UNITED MINE WORKERS SO PROGLASILI STAVKO
JUTRI BO ZASTAVKALO V OHIO IN PANHANDLE OKRAJU NAD PETINDVAJSET TISOČ MAJNERJEV
Strajk bo izbruhnil tudi v okraju West Virginije. Zastopniki delavcev so povabili lastnike premogovnikov h konferenci, slednji se pa niso hote li odzvati vabilu. — Premogarjem so znižali plačo na tri dolarje. — Kopači trdega premoga v Pennsy Ivani ji se vračajo na delo. — Tudi v lili noisu bo izbruhnil štrajk.
Nadaljne davčne predloge sprejete
COLUMBUS. Ohio. 30. marca. — Na zborovanju United Mine Workers of America je bila danes sklenjeno, naj zaštrajkajo vsi premogarji v Ohio in v West Virginia Panhandle okraju
St rajk je napovedan za jutri, za dan I. aprila.
Lee Hali, predsednik okraja štv. 6. je rekel, da se bo približno 25,000 prfemogarjev odzvalo pozivu Kakih dvanajst tisoč jih že štrajka. Odložili so delo, ker se niso mogli sporazumeti z gospodarji glede plač.
Zastopniki premogarjev so povabili premogovne barone na knferenco, slednji se pa niso hoteli odzvati vabilu. To je bil poglaviten vzrok za proglasitev štrajka.
Konferenca bi se "imela vršiti prejšnji teden in je bila sklicana v namenu, da se uravna štrajk, ki se je začel dne 1. februarja v Hocking Valley okraju, kjer so podjetniki znižali premogarjem plače na tri dolarje.
Unijski zastopniki so čakali še trideset minut po določenem času. Ker pa premogovnih baronov le ni hotelo biti, so se odločili za stavko.
W1LKESBARRE, PA., 30 marca. — Vodstvo l^len Alden Coal Company, ki je največje premogovno podjetje v severnem antracitnem okrožju, j'1 pozvalo danes stavkujoče premogarje naj se takoj vrnejo na delo, če hočejo ohraniti svgja mesta.
Poziv je podpisal podpredsednik S. D. Dimmick. SI ičen poziv je izdala včeraj tudi Philadelphia and Reading Coal and Iron Company.
Č asopisje je dognalo, da navzlic "divjemu" htrajku, ki traja že precej časa, obratujejo skoro vsi premogovniki.
Danes zjutraj je bilo aretiranih v bližini Scran-tona devetdeset piketov, ker se niso hoteli na policijsko povelje raziti.
Martin Brennan, predsednik devetega okraja organizacije U. M. Workers of America, je pozval danes štrajkarje, naj se vrnejo, če imajo količkaj prilike, na delo, češ, da se je "divji" štrajk popolnoma izjalovil.
CHICAGO, 111., 30 marca. — Tako premogovni baroni kot tudi člani illinoiskega okraja United Mine Workers so bili danes uverjeni, da bo z dnem I. aprila ustavljeno delo v premogovnikih. Omenjenega dne poteče namreč plačilna pogodba, glede nove se pa še niso sporazumeli.
Dosedaj so zaslužili premogarji od pet do deset dolarjev na dan, za bodoče pa zahtevajo sedem dolarjev dnevne temeljne plače, šesturni delovnik in petdnevi delovni teden. Premogovni baroni so jim pripravljeni plačati le po štiri dolarjev na dan.
HARLAN, Ky.f 30. marca. — Veleporota Harlan okraja je v zvezi s stavkarskimi nemiri obtožila prvega pomožnega šerifa.
Pomožni šerif Lee Fleenor je obtožen, da je u-strelil štrajkarja Juliusa Baldwina in Chas Moorca v neki javni kuhinji National Miners Union v bližini Hrlana.
Fleenor zatrjuje, da je bilo oddanih nanj več strelov, ko je hotel dva štrajkarja aretirati.
JEZUIT
SP0VEDUJE * PAPEŽA
Navadni jezuitski duhovnik je njegov spovednik.—Spoveduje se vsak petek. — Opravi vse molitve in pokoro.
Vatikansko mesto, HO. umiva. Papež izpove svoje najskrivuejšf mi<Ii vi.ik petek pripr«»steiiiii j<*-zuitskrinu duhovniku CVIebrano. ki je njejrov sj>ovediiik.
Kakoršnikoli pr<-~ri*š«'K \ mislili. besedah alr v dejanjih je napravil. se |M»ni/n<> izpove. Vedno i/moli kesa nje za svoje prejrreš-ke. Moli trdili sklep in obljubi. da lie bo vee napravil istih grehov.
MUSSOLINI SE JE IZNEBIL SOVRAŽNIKA
Filippo Turati je umrl. — Mussolinijev sovražnik V poslanski zbornici je vodil opozicijo. — Pobegnil je v Francijo.
PRAVI VLADAR V MONTE CARLO
Bazil Zaharoff je najbogatejši mož na svetu.- --Skrivnostni mož Evrope. —Prodajal je orožje raznim državam.
DOSEDAJ JE DOVOLJENIH STIRIST0 MILIJONOV DOLARJEV
Monte Carlo, Monaco, 30. ,»area. — Pri nedeljski promenadi je toliko odlienili oseb, da se iiikdo ne zmeni za majhnega starejja m o y.a. ki ima svojo suknjo zapeto <lo vratu, ima potegnjen klobuk preko ori. tla se zavaruje proti soln-eu ali pa proti poprledom tujeev. Pri vsem tem pa je lastniK vse krasote v okolici, eden najbogatejših mož na svetu in moproee najmogočnejši med vsemi.
To j<- Sir llazil Zaharoff. skrivnostni mož Evrope. Zaharoff ima naj vee delnie svetovno znane igralnice v .Monte Carlo Casino in je pravi vladar kneževine Monaco.
Zaharoff je ?>in grških >tarišev in je bil rojen pred 83 leti. v neki majhni turški vasi. Dali so mu ime Zh barija llasieleios. Živel je v revščini, toda po eiulnem naključju je prišel v angleško misi-joii^ko šolo. kjer se je naučil angleščine. Z angleškim jezikom je
WASHINGTON, D. C., 30. marca. — V poslanski zbornici so bile danes z veliko naglico o-dobrene nadaljne točke davčne predloge. — Proti večeru je bilo dovoljenih raznih davščin v znesku 273,500.000 dolarjev. — Dosedaj znaša ta znesek $443,000,000.
»p
Nato sprejme absolutni vladar katoliške cerkve odvezo <m navadnega duhovnika, katerego bi mogel povzdigniti na najvišje iue-io cerkvenih dostojanstvenikov. ali pa ga more prestavni na
katerokoli najnižje mesTo.
Četudi s-o papeževi ukazi vsem
Pariz, Francija, :{(). marea. — Prejšnji socijalistični poslanec v italijanski poslanski zbornici. Kili pjw» Turati. ki j«* zadnja leta živel v pregnanstvu v Parizu. je umrl za pljučnico. Star je bil 74 let in je živel v Parizu od leta 1!*27.
Turati j»- bil prvič izvoljen kot socijalistični p«.stanje v italijansko -zbornico leta 1 !*0<i."Vedno je pridobival na vplivu in jm> vojni je jK)>>tal voditelj italijanske socialistične stranke, do leta 1921. ko je postal največji nasprotnik Penita Mussolinija. ki je ravno prihajal do moči.
pričel svojo srečo in je bil v Carigradu tolmač za angleške turiste |
Ker je znal tudi več orijental-i škili jezikov, je postal trgovski j potnik za neko angleško tvrdko za munieijo. Potoval je po vseh vzhodnih državah, po Turčiji. ]Wi llalkami iti drugih evropskih dr zavali ter prodajal puške, topove, celo podmorske, čolne državam, ki so pričakovale vojno. Turški vladi je prodal mnogo podmorskih čolnov predno so druj;e drža vi- prevzel«* to uspešno podmorsko orožje.
Kčasom je postal ravnatelj največje angleške tovarne za orožje. Zvezal se je z ameriškim iznajdi-teljcm Maxiuioin za prodajo strojnih pušk.
Ko je izbruhnila špansko-ame-riška vojna, je Maxim prodajal svoj«' puške ameriški vojski. Zaharoff pa Spancem.
Zatem je bilo se mnogo vojn — v južni Afriki, na Balkanu, na Daljnjem iztoku m leta 1914 je Zaharoff ova trgovina kar najboljše cvetela. Med leti lf»14 in 1!>18 je napravil toliko denarja, da ga ni mogel šteti. Še danes ne ve. koliko denarja si je nakupi-čil in se zato tudi ne zmeni.
K«»t mlad mož je bil zelo lep in z velikimi, temnimi očmi. Ženske so ga zasledovale. Pa za nobeno se ni zmenil, dokler ni spoznal vdovo španskega vojvode Mar-ehena in jo je poročil. Poročil jo je leta 1!»24. ko je bil star 7."» let. Toda žena mu je po dveh letih umrla.
Od raznih držav je prejel mnogo odlikovanj, meti njimi največje odlikovanje: veliki križ častno legije. Xikdo še ne ve, zakaj je sprejel to najvišje francosko odlikovanje. Xikd<» tudi ne ve. katera država ga more priznati za svojega državljana.
Izprehaja se po sol učnih potili Monte Carla. visoki dostojanstveniki gredo mimo njega, pa niti ne | vedo. kdo in kaj je.
| Naročite se na "Giu Nartte" —i InJvežJI slovenski dccTnlk v Mn>
fe»<b drtovmfc.
GANDHI SE ODPRAVLJA V ZDR. DRŽAVE
Odvisno je od političnega položaja v Indiji. — Prišel bo samo, ako bo pomagano njegovi deželi.
Bombay, Indija, 30. m area o. — Mahatma Gandhi še vedno namerava prhi v Združene države. Kdaj bo prišel, je odvisno samo od političnega |*>ložaja v Indiji. Ako se. napete razmere poravnajo in dobi zagotovilo glede neodvisnosti .llxtje dežele. potem ho mogoče prišel koneem letošnjega leta
—	Toda pri tem moram v|»o-števati se druge pogoje, predno grem v Združene države. — j«» r*--ket Gandhi. — Prepričan moram bili. da bom služil pravemu namenu. Anierikanei mi morajo najprej pokazati, da hočejo poslušati moje resnične zahteve.
—	Obljubiti mi pa morajo tudi. da me-ne bodo raztrgali na kose. kot so profesorja Einsteina. V Ameriki je mogoče, da človeka u-mori ljiibrznjrvos.t prijateljev.
—	Moram tudi imeti zagotovilo. da me v Ameriki ne bodo izkoriščali in da me ne bodo napačno razumeli.
Na vprašanje, kako sredstvo smatra rza najbolj prrnierno zatrepi zločnie. ločitev zakonov in pijačo v Ameriki, je r k. l:
—	Zločin je bolezen 1st jaz bi ta zločin skušal ozdraviti s patolo-gičuimi. duhovnimi in moralnimi
! sredstvi. Ječe te bolezni ne morejo ozdraviti. Odpravil bi smrtno kazen in ječe ter bi jih nadomestil z moralnim izboljšanjem.
— Zločini v Združenih državah se bodo ponavljali toliko časa. dokler bo vladala tam j>ozna-na hitriea m tekma, da bi napravili kaj boljAega kot pa sosed.
Po njegovesm mnenju Amerik«* | Vklkdar ne bo odpravila pijače, ker je ni mogoče odpraviti z denarjem.
