporaba pa je smotrna le, če so poprej nevtralizirani vsi dohodkovni učinki, ki izhajajo iz neizenače-nih objektivnih okoliščin gospodarjenja. (4) Probiem razdeljevanja razpoložljivega dobička na dodatno akumulacijo in dodatno osebno potrošnjo pa je po mnenju avtorja rešljiv le, če se vsakemu zaposlenemu delavcu omogoči individualno produktivno vlaganje sorazmernega dela tega dobička. S kritično analizo dveh alternativnih razlag normalne cene v samoupravnem socializmu Dorde Suvakovič zaokroži svoj prispevek k razpravi o normalni ceni pri nas. Že dejstvo, »da dohodkovna mera ni pokazatelj ekonomije družbenega sklada dela« (str. 98), kaže na nesprejemljivost dohodkovne teorije. Avtorju pa uporaba sodobne analitične tehnike »dovoli«, da napravi še korak naprej: pokaže namreč, da dosedanje kritike te teorije kljub »pravilnim« sklepnim ugotovitvam niso bile niti celovite niti povsem pravilne. Tako je teorija specifične produkcijske cene po njegovem mnenju nezadovoljivo rešila predvsem vprašanje določanja višine akumulacijske stopnje. Predlaga »normativizacijo« teorije specifične produkcijske cene »v zvezi z akumulacijo«. »Dopolnjena« teorija naj bi se vsebinsko približala predlagani rešitvi v obliki samoupravne produkcijske cene (3). Menim. da je v zvezi z opisano monografijo potrebno poudariti predvsem naslednje: Analiza je v celoti teoretična. Avtor v njej uporablja metode sodobne analitične ekonomije. Drugič, razprava o normalni ceni v kapitalizmu in v samoupravnem socializmu je vodena v tradicionalnem marksističnem duhu. Obenem so v zvezi z vlogo Mar-xove delovne teorije vrednosti v analizi normalnih cen predstavljeni tudi nekateri novi rezultati. Tretjič, osrednji del monografije prinaša izviren koncept »samoupravne produkcijske cene«, kije izoblikovan na podlagi primerjalne analize določanja cen v kapitalizmu in v samoupravnem socializmu. Opredeljena so izhodišča za operacionalizacijo koncepta samoupravne produkcijske cene v smislu konkretnih rešitev pri opredeljevanju ekonomskega sistema v zvezi s, prvič, minimalnimi osebnimi dohodki, drugič, minimalno mero akumulacije ter, tretjič, sistemom obdavčitve dohodka in dobička podjetij. Petič, novosti prinaša tudi kritika dohodkovne cene. Lahko bi rekli, da je monografija svojevrsten pregled dosežkov sodobne teorije cen in preizkus njihove primernosti za analizo oblikovanja cen v samoupravnem socializmu. »Teorija normalne cene« tako po eni strani prinaša odgovore, po drugi pa odpira nove (in oživlja stare) spore o normalni ceni pri nas, kot na primer: (1) kako ob minimalnih osebnih dohodkih kot sistemski kategoriji zagotoviti mobilnost delovne sile v gospodarstvu in s tem selektivnost tržnega mehanizma (2); kakšna je in kakšna bi lahko bila vloga obrestne mere v našem gospodarskem sistemu; (3) če v našem sistemu ne obstaja oportunitetna cena kapitala in smo zato »prisiljeni« uvesti koncept minimalne mere akumulacije, ali naj bo ta mera določena plansko ali tržno? . . . Ker je »boj nasprotij vir napredka« tudi v ekonomski teoriji, potem menim, da predstavljeno delo ne bi smelo ostati neopaženo tudi v širši javnosti. Barbara Fakin iz domačih revij Marksistička misao (Beograd) št. 2/1988 Reforme v socializmu: Okrogla miza jugoslovanskega in poljskega Združenja za politične vede, Budva, oktober 1987; JERZY WIATR: Interesno predstavništvo in politične reforme: primerjava med Poljsko in Jugoslavijo; JOVAN DORDEVIČ: Prispevek h koncepciji reforme; ZCESLAV MOYSIEVICH: Družbena pravda kot pogoj reforme socializma; NAJDAN PAŠIČ: Razmerje med ekonomsko in politično reformo; SAVA ŽIVANOV: Socializem in reforme (teze za razpravo); MILAN MATIČ: Ekonomske in politične reforme v socializmu; JACEK TARKOVSKI: Kriza ali zaostajanje? Poljska kriza in mehanizem cirkularne vzročnosti; JACEK RACIBOR-SKI: O nekaterih ideoloških predpostavkah reform v socializmu: izkustvo Poljske; JER-ZY HAUSNER: Država in perspektive razvoja samoupravljanja v državnih podjetjih na Poljskem; Članki: MOMIR STOJKO-VIČ: Nov pristop k odnosom na Balkanu; JAN WINIECKY: Ali gospodarstva sovjetskega tipa prehajajo v obdobje dolgotrajne oseke? JANOSZ KORNAI: Reprodukcija pomanjkanja; NIKOLAJ SMELJEV: Avansi in dolgovi; SAVA ŽIVANOV: Reforme v socialističnih državah; PREDRAG SIMIČ: Motivi, dosegi in dileme političnih reform v LR Kitajski; BOŠKO ŽIVKOVIČ: Kriza rasti in reforma gospodarskega sistema v ZSSR; Prispevki: JOVAN TEOKAREVIČ: Reforme v Bolgariji; STEVAN DEVETAKOVIČ: Smeri sprememb v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki Češkoslovaške; IVAN DIMOV: Ekonomski mehanizmi upravljanja gospodarstva LR Bolgarije ter mesto in vloga trga; Prikazi knjig; Tematska bibliografija; Dokumentacijska priloga: M. S. GORBAČOV: Oktober m perestrojka - revolucija teče dalje; JAO XI AN G: Napredovanje po poti socializma s kitajskimi posebnostmi. Naše teme (Zagreb) št. 3/1988 Pogledi: VRERAN KATUNARIČ: (Ne)spremenljivost kot (ne)gotovost; Naša tema: Koncepcija in strategija razvoja: JANOS KORNAI: Madžarski reformni proces: vizije, upi, realnost; STOJAN BABIČ: Poljska kriza in gospodarska reforma; Knjiga »Naših tem«: ANTE LEŠAJA: Beležka k študiji Čestmira Kožušnika; ČESTMIR KOŽUŠNIK: Češkoslovaška med dvema reformama (1968-1985); Pogovor o knjigi (Rikarda Langa »Koncepcija in strategija razvoja«); STJEPAN ZDUNIČ: Planiranje razvoja in strukturne spremembe; RIKARD ŠTAJNER: Izkustva preteklosti in nauki za prihodnost; Raziskave: BRANISLAVA BARANOVIČ: Vzroki za odhajanje iz Zveze komunistov; Esej: VANJA SUTLIČ: »Bit in čas« - nastavek vprašanja; Religije in ideologije: IVAN SALEČIČ: Mara in Bog; JAKOV JUKIČ: Problemi opredelitve ideologije in religije; SINIŠA ZRINŠČAK: Nova krščanska desnica; Pogledi, recenzije, prikazi. Marksizam u svetu (Beograd) št. 5-6/1988 Stanje teorije na Madžarskem: BERECZ JANOS: Stvarnost in razvoj socializma v Madžarski; BEREND T. IVAN: Pretekla štiri desetletja v madžarski zgodovini; KULCSAR KALMAN: Podoba družbe in družbeni procesi v osemdesetih letih; HUS-ZAR ISTVAN: Ekonomski razvoj in družbena politika; STARK ANTOL: Formiranje in dileme našega sedanjega sistema upravljanja gospodarstva; SCHMIDT PETER: Posebnosti madžarskega političnega sistema; KOLOSI TAMAS: Družbena struktura, razslojevanje, status; ACZEL GYORGY: Zgodovina, ki smo jo živeli; TOKEI FERENC: Marx in problematika sodobnega socializma; ANCSEL EVA: Tragedija v socializmu; LUKACS JOZSEF: stični humanizem in religioznost v sodobnem idejnem spektru naše družbe; Stanja marksizma: PERRY ANDERSON: Na sledi historičnega materializma. Savremenost (Novi Sad) št. 3-4/1988 Članki in razprave: MILENKO A.PE-ROVIČ: Hegeljanski izvor Marxovega prevladovanja etičnega problema; BRACO KOVAČEVIČ: Marksizem - kriza, kontro-verze, kritike; MILOJE PETROVIČ: Mar-xov mit; RATKO NEŠKOVIČ: Lukacseva koncepcija partije proletariata; Prevodi: A. LEVIN, E.SOBER, E. O. WRIGHT: Marksizem in metodološki individualizem; Študije: ANA TOT: Načelo delitve po delu v pogojih blagovne proizvodnje; ŽARKO MILATOVIČ: Ekonomska učinkovitost