—	Nikdar ne morete "odvaditi ljudi pija'e s postavami in denarjem. — je rekel Gandlii. — Pijača je moralno vprašanje in ta
f slabost je mogoče odpraviti samo 7. moralnim vplivanjem na vest iti ponos vsakega posameznika, kakor tudi na celi narod.
katoliškim duhovnikom najvišji ukae, kateremu se mora ukloniti vsakdo, vendar mora sprojeti pri spovedi pokoro, katero mu naloži njegov s|H>vednik.
Vsak petek zvečer pošlje svoj avtomobil v samostan Del (lesu po patra Celehra.no. ki se pripelji* v Vatikan, ktc po dvojnih stopnicah do papeževe privatne sobe. Ivo se pozdravila, sede papež na eno stran mize. njegov spovednik pa na drujro stran. Papež se prekriža. nasloni glavo na obe roki in s|M»ved se prične.
Kot privatni papežev spovednik spada pater Celebrano v pa pešk o družino in ima pri vseh večjih slovesnostih mesto i.....1 papeževimi
sorodniki.
Papež Pij XI. je imel tekom svojih deset let kot papež dva spovednika. 1'rvi je bil istolako jezu rt. pa je umrl. Izbral m je zo-p«'t jezuita patra Clebrano.
POŠTNI URADNIK
V ZADREGI
Van Nns, Cal., 3(1. marca. — Poštni uradnik Ralph E. Kidd je v veliki zadregi, kaj bi napravil s pošiljatvijo zajcev. Po pošti je prišlo 24 zajcev, toda naslovnik \ se nt zglasil.
Za jci so se drenjali v k urnikih ! in Kidd je dajal hrano. Kmalu I jc opazil, da ima že 36 zajcev in I nekaj dni pozneje 48. Kaj bi i, njimi napravil, ne ve.
Splošno prevladuje prepričanj«*. da ho predloga <lo jutri zvečer sprejeta, nakar bo iznwena senatu.
Med odobrenimi določbami j«* I zvišanje pristojbine od J na 3 cente za vsnko pismo, ki ne tehta več I kot ei>o unčo. To bo prineslo zvezni zakladnici * 135.000.000. Poseben davek bodo morali plačevati oni. ki imajo od šest tiso«" do deset milijonov dolarjev dohodka. ( Oni. ki ima deset miljonov dolar-
■	jev dohodkov, bo moral plačati petinšestdeset odstotkov davku.
I Davek na brezalkoholne pijače ! ho prinesel enajst milijonov do-j larjev. Od vseh gledaliških vstopnic.. ki so dražje kot 4."» centov, ho • j
i treba plačati davek. Nadalje ho i davek na telefonske pogovore in j brzojavna poročila, j Speaker Gamer je imel nadaJj-1 i ni ognjevit govor v katerem je [ jMkzival p«»slane«». naj brezpogojno j odohre vs«> določbe.
I GRAF ZEPPELIN I	SE JE VRNIL
Fricdrichshafen, Nemčija, 30.
j marac. — Nemški zrakoplov <iraf Zeppelin se je ustavil v svojem hangarju ol> 4.30 popoldne. S tem je končal svoj polet v Pernambu-e-o v Braziliji in vozil sem in tja po U like in |w>što.
To je hit prvi polet Zeppelina v svojem načrtu za redno vožnjo med Nemčijo in Brazilijo. Povratna Vožnja Iz IVrnambuco je trajala 84 ur in 1<i minut.
To je bil :>00. jx»let kapitana Ilansa von Schiller, ki je prvi poveljnik za dr. Eekenrerjem na Zeppelinu in je v-=led te«ra prejel pri prihodu mnogo vencev. Schiller pri vseh svojih poletih ni imel še nobene nezgode.
ODKOPALI BODO
STUYYESANTOV GROB
Albany, N. Y., 30. marca. — Zupan mesta Curacao, v lloland-ski Zapadni Indiji, je zaprosinl za do vol je rfje. da bi smel odkopati grob Petra Stuyvesanta. da se dožene, ako j** bila njegova leva ali desna noga lesena.
I\>ter Stuyvesant je bil gover-ner države New Amsterdam, ki je sedaj Xew York, pred skoro 300 leti. Nekateri slikarji so ga naslikali z desno leseno nogo. drugi zopet z levo. nekateri pa z
■	obema zdravima nogama.
Stuvvesant je izgubil svojo nogo v bitki pri Curacao.
ŽENSKI IZGREDI
- V SOV J. RUSIJI
London, Anglija, 30. marca. — Gospodinje v Moskvi m> navalile na poslopje trusta za "iiroro maslo. so razbile okna. m "rje in stole, dokler jih ni razgnala policija. Ženske so se razburile, ker se je raznttslo po mesto, da 1k> cena surovemu maslu podvojena.
Enake izgrede je policija razgnala preti poslopjem sladkornega trusta. kjer so ženske stale v vrsti po dvanajst ur. ko jim je bilo naznanjeno, da je zaloga sladkorja pošla.
Značilno j«', da je leta l!**21 bilo ] v poslanski zbornici 12~> soeijaii-stov. medtem ko so imeli Mu-so-linijevi fašisti samo 28 poslancev. ; Poslanec Turati j«' imol pri voli-, t vab med poslanci največjo veči-' no "250.000. razun Mussolinija.
Ko je leta	Mussolini na
čelu fašistov vkorakal v Jvini in je p<»-laiisko zbornico uklonil svoji volji. j«» bil boj neizogiben. Turati j«> vstal in izjavil. «la je ministrski ]»redseilnik na nesramen način postopal z jwislanskn zbornico. Mussolini ga .]«• prisilil k n/olku z izjavo. <la je postopal z zbornico,"kot zasluži.
Turati jeva socijalističn«! stranka je bila pren*očna. «la bi jo bilo mogoče zatreti v kratkem ča^u. vshvl «"«»sar j«' imel v začetku leta 1!CJ4 Turati še toliko poguma, da je prerokoval skorajšnji konec fašizma.
Leta 1!»26 je Turati v čolnu pobegnil s Korzike pred Mussolini-, jem in njegovimi pristaši. Kmalu se je pojavil v Parizu, kjer se j«» za stalno nastanil in ni izpustil nobene priložnosti, da ne bi napa-, dal fašizma.	j
Ive.ta 1?>'J7 ga je v njegovi ne-1 navzočnosti sodilo italijansko so-1 ; diče in ga obsodilo na šest mesecev ječe. Toda te kazni ni nikdar nastopil, ker se nikdar ni vrnil v
Italijo. | -
' ŽENSKE SO ZAJEDALKE I
I	-
Boston, Mass., 30. marca. — I I)r. David I). Vaughan. profesor i soeijatne etike na bostonskem vseučilišču pravi, da dandanes i družina ni več dobiček za očeta,
1 kot je bila v kolonijalnih časih. ( j , '
\ svojem govoru ]>revl zvezo i metodistovfekih pastorjev, je re-! kel. da moderna družina pomeni* izgubo in da so žene zajeda Ike ter je zagovarjal kontrolo rojstev. j
— V kolonijalnih časih je bila žena in družina dobiček za moža. — je rekel dr. Vaughan. — zdaj pa je izguba. V pijonirskih časih je žena podpirala svojega moža pri njegovem delu. Pod sedanjimi razmerami je žena denarno breme in pog«»sto zajedalka. Nekdaj je žena prenesla nuiojjo mo- j
Iževih bremen, izdaj naloži vsa bre-1 mena na hrbet možu.
BLAZNEŽ UBIL SEDEM OSEB
Vaerdalen, Noršveka, 30. marca. — Eivind l^arsen, star 21 let. je s sekiro ubil svojega očeta, mater in pet bratov in sester na kmetiji svojega učeta. Nato je še hišo zažg«t*. Polieija ga je kma!u nato prijela, toda zdravniki so izjavili, da je zblaznel.
ZNIŽANA PREYOZNINA
Z današnjim dnem so skoro vsd parebrodne družbe znižale cena" za potovanje med Ameriko in Ev« ropo.
Povprečno znižanje znaša dva set odstotkov.	. r
a
r Največji slovenski dnevnik^l ▼ Združeuih državah
m VeUa za vse leto ...	$6.00
S Za pol leta.....$3.00 o
Za Ne« York celo leto .	$7.00 Za Inozemstvo celo leto
TELEFON: CHelsea 3—3878
*-=-- ■------L	-	.
NO. 76. — ŠTEV. 76.
GLAS' NARODA Spi
list islovenskih .delavcev t Ameriki«	i ^	jj
Entered as Second Class Hatter September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y^ under Act of Congress of M^rch 3. 1870 """"""	T»T.z?nw • mdm 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 31, 1932. — ČETRTEK, 31. MARCA 1932	"	VOLUME XXXX- — LETNIK XXX3L
"OZ. A
»«*■»* L
ft V A I O D A"
—

KSW YORK, THURSDAY, MARCH 31, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Dopisu
Brez dvoma je jasno, da so za gospodarsko življenje dani uspešnejši predpogoji v velikih gospodarskih enotah.
Toda t«* enote morajo nastajati organieno in ne smejo biti prisilne ter umetne tvorbe. Kajti vsako umetno poseganje v gospodarsko življenje, ee ne odgovarja gospodarskim in socialnim zakonom, prinaša veliko š k oil o vsemu narodnem gospodarstvu.
Svetovna gospodarska kriza je posebno močno zajela srednje evropske države, zlasti Avstrijo in Madjarsko, doeim so bile ostale nasledstvcne države kolikor toliko na boljšem.
Zlasti je bil položaj ugoden za Češkoslovaško, a tudi tamkaj ni vse rožnato in je tudi češkoslovaška navezana na inozemsko finaneno pomoe.
Zaradi dolgotrajne gospodarske krize, ki je imela svoja ognjišča favno v srednji Evropi, postaja razumljiva volja nekaterih držav, da prekinejo, lahko rečemo gospodarsko vojno, ki vlada danes med nekaterimi državami.
Konkretne forme je zadobilo reševanje srednje-ev-ropskili gospodarskih problemov že pred leti, ko so jugovzhodne agrarne države skušal«' doseči za svoje proizvode prednostne carine v sosednih bolj industrijskih državah. Gibanje je zavzelo že velik obseg, toda posebnih uspehov ni imelo.
Tudi Jugoslavija je skušala po tej poti prodreti s svojimi agrarnimi proizvodi na sosedna tržišča. Splošno se je tedaj smatralo, da so prednostne carine v stanu za-Bigurati vzhodnim agrarnim državam tržišča v boju s pie-komorsko konkurenco in ono domačo proizvodnjo, katero forsirajo sedaj nekatere evropske industrijske države, predvsem Avstrija in Nemčija in deloma tudi češkoslovaška.
Prednostne carine naj bi veljale predvsem za donavsko žito.
Praktično so se mogle pa le deloma uveljaviti, ker predstavljajo kršenje načela največje ugodnosti, ki je bila do sedaj splošno v veljavi.
Prednostne carine s<» se namreč lahko uvedle le tedaj, če so- dale nanje svoj pristanek vse ostale države, ki so imele pogodbo na }x»dlagi največje ugodnosti.
Kakor smo že omenili, prednostne carine niso bistveno pripomogle k boljšemu vuovčevanju jugovzhodnih agrarnih proizvodov na tujih tržiščih.
Politično zbliževanje podonavskih držav doslej ni pokazalo večjih uspehov.
Na eni strani so gosj>odarski interesi preveč različni, na driigi strani pa so ostanki prejšnjih časov narekovali t nekaterih državah revizijonističuo politiko, tako, da ni moglo priti do popolnega sporazuma.
Nesreča ne počiva!
Tudi mrl m. Fodrrieni ste eni sli dragi Tttk dati.
*AJ BTE PA STORILI ZA 8VQJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t .. .
•t
iftjtf tšm H —umov*!* m slučaj botemi, nezgod* mU »mrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjem a druitvu Jugoslovanske Katoliško Jed no t«. Nafta jednota plačuje AajveS bol-»iftko podpora and vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga-»itteijaaii w Ameriki Imovina tnala nad $1,100.000.00, ttaastva ud 20,000. Nora drnfttra ae lahko Titanovi j o ▼ j&tirnienik driarak s 8. ftlani. Pristopnina prosta.—Boril« •MM** OiWli t#Mi "Novo Doko'% §imUo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton ZbaŠnik, B1.t> Minn.
Brooklyn, N. Y.
Kljub neprijetni pomoti glede Označ^nja časa radio programa
slovenskega pev^kepa in dramatičnega društva "Domovina** v nedeljo 27. marca, je slušalo velikonočno in narodno pesem vse slovensko ljudstvo, tako v Brook-Ivnu kot v Xew Yoorku. Dokaz temu so brezštevilne brzojavne tu telefon-ične čestitke, katere dobiva omenjeno društvo te dni z izraženimi željami in prošnjami za nadaljnje programe.
Ker pa so se ravno ta teden razdelile vlope za igro "Sin", katero vprizori "Domovina" v nedeljo 17. aprila, in so društvo pripravlja x jako težkmi pesmimi v ta namen. najbrž ne bo preostajalo časa za radio program — prej kot koncem meseca aprila.
Da pa društvo zadovolji želji Slovencev, je "Domovina" z dogovorom župnega urada cerkve sv. Matrija v Ridgewoodu. dobila l»ovabilo. da sme nastopiti s slovenskimi pesmimi v nedeljo 3. aprila ob S. uri zjutraj.
To nedeljo namreč in ob tej uri — bo imela organizacija "Kolumbovih vitezov" sv. mašo s skupnim sv. obhajilom.
Da je ta organizacija ena največjih v Ameriki in so ji na čelu višji državni politiki, menda ni jvotrebno posebej poudarjati.
Prepričan sem, da bodo brez izjeme vsi Slovenci v Brooklynu. Ridpeu-oodn in (ilendale, društvu "Domovina" posebno hvaležni za ta uspeli in napredek.
Das'i je ta cerkev vsem Slovencem dobro znana po svoji krasoti in umetnem slikarstvu, naj označim, da je postavljena na Catalpa Ave. med Onderdonk in \VfH>d-\vard A ves.
S tem vam nudi slovensko pevska in dramatično društvo "Domovina" v kratkem presledku zopet dve jako interesantni nedelji:
3. aprila -. cerkvene pesmi. ob 8. uri zjutraj.
17. aprila : narodne pesmi s prekrasno igro v Slovenskem Audi-torium-n, 253 Irving Ave., Brooklyn.
Pozdrav in na svidenje!
Naročnik.
igralci so tudi dobri pevci, in so nam zapeli tudi več narodnih pesmi. ki jih narod nad vse ljubi. Med programom pa so tudi zapele več naših popevk zgoraj omenjeni deklini.
Lahko rečem, da tako zadovoljnega večera nismo imeli več dolgo.
Naši rojaki so pok;izali ta večer. da jim je v resnici pri srcu S. X. D., kateri se ponovno dviga v sredini naše naselbine in čuva naš narod.
Dra»ri rojaki, vesel sem., ko vidim. da se naša naselbina tako lepo razvija ter je ponos vsemu našemu narodu. Ako bomo imeli načelo, katero se glasi "slovenski narod je prvi", bomo vedno napredovali, da bodo lahko naši o-troci. ko nas več ne bo. pokazali: Tukaj stoji spomenik naših očetov in mater, ki so se veliko žrtvovali za nas. da so ga nam postavili.
Le tako naprej rojaki. p.-i bo naša naselbina vedno med prvimi.
Končno se še vam v imenu S. N. D. prav lepo zahvalim za po-set tega večera vsem rojakom iz (Jirarda in okolice, kakor tudi našim igralcem za tako lep program ""
UPOR KOROŠKIH KMETOV |z Jugoslavije.
nnATi m krmi kum i	O	J
PROTI PLAČEVANJU DAVKOV
Celovec, 10. marca.
Na okrajno sodišče v Vojšper-gu je bilo včeraj pozvanih k zašli šaujii nO kmetov, ki so Ji. decembra grozili pri St. Andražu v La-budski dolini, da ne bodo plačevali davkov in soeijalnih dajatev. Med drugimi *ta bila pozvana tudi narodno-soeijalistična voditelja .Jager in Posseggcr. ki sla govorila pri tedanjih demonstracijah. Že zgodaj zjutraj je bilo v Vojš|>e.rgu zelo živahno. Xarod-no-sooijalistični agitatorji so organizirali v mesto prihajajoče kmete ter jih zbrali okoli 400 v predmestju, kjer so >.e jim pridružili komunisti in nafrodno-soei-ja listič na mladina. Tu jih je pozval Possegger. naj odkorakajo skupno k sodišču in oproste obtožene; kmete. Množica se je pozivu odzvala. Da bi ne prišlo do izgredov v razpravni dvorani, -o vhod v sodišče za straži! i trije občinski stražniki in dva orožnika, ki so spuščali v poslopje samo ljudi > pozivi sodišča. Kmalu nato so vra ta >odišf-a zapri in okrajm -sodnik WaurLseh je pričel zasliševanje povabljencev. Med tem je množica pred sodiščem narasla na 500 oseb. Med njo so se vmešali tu
Tiralica za bestijalnim zločincem.
Dne t>. marca je neznan moški v Belgradu onečastil. poteui pa umorH 8-letno Danico Oruoporae. Domnevajo, da je zločinec pobegnil na sever države, morda v Slovenijo. kj»'r bo poskušal prekoračiti državno mejo. Vse policije v državi so alarmirane.
Po zadnšnici dva mrtva.
V vasi CHasovnikn v srezu l*ro-kuplje so se krvavo končale za-duŠnice. ki *o se po starem običaju ob mnogoštevilni udeležbi vačanov vršile na pokopališču. Vscakai vas ima po tem običaju svoj tla n. da počasti svoje pokojnike na pokopališču imi ta način, da jim najprej okrasijo «rrobo#-ve. potem naročijo pri svojem duhovniku posebno službo božjo ter nazadnje vsi posetijo grobove ter prineslo s seboj jedila in pijače, katera uživajo po končanih molitvah kar na pokopališču. Te za-dušnice so zelo podobne našim sedminam.
Tudi vaščani (ilasovnika so ve-liko jedli in še več pili ter se žf zelo razigrani vračali zvečer proti domu. Med njimi je bil mlali Bo šk«» Bojovič, ki ga vas in okolici pozna k<»t nevarnega prepirljive,i in protepača. Z raznimi sosedi s« je prerekal že na pt>kopališ«Mi. Ne kaj minut potem, ko se j«' vse raz hajalo po raznih stezah proti d<> mu. je odigrala krvava t rage dija. Ltojevič. kt je bil precej pi jaii. je šel sprva sam. potem pa s.
Peter Zgaga
g™ni. Tudi okoliškim naselbinam priporočam, da jih povabite. Ne bo vam. žal.
John Doleic. Chicago, 111.
Chicažani se letos ne moremo pritoževati čez zimo. Imeli smo malo. skoro nič snega. Toda ob času. ko je "pratika" oznanila prihod pomladi, se je vreme naglo-nia spremenilo in dobili srno ga precej. Vendar velikonočna nedelja je bila topla in le tu pa tam je bilo opaziti ostanek snega.
Dne 13. marca se je smrtno ponesrečila Mrs. Mary Kanin, rojena Zumor. iz St., Jurja pri Kranju. Pri preveč zakurjeni peči se
tli brezposelni ter pristaši narod-no-so»ii jaliM iene in komunistične stranke, ki so pričeli burno zahtevali ustavitev kazenskega ^stopanja.
Nenadoma se je med množico razširila vest. da sta bila pri zaslišanju dva kmeta aretirana. To je hrl povod za na-kofc na sodišče. Med burnim vpitjem so začeli ljudje pritiskati proti zaprtemu vhodu, ki so ga branila trije mestni stražniki. Razburjeni ljudje «o vse tri stražnike napadli in jih pretnpli. V«i trije so bili hujše ranjeni. dočim so jim uniforme popolnoma raztrgali. Med tem -o si voditelji preskrbeli v bližnji gostilni sekire, krampe In železne drogove, s katerimi so začeli razbijati vrata sodišča. Vrata so se kmalu udala in ntnožica je vdrla
je vmešaval zdaj med eno. potem zopet med drugo gručo vaščanov ter tako naletel tudi na brati Nikolaja in Dragtttina Vukoviča. ki sta se že parkrat ob raznih prilikah spopadla 7. njim. Boji »vre navalil najprej na Dragotina ter po kratkem prerekanju izvlekel revolver in fanta ustrelil. Ko je Dragot in ležal ves krvav na tleh. je priskočil Nikola, n je Bojorič po kratkem ruvanju ustrelil tudi
njeg-ji. <>krr>«_r krvavega l>ojiš«";i se je zbralo nmojro drusrih iideležen-cev tako strašno končane Za duš nice. Meti tem je Bo jo vie zbežal v gozdove in ga zd;<j zasledujejo .frcžnrške patrulje.
Girard, Ohio.
Slovesna otvoritev prenovljenih prostorov v našem S. N. IX, ki se je vršila 2fi. marca, je sijajno izpadla. Rojaki so prihiteli iz bližnjih naselbin. Warren. Ohio, Yungsiouma in Bessemerja, za-kar jim gre vsa hvala. <la so nam poleg rojakov iz naše naselbine pripoinogOi do tako velikega, u-spelia.
Bogat program so nam podali naši igralci iz Bessemerja. kakor tudi naši ljubki slovenski deklici, hčerki Mr. in Mrs. Turka, ki sta otvorili program tega večera s pesmijo "Lepa naša domovina". Nat:? pa nastopijo igralci v svojih vlogah : Mr. John Snežic. Joe I Wallege, Milan Valentine. John ! Brenthi. France* Brentin. Tony OlaKsie in Dennie Radan. Vsi so bili za vsako dejanje nagrajeni z salvami aplavza. Narod je izjavil. da kaj takega ui bilo v dvorani že dolgo. Publika se je tako zabavala, ob komičnih prizorih teh igralcev, da je bilo na kose smeha.
Pri zadnjem dejanju pa sta se posebno odlikovala Mr. Snezie in J Mi« Radan. ki sta spravila publiko v tak položaj, da se je bilo treba bati. ako bo kateri počil od smeha.
Tudi naša narodna pesem je dosegla višek tega večera, kajti-
ji je unela obleka. Ker je bila sama doni a. si ni mogla pomagati, in je dobila tako hude opekline, da je še isti dan umrla. Zapušča moža in dva sinova, ki sta oba poročena.
Sedaj pa hočem opozoriti vse ehieaške in okoliške Slovence in Slovenke na veselo novico in ta je, da bo društvo "Zvon", št. 70. J. S. K. Jednote priredilo pomladansko veselico v soboto. 2. aprila. v šolski dvorani. \V. 2*Jn«l in So. 'Lincoln Street. Kakor slišim, se vesel ični odbor dobro pripravlja. Pravijo, da bo ta veselica prekosila vse dosedanje. Zanimivo pri tem je. da se dobijo vstopnice pri članih zelo poceni, da. skovo zastonj.
Na svidenje na veselici!