TOZD-a kot ekonomskega subjekta; Prispevki: SLOBODAN CVETANOVIČ: Znanost in tehnični razvoj v pogojih razvitega kapitalizma; DORDE PAVLOVIČ, DRAGOJE ŽARKOVIČ: Dosedanji razvoj in globalna projekcija dolgoročnega razvoja Vojvodine do 2010. leta; BRANISLAV MILOVANOVIČ: Zemljiški maksimum in ustavne spremembe; Pogledi in prikazi. Kulturni radnik (Zagreb) št 1/1988 Elementi ekološke zavesti: SVETOZAR LIVADA: Ekološki problemi naših ruralnih prostorov; OGNJEN ČALDAROVIČ: Elementi zasnovanja ekološke zavesti; SLAVKO DAKIČ: Ogrožena področja človekovega okolja na področju Zagreba; Poslovni sistem in družba: MILAN VUKIČEVIČ: Proizvodni odnosi v zapletenem poslovnem sistemu gospodarstva; Raziskovanja: MILORAD PUPOVAC: Zabeležka o lin-gvistiki Utza Maasa; UTZ MAAS: »Pred mladinsko zastavo so vsi enaki«; Religija in marksizem: OTTO MADURO: Desakrali-zacija marksizma v latinsko-ameriški teologiji osvoboditve; Ideje, pogledi, mnenja. Opredjeljenja (Sarajevo) št. 4/1988 Razprave in članki: KRSTAN MALEŠE-VIČ: ZKJ in država v luči tez za konferenci ZKJ in ZK BiH; OMER IBRAHIMAGIČ: Vloga delavskih svetov v sistemu socialistične samoupravne demokracije; ŠALIH FOČO: Pravica do stavke v socializmu; REUF KAPIČ: Kontroverze družbene lastnine in njene implikacije; ADAM NINKO-VIČ: Nekatera vprašanja idejno-teoretične-ga proučevanja problemov socialne in politične modernizacije; SULEJMAN FESTIČ: Človek in narava (med pravom in moralo); SVETOZAR GRUJIČ: Odtujitev umetnosti; RATKO NEŠKOVIČ: Svetozar Markovič in kritika legalistične zavesti; DUŠAN PIREC: Na marginah ekonomskih in strateških problemov jugovzhodne Azije; RADO-VAN VUKADINOVIČ: Mediteranske krize in Jugoslavija; MLADEN MATIČ: Balkan na poteh sodelovanja; Lakota v svetu: SMAIL SMAILBEGOVIČ: Ekonomski in politični vidiki lakote v svetu (okrogla miza); Intervju: HANS WOLFGANG SIN-GER: Pomoč v hrani deželam v razvoju; Pogledi in prikazi. Dijalog (Sarajevo) št. 1-2/1988 Filozofski eseji: MILAN DAMNJANO-VIČ: Človek, družba in država: katoliška in marksistična perspektiva; ABDULAH ŠARČEVIČ: Estetski principi in modernizem; MARK ROLLINS: Crocejeva kognitivna teorija; LESZEK KOLAKOVVSKI: Družba in religiozna verovanja; MUHA-MED FILIPOVIČ: Filozofija in lingvistika; SHLOMO GIORA SHOHAM: Valhalla, kalvarija in Auschvvitz; RASIM MUMINO-VIČ: Impulzi mythosa in ethosa; ŽELJKO ŠKULJEVIČ: Empedoklo: med realnostjo in fikcijo; Poljaki o stalinizmu osebno: JAN KOT: Trije pogrebi; ALEKSANDER WAT: Pravi začetek Ivana Denisoviča; Pogovor s Štefanom Staševskim; Vidiki družbe in politike: BESIM IBRAHIMPA-ŠIČ: Hipotetična skica socialne strukture jugoslovanske družbe; NIKOLA POPLA-ŠEN: Človeške potrebe in tržno-politič-na družba; LEO GROARKE: Skepticizem in mednarodni odnosi: k novemu realizmu; Povodi: DUŠAN TRAVAR: Sapere aude! (ob knjigi Nikole Skledarja »Um in religija«); ROGER GRENIER: »Mit o Sizifu« Alberta Camusa; NENAD FIŠER: Beseda na kolokviju o Leibnizu. Pregled (Sarajevo) št. 2-3/1988 Članki: ADOLF DRAGIČEVIČ: Lice in naličje kolektivizma; NENAD KECMA-NOVIČ: Kako in zakaj (ne) raziskujemo Zvezo komunistov; JELENA BERBERO-VIČ: Teorija objektivnosti znanstvenega spoznavanja v filozofiji znanosti Karla Pop-perja: ŠTEFAN SUŠIČ: Timeshering - nova oblika turističnega prava: IBRAHIM BAKIČ: Nekaj refleksij k odnosu nacionalnega in religioznega; Iz zgodovine BiH: PAVO ŽIVKOVIČ: Narodni preporod v južnoslovanski ideji v delih fra Martina Nediča - prvega ilirca v Bosni; AVDO SAL-KOVIČ: Bosanskohercegovske vadnice (bukvarji) do