Chicažan.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZ ANA
Aogleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) 8Mne iin«
$2.—
Naročite ga pri
KNJIGARNI UhS NARODA'
21« West ISth Street
N«* Tack City

MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
GRADHKA &TEDIONICA
Račun fri Poitni Hranilnici 10,533 — Telefon 16 fRE&EMNOVA ULICA 3 — LJUBLJANA. Kapital: Hranilne vlage 460 milijonov Din. — Rezervni fondi: 9 miljonov Din. likvidacija SaJtaer State Banke v New Y<»rku. N Y. bo v kratkem •!<»-končana. Poslovanje omenjenega zavoda Je bilo zmeraj |«Htmo. radi ten
upamo In »ellmo, da l»l vlagatelji—naSI rojaki—ne trpHI prevelike iignt.-v
Ker Je zaupanje v uorHšb banke, ki Jih Je mnogo trkom zadnjega
leta skrahiralo. *e4,» srahljano in bi nekateri rojaki morda ielell vl->Si:l i« v oje prihranke pri nas. smo pripravljeni prev*ct! vse Oeke, ki jih tnxlo dobili kot dlvfdende. jih brespld^no vnovMtl In odpadle zneske na teknft. all vezan račun pri nw hraniti.
Vm veytt. da bo cena dinarja padla, ali da bo naAa država, z&pl 'lena v doglednem Času v vojno z neko sosednjo državo, so po naAt vednosti popolnoma neutemeljene.
Za vw vk«e pri nate« zarodu janrfi Mestna obilna ljubljanska i
svojim pranotenjem in davčno močjo.	^
Vloge •breatajeaao p* M S mesteO Vetan» ^tefee pa p* *%.
Itavnataljatvo Mestne hrakMiie* IjobljSni*«.
v sodno |>oslop.jt*. Oil Noilne^a predstojnika |»uzva.iti onsžniki, ki m> .prihiteli na poni«!«1 šelt* v t*>rii trenutku, 1«« s trudom odgnali i7. poslopja demonstrante ter f>-pi-oslili mrst'iie stražnik**. iMnoži-ea s»' je r>ato umaknila v pn*d-mestje^ »nikoder jr odkorakala, moena tisoč oseh. pred okrajno glavarstvo. Tu je po^>bna «le-putaeija inlšla k okrajnemu «rla-varju. ki mu je Izročila resolucijo. v kateri se zahteva ustavitev kazenskega postopanja proti ."ill kmetom iz St. Andraža, ustavitev eksekuoij pn>ti kmetom, omogo-renje eenenih posojil Zii pirljetlel-stvo ter zvišanje een ži\"ine.
Okrajni glavar je izjavil, da bo zahteve sporočil koroški deželni vladi, nakar se je množica polagoma razšla. Pojjoldiie je bilo v Vojšpergu zopet mirno.
ČE POTREBUJETE
delavca za pomoč na farmi, tedaj f»|ircjuiem jaz delo. Prileten človek ; pišite na naslov: — S. P., Box 78, Elm Grove, W. V&. (3x 17.24&31)
PLITVIČKA JEZERA.
I*<»tuiki in izletniki, ki se »napeljejo -h Crrsiiliehevo ladjo VI'LCA-N-IJO 1-». aprila ali s SATI K-Nl 4(> 21». aiprila v staro domovino i t a sicer naravnost v naš Split oziroma Dubrovnik. I »odo hiteli priliko. da si razen drugih naramiih krasot ogledajo tudi Plitvička jezera.
Plitvička j^/era -o oddaljena samo o^enide-set kilometrov otl Splita, dalmatinske metropole, v kateri so mmlerni hoteli. Dioklecijanova palača, katedrala, muzeji ter razne druge zgodovinske in moderne zanimivosti.
Plitvička jezera so najlepši del Hrvatske ter so ena najlepših krasot cele Evrope. Šestnajst jezer s tridesetimi velikimi vodopadi tvori romantično skupino, ki nima para.
Tam so hotrli (Klprti vse leto. ko prihajajo tja turisti iz vseli delov svota. da se naslajajo nad naravno lepoto, uživajo čisti zrak ter v zdravem podnebju ©jačijo svoje zdravje.
DRUŠTVA
KI RAIERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
1
"GLAS NARODA" m čili Miho vrni* eluuWo, pa£ pi Sloveoci V vtUi bkdUd,
CENE ZA OGLASE SO ZMERM!
PRVI APRIL.
Takole meseca aprila ž»» začno pihati malo bolj spodobne »Piu|>i»taiu tudi kaka rožica požene iz tal. in v trčili m* začne prebujati nekako hrepenenje.
V mesecu aprilu zaviuja mladina o ljubezni, in v mesecu aprilu -»e začno stari panji vneinati.
Znana mi je. zgodba Šestdeset-letnem možaku, ki je iiuel precej strpljeno. postanio in zgarano ženo. pa m- je nesnaga zagledal v lepo sosedo, ki je bila vdova in naijmanj trideset let mlajša o<| njega.
Neprestano jo je oprezoval iti kadar jo nasameni srečal. j«» j«' ogovarja? ter ji čndno i» )»omemb-no mežikal. Iiil je sploh vis v otr-liju. kot se takemu dedcu prav nič ne s poglobi.
Mlada vdova ga je p«»slušiiln in ga. podomače rečeno, vlekla, pri tem si pa mislila : — Le čakaj, mrka č.
Nekega dlH\ bilo je haš zadnjega marca, jo je srečal na samem in ji rekel — tako in tako. Ona s.» um je |H»r«-dno smejala in ni rekla n<* tako in ne tako. X»v*lic temu. sta s.- pa domenila, da s.-bosta sestala oh poldvanajstui |h.-noči na sk.\lnju. če je ni strah, seveda.
—	I. «"e ni drugače, pa pri-ilite. oča — mu je rekla med smehom in ga tako ljubezujivo pogledala, da mu je p< skoi'ilo sive kot os.-m-najstletuemu fantu.
< >n jo je mahnil od vesel ja v ■» j?!arijo, njo je pa pot zane-iu mimo njegove hiše. in j«' šla notri, »la se malo z gospodinjo j vori.
1 O čem sta razpravljali, se ni nikdar natančno izvedelo, to«|a* pozneje so ljudje že vsaj približno uganili, o čem s»- je (»letel jti >vor.
.Možak se je pree»'j nasekan vrnil domov, pa je rekel ženi. da ga glava boli in da bo raje pri prej sede pregnal boleeine.
Ona mu je pokorno odgovorila: — J;iz bom šla >pat. ti pa nfori kakor veš.
Ko j.- zaslišjtl iz spalnice njeno smrčanje, se je liki uiačka splazil na podstrešje in snel » čveka veliko kračo, ki s » j«» hranili za Velik onoč.
—	S.* bom že zgovoril. — je mrmral. — da so jo ukrali.
Zunaj je bila viharna noč, tema kakor v rogu, toda kdo l»i po rajtal za temo in za vihar, če mu je srce polno ljubezni.
Previdno je stisnil krač^> pod suknjo in se k'>! tat odplazil n.i skedenj.
Seboj j" vzel zel en ko brinjevca zavoljo korajže in kompanije.
Ni dolgo čakal. Opolnoči škripa je odprla vrata, iu notri je huškuila temna postava ter .se pritrj>ala do rtjega.
—	Oh. kako te imam rati — je za mrmral in jo objel, ona mu je pa usta za-tisii it a in rekla : "P^t*. Samo to je rekla in nič drugega. Po kaj bi človek govoril, kadar ima ljubezen besedo.
In tako sta ljubila, da je pričel mežnar dan zvoniti, nakar se je ona naglo poslovila. Prej ji je še stisnil kračo v roko rekoč: —Na, tukaj imaš za Ion in «za zahvalo.
Zatem se je zakopal v slamo in Za spal ter se prebudil šele. ko j«' stalo sohice visoko na nebu.
Domov prišedši. je dejal ženi:
—	Tako čudilo slabo mi je bilo sinoči, da nisem mogel več prestajati v hiši. Na skedenj sem sel spat.
—	Ja. ja. — je odvrnila. — že priti« včasi tako. da si hoče človek prebrati. -Kar k mizi sedi. ju-žina bo kmalu kuhana.
Prt vsej hiši je dišalo, prt kuhanem prekajentnn tnesu. —
—	Kaj se je zmešalo stari? — »i misli očauec iu gre v kuhinjo pogledat.
—	Kaj pa kuhaš?
—	O, kračo sem skuhala, kračo.
—	Zakaj dan« kračo T Saj bo »♦•le drujrr teden Velikanov. Ali ui škoda ?
—	I. ka-j bi bilo škoda t Saj seiu kračo ponoči prav zlahka zaslužila.
To je torej zgrodba o prvem aprilu.
Istočas-no potrjuje zgodba pregovor. da je v temi vsaka čada eriHL	*'
"Glas Naroda"
Ownad and PubBabad bj iLOTIMIO PfJBLESHKNG CONPARX
(A Oorporatton)
rmaM Hfcar. Prid—I	L. Benadik, mu
WW of botfUNi of tf eon>oratlon and addrtosei of above officer« tti w. I»th Itr—t, Baraagh of Manhattan. New York City. N. Y.
"GLAS NARODA' (▼•tea of the Peapla)
XMM I»«j Day Szcept Bondtyi and Holidays
•a <*k> lato valja Hat aa Ameriko.Za New York aa celo leto #7.0C
In Kanado -$6.00 Za pol leta__$SAC
Cd pol lota-------$3.00 i za lnoaemstvo aa celo ieto_.$7.0C
da ftetrt leta ----------------------41.50 ' Za pol leta_________________-$3-6C
_________Babacriptiop Yearly $0.00.__
_Advertisement on Agreement.
_"Olaa Naroda- lihaja vaaki dan la^emii nedelj in praanttor.
Dopisi brea podpisa in oaetaoatl ae no prioMoJejo. Denar naj se bla-pOTOll poMJJatl DO Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, froalmo da aa nam iudl prejinje blvalliče ^»»n^i ^ hitreje najde-___mo naslovnika._
-eiNABor a"» fit W. 18th Street, Na« York, n x,
Telephone: CHelsea S—307$
PODONAVSKA UNIJA
"O L A ft H A ft O D A"
NEW YD&X *lttT*USEAYt ttA*OH 31^1932
THE LAS0E8T SLOVENE DAILY is U. £.

SIGNOfcA CHIARA
Francoski napisal: AN ATOLE FRANCE
Profesor Oiacomo Tedeschi 1» Neaplja je bil na glasu kot zelo praktičen zdravnik v svojem mestu.
Njegova hi&a je stala nedaleč Incoronate. V njo so prihajali raznovrstni ljudje, a najvei lepe deklice, ki so prodajale na Sau'a Luciji prskomorsko robo.	{
On je izdajal zdravila za vse bolezni. Ni si štel v sramoto izdreti votel 7ob ali zaiiti raztrgano ko/o junakov po prevročih veselicah. S svojim trpkim humorora in še bolj •meSnim primorskim dialektom, ki je bil pcmešan po potrebi z učer.o 1 latinščino, je znal potolažiti šc! tako občutljive pacijente na £e-pastem in oguljenem zdravniškem stolčiču.
Bil je majhne postave, polnih lic, malih zelenih oči in debelega nosu. ki je štrlel še preko skrivlienih r^ten; ekrogla ramena, koničasti trebuh in tanke noge so spominjale na antikne atellane.
Giacomo se je peročil že v viseki staro ti z mlada Chiaro Mam mi. hčerko nekega starega bandita. ka-tecrga so pa v Neapolju zelo spoštovali. kjer se je po prestani kazni posvetil pekla rskem obrtu. Svojo pekarno je na Borgo di Santo tako vzorno vodil, da je ob njesovi smrti celo mesto jokalo za. njim.
Chiara Mamini jc dozorevala na rolneu, ki zori grozdje v Torre-u in pomaranče v Sorenti ter se raz-cvctala v divno neapuljsko rožo.
Prcfesor Oiacomo Tedeschi je bil tako trdno prepričan, da jc žena ravno tako krepostna kakor jc lepa. On jc vedel, kako vcllkb je čustvo ženske časti v rodbinah bandltov. Ali njemu kot zdravniku so bile poznane pa tudi slabosti, katerim fe podvržena vsaka žemka
Odkar je ^ačel obiskovati njegovo hišo Ascanio Ranicri. damski krojač iz Milana, se jc naselil v n»c-gevo dušo nett nemir. Res Je bila i hči herojskega Mammi-a . patrio-J tičnega pekara. dobra in zavedi.a Ncapuljska. zato bi ji bilu tudi
težko pozabiti svoje dolžnosti napram Milancu. Ali Ascanio je delal svoje obiske vedno nedaleč In-cornate zlasti v odsotnosti zdravnika in signora ga je prav rada sprejemala .
Ko pride nekeja dne profeso. preje domov nego navadno, kako iznetiadi Ascania. ki je klecal na kolenih pred Chiaro, ker se je signora odmikala, Ascanio vstane
Giacomo Tedescho se mu približa navidezno z največjo skrbjo.
"Prijatelj moj, kakor vidim ste bolni. Dobro ste napravili, ker ste me obiskali. Jaz sem namreč zdravnik, in dolžnost mi veleva, da lajšam ljudske boli. V iste bolni, ne tajite tega! Vi trpite, mnogo trpi-
NAJDRAŽJE DREVO
Najdražje drevo na svetu je nedvomno prastara plataua. ki ra-^t«* na ojflu Wood Spreta v Londonu. torej v najprouicinejšein delu lodonskeira mesta. Ta platana je bila pred davnimi leti zakajena na kraju, kjer je stala pred katastrof a 111 itn požarom pra-krasna cerkev sv. Petra. Xeko stavbno podjetje, ki l»i rabilo do-tieni prost«»r za zprarfiti-v koristnejših poslopij, j,, ponudilo londonskemu magistratu za platano celili 40.(MK> funt m- sterlinpov. torej celo premoženje.
Človek bi ne verjel, da more biti drevo loliko vredno. Sieer pa stara platana v resnici tudi ni toliko vredna; pre le za pr«Ktor. ki na njem raste. Vsak kvadratni no ter londonske City je treba plačati z zlatom. Londonski majri-iristrat jc pa ponudbo stavbne«*« podjetja gladko odklonil, ker ne dovoli, da bi gradili v bližini z;ro-doviiiskejja drevesa visoka poslopja. ker bi s tem drevo odrezali od zraka in h»Ihch.
te! Vaše lice kar gori... Glavobol, ni dvoma, velik glavobol. Kako ste to dobro napravili, da ste me obis Hali. Prepričan sem, da ste mi že zelo nestrpno pričakovali. Oh, ta strašni glavobol!"
Tako venomer govoreč je starec, mečan kakor sabinski vol. pehal Ascania v svoj kabinet za konzultacijo in prisilil ga, da se vsede na oni slavi stolček, na katerem je že prošlo štirideset let neapuljskih bolezni.
Ni ga izpustil iz rok. Čvrsto ga je držal na stolu in ga prepričeval:
•'Vidim, kam vam je, zob vas boli. Da, to je! Vas zelo boli zob!:*
Tu Giacomo Tedeschi vzam-j v roko velike klešče, s silo mu odpre usta in z naglo kretnjo mu izde-re zob.
Ascanio zavpije kakor »ran tens, zver in zbeži, pljuvajoč neprestano kri, a profesor se glasno smeji za njim z nekim divjim veseljem.
"Krasen zob! zdrav zob!....''
Prekrasen, —
LJUBAVNl ROMAN MLADE ŠPORTNICE
Avstrijska prvakinja v umetnem drsanju Fritzi Burger, ki si je na zimski olimpijadi v Lake Placid pridobila srebrno svetinjo, jc postala v Ameriki junakinja srečnega romana. Pri sankaških tekn ah v bobsleighu se je ponesrečil nem ški sankač Hoppmann. ki ga jc Burger jeva poznala že s prejšnjih mednarodnih tekem. To je dalo mladi športnici priložnost, da ga j? negovala med boleznijo in ga jc navzlic svojemu napornemu treningu spravila Iz postelje na no^\ Hoppmann. ki je sin veletrgovea je nato ponudil Burgerjevi srce in roko in športna umetnica jc oboj*? sprejela.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.

Hvalite C up oda v njegavtli ivet-
norih, 20 pemi na Cast svetnikom (Premrl)
ALBANIJA KOLONIJA ITALIJE
ATENE, Grško. — Tukajšnji dobro poučeni diplomatski in politični krogi mnogo razpravljajo o novi akciji rimske vlade, ki ima za cilj popolno okupacijo Albanije in njeno pretvoritev v italijansko kolonijo. Po teh informacijah je rimska vlada pristala na to, da Izplača Albaniji na račun svoječasno obljubljene finančne podpore 10 milijonov zlatih frankov, toda ie pod pogojem, da uporabi .albanska vlada ta denar za izplačilo ter.ie,-tev italijanski družbi DBEA. ki je izvršila v Albaniji razna javna dola, ter za odplačilo obresti in zapadlih anuitet posojil v Italiji.
Albanska vlada s svoie strani zahteva nasprotno podaljšanje roka za povračilo prejšnjih posojil, ker so albanske državne finance v obupnem stanju. Rimska vlada je sicer pripravljena ugoditi tej zali Levi, stavi pa zato zelo težke o"-litične pogoje. Albanija bi morala namreč skleniti nov tiranski pakt, toda izpremembo, da bi se v novi pogodbi izpustila določba, ki govori o spoštovanju in čuvanju ne-dvisnosti albanske države. S tem bi se Albanija seveda sama odrekla svoji neodvisnosti ter bi se dejanski pretvorila v italijansko. kolonijo. V grških diplomatskih 1 krogih zasledujejo rimsko akcijo z veliko pozornostjo.
NASI V AMERIK!
SPORT
V Niagara Falls, X. Y. je bil pretekli četrtek ubit 31-Ietni Fr. Vidmar, rodom Slovenec, ki se je; nahaja) pri zvezni vladi v službi kot obmejni stražnik. Pokojui je sin znane Vidmarjeve družine v Olevelaiidu. Vidmar je bil svojc-easno pri ameriški mornarici, potenj pa je dobil zvezno službo.
Vidmar in neki drug obmejni »tr&žnik sta bila 11a lovu za skupino but lesarjev. ki so vtihotapili pivo iz Canade. ko je Vidmarja dohitela smrt. Tekom divjega lova za tihotapci. je avtomobil zvezne straže v Lewistonu, nedaleč «nl Niagara Falls na nekem ovinku trešoil v neko poulično karo. Vidmar jc bil v koliziji libit. njegov tovariš pa resno ranjen.
Pivski tihotapci so nekoliko naprej /. avtoiu zn vozi I i v sneg in niso mogli naprej. Aretirani so bili vsi iin sicer trije, ki so: -los. -Tan-kowski. 1?» let. Jack Xitdo. -H let in Charles Bennett. 17 let. Tihotapski avto je bil na več krajih prevrtan «kI kroge! in pri aretirani trojici so našli revolverje.
— A* noči IS. marco je preminul v St. Luke bolnišnici, po kratki mučni bolezni, pijonir naselbi-! lie West Allis. John Podlesnik. lSil je zelo marljiv in pošten. Pokoj ni je bil uslužben pri eni in isti družbi celili 1'ti let.
ARHENKA IN ZOBOTEHNIK
Pariški listi poročajo, da toži ne- , ka v Parizu živeča Armenka svo-j jega rojaka, zobotehnika in za- j hteva od njega 10 tisoč frankov odškodnine za bolečine, češ. da si jc dala delati pri njem pod nerodno tehnikovo roko peklenske »r.u-ke. Tožba je pa te zadnje poglavje romana v dveh delih, ki se je odigral med Armcnko in njenim rojakom.
Pred leti jc bil tožencc zoboteh-nik v Carigradu. Nekega dne ie pr'sla k nJemu mlada Armenka ter si dala napraviti dve kroni in plombirati zob, za honorar je pa dala zobotehniku brez vsakega zadržka vse svoje čare. Zaljubljenca sta se potem razšla in si niti popisovala nista. Čez dve loti je pa prišla Armenka v Pariz, kier so jo začeli nekega dne boleti zobje. Napotila se je k zobozdravniku in slučajno je zagledala na neki hiši ime znanega zobotehnika. --Stara prijatelja sta se seveda takoj spoznala Sestanki v ordinaciji so pa trajali to pot precej dolgo, ker je bde treba napravit: 12 blatih kron In predno je minilo lete dni. je imeia mlada Armenka popravljene zobe in povrhu še nado. da postane mati. Ko je zobotehn? ku :o povedala, se je pa samo nasmehnil in odločne odklonil očetovstvo. Poleg odškodnine za bolečine zahteva Armenka še. da se zobotehnik z njo poroči, sicer bo moral skrbeti za otroka.
NOV NEVAREN KOMAR
V Nemčiji so poznali doslej tri vrste komarjev, ki povzro, mrzlico. pri Hinsbecku ob spodnjem Renu pa je odkril prof. Martini sedaj še četrtega škodljivca te vrste. ki ga znanost pozna pod imenom Anopheles algeriensis. Kakor kaže njegovo ime, je njegova domovina v Severni Afriki, poleg tega so ga poznali tudi na Sardiniji, v Italiji. Makedoniji. Palestini, Mezopotamiji in dalje do Srednje Azije. Od nekod iz teh krajev so ga morali prenesti pred nedavnim v Nemčijo.
Krna Err«**___M
ZMljefiii:
cilinlli. ^^KmU^TL
taa. Wj—lt vsaki po------£4
lllMi. Pi— j tvaoia. >BMm
Virginia. Ohio. New York — ViTfiite, Otto, 14wr Hrt - vsaki po ----------------------------------M
JAPONSKA VOJNA NAROČILA
V zadnjem času se jc posrečilo ugotoviti, da je Japonska naročila v Evropi velikanske zaloge voj nega blaga. Največja naročila je dobila Anglija, dalje Nemčija, Francija. Poljska. Belgija, in Češkoslovaška. 10. februarja se jc mudila v Reinsdorfu na Nemškem japonska vojaška komisija. Nemška kemična industrija jc prejela od nje naročilo za 360,000 funtov ki- j slin za eksplozive. Tudi nemška * tvornica Krummel jc poslala na Japonsko že 2600 zabojev eksplozivnih snovi, ki so jih odpošilja-telji označili za klavirje. Na Poij -.kem so naročili Japonci za tri milijon? dolarjev kovinskih izdelkov. I na Češkoslovaškem pa 18.000 gra-l nat in 2800 piinskih bomb. Tvo-n: j ca Škoda je angažirana za večja naročila, ki pojdejo na Japonsko skozi Trst. V Franciji so dobile velikanska naročila Creuzotov • tvornice. ki bodo v najkrajšem či-su poslale na Japonsko 20 težkin tankov. Pri neki drugi tvoraiei so naročil: Japonci 40.000 težkih bomb za letala. Iz Belfasta na Irskem je odšlo na Japonsko in Korejo za 25 milijonov dolarjev municije. Anglija je v decembru :zgo:oviI_ 7 Japonsko za 33.000 funtov, v januarju za 12.000 funtov vojnega materiala. Tudi Amerika je poslala na Japonsko za 150 milijonov dolarjev streliva. Po vsem tem sodeč 00 vojna na Daljnem vzhodu še dol&c trajala.