leta 1918; Prispevki in pogledi: AZRA HADŽIAHMETOVIČ: Evropsko združenje svobodne trgovine - EFTA; M. I. ISAJEV: Mednarodni pomožni jezik - esperanto: vprašanja teorije in prakse; M. H. SAHEB-ZAMANI: Jezik kot nosilec skupne ustvarjalnosti; BOGIČ KNEZE-VIC: Proti pačenju in zlorabi jezika; Prikazi. UDC 37(497.12) BEVC, Milena: Educalion in Slovenia and Yugoslavia (Do we knovv where we stand in comparison with the developed countries?) Teorija in praksa, Ljubljana 1988, Vol. XXV, No 7-8, p. 962-972 The "capital" of knovvledge acquired with formal education is much smaller in Yugoslavia than this is the čase in the developed countries; as far as Slovenia is concerned this is, particularly in the social sector. lower than the Yugoslav average. The degree of formal education, as an important factor in the acquisition of knowledge, is, when compared with European and other developed countries, much smaller in qualitative and quantitative respect. The setback in Slovenia is much larger in regard to quantity and proves to be highest in the sphere of high education. In Yugoslavia as a who!e the setback is higher in respect to quality, although both quality and quantity are deficient on the secondary school level. Informal education is unfortunately also insuficiently developed in our country. In order to bridge the gap between the amount of capital of knowiedge in our and developed countries, large investments into the field of education will have to be made and a stable system of financing established. UDC 304:316.63(497.1) VERLIČ-DEKLEVA, Barbara: Effects of Social Policv on the Social Slructure Teorija in praksa, Ljubljana 1988, Vol. XXV, No, 7-8, p. 1109-1122 My intention is, rather than offer my own, to analyze the socialist concept of social policy in Yugoslavia and explain why is it such, as it is. For that purpose I am using some basic terms of F. Titmuss and make some comparisons with the welfare systems. Beside values. goals and instruments of social policy, the link (or typical connections) between politics (political ideology) and economic sphere of society and the relation of both these spheres and social policy in Yugoslavia are analysed. Furthermore. some findings of Quality-life research-mostly indicators of social standard-which directly effect the privileges (deprivileges) of different social and regional groups of Slovenian population, have been evaluated. UDC 342.8:328(497.1) GOATI, dr. Vladimir: Political Representation and Eiections in Our Country (a comparative-theoretical Analysis) Teorija in praksa, Ljubljana 1988, Vol. XXV, No 7-8, p. 1123-1133 The critique (and elimination of deficiencies) of our voting system, the mechanism of indirect eiections in particular, is seen by the author as a necessary condition for a democratic renoval of society. He finds in this connection the document issued by the Federal Social Council on Problems Concerning Social System as utterly superficial and pure rutine. A historical analysis of the development of political representation from its emergence up to the present is presented by the author. Three types of representation, introduced by the 1974 Constitution are analysed: the popular, functional and political; the latter two (the Associated Labour Assembly and Socio-Political Assembly) are given particular attention. The article ends with an analysis of criteria necessary for a democraticaly chosen representation: direct eiections, plurality of candidates, the importance of trust given to the