V pondeljrk dne 4. aprila se bodo-borili v St. Nicholas Areni v New Yorku sledeči:
PAFLdNo nzornrx in .jack
G AON ON (10 rund);
Angel (Trveles in ilumberto Curi (10 rund).
Philtpo And red a in Iamv Mynte fB rund);
Pedro Nieves in -Jerry Buckley ( runde):
Fidel M a reel J is in Al Vaklfi <4 runde).	»
Paulino rzcudun bo nastopil v areni .prvič izzai časa. ko si je zlomil rebro ter je moral opustiti l»oj z Ernie Scbaafom v .Ma<Ii<«>n Square Garden. V pondeljek -*e bo boril z Jackom Gagimnom. in +o obota biti najbolj sijajna toeka vsega .programa.
To bo tudi prvi Špancev »oj ]/.-/.a časa. ko se je boril s Ringoiti Lievinsky v Chicago.
Paulino se je dolsro časa vežbal ter prahrijn. je v i zbornem fizičnem stanju. On vedno domneva. da je najboljši heavyweight na svetu ter b<» skušal v ponedc- j Ijek to t url i dokazati.
I)i» je Gagnon izboren	!
je najbolj dokazal, ko je prema-! gal Tuffv (Griffiths« v šesti rundi. j IVed njim bosta ii{i-t:»pila An-j gel Fajado <*livt41es. tniihlle- ' weight iz Port i» 11 ii-;i in Hitmber- : ta Turi. middleweight šampjon , •Južni* Amerike.
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. M110 go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "a. N.M
SPLOŠNA DELAVSKA 'STAVKA NA POLJSKEM
Poročano je bilo. da je poljsk.\ vlada fdala odredbo, s katero se znatno zmanjšuje prisilne dajatve* poslodavcev in cleiavcev za razn* Locialne ustanove, ki so predpisane po socialnih zakonih. To so derar-ni prispevki za razne Dclavskr. zbornicc. Urade dela in slične •»-stanove. Prispevki obeh skupin 30 na Poljskem zelo znatni in iih vslcd velike krize niti delavstvo niti podjetniki niso več motili plačevati. V znak protesta proti tej nc-sociaini odredbi vlade so poljske delavske strokovne craanizaei-e sklenile vprizoriti 16. marca ene dnevno spoino protestno stavko.
gosp<nl -lošisava. temveč .I«»šis,iva gospotl. Tfffovec navede n:i računu najprej znesek in šrir potem blago, ki «r;t naj odjemalec pia-ča. V si;i.ji pirstavi •Japonec konja / glavo proti vhodu, da bi tudi konj videl, kdo prihaja in odhaja iz -Taj*-.
Na Japonskem se vrata ne odpirajo kakor pri nas. tcniver se p«»tiskaj«» na »lesno ali n;i levo. kakor pri n.is vrata v tramvaju. Pri pojedini >"it.i Japonec svoj govor pred jedjo in pijačo, če kani pride, s,zuje čevlje, klobuk p;i obdrži ua glavi. Ta navada bi bila pri|K>ročIjiva tudi pri nas in bi jo gospodinje 7. veseljem pozdravile. ker bi imele vedno snažne pa rkete.
Naročilom je pmotitl denar, bo* dial t gotovini, Money Order all pofttae znamke po 1 ali t centa. 6«
poSljete gotovino, rekomandlrajte
pismo.
Ne naročajte knjig, katerih m « ceniku.
Knjige pofiljaiho poštnine pfcbsto
"GLAS NARODA"
m w. u am«*
POVIŠANE POSTNE PRISTOJBINE
Poštni mojster Ivielv naznanja, da stopi.io z dnem 1. aprila 1932 v veljavo nove poštne pristojbine za nekatere tuje dežele.
Pristojbine so sledeče:
Za pisma tri cente »nI unče. »!«>-pisnicc. dva centa vsaka, za Kanado. Novo Fundiandijo. Labrador. »Mehiko; Cubo. Dominikansko republiko in Haiti; Centralno Ameriko, izvzeium Angleški Honduras ; Južno Ameriko, izvzeiuši Guiano; za Spansk«.
Opomba: V Sj>ansko je Vključeno : Centa. Melilla. Penon de Velez de la U oni era in Tangier: Alhncemas. Balearic. Canary iti Chaferinu-s ali Zafarani otočje in Andorra.
Pisma, pet centov za prvo tineo in tri cente za rsako nadaljno unčo; dopisnice, tri cente vnakfl — za vse dmge tuje dežele in tuje kobmrje vključno angleški Honduras in Ouianas.
Povišana bo t-udi poštna pristojbina za sledeče stvari, posla* ne v tuje dežele: -trgovske listine, tiskovine, vzorce ali blago in osenrunčne blagovne zavojčke. Med "tiskovine*' spadajo vasopuu. okrožnice, knjige itd. Za vsaki dve unči je treba plačati IV2 centa.
Postni mojster Kiel v opozarja vsa trgovska podjetja) in druge, da se tecm>-drie teh določb.
JAPONSKE POSEBNOSTI
-la|H>nci <.t» v 111 a rs i kar ere tu po-gleilii čtidni ljn<lj«». Ž«* njihovo Življenje. š»*ge tu običaji se bistveno razltkujo -hI naših. ]m>Ieg imajo pa svoje posebnosti. ki jih ne riajib-iuo pri nol>^-nem »Iriitfem narodu llise začno Ja|»onci graditi o«l strehe, konje zapreg;ijo samo v voz. nikoli pa tie V plug. Pilli; vlečejo Vedno silil" voli. Japonec odpira knjigo na naši za»lnji strani in čita od j desne na l»»vt> in o»l -.}»•>.In.i navzgor. Na kuverti napiše najprej ime in šel*- potem naslov, torej ne
MUZIKALIČNOST BELIH MIŠI
Da bi bila znana japonska h"-la miš posebno muxikaliena. k»*r ima imvad". tla proizvaja neprestano nekakne plesne ninetnije. je čist o zgrešeno naziranje. T,- miši s«, nasprotno /.-Jo tonzikatiene. k-r — sploh ne slišijo. Doi-im pn >.«• telesni uedostatki takšne vrste v splošnem ne po«|edttjej<>. loi-»t pri japonskih In-lih miših |h»-de«luje. 1'les »ča beta miš torej v naravoslovnem sugsiu živalska vrsta zase.
lvakor por«n"ajo	i.	j.«
ar« »j i te! ju miši »!r .\|.n-l)ituclln posrečilo v/gojiti novo mišjo vrsto, ki je podobna tej. Vzgojil jo je s trajnim Ktor^Hlniui plemenite-11 jem v dvanajstih jtokolenjih. Te
n»»ve miš pleš»-j»» k»k<>r japonskt-
p|ps«ii*t» miši. vendar v obratni sim ri. p!»l»M» teiia majejo neprestano z glavo in vedejo kakor lw»žjastne. p.^-kiisi so pokazali, d;« s<» tudi one gluhe, vendar ne «m1 rojstva, temveč o«l tretjega. č»*tr-te^;i tetina dalje.
r
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. \8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3S78
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
PESMI Z NOTAMI
NOT K ZA KIJIVIK
(rarfl.-i K!ovrfinha korarnira:
1» mikor. \ sak zvezek (>o _______.3*
III irctkiir Kku]>nj ........................2.511
8 mladinskih pesmi (Adamič) JS%
Ninii 1'KSMI S srKKMIJKVANJKM KLAVIRJA
AIlMiai flor. iiar»«luili i<esuil
(l'rrlovec l ..................................JM
Sest ^aroduili |Hsiui (Prelovec) JHl
ME&AM IN MOŠKI ZUOR
Slovrntiki akordi (Adamiči
I. tvexek.................................„....75
11. zrezek ...................................75
rMrfadaaaki odaaevi. II. ..........45
AneriAka slovrnaka liraiHolmar) 1 —
Urlatake hlttiie (Votloplrec) ........
!0 moških In mešanih zborov —
(Adamič) _________________________________,45
MOfiKI 2BOR
Trijf m«Hkl zbori <Par«C) -i
ladala Ulaab«ua Ilatlea ...........U
Narodna nacrobnlra (Parčič) ________J5
Uonrici liani (L« ha rear s. ar......4.1
DV0GLANN0: Nail himni .......................................JU
mmšAMi ZBORI i
i^mb+rn+r) .. M
Trti. mM iM. biala OlaA«.
m ................... .11
*
RAZNE PUMI n HPKESILJKVA-NJEM:
DRRovial. (PoMtorl .....................44
Izdala Glasbena Matica Gonito (TdllM (I^abormarl Mn-
ro la petero raznih glasov.........43
Jat U rad rudotlh roi. moikl zbor s bariton aolom la priredbo ta
dtr<tt|*T________ ,,, , |	.........Jf
V KfHaUal mmU (Kattn«r>, kan-tatnta ta aoll. zbor ia orkester
Izdala dlasbena lta tira______T5
Dr« pwi (Prelome), ta mM
»bor la bariton sol o ..............m
K«pMi (Orna). UM Mihec. —
'vLki 'c^MtA**i .3.
PESMARICA (il.ASBKN'E "MATH'R: 1. Pesmarica, urrdlt Ilalmd ....234 S. Koroške ulovcnake narodne
pesmi (Srikaršiči 1. lu 3. zv. skiina j .................................1.—
MALE PESMARICE:
St. t. Srbske narodno Umne ______IS
St. la. Sta cutis, Srbine luini .....13
št. lo. Na ptaninr _______________________is
St. 1L Zvt+er .............................|3
St. 12. Vasovalec _________________________13
St. 13. Podoknica ...............IS
Narodne pesmi za mladino (Ži-rurnikl 1.. II. in U. atoftaja
l«o ...............................................34 '
V8E 3 »toituje skuitaj ___________Si j
Slavrck. zbirka šolskih pesmi —
(Medved) ......................................jfe 1
Navadne vojaške (Ferjančtf) ______JM
Lira. sredaJešolska, 1. ia zvezek
I »o -5t
trofiasnl mladhmki zbor primeren sa t roti a sen Senskl ali moiki zbor. 15 pesmic. (Prešel) ......L«—
MeSanl in molki zbori (AlJaSl — 3. zvezek: Psalm 118: TI Teselo
poj; Na dan; I>irna noč ________.44
9. zvezek: Opomin k veselju; Sveta moč: Stražniki: Hvalit« Go-siwds; Občutki: Ueslo _______________41
7. zvezek: Klavček: Zaostali ptM: iiomorodns Iskrica; Pri avadbi; rrt mrtvaškem sprevoda; Ueslo .44
H. zvezek: Ti osrečiti jo botl (me-ftan zbor) ; Prijatelji la senca (mešan zbor); Stoji. solnClee otoj; Kntfrtskl blSi -----------------44
CERKVENE PESMI
Domafi glasa. Cerkvene pesmi sa neflaa zbor ..........................