representatives by the people. (legitimacy of power). According to the author the voting system is "the central nerve" of every (democratic) political system. UDK 37(497.12) BEVC, Milena, Izobraževanje v Sloveniji in Jugoslaviji (ali vemo, kje smo v primerjavi z razvitim svetom?) Teorija in praksa, Ljubljana 1988, let. XXV, št. 7-8. str. 962-972 V Jugoslaviji imamo manj »kapitala« znanja, ustvarjenega s formalnim izobraževanjem kot razvite države, v Sloveniji pa opazujoč zaposlene v družbenem sektorju, manj kot v povprečju Jugoslavije. Formalnega izobraževanja kot ene izmed pomembnih poti za povečevanje kapitala znanja pa imamo tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu menj kot evropske in druge razvite države. Pri tem je zaostanek Slovenije večji v kvantitativnem kot kvalitativnem pogledu, v kvantitativnem pogledu pa je največji na področju visokega izobraževanja. Zaostanek Jugoslavije pa je večji v kvalitativnem kot kvantitativnem pogledu, pri čemer pa v obeh pogledih zlasti na področju srednjega izobraževanja. Tudi neformalno izobraževanje je pri nas manj razvito. Za zmanjšanje našega razkoraka v velikosti (zalogi) kapitala znanja za razvitimi državami bodo potrebne še precejšnje naložbe v izobraževanje, za kar pa je med drugim potrebno zagotoviti stabilen sistem financiranja te dejavnosti. UDK 304:316.63(497.1) VERLIČ-DEKLEVA, Barbara: Učinki socialne politike na socialno strukturo Teorija in praksa, Ljubljana 1988, let. XXV, št. 7-8, str. 1109-1122 V naslednjem prispevku želim bolj kot opredeliti svoj lastni koncept socialne politike - razložiti, kakšen je le-ta v socialistični Jugoslaviji in zakaj je takšen, kot je. V ta namen uporabim nekaj osnovnih izhodišč teoretika in kritika socialne dejavnosti, R. Titmussa, ter primerjav z welfare sistemi. Poleg vrednot, ciljev in mehanizmov socialne politike v Jugoslaviji analiziram povezanost politike (politične ideologije) z ekonomsko sfero družbenega delovanja ter obojega s socialno politiko. Končno ovrednotim nekatera spoznanja raziskave o kvaliteti življenja - indikatorje o družbenem standardu, ki so rezultat socialne politike - s katerimi neposredno vplivamo na privilegiranost (deprivilegiranost) socialnih in regionalnih družbenih skupin v Sloveniji. UDK 342.8:328(497.1) GOATI, dr. Vladimir, Politično predstavništvo in volitve pri nas (primerjalno-teoretična analiza) Teorija in praksa, Ljubljana 1988, let. XXV, št. 7-8, str. 1123-1133 Avtor označi kritiko (in odpravo slabosti) našega volilnega sistema, še posebej mehanizma posrednih volitev, kot pogoj celotne demokratične prenove družbe. Pri tem ugotovi, da je dokument zveznega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve v tem pogledu povsem rutinski in površen. V zgodovinskem prerezu poda nastanek in razvoj političnega predstavništva (reprezentance) do današnjih dni. Razčleni z ustavo SFRJ iz leta 1974 vpeljane tri tipe predstavništva: ljudsko, funkcionalno in politično ter se posebej ustavi ob zadnjih dveh (zbor združenega dela in družbenopolitični zbor). Na koncu temeljiteje obravnava kriterije demokratično izbranega predstavništva: neposrednost volitev, pluralnost kandidatov, pomen zaupanja volilcev v predstavnike (legitimnost oblasti) ter dodaja, daje volilni sistem »centrani živec« (demokratičnega) političnega sistema. SODELAVCEM TEORIJE IN PRAKSE V želji po grafični enotnosti oblike prispevkov in njeni skladnosti z mednarodnimi revialnimi standardi prosi uredniški odbor Teorije in prakse sodelavce, da upoštevajo naslednja navodila pri strokovnih in znanstvenih prispevkih: 1) Prispevke v dveh izvodih pošiljajte na naslov: Uredništvo Teorije in prakse. Kardeljeva ploščad 5. 61000 Ljubljana. 2) Znanstveni in tehtni strokovni prispevki naj ne presegajo 15-20 strani (s 30 vrsticami na stran z dvojnim razmikom med vrsticami); pogledi, glose. komentarji in publicistični zapisi naj obsegajo do 10 strani; recenzije do 5 strani. 3) Vsak prispevek naj ima na posebnem listu naslovno stran, ki vsebuje ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv ter točen naslov ustanove, kjer avtor dela. 4) Znanstveni in strokovni prispevki morajo imeti še angleški naslov; opremljeni naj bodo s povzetkom do 150 besed v slovenščini in po možnosti tudi v angleščini. 5) Vrstni red znanstvenih in strokovnih prispevkov naj bo naslednji: naslovna stran (ločeno), tekst, opombe, seznam literature v predpisani obliki. 6) Tabele naj bodo natipkane v besedilu prispevka, kamor sodijo. Sheme, diagrami, grafikoni morajo biti izdelani ločeno od besedila in vsak na posebni strani ter oštevilčeni po vrstnem redu pojavljanja v besedilu z označenimi mesti v besedilu, kamor sodijo. 7) Seznam literature uredite po abecednem redu priimkov avtorjev (pri anonimnih delih pa velja abecedni red naslova dela). Predvidena oblika seznama: a) Knjiga: priimek in ime avtorja, leto izdaje, naslov, kraj. založba. Primer: Smolnikar Tone (1983): Migracije. Ljubljana. Delavska enotnost. b) Članki v revijah: priimek in ime avtorja, leto. naslov članka, revija, letnik (zvezek), številka, strani v reviji. Primer: Zaletel Franc. (1984): Nova sociološka paradigma. Teorija in praksa, 23(8), str. 70-86. c) Prispevki v zbornikih: Podkrajšek Stane (1988): Neformalne dejavnosti in prostorski razvoj. V: Kregar Peter et. al.. Neformalno delo. Ljubljana, Delavska enotnost. Str. 33-82. 8) Vključevanje referenc v tekst: če gre za točno navedbo, ki vključuje tudi stran, uporabite (Torkar. 1981:63), če pa gre za splošno opozorilo na avtorja in delo (Premrl. 1985). 9) Uredništvo uporablja za prispevke anonimni recenzentski postopek (brez navajanja avtorja in institucije). Avtor prispevka lahko zahteva od uredništva, da ga seznani z vsebino splošnih in konkretnih pripomb recenzenta. 10) Zaradi tehničnih razlogov prosimo avtorje, da se izogibajo zapletenim matematičnim izrazom ali uporabi simbola v drugih črkopisih (npr. grške črke). 11) Prispevkov ne vračamo. TEORIJA IN PRAKSA IZ VSEBINE NASLEDNJIH ŠTEVILK Anton Bebler: O odnosih med civilno in vojaško oblastjo v evropskih socialističnih državah Zdravko Mlinar: Profesionalizacija, ideologija in metodologija sociološkega raziskovanja Vinko Trček: Nova vizija in strategija izgradnje socializma na Kitajskem Jovan Teokarevič: Participacija in totalitarizem: primer Romunije Bogdan Osolnik: Omejitve javne besede po mednarodnih dokumentih Ratko Neškovič: Prispevek k obrambi tolerantnosti Predrag Matvejevič: Pojmovanja narodne kulture v Evropi Andrzej Szpocinski: Spreminjanje vrednostnih sistemov v poljskih radijskih oddajah z zgodovinsko tematiko (Naš prevod) Dušan Janjič: Razumevanje razmerja narod-država: med potrebami in stvarnostjo Momir Milojevič: Pristojnost držav in človekove pravice Marija Bogdanovič: Družbene neenakosti z vidika uporabljenega klasifikacijskega okvira analize Berni Strmčnik: Prenova sistema zdravstvenega varstva v SR Sloveniji Smilja Amon: Nemško časopisje na Slovenskem Jovica Trkulja: Obdobje antimitskega realizma Miran Komac: Kaj se dogaja znotraj manjšin?