12. Tantnm Erfo (Premrl) ----J|
MMno p final sa metan shoe —
( t t Dtrt ••*l*M«4M**#l«t*ll*MU***IMHI*«mJ§
IS panee ILhcua Tantnm Ircb Ca-nitmi. (Foerster) ..........................J|
12 Paate Unfit MM Mi*• Ge-
ottart (ciert»ič) ..............................h
HvalHe Gospoda v njefirUi trd-
ntktb. 20 pesmi na Cast svetal-
10 obhajiluili in 2 v raslpresv. Seru Jezusovemu HJrumt ____________JSS
Minsa in bonorrm St. lin phl —
t Pogacbnik» .........................._«*
K strtemu Kešnjemn trlesn —
i Foerster) __________________.49
Sv. Nikolaj-------------------M
NOTE ZA CITRE
Kožel jxki: Poduk v ieranin mm
ritrah. 4 zvezki ___________________XW
Buri pridejo, tvračnica_______________J54
NOTE z«
TAMBURICE
raiki zbor in prtje"?Bajukf^. Bom šel na planince. Podpori slov.
ua rodu ili pesmi (Bajuk) ,, , I,— Na Gorenjskem Je fletas_______L—
RAZGLEDNICE
Newyorike. Različne, ducat____44
Velikonočne, boitfno in ■aiili4n>
(JlKlt •(••(•••tltlMl*t*|»*IH«*HM*H«ttMtMM«WM«4§
It ranih rintnk»b krajet. ducat .44
Narodna nois. ducat_________41
posamesne i»o --------------------------—
ZEMLJEVIDI
StenAl zcRdJarid Slovenije as mot
nbn papirju a platnenimi presi-bl------------------?J*
PskrSJul nM ndUwMi:
Dravaka Banovina ------------------S4
tiorenjska______________M
Slovenske Geriee, irartks Utaj-
akopotje ________________________u
Uubljanake ia maribeesko ibhaH M
Pohorje, Kszjak ...........................>«44
Celjska kotlina. Spodnje slsttn
Prakararje ia Mfdnaaarje .......JI
Kamniške . Goronjakn ravnina In UnMJansko poljo__44
Združenih drtnv, veliki _44
Mali----------II
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 31, 1932
THB LARGEST BLOVENE DAILY lu U. S. A.
—,	1 ---a--=e

—	Prišla s«*m i z Kamnika, kjer j»\ uyjja mati imela trgovino z ročnimi deli. Moj oče jt- umri zelo zgodaj. Prav nič se j?a ne morem opominjati.
Videti je bilo. da se je jrrof olajšan oddahnil. Zaničljivo zavije I.iia ustuiee — za božjo voljo, kaj ga more to sploh zanimati — tako majhni ljudje! Otokar je najbrže čutil obveznost, da deklico vplete v nntl-srbojni pogovor.
—	Ali bo Rudolf prišel — vpraša Lila.
Mogoče v enem tednu. Potem mu lahko poveš svoje posebne želje, da bo vse preskrbljeno in pripravljeno, da se preselimo s 15. novembrom. Stanovanje v Aleksandrovi ulici je zelo lepo iu ti bo giitoro ugajalo. Kudolf ne stanuje daleč od nas.
—	Ne do petnajstega novembra.' Mislila sem. tla bomo najkasneje odpotovali okoli 1. novembra. — pravi lepa go«pa. trpko. Najbrže je bila nekoliko slabe volje.
—	Toda. Kila. saj je še tako lepo tukaj — kaj hočeš že sedaj v luestu '
—	Tukaj mi že |Mkstaoa dolgčas. Komaj čakam na izpremembo in veselim se na Ljubljano.
—	Jaz tudi. papa! Saj tukaj ni nič! — zakliče Tekla. — Poleti „e tukaj sicer z<l<» lepo. pa vendar bi rada videla še kaj drugega.
—	Papa. aLi res gremo s tega lepega llmeljnika * Pa zakaj.'
Cecilija je bila presenečena in potrta. Solze so ji zalile oči.
—	n. Bojr, ne obnašaj se vendar tako. Cecilija! Kes. poredna si. — jo zmerja Tekla.
Prijazno prikima jrrof svoji najmlajši heerki.
—	Saj to ne b<» za vedno. Cecilija. Samo za nekaj meseeev čez ztino in v Ljubljani ti bo tudi ugajato. kjer stanuje tudi stric Uu-tlclf.
—	Ali pa jrre z liaini tudi j?ospica Lori— vpraša vneto iu bila j.* nekoliko }MJtolažena. da IhhIo odšli s llmclnika samo za m-kaj
mesecev.
—	Kajpatla! Ali misliš, da je v Ljubljani ne potrebuješ, da bi ».e učila! Morate biti pridne!
—	Lahko počakaš do jutri. — pravi grofica Lila ostro, medtem ko st* Tekla zaničljivo zasmeje. — sicer pa je že čas. da greš v po-, o teljo. »Na j ti gospiea Itergerjeva }>oma«ra.
Mlatla deklica takoj vstane.
—	liremo Cecilij«! Keci še lahko noč!
Poslušno \*stane Cecilija. Materi jvoljubi roko očeta pa strastno objame.
Ali prideš pozneje š»- enkrat k moji postelji papa '. — jra vpraša tiho.
Oče prikima. Pogladi temne lase iu ji pritisne |>oljub na velo.
S srečnim nasmehom prime Cecilija roko svoje učiteljice in M-pu »kozi vrata. Zamišljeno sl«*di Olokarjev pogled za obema.
—	Vidim da je IVcilija z«*|o naklonjena jr»»pici lVrgerjevi. Sjij ni čudno; ima jo rajši kot naju n se ne brijja za mene
iu (Hokarja. — |»ravi Tekla jezno.
—	Ali si z vzgojiteljico aado\*oljtia. Lila .*
Lila skomigne z ramo.
—	Da; Otokar s«- njej uči rad iu zelo dobro in to je |>o«rla-viti.o T»»kla je scvetla že odrasla iu v Ljubljani bomo morali dobiti drugo.
I j'* po dekle. — pripomni grof zamišljen. — Takoj je obžaloval to pri|M<mho. kajti zaničljivo >e zasmeje Lila:
Tukaj s« ni (»pazila, da je naredila globok nt is nate. Menila 7' pet iščeš nov model, kaj —
—	Lila. prosim! — jo zavrne in pogleda Teklo, ki je na]>eto in / odprtimi ustnicami opazovala stariše. Obraz je bil sicer še otroški. toda lep.
Smeje guga Lila svojo glavo in srpo gleda svojega moža.
Poznam te. prijatelj. Zakaj lako naglo ugovarjaš* — Pokaži mi še enkrat načrt našega stanovanja.
—	Takoj, ko še rečeni Ceciliji lahko noč. Nočem, tla bi me zastonj čakala.
Tiho stopi v spalnico svoje hčerke, ne da bi ga kdo opazil. Lori Meči pred njeno |»ostcljo in moli ž njo večerno mojilev. Na njenem n.ladetn »»brazil je bil tako polnt/.t-ii. svet iz-raz. da ga nebote gane.
Zardela -e dvigne Lori. ko /»apazi. tla je vstopil grof.
tirof se skloni čez otroka, ki se mu s svojimi suhimi rokami oklene okoli vratu, vsa srečna, da je prišel oče iu jo osrečil s svojimi b«*scdaiui in božanjem.
1» ne tii dat Lili novih j>ovodov za ostre pri|H»mbc izpreg«»vori z otrokom in vzgojitelj i t-o nekaj prijaznih besed in odide.
i udno je bilo grofu pri srcu. IMestno iu mehko. Neka. slučajna podobnost mn je s silo poklicala v spomin preteklost, česar -se je vedno hotel ubraniti. Zdaj pa so mu pri pogledu na tujo. lepo dekle švigale inisti po glavi in so «ra zmedle in splašile. Nikdo ne \leče rad na strfnčiio svetlobo, kar je enkrat bilo pokopano.
Zvečer Lori ni mogla zaspati- Misel na to. da bo nekaj mese-eev v Ljubljani, jo je nad vse veselila. Takoj je morala sporočiti svoji ljubljeni materi, kako sreča jo čaka. Naglo drči pero jk» papirju.
---tiri*!' je drugače zelo prijazen. Tudi Cecilijo ima
zelo rad in zaradi nje se tudi jaz veselim. Vsak dan imam ljubega otroka rajši, ona pa mi to poplača ^ svojo udanostjo. Takla je muhasta in ošabna, kot njena mati. Ž njo je težko izhajati.
Videla sem gospodo priti s postaje. Ko je grof stopil iz kočije, setn si mislila, da je Krik — tako |»odobeii mu je bil od daleč. Tako vitko iu mladostno postavo ima. Toda od blizu se opazi, da je okoli pet desetih. Njegov zanimievi obraz kaže mnogo gub. Izgleda zelo nervozen.
Ztlaj pa lahko noč, ljuba mati! Jutri Ti pišem več.
Kavno sedaj sije luna preko drevesa v mojo sobo. — naročam mu mnogo pozdravov za vaju. — Erik je mogoče ravno sedaj še v gozdu. O. toliko mislim na vaju. Prihodnje dni pričakujemo grofa Kudolfa. brata mojega gospodarja. Zani sem zelo radovedna, kajti Cecilija vedno z velikim veseljem govori o njem. — Zdaj pa lahko noč in mnogo pozdravov!
Slednjič pa Lili strese glavo, se ji zazdeha in pravi dolgočasno :
—	Ali mislimo danes ves dan ostati doma* — vpraša grofica Lili in zataji lahno zdehanje.
Te nedeljske pojedine saiiLo v krogu domače družine so bile za lijo predolgočasne. Nastrpno so ropotale njene noge pod mizo. Nezadovoljne poteze so sparile njeni lepi obraz. Okoli sebe je morala imeti ljudi, goste, ki so se ji klanjali, jo občudovali!
—	Saj veš. Lila. da sem ob nedeljah rad z otroci — malokdaj ;ih imam pri sebi, — odgovori Otokar, — kaj pa ti misliš. Kutlolf? Mislim, da si tudi ti v nedeljo rad z mojo družino, ali ne.'
Poslaniški svetnik je preslišal tiho prošnjo v bratovih besedah.
—	S svojo navzočnostjo vas ne bi rad motil v vaših načrtih. Da naj vašo hišo smatram kot svojo, kot ste mi ljubezn.jtvo ponudili, na j ne bi bil vzrok, tla se ozirate na tnwne. — Mogoče hita Lila posebne želje za danes zvečer.' Ali ne jrreste v opero?
ČRV, KI ŽIVI PO LUNI
(Dalje prihodnjič.)
Eunice viridis je vrsta črvov, ki žive v Južnem morju in ki se množijo na čuden način: pri obeh spolih se zadnji odseki telesa sprostijo istočasno in žive kratek čas kakor samostojna bitja — dokler no izpraznijo svojega semena v vodo. Samičje ki samsko seme se združi potem v vodi in se razvije v nevji pokolenja. Zanimivo pa je, da se vse to dogaja v mesecih oktobru in novembru, in sicer z astronomsko točnostjo vedno na dan ali noc pred pojavom zadnjega lirajca. Tu obstoji nedvomna zveza med biološko in astronomsko funkcijo O vzrokih, ki urejajo ta pojav, pa ne ve znanost ničesar povedati.
JUv SHIPPING t _ -S*? NEWS ^
"MIROVNA ARMADA"
V Angliji so nekateri navdušeni pacifisti pričeli organizirati t. zv. ••mirovno armado". Ta vojska, ki bi ne bila oborožena, naj bi se podala na bojišče na Daljnem vzhodu In njeni vojaki bi se enostavno postavili v sredi med japonsko :n kitajsko fronto, da bi na ta način preprečili krvavo klanje.
Kako se ta pokret morda zdi smešen, smo že imeli sličen zgled v zgodovini starega veka. Zgodovinar Theodoret, ki je živel v petem stoletju p. Kr„ poro a o grozah . gladiatorskih borb. V zločinsko naslado tiranov so se uprizarjale borbe na življenje in smrt. Pobožen kristjan Telemachus, ki je bil proglašen za mučenika, se je podai iz Vzhoda v Rim samo zato. da b' tej kravavi zabavi mogotcev napravil konec. V Rimu se je 1. 40*. hrabro podal v areno med borite-Ije. ki so ga usmrtili. Ko je cesai Honorius zvedel o tem dogodku, je takoj ukazal, da se bitke gladiatorjev ne smejo več vršiti in jih v resnici pozneje ni nikdar več bilo.
POZOR, ROJAKI
fz naslova na lista, katerega pre. iemote, je razvidno, kdaj Vam jt naročnina pošla. Ne čakajte tora* ta se Vas opominja, temveč obpo. rite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
NAJNIŽJE CENE
V LETIH JUGOSLAVIJE
dfc	v TRETJEM RAZREDU
fjp ■ M W ■	TJA IN NAZAJ
lul ZAGREBA
IN VEČ
Drastična znižanja so nemudoma uveljavljdna na parnikih White Star in Red Star Lines. Sedaj lahko obiščete staro domovino ceneje kot vam je bilo v let:h mogoče. Ne zamudite te prilike. Izrabite nizke cene na naših parnikih.
Dosti nižje cene—toda ista hrana, udobnost, služba in uljudnost.
PRIHODNJA ODPLUTJA:
OLYMPIC 8 aprila;	6. maja
BELGENLAND 15. aprila;	27. maja
MAJESTIC 22. aprila;	14. maja
»Največji parnik sveta»
HOMERIC 29. aprila;	20. maja
Vprašajte lokalnega agenta ali
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY No. 1 Broadway : : New York, N. Y.
Vaša Lori.
Deseto poglavje.
I>»it firihoila grofa Rudolfa je prišel. Vse je bilo živo in veselo ia jrratln. niiu« Jjili ni bila posebno dobre volje.
Tri tnizi *e je Rudolf posebno rati rnzpovarjal s <Veilijt> in se ž hj«1H>\h- jHMcbno u i bila s tem zadovoljna profira in jt- po 4fo»io opozorila7utaLo Cecilijo, naj ne moti preveč svojega strica.
- y.v • • .	:	-
■
CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar	|
San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig, A. SaftlA Salida, Louis Costello - Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis. Louis Banich
ILLINOIS Aurora. J. Butchar Chicago. Joseph BJsh, J. BevClC. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian
Joliet. A. Anzelc. Mary Bamblch r. Zaletel, Joseph Hrovat
La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln
North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborieh
Waultegan, Jože Zelene KANSAS
Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stul&r
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouie, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Oouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Fails, Frank Masle
OHIO
Barbertoh, John Balant, Joe H.i!
Cleveland. Anton Bobek. Chas. Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. EucUd. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuzr&e Niles, Frank Kogoviek Warren, Mrs. F. Rachar i Youngstown Anton Kikelj
RAD BI IZVEDEL za naslov svojega brata Blatija Ulijan, doma
iz Zabit" pri II. Bistrivi. ki .><'!
j
naltaija iit-kji* v Miehifraii. i*isal s>«'in mu žt- večkrat, pa ne d«»- • bim tnlgovora. 1'rosim rojak«'- i ee kateri ve za njegov naslov. ! tla mi nazuaui. ali ee sam ekta. j prosim, tla se mi oglasi. — Jožef Ulijan, Bo* 41 A, Kinyua, Pa.' (3x 31 & 1.2)	I
ZAZIDANE HRANILNE KNJIŽNICE
OREGON	1
Oregon City, Ore.. J. KobU/ •
PENNSYLVANIA Am bridge, Frank JakiA Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Clandge, A. Yenna Conemaugh, J. Brezovec, V. »to. vanšek
Crafton. Fr. Machek
Export, G. Pre »rie, Louis Zupan, čič, A. Skerlj
Farrell. Jerry Okorn
Forest City. Math Kamin Greensburg, F*ank Novak
Homer Ci'.y in okolico, Frank k "».
renchack Irwin, Mike Paushek
Johnstown, John Polantz, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlviek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. L'eterne] UTAH Helper. Fr. Kreba
WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik in Jo» Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALUS Frank Skok
WYOMING Rock 3prings, Louis Tauch^r Diamondville. Joe Rolich
Iz Tridcnta poročajo o nenavadni najdbi. V neko stanovanje se ie hotel vseliti nov najemnik ki je preden so' pripeljali pohištvo, pre trkal vse stene v hiši. Pri tem je izsledil v zidu votlo denečo mesto, katero je dal odpreti. Veliko je bilo njegovo presenečenje, ko je našel v zazidini več hranilnih knjižic, v katerih je bilo ime že nečitljivo pač pa je bila dobro vidna vsota denarja. Preiskava je pokarala, da je dal knjižice zzidati neki čudak, danes že pokojni carinski nadzornik Pietro Allessandrini. Mož se jc bal 1- 1919 boljševiškega prevrata in je dal v strahu pred njim ??.■ zidati knjižice. Ko je 1. 1923 umil in niso našli nikjer denarja, so oblasti aretirale in zaprle njegovega nečaka, katerega so osumila tatvine. Zdaj znašajo prihranki z obrestmi vred nad. 150.000 lir.
1.	aprila: Majestic. Cherbourg
2.	aprila:
Milwaukee. Hamburg Cherbnurn Volen<lam, l-oulugne aur Mer, Uutter-dam
Uuropa, Cherbourg, Dremeo
6.	aprila:
Aiiuitaiiia. Cherbourg
7.	aprila:
l>tutst-hiai.d. Hamburg. Cherbourg
B. aprila:
IJe rtft France. Havre Olympic. Cnerbourg
9. aprila:
Veendam, 1'oulngne aur Mer. Rott-r-d;im
12.	aprila:
Vulcania. Trst in Dubrovnik
13.	apri'a:
Bremen, Cherbourg, Bremen
14.	aprila:
New Vork, Hamburg, Cherbourg
15.	aprila: Mauretuma. Cherbourg
20.	aprila:
Europa. Cherbourg, Bremen
21.	aprila:
Albert ItaHin. Hamburg Cliertfourg
22.	aprila: Hrami-, Havre aiajestii-. Cnerbourg
23.	aprila:
Clevelanal, Humbtirg. Cherbourg Sla lendam, Boulogne our Xl-r, Hot terdam
27.	aprila: Aijuitania, Cherbourg
28.	aprila:
Hamburg., Hamburg, Cherbourg.
29.	aprila:
C Jlumbiia, Ch#>rtM>urg. I'.retnen Hr>mei if. Cherliourg
Saturnia. Trst in Dubrovnik
30.	;prila:
II« de France. Havre Volendam. Boulogne aur Mer. Hotter dam
4.	maja:
^ Ber» iiuuria, Cherbourg
5.	maja:
Bremen. CHertwmrg. Rrem»n Deutschlaiid. Cherbourg Hamburg
6.	ma(a:
Olympic. Cherbourg
7.	maja:
Mauritania Cherbourg. Itotterdam. Boulogne sur Mer. Uoi tenia in
12. maja:
E^impa. Cherbourg. Bremen New York. Ch- bourg. llainbutg
14, maja:
I'aris. Havre ^quiiania. Chcrbrfiirg
Vt-endum, Boulogne ^nr Mer. Rotterdam
Keli m- e. Cherbtiurg. Hamburg Majestic. Cherboutg
17. maja:
Colunibiis. Cherbourg. l:r,-men Vulcania. L'ubrovnik, Trat
19.	maja:
AlU-i t l:.iltin. Cherbourg, llaittburg
20.	maja:
Homeric, Cherbourg
21. maja:
Bremen. Cherbourg. Bremen Slatendaui, Boulogne sur Mcr. lC<t-terdam
25.	maja:
Beretigarla, Cherbourg
26.	maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
27.	maja:
France. Havre Olympic. Clierln>urg
28.	maja:
Kiiropa, (*herlw>unr. i:reiii«-f« Vol. ii-iani, lUjulogtie Sur Mcr. Rotterdam
St. Louis. Chcbourg. Hamburg
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresneni Parniku
1LE DE FRANCE
8. APRILA (0 P. M-i
30. Aprila — 3. Junija
DE GRASSE
5. Aprila
LAFAYETTE
16. Aprila — 21. Maja
3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej
Za poj »s-nia !n potne liste vprašajte niše pooblaščene agente
SreaeK J&rte
19 STATE STREET, NEW YORK
Dubrovnik
Vsak sastopnik Izda potrdilo a« svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3.. za ftirl mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City je $7. celo leto. ^Naročnin* za Evropo i« r?. n
KADITE POČASI
VSE LINIJE in PARNIKE
Spodaj imenovana slovenska tvril*-i zastopa vse važne
Trans-atlantske Linije
in zato lahko odpremi vsakega potnika na kateremko'i parniku.
V vašem interesu je. da se kadar mi.
siite na potovanje v stari kraj. ali 3-1
tam sem, vselej obrnete na staro.
znano in zanes'jivo domače podietj':
LEO 2AKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU:
Edina direktna proga iz Amerike v
JUGOSLAVIJO
Brez prtkrcan a. carinskih teikoč
in dolgih «!ein,ških voienj
z velikimi, modernimi in krasnimi morskimi palačami
SATURNIA
in
VULCANIA
iz New Yorka prav»» za Dl'BROVNIK ali TKST
VULCANIA—li. aprila SATURNIA—29. aprila
ob si'no znižanih voznih rcnah
Usodna vožnja, izvanredna pažnja. izvrsUia kuhinja, brezplačna inostranska v:z» in mal strošek za prtljago.
Priskrbite S> kabino »naprti pitoni vwo.eqa agenta
COSUUCH LINE
1" Bitterv Place, New York

*L
rf
ADVERTISE in #*GLAS NARODA
Kava brez kofeina in tobak bre*< nikotina sta dve gesli, ki učinkuje ta na javnost. Dočim se je rešitev prvega gesla že posrečila, se o drugem geslu učenjaki še vedno prepirajo. Ali je kajenje sploh škodljivo? Prekomerno kajenje vsekakor. So morda ljudje, ki ga prenesejo in jih celo duševno poživlja drugim ljudem pa utegne silno! škodovati. Omeniti je treba le živ- j čne motnje, bolezni dihalnih orga- ; nov in oči ter rak na jeziku.
Lewin pripoveduje, da je neki kadilec umrl, ki je pokadil v 2? urah 40 cigaret in 14 smotk. Dveleten otrok je umrl po nekoliko urah samo zato, ker je nekolikokrat potegnil dim skozi očetovo pipo. Raziskovanja zadnjih let učijo, aa pride tem več nikotina v organi zem, čim hitreje kadiš. Pri selc hitrem kanj en ju gre do 52 odstotkov nikotina v dim, pri počasnem 0 do 4 odstotke. Zato kadi počasi!
Naročite trn a« "tilaa Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdro-leaih driank
DOLI
UNITED STATES LINES
LADJE Z AMERIŠKO ZASTAVO SO PRVE V
DRASTIČNIH ZNIŽANJIH
v ZAGREB
Tukaj jc prilika, da si ogledate.. staro domovino po najnižji ceni, ki so jih kdaj nudi.e U. S. LINES. In udobnost, služba ter dobra hrana, katere ste vedno veseli, kadar potujete pod ameriško zastavo
S. S. LEVIATHAN
Sedaj fl
$161
I N v E C
ZA TJA iN IšAZAJ TRETJI RAZRED
26. APR., 17. MAJA 7. JUNIJA
V BREMEN
NAJVEČJI AMERIŠKI PARNIK Vprašajte svojega lokalnega agenta ali
UNITED STATES LINES
Rooseve't Steamship Co., Inc.. General Agents No. 1 Broadway. New Yt>rk City
l—A	B —a«—a——
I Naj ljubezen joče
I	fl - BOMAM a ŽIVLJENJA. a	^ f
j	Za Glas Naroda priredil I. FL
' B	B	H —=g= B [
III	(•Nodal jevauje.)
"OLAI I A t O D iu
m^mm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamrm