OGLAŠAJTE V NAJBOW&EM -SI,OV£NSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrofiti® tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISCN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN ^ THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). OCTOBER 21, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 207

Mary prostor
Včeraj opoldne je umrla v Euclid-Glenville bolnišnici Mary Prostor, rojena Dolenc, stanujoča na 881 Babbitt Rd. Rojena je bila v žabji vasi pri Poljanah Škof jo loko, odkoder je pri-v Ameriko leta 1908. Bila je članica društva sv. Jožefa, št. ^8 KSKJ in podružnice št. 32 SŽZ.
Tukaj zapušča sopmga Johna, dofna iz Gorenje vasi. nad Škof jo loko, dobro poznanpga urarja, je pred leti delal v Sitterjevi zlatarni na St. Clair Ave., potem pa je imel svojo lastno trgovino 'la Waterloo Rd., zadnja leta pa popravlja ure na sv*ojemu domu; ^0 otrok; Mrs. Mollie Nousek, John, Victor, Mrs. Mary Lapuh, ^rank, Adolph, Paul, Edward, Sylvia Urbanick in Ray-'^ond, in 15 vnukov. Pogreb se ^Tai iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda Lake Shore ^Ivd., v cerkev sv. Kristine.
Program Burkeja
Ko je bila prirejena županu Burkeju v hotelu Carter slavnostna večerja ob priliki, ko nastopa novo službeno mesto ohij-skega senatorja v Washingtonu, se je Burke moral izjaviti tudi o svojem političnem programu. Tega je označil na kratko:
"Mnogo ljudi je imelo rado pokojnega senatorja Tafta. Nekateri so ga sovražili. Taft je užival splošno spoštovanje. Ko grem na njegovo mesto, grem, kar se razume samo ob sebi, kot demokrat, v prvi vrsti pa kot Amerikanec. Izpolnil bom svojo dolžnost po svoji najboljši vesti."
RESNIČNI LOVSKI DOGODEK
Brezposelnost se
PLAZI
v Clevelandu je prijavilo od "ivših že registriranih brezposelnih v enem tednu približno -^00 delavcev svojo zahtevo poj podpori za brezposelnost. Na ho-Vo se je brezposelnih prijavilo 1)195. Večina tovarn, kakor se Slasijo infonnacije, še vedno ■Vzdržuje isti stalež nameščen-®tya kot normalno, ker pričaku-^^30, da se bo tekom enega me-seca gospodarski položaj koli-toliko pojasnil.
JJemški županl
BEŽIJO
. Berlin, 20 .oktobra—Deset županov iz vzhodno nemških "^est in vasi je pribežalo v za-Padni del Berlina in zaprosilo za politični azil.
let poročena
^^GREENPIELD, 111., 20. okto-^ Zakonca Melvin sta pra-J^ovala 73. letnico poroke. Syl-^ster Melvin bo dopolnil dne 29. ovembra 102 leti, njegova žena 95 let starosti. Zapuščata po-oinstvo treh lastnih otrok, 11 '^^kov in 14 pravnukov.
'Kek
Slo'
®c' v Slov. del. domu
J.. . 'Venski film "Kekec," kate-dobil prvo nagrado na ev-2^^^' filmski razstavi, bo ka-V P®tek zvečer, 23. oktobra ^ ^Venskem delavskem domu ^ri p Rd. Pričetek ob 7 2alo tega filma, se bo ka-tudi dokumentarni film
® a Krajina." Vstopnina bo $1.
f®8tala
^ St
operacijo
- Vincent Charity bolniš-Mrs. Jane Gospo-jg ' 14928 Sylvia Ave., ki Ojj. ,P®tek prestala operacijo. Pa ^ sedaj dovoljeni, mi ji skorajšnjega popol-
j sa okrevanj?«'
^jJolniSnice
-^iina Malich se je povr ®Voi '5 ^"ke's bolnišnice na kjj na 1530 Parker Dr ^Gdno nahaja pod ^ahv 1- °^krbo. Najlepše se Obisk« vsem prijateljem za in j 'Cvetlice, vofičilne kartice jateiju	je prejela. Pri-
NEJASEN POLOUJ NA KOREJI
Trenotne težave na Koreji se dajo strniti v naslednjih točkah: Kaj bo s komunisti v nevtralni komisiji, ki naj reši vprašanje vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov. Kaj bo z mirovno konferenco, ki naj reši politično vprašanje Koreje. Ali bodo južni Korejci, če vse mednarodne komisije odpovedo, otvorili znova ogenj ali ne.
Vojni ujetniki, ki se ne mara-"'
jo vrniti domov, naj bi bili po skupinah zaslišani vsak dan. To zasliševanje je odpadlo, ker so češki in poljski delegate odpovedali sodelovanje pri komisiji.
Oni so zahtevali, da se vojni ujetniki s silo pripeljejo na kraj,
kjer bodo zaslišani in nagovar-jeni, če bi sicer ne hoteli ven iz taborišča. Švedi, Švicarji in Indijci so se sili uprli in tako je postala komisija za vojne ujetnike tako imenovanih petih ne-vtralcev mrtvo telo, ki se po sedanjih znakih ne bo dalo oživeti. Kaj potem z ujetniki, severnimi Korejci in Kitajci, 23,000 po številu?
Švedska je že najavila neuspeh komisije.
Politično vprašanje—mirovna komisija za Korejo. Dosedanje ameriško stališče, kije zmagalo med Združenimi narodi, je bilo to, da naj bodo člani te komisije le tiste države, ki so se udeležile bojev na Koreji, brez ozira na to ali so velike ali majhne. Zoper ta p>redlog je bil sovjetski blok in je še danes.
Dne 28. oktobra bi morala začeti politična komisija že z delom. Kitajci so javili, da naj se vrši sestanek in to prihodnji ponedeljek v Panmunjomu na Ko-■j*ji, na tem sestanku pa naj bi-se šele določilo, kdo bo član te komisije. Kitajci ponavljajo svojo zahtevo, da naj bodo pripuščeni tudi nevtralci, predvsem pa zastopniki Indije in Sovjetske zveze. Zadnjo smatra Kitajska taco za nevtralno.
Po konferenci v Londonu so se širile vesti, da naj politično stran Koreje reši skupna konferenca velesil, to je Združenih držav, Velike Britanije, Francije,
Sovjetske zveze in komunistične Kitajske, na konferenco pa naj se pritegnete tudi obe Koreji—
severna in južna. Predlogi to-lej, ki so sami v sebi v nasprotju in ki vzbujajo upravičene dvome, da se bo korejsko vprašanje mirnim potom zadovoljilo in tmalu zaključilo. In če ne?
Predsednik Rhee in Clark
Predsednik južne Koreje vztraja na stališču, da do zedinjene Koreje mora priti tako ali tako. Če ne bo prišlo po razgovorih civilnih mednarodnih konferenc, bo odločilo orožje. Rhee je samozavesten in zatrjuje, da je južno korejska armada sposobna pregnati Kitajce iz Koreje in pobiti oziroma premagati severno korejske komuniste.
Ameriški general Clark, ki se je poslovil od vojaštva, ker gre po 40 letnem vojaškem službovanju v pokoj, je podal izjavo,
daje prepričan, da južna Koreja sama ne bo zgrabila za orožje, da torej do obnove sovražnosti na Koreji ne bo prišlo in da se bo poskušalo z vsemi miroljubnimi sredstvi rešiti korejsko vpraša nje. Zopet dva strokovnjaka iz Koreje, oziroma glede Koreje,
ki pa gresta v svojih mišljenjih popolnoma drugačna lastna pota.
Zopet doma
Mrs. Sophie Knautz se je vrnila iz Marymount bolnišnice na svoj dom na 9901 Prince Ave. in se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem
za obiske in voščilne kartice, ki
w ^ 1 - —u-----
Da d	sedaj lahko obiSčejo tjih jfe prejela. Prijateljice jo se-
daj lahko obiščejo na domu.
YUBA CITY, Cal., 20. oktobra —Bryan Arritt je pohabljen že svojih 50 let, predan pa je lovu. Vozi se z ročnim vozičkom, katerega se .mora posluževati od svoje mladosti, ker je pač ohromljen na nogah. Prijatelji-lovci ga pustijo na kraju, ki je dober za oprezovanje divjačine. Ko je Arritt s svojega opazova-lišča motril položaj, se mu je naenkrat približal medved. Arritt je začel s streljanjem ih potrošil naboje, ki so bili v puški Medved je bil sicer zadet, toda ne smrtonosno. Približal se je Arrittu v neposredno bližino," tako da ga je moral obdelovati s puškinim kopitom in s kame njem. Končno se je Arrittu posrečilo, da je prišel do drugega naboja in oddal na medveda strel naravnost v glavo. Medved je bil mrtev. Zver je tehtala 226 fun tov in je bila potem tudi naga šena.
MED GORNJO KASTO
LOS ANGELES, 20. oktobra— ilmski par Wayne je v pravdi za razporoko. Žena toži moža, da jo je 22 krat zlostavljal in pretepe val. Pri tem je rabil najbolj surove izraze. Mož obtožuje ženo, da je navadna pijanka, da je v pijanem stanju padla na tla in se poškodovala. Kasneje je svojim prijateljem trdila, da ima poškodbe na telesu od svojega moža. Se razume, da padajo medsebojni očitki o zakonski nezvestobi. Mož Wayne tudi ni pripravljen plačevati za svojo ženo vzdrževalnino, katero on ožna čuje za naravnost fantastično.
SPOKORJEN AMERIKANEC
PANMUNJON, 21. oktobra— Cpl. Edward Dickenson, eden od 23 ameriških vojnih ujetnikov! ki so prvotno odklonili vrnitev domov, se je premislil in že prešel k Amerikancem, da gre domov. Dickenson je tudi trdil, da mu bo zelo verjetno sledilo še več izmed 23 ameriških vojnih Ujetnikov, ki imajo še čas za premislek.
Vsled spora v nevtralni komi siji za vojne ujetnike, danes in včeraj ni bilo nobenih spraše vanj in nagovarjanj.
IZGUBLJENI SIN SE JE VRNIL
Byrne Cason je vstopil leta 1914 v mornarico. V mornarici je ostal do leta 1924, ko je neznanokam in brez pravilne odpustitve izginil. Doma je iz Gene Au-try, Okla. Njegov oče je bil o slučaju svojega sina obveščen in je zahteval od mornarice, naj pač iščejo sina in končno povedo, kaj je s slučajem.
Mornariško poveljstvo se je v resnici bavilo tri leta s tem slučajem, vendar brez uspeha. Oče Cason se je potolažil z mislijo, da bo prišel končno dan, ko bo njegov sin potrkal na \Tata domače hiše.
Zadeva s sinom Byrne Casonom je bila tale: Izgubil je spomin, taval je od leta 1934 po cestah, po vaseh, po gozdovih in je upal, da ga bo kdo prepoznal. Leta 1940 je bil napaden po svojevrstni paralizi, ki mu je odvzela dar govora, obenem mu onemogočila hojo.
Byrne Cason se je nahajal leta in leta po bolnicah in so njegovo identiteto končno ugotovili po prstnih odtisih. O svoji družini doma je mislil, da je tam vse pomrlo. Končno si je sposodil od bolnika iste bolnice neko vsoto, da je šel pogledat na svoj bivši dom. Spomin se mu je ppvmil. Oče Eddy Cason, sedaj star že 87 let, je sprejel pod rojstni krov izgubljenega sina, o katerem ni vedel ničesar polnih 29 let.
Polno konferenc-polno nesporazumov! Dulles na poročanju pri Eisenhowerju
WINSTON CHURCHILL POROČA BRITANSKEMU PARLAMENTU
Muhasto vreme
Severovzhod Amerike je imel te dni oktoberski rekord vročine; 82, celo 84 stopinj, kot je bil to slučaj v Clevelandu. Rekord iz leta 1924 je znašal le nekaj nad 81 stopinj. Pred tremi eti, v nekaterih krajih, je bilo v treh krajih že tri palce snega.
Vremenska napoved osrednjega urada v Washingtonu javlja, da je padal dež na srednjem za-padu Amerike in da se vlažni valovi pomikajo proti severu. Večina Amerike še vedno trpi vsled izredne jesenske suše in bi aila moča absolutno potrebna.
meli bomo dež
Mesto Cleveland in okolico muči suša in je v mnogih predmestjih nastopilo pomanjkanje vode. Več teh je odredilo namakanje vrtov samo zjutraj in pozno zvečei'. Stanovalci hiš v drugih nadstropjih so enako čutili jomanjkanje vode, ker ni dovolj pritiska.
' Vremenska postaja v Washingtonu danes javlja, da bodo kraji v sredini Amerike imeli deževni dan, vlaga pa se počasi pomika proti vzhodu in severovzhodno. Država Ohio danes in verjetno tudi jutri še ne bo de ležna vremenskega olajšanja.
Pozdravi
Lepe pozdrave vsem prijate Ijem in znancem pošilja Mrs Angela Pire iz 539 E. 123 St., ki se nahaja na obisku pri svoji te ti, stari 79 let, bivajoči v Ely Minn.
GLASBENA MATICA
PODA. OPERI
Cavalleria Rusticana
IN
Pagliacci v nedeljo. L nov. 1953
v Slovenskem narodnem domu. St. Clair Ave.
OB 3.30 UHI Vitopnic* lo naprodal pri članih »bora, pri Oraimovlh v S.N.D. ali pa po-kllčll* g. Anion Schul»«t]a. taf^on EXprctf 1-B8S9 CENE: $1.00, »1.50. $2.00, $3.00 Vsi sedeži so rezervirani
WASHINGTON, 20. oktobra—Trenotni dogodki v svetu so razgibali izredna posvetovanja političnih odgovornih krogov. Danes zjutraj je o konferenci treh v Londonu podal ameriški tajnik Dulles svoje poročilo predsedniku Eisenhowerju. V Londonu se je sestal parlament, kateremu je poročal Churchill o uspehih in neuspehih konference "treh" v Londonu. V Nevy Yorku je zasedal Varnostni svet Združenih narodov, ki je začel razpravo o nemirih na Srednjem vzhodu pa tudi o predlogu, ki so ga stavili Sov j eti, da se imenuje governer za Svobodno tržaško ozemlje.
Ob svojem prihodu v Ameriko po povratku iz Londona je Dulles trdil, da je na splošno zadovoljen s konferenco treh zunanjih ministrov v Londonu. Iz objavljenih buletinov sledi, da je v Londonu Dulles zmagal proti Churchillu, da naj ne pride, vsaj v doglednem času ne, do sestanka državnih poglavarjev štirih velesil, to je Združenih držav,
Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, pač pa naj se se-stanejo zunanji ministri omenjenih držav v švicarskem mestu Lugano in to dne 9. novembra,
kjer naj razpravljajo o mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo.
To povabilo je bilo Moskvi že odposlano, iz sovjetskega časopisja pa se razbere, da bo ruski odgovor na omenjeno povabilo—
negativen.
Dulles je poročal predsedniku tudi o stališču državnega tajništva do tržaškega vprašanja. Kakor znano so trije zunanji ministri sklenili, da naj se sestane nova konferenca treh zapadnih velesil, na njo naj se povabijo zastopniki Jugoslavije in Italije.
Jugoslavija in Italija niste spremenili svojih stališč, ki so;
Jugoslavija pravi, da se povabilu ne bo odzvala, če naj se konferenca vrši na principu, da se zona "A" vrne Italiji.
Italija trdi, da mora naj prvo IZ zone "A" oditi britansko in ameriško vojaštvo, v Trst vkorakati italijansko, Italija pa naj prevzame civilno upravo in šele potem se bo Italija udeležila ka te skupne konference.
Churchill za sestanek 'štirih."
Širile so se vesti, daje bilo na sestanku treh zunanjih ministrov v Londonu Churchillu prepuščeno, naj gre sam v Moskvo.
Churchill dobro ve, da bi njegov osebni obisk v Moskvi brez ameriškega zaledja ne razčistil mednarodnega položaja. Ni pa opu stil svoje ideje, da slej ko pre;
mora priti do skupnih razgovorov med omenjenimi velesi lami. To je povdaril tudi v parlamentu.
V Varnostnem svetu
Debate o Palestini in o Trstu niso mogle biti zaključene na pr vem zasedanju. Za kaj gre?
Država Izrael v Palestini je ob krožena od manjših arabskih državic, ki so vse brezizjemno zoper Jude. V Palestini obstoja vprašanje razseljencev arabskega in judovskega živi j a, ki gredo v sto tisoče. Ena od arabskih držav, ki je soseda Izraela, je Jordan. Mejni spori so na dnevnem redu. Judje so preteklega tec na napadli tri vasi in pobili 66 ljudi. Kaj je bil vzrok pokolja?
Judovski zagovor je tale;
Ob meji so na judovski strani razseljeni Judje, ki so se nahajali poprej e bodisi v nemški koncentracijskih taboriščih, bodi si v arabskem svetu. Ti elementi
so bili izpostavljeni večnim na
"A" naj se torej vrne Italiji, datum pa še ni določen.
Churchill v Londonu je bil po laboristih ponovno sil jen na odgovor na vprašanje ali bo šel v Moskvo ali ne. Vprašanju se je Churchill izmaknil.
Združeni narodi, njihov organ Varnostni svet, je odložil debato o ruskem predlogu glede Trsta, da se namripč imenuje governer na 2. novembra. Velesile naj imajo" med tem dovolj časa, da se pogajajo z Jugoslavijo in Italijo.
Izrael pri teh pokoljih ni sodelovala, civilisti, ki so jih povzročili, pa uživajo na judovski stra-padom od strani Arabcev. Končno je bilo njihovega potrpljenja conec in so vračali milo za drago. Redna oborožena sila države ni simpatije.
Judje so to pot precej osam-jeni, ker so se pridružili arabskim pritožbam, tako Angleži, vakor tudi Amerikanci.
Nadaljnjega razvoja dogodkov trenotno ni mogoče predvideti, cer bo ta odvisen od zadržanja Arabske Lige kot reprezentanti-nje velikega arabskega sveta, ki obkroža Palestino. Dulles je po conferenci z Eisenhower jem tr dil, da bo -nadaljnja ameriška 3omoč Judom izostala, dokler udje v Palestini ne opravičijo svojega postopanja.
luski predlog o Trstu
Varnostni svet je poslušal najnovejši ruski predlog, kako naj se reši tržaško vprašanje. Z mirovno pogodbo z Italijo leta 1947 je bilo predvideno, da se na meji med Jugoslavijo in Italijo ustanovi mala državica Samostojno tržaško ozemlje. Varnostni svet naj imenuje governer j a in potem bo statut o tej državi veja ven. Vsi poskusi, da pride do governer j a, se niso obnesli. Sovjetska zveza je stalna članica Varnostnega sveta, kjer stalno uporablja svojo pravico veta, ka-tor to zahtevajo njeni interesi. :^a Samostojno svobodno tržaško ozemlje ne misli več zapadni )lok, enako ne Italija, kakor tudi ne Jugoslavija. Kakšno propagando uganja sedanja sovjetska taktika v krogu Združenih narodov, je težko reči. Na eni strani se hoče približati Jugoslaviji, slednja pa njene predloga od klanja. Na drugi strani se dobri-ka italijanskim komunistom, slednji pa so za to, da se priklju či k Italiji sploh vse sporno ozemlje, torej tudi tisti del, ki ie sedaj upravljan po Jugoslovanih v Istri. A glavno je to, da na uspeh sovjetskega predloga
ni računati.
" *
Politična bilanca
John Foster Dulles je na tiskovni konferenci povedal naslednje: Ameriški delegat Arthur Dean bo prisoten v ponedeljek v Panmunjomu na Koreji, kjer se bo vršil prvi sestanek politične komisije za Korejo.
Nemčijo je ponovno pozval, naj se udeleži ^konference v Lu-ganu dne 9. novembra in naj bo za mirovno pogodbo z Avstrijo in Nemčijo.
Sestanek državnih poglavarjev štirih velesil za sedaj nima smisla.
O Trstu, da se stališče Združenih držav in Velike Britanija na konferenci v Londonu in po njej ni spremenilo. Trst z zono
MLADENIČ OBTOŽEN UMORA PRVEGA REDA
UPPER SANDUSKY, O., 20. oktobra — Roy Roger Schinagle ml., 19-letni mladenič iz May-field Heightsa, ki je pred enim mesecem na gnusen način umoril svoje 19-letno nosečo dekle, Cynthia A. Pfeil iz White Plains, N. Y., je bil včeraj po zasliševanju 13 prič obtožen od glavne porote umora prvega reda.
Po zasliševanju je bil Schinagle odveden nazaj v zapor in verjetno pride v petek pred glavno poroto na obravnavo. Če bo spoznan krivega premišljenega umora, bo verjetno obsojen na smrt na električnem stolu.
NAPREDOVANJE IN NAZADOVANJE
DETROIT, 20. oktobra—Podjetje Kaiser Motors Corp. javlja, da ima v prvi polovici leta 1953 čiste izgube $10,796,574, Novica, ki izhaja prav iz podjetja, ne daje podrobnosti o tem, kako je z zaposlitvijo delavstva in kako gredo avtomobili Kaiser v promet.
Obratno javlja industrija električnih hladilnikov, da se ti dobro uveljavljajo na ameriškem trgu. V letošnjem letu je prodaja na drobno narastla do sedaj kar za 82%, za ostanek leta 1953 pa so izgledi najboljši.
KRALJ" CIGANOV POKOPAN
V Washingtonu so pokopali na pokopališču Mount Olivet "kralja" ameriških ciganov. To je bil kralj John, star 77 let. Krsta je bila pokrita z zlatim pokrovom in je stala $10,000. Pogreba se je udeležilo zastopstvo ciganov iz vse Amerike, kakih 400 po številu. Ciganski "kralj" zapušča štiri sinove in tri hčere; eden od sinov bo njegov naslednik. Pokojni "kralj" je bil rojen v Peruju v Južni Ameriki.
SABOTAŽA V BOSTONU?
BOSTON, 19. oktobra—Danes se je začela strogo tajna preiskava o tem, kaj je bil vzrok, da je prišlo prejšnjo soboto v tukajšnji luki na ameriški letalonosilki "Leyte" do eksplozije. Po eksploziji je nastal požar. Skupnih smrtnih žrtev je bilo 36. Trdi se, da gre za čin sabotaže. Komisija je izprla vse nepoklicane civiliste za čas preiskave. Letalonosilka "Leyte" je stala $90,-000,000.
FORD ZA $770
LONDON, 10. oktobra—Ameriška Ford družba v Angliji je javila, da bo dala v kratkem v promet novi model Forda, katerega cena bo $770. Z raznimi davščinami bo končna cena Fordov otoog $1,080- Tako bo na trgu najmodernejše pa tudi najcenejše motorno vozilo.

ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1331 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderion 1-5311 — HEndenon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu In po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__
UREDNIKOVA POŠTA
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countrlea: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske driave): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ALI BO PADLA ATOMSKA BOMBA?
(2)
Omenili smo že besede "mess"—zmešnjavo, ki naj bi jo ustvarili v Ameriki demokrat je, odpraviti pa jo hočejo republikanci. Tudi predsednik Eisenhower.
Možnost atomskega napada je danes realnost. Kako se torej pripraviti nanj in kakšne informacije imamo o sovražniku, ki bi ta napad izvršil? Citirajmo izjave glavnih predstavnikov današnje Amerike in to predsednika Eisenhower j a, obrambenega tajnika Wilsona, Petersona in Fle-niinga, ki imajo opravitii z ameriško narodno obrambo.
"Meseca avgusta je v Sovjetski zvezi eksplodirala bomba, ki je v ljudskem izrazu znana kot velika "H" bomba. Mi zaključujemo, da ima Sovjetska zveza možnosti atomskega napada na Ameriko, te možnosti pa postajajo večje iz dneva v dan. Naši domovi so bili redkokdaj v pre-skušnjah grozot bojnega polja. Naša varnost je izginila spričo bombnikov na dolge polete in spričo moči ene same atomske bombe. Doseči je trajni in pravični mir; ta nas bo obvaroval pred atomskim napadom." To so besede predsednika Eisenhowerja, ki je bil končno prisiljen, da je članom federalne vlade prepovedal, naj ne dajejo sami zase posebnih izjav in pojasnil, kaj je z atomsko bombo pri nas doma in v Sovjetski zvezi, dokler ne dobijo pooblastila s potrebnimi podatki od komisije za proučevanje atomske energije.
Zadf^TTasW^Eisenhm^rja'j T bil^eneiTpogledT^-
treben, obenem pa za njegovo federalno vlado spričevalo uboštva, kako se ta vlada spozna v času, v katerem živi!
Nekaj splošnih pripomb: Predsedstvo v Beli hiši ima svojo špijonažo doma in po svetu. Državno tajništvo, ki vodi ameriško zunanjo politiko, enako; enako obrambeno tajništvo, enako poveljstva ameriških oboroženih sil. Federalna vlada, ki jo sestavljajo razni tajniki, se shaja na sejah. Redoma v Beli hiši pod predsedstvom predsednika republike, trenotno Eisenhowerja. Človek bi pričakoval, da bo vlada po izmenjavi misli in informacij edina vsaj v tako važnem vprašanju kot je vprašanje oborožene sile nasprotnika, napada in obrambe domovine edina in istih pogledov! V Washingtonu trenotno ni tako!
Obrambeni tajnik Wilson je nastopil prod javnostjo in trdil, da Sovjetska zvepa nima vodikove bombe, marveč, da se peča le z osnutki; da je za Ameriko v tej produkciji za tri ali štiri leta; da dvomi, da bi imela letala za dolge proge, ki bi bila sposobna prenesti atomsko "A" in "H'' bombo. Ni vzroka za razburjenje. Kar se tiče stroškov narodne obrambe zoper morebitni atomski napad, bo zado stovalo kakih 500 milijonov dolarjev.
Peterson in Fleming sta zopet drugega mišljenja in smatrata, da ima Sovjetska zveza tako obe bombi, kakor tudi letala za prenos. Peterson je celo priporočal, da se umaknemo v "pozemlje" z drugimi besedami, da začnemo misliti tudi na to, da se velika podjetja spravijo kljub večjim stroškom s svojimi tovarnami pod površino zemlje.
Zelo glasen je poslanec Cole, ki zastopa v spodnji zbornici mesto New York. Cole zahteva, da se določi kredit $10,000,000,000!^WilSon se zadovoljuje samo s $500,000,-000! Cole celo predvideva, da možnost atomskega napada na Ameriko ne preti samo iz zraka. Atomska bomba se lahko vtihotapi v Ameriko po raznih ladjah in nato na prvi najlažji način odvrže. Cole zahteva, da je treba že sedaj vršiti strožje nadzorstvo nad ladjami, ki prihajajo v Ameriko iz držav, ki so nam nenaklonjene, če ne sovražne. Določiti je posebna pristanišča, kamor bi smele te ladje pristajati, ladje same pa bi morale biti pod strogim nadzorstvom.
In obveščanje javnosti? O tem v kakem stanju se nahajamo? Pametni politiki zastopajo tudi po našem mnenju pravilno mnenje; Amerikanci naj vedo na kaj naj se pripravijo, informacija naj bodo točne, direktne, razen v kolikor varnost Amerike kot take zahteva absolutno tajnost.	L.C.
SLOVENSKI FILM "KEKEC" V SDD
CLEVELAND, Ohio — V petek, 23. oktobra se bo kazalo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. novi slovenski film "Kekec," katerega je prbducira-lo filmsko podjetje Triglav v Ljubljani. Po oceni kritikov v stari domovini, je ta film eden izmed najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejenih po domačem filmskem podjetju.
V filmu "Kekec" igrata glavni vlogi fantek z imenom Kekec in hčerka ubogega kajžarja. Prizori filma se dogajajo v vasici v planini Triglava in pa v grapah zakletega bogatina v tem pogorju Gorenjske. Scenarija v tem filmu je naravnost krasota očanca Triglava, koče planšar-jev in celotni igralski nastopi so iz življenja ovčarjev, planšar-jev. Ta film je dobil prvo nagrado na evropejski filmski razstavi. Vabljeni ste, pridite, videti film v petek zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Poleg "Kekca" boste videli tudi krasen dokumentaren film iz Bele Krajine, v katerem se kaže krasote tega dela zemlje Slovenije. Videli boste narodne šege, navade in običaje Žumberak-čanov. Interesantno je za videti, kako naši Belo Kranjci praznujejo "Zelenega Jurija." Lepo je videti Belo Krajino v pomladnem cvetju, čebelarja v zelenem vrtu, pastirje na pašniku, močne fante in lepa dekleta, v pestrih narodnih nošah. Žal bo vsakemu Belo Kranjcu, ki bi zamudil videti ta dokumentarni film. Celotna filmska piedstava se pii-čne ob 7. uri zvečer. Film "Kekec" vzame 80 minut, film iz Be-
le Krajine pa 20 minut. Vstopnina $1.	'
V Ameriki se nahaja jugoslovanski filmski direktor Obrad Luskovič in on bo tudi osebno navzoč na predstavi v Slovenskem delavskem domu. On je poslan med^ nas, da bi tukaj organiziral akcijo za večje zanimanje za slovenske filme, odnosno jugoslovanske filme, ter ako bi kateri želel imeti glas ali govorico morda svojih staršev, bratov in sestra, bi to naredilo filmsko podjetje "Triglav" in bi se vam nato dostavilo gramofon sko ploščo.
Morda bi bilo tudi zadostnega zanimanja, da bi "Triglav" film posnel slike vaših sorodnikov morda vašo rojstno hišo, vas ali okolico, zaradi teh zadev in tega dela je poslan zastopnik med nas in v petek zvečer ■ po filmski predstavi se boste lahko z njim osebno pogovorili.
Če bo zadostnega zanimanja za slovenske filme, bo pokazala prva predstava v petek zvečer, 23. oktobra, in nato se bo v'bodoče kazalo še druge filme; na primer ponovno "Na svoji zemlji," ali pa "Jaro gospodo" itd. In ker se ravno sedaj odloča o bodoči usodi m^sta Trsta z okolico, in ker je veliko ameriških Slovencev iz tega dela slovenske zemlje, ali bi ne bilo lepo in častno, da bi bila dvorana Slovenskega delavskega doma nabito polna na tej predstavi in bi v skupnosti, le v mislih—molili —za našo zemljo, na kateri živijo naši krvni bratje in sestre, prosili Boga, da naj bi bil usmiljen in naj bi nikar izročil naše zemlje tujcu.
Vincent Coff.
Pevki Budan in S^red v glavnih vlogah
Vabilo na jesensko veselico podr. št. 5 SMZ
CLEVELAND, Ohio—Cenjeni bratje, tem potom želim vsem sporočiti, da ima naša podružnica svojo jesensko veselico dne 24. oktobra, to je prihodnjo so boto v Slovenskem nkrodnem domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1. Ako bomo delali složno roka v roki, smo lahko pi epričani, da bomo imeli uspeh v vseh ozi rih. Nas je vendar veliko članov pri podružnici, a na prireditvah le vidimo ene in iste obraze. Kje ste pa drugi bratje? Ne bodite taki kot tisti, ki je kravo vso zmolzel, potem jo pa pri grabnu pustil, ne da bi ji dal jesti.
Odbor in zvesti člani se trudijo, da bi napravili čim več za našo podružnico in njeno blagajno, zato smo tudi sklenili, da bo moral vsaki član vzeti vstopnico, pa če se udeleži ali ne. Na letni seji je bilo sklenjeno, da vsak član plača 50 centov, za kar dobi pivske tike te, ko pride na veselico. Zdi se mi, da ni več kot prav, da se to 'stori. Nikar ne mislite, da če plačate svoj ases-ment, da je s tem vse končano.
Vsakega člana je dolžnost, da se udeleži prireditev njegove podružnice ali društva in tak(f pomaga po svoji moči. Izvzeti naj bi bili le tisti, ki so na bolniški ii.sti ali radi dela, vsi ostali pa pridite gotovo omenjeni večer v veselo družbo. Saj je vsem znano, da kamor pride Brancel in Jruzina, Lam je petje in veliko veselja.
Tudi naše sosednje podružni-■C prav prijazno vabimo, da se nam pi idužijo in se z nami po-veselijo, ob priliki bomo pa mi povrnili vaš obisk.
Torej na veselo svidenje vas vabi veselični odbor.
John S<'vor, ])redsednik; j Tony Krani|M'l, tajnik. I
Bazar krožka št. 3 Prog. Slovenk
EUCLID, Ohio —V nedeljo, 25. oktobra gremo na bazar, ki ga priredi kiožek št. 3 Piogre-sivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Članice tega krožka so naredile veliko lepega ročnega dela, katerega si boste lahko kupili po zmerni ceni, poleg okusnega, peciva, potic, krofov, keksov, kuhenov, in šc drugih dobrot, katere bodo še te naše pridne in izvežbane članice prinesle na dan bazarja, tako da boste gotovo dobili vse sveže pečeno pecivo.
Bazar se prične že popoldne; za one, ki se radi zabavajo s dominami in sličnimi igrami, bo te vrste zabava za kratek čas, če bo lepo vreme, bomo balinale na vrtu,' ^večer pa se bo seveda plesalo ob veseli Grabnarjevi godbi. Za žejne in lačne bo tudi preskrbljeno.
Vljudno vabim vse članice našega krožka in sosednjih krožkov, kakor tudi cenjeno občinstvo, da pridete na ta naš bazar, za kar vam bomo hvaležne. Ravnokar me je poklicala predsednica Mary Kobal in mi povedala, da je prejela od Zavoda za slepo mladino v Ljubljani zahvalno pismo za pisalni stroj, katerega so z velikim veseljem prejeli. Tam sc kaj takega sploh ne more kupiti, zato nas taka pisma razveselijo in nas navdušijo, da gi-omo ponovno na delo za dobrobit potrebnih. To jo program Progresivnih Slovenk, katerega bomo nadaljevale.
fi'ijuzno vabim tudi vse naše podporne člane in prijatelje, da pridete, ker i)regovor pravi, da brez moških še ljudje ne bi bili.
Vera IVttocliiiik.
Ann Safred
CLEVELAND, Ohio—Dobro izbrani solisti Glasbene Matice bodo peli glavne vloge v operah "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci."
Leta 1951 smo ljubitelji klasične glasbe imeli priliko slišati izvleček iz opere "Cavalleria Rusticana." Tedaj sta sopranisti-nja Ann Safred in tenorist Felix Turel pela glavne vloge. To pot jima je ponovno poverjena težka vloga in sicer v celotni operi.
Gospa Safred je sedaj glasbeno zainteresirana pri Cleveland-skem simfoničnem orliestru, ikjer poje v zboru. Po njenem samostojnem koncertu, januarja 1952 v Slovenskem narodnem domu, se je pojavila v International Institute in v Crile bolnici, kjer je pela za bolne veterane vojake.
V	poletju 1952, je gospa Safred obiskala Evropo, kjer je nastopila v solo koncertu v Trstu in na radio Ljubljana v Jugoslaviji, kjer je bil njen program pozneje ponovno oddan.
Felix Turelova pieteklost je tudi res zanimiva. Rojen je bil v Gorici na Primorskem, pohajal v šolo v Zagrebu, pozneje uspešno dokončal univerzitetne šole v Trstu in sicer v gospodarstvu.
Tenorist Turel je študiral petje v Zagrebu in pozneje v Trstu in Rimu, Italiji. Pel je na radio Zagreb in v operi ter pozneje nastopil v solo koncertu v Trstu.
Turcla se spominjamo iz scen iz opere "Carmen," katero je Glasbena Matica podala leta 1952. Kot gost-soloist se Turel pojavi v letnem koncertu Hrvatskega zbora "Lisinski" v Clevelandu. Sedaj je aktiven pri Cleveland Light Opera Guild, kjer jc pel v operi "Rosemarie."
V	podporni vlogi vidimo June Babitt-Piice. Gospa Price se pripravlja za njen prvi samostojni koncert, 17. januarja 1954. Je aktivna članica zbora Triglav, njen mezzo-sopran jc res priljubljen našim mnogih poslušalcem.
Novodošlcc Tony Mihelic sc trudi, da nam pokaže svojo bari-tonsko zmožnost. On ^e član zborov Jadran, Adrija in Slovan. V Clevelandu je pel tri leta pri "Cleveland 500." in "Civic Light Opera." V vojaškj službi je bil zaposlen pri Tenth Special Service Co., zabavni grupi v Koreji.
Gospa Agnes Žagar sc pridruži v vlogi. Mame Lucije. Našo prebivalko Newburgha držita zaposleno zbor sv. Lovrenca in društvo Zvon.
gično vlogo Neddc '*i«-'Coit3m-" bine. Edward Kenik, njen mož in potepajoči igralec "Pavliha," ter Frank Bradach posednjeto diugi dve važni vloge.
Kulturno se ta dvojica udej-stuje v slovenski naselbini, predvsem pri Glasbeni Matici.
In končno nastopi John Peren-čevič v svoji prvi vlogi "Harle-guina." Njegova vojaška oprostitev je gotov dobiček za zbore Adrija in Slovan, katerih je on sedaj član.
To dvojno-opeino predstavo bo Glasbena Matica nam podala v slovenskem jeziku in sicer 1. novembra, 1953 v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave., ob 3:30 popoldne.
Nabavite si vstopnice pri članih Glasbene Matice, pri Ora-žmovih v SND, ali pokličite pe-vovodjo Anton Schubel-ja, telefon številka EXpress 1-8638. Vsi sedeži go rezervirani.
E, Safred—J. Mišic.
DMt #omW# wfth &#— Hm oddf art ogainst yout
Oglaiajte v • • -Enakopravnosti
Carolyn Budan
V operi "Pagliacci" prevzame gospodična Carolyn Budan tra-
Velikansko zanimanje za prvi koncert Florence Siskovich
CLEVELAND, Ohio — Društvo V boj, št. 53 SNPJ je v svoji dalekovidnosti takoj po pevskem festivalu na izletniških prostorih SNPJ šlo na delo za svojo jesensko prireditev 8. novembra. Posrečilo se mu je dobiti najboljše igralce med nami za igranje "Mutast muzikant," in za koncert, mlado, 19-letno Florencfe Siskovich za vse koncertne točke. S^irejela z navdušenjem te pogoje—kajti to bo istočasno njen lastni prvi koncert med nami, dasiravno je že lani ob prvem letu mnogokrat
nastopila na konservatoriju.
«
Iz pogovorov s članicami njenega društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, vemo vnaprej, da jih bo prav lepo število navzočih, kajti navsezadnje izkazati hočejo svoji sestri čast in njih ponos v našo napredno »£v. vo pevsko zvezdo med nami, ki obeta zanesti slovensko ime ši-rom Amerike in eventuelno tudi v Jugoslavijo. Kaj bi ne bile ponosne nanjo, ko že sedaj toliko obeta! Ako se udeležijo v večjem skupnem številu, jih bomo znali prav po kavalirsko sprejeti—jim odstopiti del dvorane, da lahko skupno uživajo zlat glas njihove pevke-članiee!
Nič manj ni zanimanja za jo slišati med dramskimi igralci in pevci mnogih zborov v Clevelandu. Ti držijo skupaj in pokazati hočejo, da cenijo to izredno priliko slišati mlado pevko, ki bo še mnogokrat nastopila med nami, in ob prilikah tudi s temi zbori z nekaj pesmi. Ona je sedaj slovenska javna last— je njihova, in ako ne pridejo pevci zraven, potem pa kar utih-nimo o kulturi in ljubezni do slovenske pesmi med nami. Takp pojave moramo pozdraviti z največjo manifestacijo — polna dvorana! -
Med pevovodji je zanimanje izredno veliko. Pričakuje se jih z odprtimi rokami — povabljeni so vsi na ta izreden dan na častno navzočnost ob tem prvem koncertu njih mladenke, saj sc je udejstvovala med nami 10 let pri Mladinskem pevskem zboru Slovenskega delavskega doma v Collinwoodu, nekaj let pri Jadranu, in sethij pa kot solistinja.
Za pregled, kje je bila in kaj je že obetala, bodi povedano, da doma na steni visi odlična prva nagrada V celem mestu Cleve-landa za sopranistinje. To je datirano leta 1947, komaj 13-letno dekle! Šla je lepo naprej in do par let nazaj jo je učila na klavir in v petju spoštovana ga. Ivana Peidan-CahUlova. Tudi ona je zgotovila konservatorij Baldwin-Wallace. Dala ji je najboljšo podlago v vsem, tako da so jo na konservatoriju v Bostonu takoj ))ripoznali za najboljšo. Ravno to šolanje pod njo ji je |)ripomo-glo, da HO jo takoj od kraja dali v Advance class, pod načelnico
Voice depaA))sient, Madame Marie Sundelius, svoječasno operna pevka Meti'opolitan Opera Company.
Ljudje so sedaj res navdušeni za ta koncert in igro. Prišli bodo tudi iz bližnjih naselbin, ker ne marajo za noben denai' zamuditi njen prvi koncert, kateri jim bo ostal neizbrisen v spomin. Društvo vabi vas vse skupaj: splošno našo javnost, igralce, pevce in pevke, pevDvodje in vse, ki so dobre volje in se res zanimajo za našo kulturno udejstvovanje. Prilika nam je dana najlepša, da to pokažemo v skupnosti, s tem, da napolnimo dvorano Slovenskega delavskega doma v nedeljo, 8. novembra ob 4. uri pO" poldne do zadnjega kotička.
Pela bo najprvo operne arije, dve iz "Gorenjskega slavčka, nekaj klasičnih, in lepo, prav. lepo številu slovenskih pesmi. Slišali jo bomo torej: v francoščini, angleščini, italijanščini, slovenščini in neniščini. Petje ne pozna meje narodov—poleti na prosto in nikdo ne zameri, ako je zapeta v originalnem jeziku.
Pridite, počastite mlado pevko in ona bo pa vas vse skupaj!
Joseph A. Siskovich-
Prispevki
CLEVELAND, Ohio—Pri našemu krožku št. 1 Progresivnih Slovenk so darovale v blagajno sledeče članice, ker se niso mogle udeležiti piknika v avgustu-Julia Ipavec, $2 in Helen Tibi-jaš $1; v dobre namene sta darovala Mr. in Mrs. A. K. D. $5 v spomin pokojnega Rudy Jelei'-čiča.
Vsem prispevateljem se v imenu krožka najlepše zahvaljujem-Marion Basiiel, tajnica-
PRISTAL JE NA DREVESU
BLACKWELL, Okla., lU. ok" tobi a—Thomas DePew iz Perry-tona, Texas, je napravil polet S svojim privatnim letalom. MeiJ poletom je opazil, da mu stroj ne deluje. Treba jc bilo hitre odločitve. Pilot je pristal v naglic' na vrhu košatega drevesa in čakal pomoči. Iz obupnega položaja ga je rešil j:ukajšnji kmet, k' je splezal na dicvo in lešil pilota, oba pa sta prepustila letalo ii<^' gotovi usodi.
KRIMINAL NARAŠČA
WASHmCTON, 18. oktobra .—Kriminal v vrstah mladine j® v naraščanju. Na vsakih 50 mla-deničev pride en zločinec. Krimi' nal mladine je v primerjavi z tom 1948 to leto narastel kar 29'f, od lanskega leta pa se j® dvignil za 10'r. Pri tem ne g^c za velike razlike po posamezn'^ zveznih državah in tudi država Ohio ni izvzeta.
NAPAD 30 VOLKOV
NORMETAL, Kanada, 18-tobra — V rudokopu Nornrcta Copper 0 Zinc Mines jc nasto pila stavka. Stavkujoči delav^ so postavili straže. Enemu od te straž-delavcu se je bližala^ skii' pina 30 volkov. Delavec se prestrašil in je v prisotnosti duha skočil po puško, streljal, eno zver in druge volkove jjodil. Stavko vodi unija ClO-
VSE ZA MAČKO!
NEW LONDON, 19: oktobi"'^ — Ti iindvajsctletna S h i r ^ Hcntz jo vozila s svojim osebij avtomobilom. Za svojim ženi je imela mačko, brez katc^^ ni šla nikamor. Mački jc po^ta' med vožnjo slabo. Hontz jc svetila vso pozornost mački ^ zgubHa kontrolo nad volanoi"' tem ])a do smrti povozila nckcS pešca.
H'/, NKMsKI-; INDI V HI':<>(!NSK1II KOKAII
r.(^gunci v Zahodni so zelo podjetni. V svojih imajo že okoli 8'v vse industifJ^ v Zahodni Nemčiji. I'omaga (udi država z velikimi Do konca leta 1952 je

potrošila za podpoi e bcgU'i' l)odjetje,ni 287.3 milijona
Skii^
■fildh mark. Posojilo v ta nai^^' je prejelo 77,741 beguncev.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
JUGOSLAVIJA TIVROPSKEM
institutu za atomsko energijo
Te dni je bil na seji Zveznega izvršnega sveta sprejet predlog za ratifikacijo več .mednarodnih pogodb, med drugim tudi sporazuma evropskih držav o sodelovanju pri raziskovalnih delih na področju fizike atomskih jeder. Pobudo za tako sodelovanje je dala že leta 1950 organizacija ^ nesco. Ko je ta organizacija za-'^sla proučevati možnosti za ustanovitev evropskega znanstvene-§a instituta za nuklearno (jedrsko) fiziko, se je za ta predlog itro pokazalo veliko zanimanje '^ed evropskimi državami. Ame-namreč drži v strogi tajno-sti svoje izsledke in izkušnje področju jedrske fizike in atomske energije. To pa je dalo pobudo evropskim državam za esnejše sodelovanje in za med-®®bojno izmenjavo izkušenj. Podrlo pa je tudi spoznanje, da mogoče le s skupnimi napori Ustvariti vsem sodobnim zahte-Vam ustrezajoče znanstveno sre-^sče za proučevanje jedrske fi-G, opremljeno s poizkusnimi j^apravami, kakršnjh spričo ve-^ anskih stroškov ne bi mogla postaviti vsaka država zase.
O predlaganem sodelovanju so leta 1951 razpravljali P^'edstavniki 10 evropskih dr-Zav med njimi tudi Jugoslavija na konferenci v Parizu. . ^ maju pa se je že konstitu-ifal Evropski svet za jedrska ra-^iskovanja, sestavljen iz pred-® avnikov Belgije, Danske, Fran-Italije, Jugoslavije, Nizo-^Ginske, Norveške, Švedske, Švi-Zahodne Nemčije. Tem 10 ^ zavam sta se pozneje pridruži ' Velika Britanija in Grčija.
Svet je sklenil zgraditi potreb-znanstvene laboratorije za po-obc vseh včlanjenih držav, in Sicer v Ženevi. Ustanovitev že-^ovskega instituta rti bistveno Navlekla akcija švicarske inform-stranke dela, ki je zbra-V ženevskem kantonu od lah-
chicago, ill. for best results in advertising
call DEarhom 2-3179
real estate for sale
PORM
no ^ 10 room house, ga^ room. Gas heat, 2 car bli rf*^' basement, Venetian tt-> kitchen cabinets, near "®P"i'tatioii, St. Clement's 2 schools. $14,000. --------Dlversey 8-6928
West — Modem Brick bath'^	5 large rooms, tile
Nea'	heat, fine location.
Unr/, ^^hools and good trans-Elation. $16,500.
Call University 4-0146
POKEST LAKE
insui-?	COTTAGE,
Wool *'t*^ throughout with rock
Parti	"feet. Interior
'loalor	Bath, electric
Mu' i	fixtures all thci*.
tJtcejjjf to appreciate this Cin	value at only $5,000.
^ to u g Highway 12.
^all owner today. • ABprdocn 4-8783 '!(> VVeiitworth Ave
wanted to rent

^eod 4 i; „ ' Attention PlcascI ^ovomK I't'om apartment by Plo, 2	Dependable cou-
Park ;^'"'dren. Must be Oak Forest Park, s
^^"hbolattend special '"«1 rL^;" K" $1"" This ad is _______(-I'll Mr. Kaliter
^^^PONSll
er.
Wife,
Village 8-5430
CoMsiructioM work-f children,' need 5-() ^.Parttr,f.,V(	hedrooin
ivi,' 1 ^"od location south '^"derate rental.
'	COnnnodori! 4-7175
Gou|i1e, I high 'uui)] ho-'t'Hi '• "CPfl 4-5 or 0 ''^ciit, lu, , I'lifurnished apart-'verniw u' close vicniit.v ''^Utai Kh School. ModeraU'
kovernih-ljudi potrebne podpise proti takemu institutu na področju ženevskega kantona z zahtevo po referendumu, češ, da zasleduje predvideni institut politične smotre. Ob glasovanju v okviru referenduma pa so volilci ženevskega kantona to inform-birojsko intrigo odločno zavrnili. Državni svet ženevskega kantona je v svojem poročilu zlasti poudaril, da bo ženevska ustanova po dogovoru služila samo napredku znanosti in da izsledki instituta ne bodo tajni; tudi ne more biti govora o kršitvi švicarske nevtralnosti, ker so bile povabljene k udeležbi tudi vzhodnoevropske države, razen tega so med 12 udeleženimi državami štiri države, ki ne pripadajo k atlantskemu paktu (Jugoslavija, Švedska, Švica in Zah. Nemčija).
Po tem intermezzu je bil letos 1. julija podpisan v Parizu sporazumu katerega potom si bodo udeležene države razdelile stroške za zgraditev in opremo ženevskih laboratorijev v skupnem znesku 120 milijonov švicarskih frankov (8,2 milijarde din) po višini narodnega dohodka, le za Jugoslavijo in Grčijo je bil prispevek niže postavljen. Največ bosta prispevali Francija in Velika Britanija' (po 23%), prispevek Jugoslavije pa bo znašal manj od 2% (točno 1.93%). Ta prispevek bo treba plačati v 7 letih, ker bo gradnja laboratorija trajala verjetno sedem let.
Za same zgradbe laboratorijev, uprave, knjižnice in za stanovanjske zgradbe je določenih 23 mili^nov švic. frankov. Največ stroškov pa bodo terjalema-prave za eksperimentiranje. Zgradili bodo med^drugim dva velikanska pospeševalnika za protone, in sicer sinhrociklotron, ki bo dajal protonom energijo GOD milijonov elektronskih voltov, in velikanski proton-sinhro-tron za mejno energijo 10 milijard elektronskih voltov. To so naprave, kakršnih v tej jakosti nimajo nikjer. Prvo napravo bodo gradili 4 leta in bo stala 17 milijonov švic. frankov, gradbena dela za drugo napravo, ki bo stala 55 milijonov švic. frankov pa bodo trajala sedem let. Sinhrociklotron bo opremljen z velikanskim magnetom, ki bo tehtal 3000 ton. Proton-sihrotron pa bo imel kar 300 metrov premera. Na krožni poti v brezzračni cevi bo protone, ki bodo dosegli skoraj brzino svetlobe, usmerjalo 256 velikih magnetov.
Ženevski laboratoriji bodo nudili dragoceno pomoč tudi našim trem znanstvenim institutom, ki se ukvarjajo s prouče-
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy GROCERY -MARKET. Wonderful established business 35 years. Gross sales $1500 to $2000 month. Only selling due to death in family. Come, sec to appreciate.
Call BElmont 5-1563
Good Oi)porlunity — GROCERY -MARKET — Eytablishcd 35 years. Selling due to death in family. Come out. Sec to appreciate.
Call BElmoiil 5-1563
Good Chance to buy LAMP AND SHADE STORE — Well established buisncss. Nice living tiuarlers in rear. Selling due to illness. See to appreciate. Best offer.
Cull LAwndale 1-6630
vanj em fizike atomskih jeder, namreč institutu za nuklearno znanost "Boris Kidrič" v Vinci pri Beogradu, fizikalnemu institutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti "Jožef Štefan" v LjuWjani in fizikalnemu institutu "Rudjer Boškovič" v Zagrebu. Vsem trem institutom bodo na razpolago ženevski laboratoriji. Računajo, da bo v Ženevi delalo stalno okrog 70 znanstvenikov-fizikov, med katerimi bo približno polovica pripadala ekipam iz evropskih institutov, ki se bodo začasno mudile v ženevskem institutu, bodisi zaradi študija ali pa zaradi izvajanja poskusov po lastnih programih..
GIFT AND LAMP SHOP—Established 5 years. Good N. W. location. Fine neighborhood. Large store. Low rent. Potential earnings $10,000 up. Largest variety gift items in Chicagoland. One of a chain of 3 stores. Priced to sell. Owners can't handle. Will teach business.
TUxedo !)-9275 or GRovehill 6-0721
T	.....—'
Good Opportuiiity to buy TAVERN Excellent business on S. Ash-^ land. Selling due to illness. Call owner.
CApik)r7-033G
FUllun 51)098
Nova' voljama debeli^ pločevine
Nova valjarna za debelo pločevino ali "valjarna 2400," kakor jo imenujejo na Jesenicah, bo v prihodnjem mesecu začela obratovati s polno zmogljivostjo. Njena letna produkcija bo približno za 10 tisoč ton večja, kakor so to določali načrti. Pred dnevi je delovni kolektiv vzdrževalnih obratov na Javor-niku dogradil novo vrtljivo peč za ogrejevanje bram.
To so komadi jekla, iz katerih valjajo tudi 14 metrov dolgo pločevino. V drugem delu 2400 m dolge tovarniške hale pa dokončujejo montažo škarij-stroja za rezanje pločevine. Tako bo v bodoče valjarna dajala lahko do 60 tisoč ton pločevine letno za našo kotlovno in ladje-delniško industrijo.
Mnogo je bilo zapisanega o novi valjarni na Jesenicah, toda vsega kar so vložili naši kolektivi v dograditev tega pomembnega ključnega objekta, se ne da povedati. Samo bežno se spomnimo naporov leta 1948 in 1949, po resoluciji informbiro-ja in barbarskemu uničenju vseh pogodb s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov. Madžarska bi morala dobaviti za valjamo strojne' naprave, ki so bile že plačane. Prezirajoč napore, so naši delavci v najtežjih pogojih tudi te naloge premagali. Letos, 29. novembra bo minulo že četrto leto odkar obratuje valjarna, ki je medtem izdelala že na tisoče ton kvalitetne pločevine. Marsikatera naša ladja, izdelana iz domače pločevine na Jesenicah, pluje že po oceanu in Jadranskem morju.
Vzporedno z obratovanjem so se nadaljevala tudi gradbena in montažna dela. Seveda pa so bila ta dela precej otežkočena. Tako so na primer delavci pri škar-jah morali ročno premikati in naravnati pločevino. Od sedaj naprej pa bo to delo opravljal stroj, ki ga bo vodil delavec.
Delavci vzdrževalnih obratov Javornika so prejšnje mesec vzdrževalnih obratov Javornika dogradili enega največjih objektov v valjarni—novo vrtilno peč za ogrejevanje bram, ki je največja te vrste v naši državi.
Peč ima 17 m premera in zmogljivost 20 ton na uro. Težko je opisati vso to napravo, ki je povezana z desetinami cevmi je automatizirana tako, da bo za vodo, zrak, plin itd. Edina naloga človeka je nadzorovati aparature in njih funkcijo. Peč je vrtljiva in so jo dogradili v razmeroma zelo kratkem roku 70-tih dni. Podobno 16 tonsko peč gradijo inozemski strokovnjaki v Sišku že 6 mesecev.
V naprotnem koncu valjarne dokončujejo montažo škarij za rezanje pločevine. Ta stroj poganja 86 motorjev in je edinstven v Evropi, škarje imajo nalogo obrezati pločevino, jo razrezati, njene odpadke pa razkosati na manjše dele. Upravljanje stroja bodo. vcxlili le trije delavci. Pri sedanjem stroju za rezanje pločevine je bilo zaposlenih 25 delavcev, ki so morali premagovati precejšnje fizične napore.
Valjarna na Jesenicah je edi« na v državi in najmodernejša v Srednji Evropi.
(Po "Gorenjskem jlasu")
Nekaj določfl novega konkordoto med Vatikanom in Španijo
Nova pogodba o konkordatu med Vatikanom in Francovo Španijo, ki je te dni stopila v veljavo, je najnazornejša slika svetovne oblasti rimskokatoliške cerkve in na njej lahko vidi ves svet, kakšno vlogo hoče imeti Vatikan v političnem, kulturnem, socialnem in tudi v gospodarskem življenju posameznih držav.
Prejšnji konkordat med Vatikanom in Španijo je stopil v veljavo leta 1851, odpovedan pa je bil že v začetku španške republike. Ko je prišel general Franco s svojo falango leta 1939 na oblast, je seveda takoj obnovil vse,^ kar je bilo določeno v konkordatu, oficialna pogajanja za novo konkordatno pogodbo pa so se začela šele konec leta 1950. Pogajanja seveda niso bila nujna, ker so v Španiji veljala vsa določila starega konkordata, in ko je zdaj pred nekaj dnevi španski zunanji minister Martin Ar-tajo v Rimu podpisal novo konkordatno pogodbo, je ob njeni objavi naglasil, da so se pogajanja zavlekla samo zaradi tega, ker se je morala nova pogodba prilagoditi zdaj veljavni španski ustavi.
Med prvimi točkami novega konkordata je rečeno, da ostane katoliška, aposlska in rimska cerkev še nadalje edina vera španskega naroda ter da uživa vse pravice in prednosti, ki ji pripadajo po božjih in cerkvenih zakonih. Ta točka je sicer v nasprotju s špansko ustavo od leta 1947, ki obljublja vsem španskim državljanom svobodo veroizpovedanja. V nasprotju je konkordat z ustavo samo po besedah na papirju, kajti v Španiji ima samo katoliška cerkev pravico do javnega kulta, medtem ko so vse javne prireditve drugih konfesij prepovedane.
Ko so objavili v Španiji novo konkordatno pogodbo, so tudi poudarjali, da so se pogajanja zanjo zavlekla zaradi prilagoditve od nekdanjega monarhistič-nega na sedanji režim. Določila konkordata pa kažejo, da tako zavlačevanje sploh ni bilo potrebno, ker je Vatikan sedanjemu šefu države priznal vse, kar je imel nekdanji monarh, ter v njegovo počastitev še marsikaj dodal. Tako pravi člen 6. konkordata, da morajo vsi španski duhovniki vsak dan opravljati molitve za voditelja države ter da ima on iste pravice nekdanjih španskih monarhov v baziliki Santa Marija Maggio^ re v Rimu kot častni protokano-nik.
Z novim konjtordatom je obnovljeno tudi vrhovno cerkveno sodišče v Madridu, kot edino tako sodišče izven Rima, in Špan-
ni j a dobi v njem dva člana. Zanimiva je tudi odločba o postavljanju novih škofov v Španiji. Po novem konkordatu bo španšlka vlada vsakokrat, kadar bo izpraznjeno kako škofovsko mesto, predlagala Rimu šest kandidatov, od katerih bo papež izbral tri ter bo od teh treh šef španske vlade enega potrdil ža novega škofa. Z novim konkor-datom se je razširil vpliv cerkve tudi na šolstvu. Verski pouk je obvezen v vseh šolah, od osnovnih do univerze, in tudi nobena univerzitetna diploma ne bo izdana brez potrdila, da je bil kandidat med svojim šolanjem deležen verskega pouka. Cerkev in vsi redovi imajo tudi pravico po vsej državi ustanavljati svoje šole, ki imajo isto veljavo kot državne šole, in država mora skrbeti, da bo v vsaki verski šolski ustanovi postavljena vsaj skromna kapelica za opravljanje bogoslužja.
V novi konkordatni pogodbi pa so tudi nekatere posebnosti, ki bodo celo za fašistični režim, trd oreh. Tako je n. pr. določeno, da mora biti vsaka škofovski di-oceza enakopravna s španskisii upravnimi pokrajinami. Po določilih konkordata bo imela vea-ka španska pokrajina odslej samo tri avtoritete. Vojaški guverner bo vojaška, civilni guverner, ki je hkrati pokrajinski voditelj falange, bo politična, škof pa bo cerkvena oblast. Teoretično je to določilo zelo enostavno, praktično pa zelo nerodno, kajti v Španiji je doslej 50 pokrajin, medtem ko predstavlja cerkev 9 nadškofov in 61 škofov. Samo v novarski pokrajini so doslej trije škofi.
Oglašajte v Enakopravnosti
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Francov režim bo moral zdaj zaradi konkordata odrediti novo upravno razdelitev države, ker ni mogoče pričakovati, da bi v eni pokrajini trije škofi delili svojo oblast. Na ta način je Španija z novo konkordatno pogodbo z Vatikanom potrdila svoj sloves "najbolj katoliške države nasvetu," o kateri je znani ameriški pisatelj Hemingway v svojem romanu "Komu zvoni" zapisal, da je v njej najmanj pravih kristjanov.
—G.
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 1-3113
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtu'SONS Funeral directors
t torn -Ktmwm Hm
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
i J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
PrroTrtliiB popravila na T#eh
vrst radio aparatov * Tubes, Radios, Rec. Players Vm delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
Š E J E ČAS,
da si izberete fino, čisto volneno STERLING suknjo ali KOŽUH direktno v tovarni, katere dobite pri meni vedno ceneje kakor na kateri razprodaji v mestu.
Vam priporočam, da se oglasite ali me pokličite za čas.
BENNO B. LEUSTIG
EN 1-3426 1034 ADDISON RD.
išče se stanovanje
ZAKONSKA DVOJICA
BREZ OTROK, IŠČE
STANOANJE 3 ALI 4 SOB.
OBA DELATA, POŠTENA PLAČNIKA.
Pokličite KE 1-7137
Hiša na Huntmere Ave. v fari sv. Jeromija.
Nov bungalow s 4V2 sobami; kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; pregrajena klet, gorkota na plin, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300.
Hiša za dve družini na Hunlmere Ave.
Lepa hiša s enim stanovanjem 3 sob in drugim z SVa sobami. Vse popolno z dvemi garažami in dovozom. Cena $15,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St. — KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
MECHANICAL ENGINEER
Službo dobi fant, ki je pred nedavnim graduiral v mehaničnem inženirstvu ali učenec Senior Mechanical Engineer, da bi pomagal pri produkcijskem delu in reševanju metalurgičnih problemov. izvrstna začetna plača. Najvišje podpore za delavce.
Addressograph-Mulfigraph 1200 BABBITT RD.
RE 1-8000
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridile in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (čut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočano društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
1 I
T
apco
sedaj sprejema
IZURJENE TOOLMAKERS
za
EKSPERIMENTALNA
DELA pri izdelovanju J ICS in FIXTURES
Imamo izbrana RAZLIČNA DELA v TOOL ROOM za IZURJENE MOŠKE
Tool and Gauge Inspectors
POWERHOUSE MECHANIC
(Mora imeti ohijsko državno licenco za operatorja parnega kotla)
Int-ervuiramo tudi Visokošolske graduante z tehničnim ozadjem
za
delo v našem Model oddelku
Uposjjevahii urad je odprt: od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop.
ob sobotah od 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
THOMPSON PRODUCTS. INC.
23555 EUCLID AVE.
(C.T.S. bus 28)
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTI-OBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)
(Nadaljevanje)
Zagotoviti so morali tudi to, da bodo imeli ujetnike in edino pričo Guzenka vsak hip pri rokah in na razpolago preiskovalni komisiji. Rešitev seje ponudila sama po sebi v Rockliff Barracks, Skalnih barakah, na posebnem vežbališču obmejnih in severnih enot kanadske vojske. Ko so gradili centralno poslopje, so se pokazale razne težave. Rešili so jih tako, da so zgradili pod zemljo tri nadstropja, pet pa nad zemljo. Najvišje nadstropje se je tako prislanjalo k skalni steni, da cela vrsta sob ni imela oken, temveč samo strešno razsvetljavo. Graditelj so dokazali
da ni drugačne rešitve. Zato so sklenili, da bodo te sobe uredili na hotelski način za prehodne goste, ki so od časa do časa prihajali na vežbališče. Sobe niso bile povezane med seboj, ampak je vsaka imela vhod s hodnika. Vrata v vsako sobo so bila dvojna. Pri nekaterih sobah so bile tudi kopalnice. Zdaj so te sobe pripravili za ujetnike.
Rešiti pa so morali še eno važno vprašanje: Na nekem sestanku je dejal nadzornik Leo-pole:
"Preiskovalna komisija mora imenoma določiti ljudi, ki jih bomo aretirali."
"Aretirali bomo vse, ki so sumljivi," je rekel namestnik visokega komisarja Gagnon. "Aretirani bodo morda lahko tudi pričali drug proti drugemu. Sicer pa bomo med preiskavo še vedno imeli dovolj možnosti izpustiti vsakogar, ki ga ne bo treba brezpogojno držati v zaporu."
"Ta reč ni tako preprosta. Imamo namreč tri vrste osumljencev. Prva skupina so kanadski in ameriški državljani, ki so v državni službi. Te moramo brezpogojno aretirati, čeprav so med njimi tudi vojaške osebe. Toda o aretacijah teh bomo morali najprej obvestiti njihova pristojna poveljstva."
"Za to sem jaz tu," je odločno dejal podpolkovnik Hearsh. "Ukrepal bom v imenu vojske po svoji uvidevnosti. Mislim, da je bolje če vojaška poveljstva obvestimo šele po izvršenih aretacijah."
"Če je tako mogoče, se tudi, meni zdi najbolje," se je strinjal nadzornik Leopole. "V drugo skupino spadajo zdravniki, poslanci in podobni, ki so nudili vohunom svojo pomoč. Med njimi sta celo dva lekarnarja, ki šta
svoje laboratorije dala na razpolago -Sovjetom, da so v njih prefotografirali, če fotografije prvič niso uspele."
"Mislim, da te lahko prepustimo sodišču."
"Res je tako!" je prikimal policijski direktor Wood. "Te ljudi zapremo lahko tudi med preiskavo, če se nam bo zdelo potrebno in če bodo postali sumljivi."
"Zaenkrat je najvažnejše, da naredimo neškodljive glavne osebe."
"Kaj pa poslanec Fred Roose? Bil je glavni organizator, a ga še vedno ščiti poslanska nedotakljivost."
"Če ga zalotimo pri dejanju, ga ta imuniteta ne ščiti več. Imamo resne razloge za sum, da nam bo pobegnil. Drugi glavni orga? nizator Sam Carr ali s pravim imenom Slamil Cogan je že na begu."
"Potem moramo s Fredom Rooseom storiti ravno nasprotno. Ne smemo od parlamenta najprej zahtevati pooblastila za aretacijo, temveč ga moramo aretirati med begom in zahtevati pooblastilo parlamenta šele naknadno."
"Samo, da moramo ta beg najprej inscenirati," se je smejal Leopole.
Med pogovorom nihče ni opazil, da tretje skupine osumljencev sploh ni omenil. Nekajkrat je samo predirno ]3bgledal policijskega direktorja Wooda, a se je vselej ugriznil v ustnice in— molčal.
Čas za vse aretacije so določili za petnajsti februar in sicer za deveto uro zjutraj. Vodstvo je prevzela dvaindvajsetčlanska nadzornikova skupina. Da je številčno bila popolna, so na mesto umorjenega Krivičkega postavili drugega človeka. Policija v Montrealu in Torontu je dobila naročilo, naj prispelim detektivom da na razpolago toliko policistov, kolikor bi jih ti potrebovali.
Za nedoločen čas so si zagotovili posebno in stalno telefonsko zvezo med obema mestoma in vežbališčem v Skalnih barakah. To so storili zato, da bi lahko hitro ukrepali, če bi se zgodilo kaj nepričakovanega.
Glede aretacij v Ottawi niso ukrenili nič določenega. Policij-
ski ravnatelj Wood, je to odkril šele nekaj minut pred deveto. Razburjen je telefoniral Leopo-leu:
"Kakšna brezskrbnost, da si z Ottawo niste zagotovili zveze in da niste pri policiji zaprosili za ojačenje!"
Leopole se je godrnja je opravičeval :
"Zgolj pomotoma se nisem obrnil na vas, temveč na konjeniško policijo, ki je pod vojaškim poveljstvom. Hearsh je že ukrenil vse potrebno."
Pripravljene skupine so pričakovale povelje za aretacije. Sleherna skupina je imela poseben avtomobil. V njem so sedeli policaji, oblečeni v tople, usnjene rjave plašče. Vsi so bili dobro oboroženi. V vsakem avtomobilu je bilo prazno samo eno mesto, tisto, ki je čakalo aretiranega sovjetskega vohuna. V Montrealu, Torontu in Ottawi so pripravili tudi potniška letala za prevoz potnikov v Skalne barake.
Nekaj minut pred deveto uro je ministrski predsednik Mackenzie King sprejel odpravnika poslov sovjetskega veleposlanic štva v Ottawi, Nikolaja Belohov-
^kegaTObvqntil ga je o odkritju vohunske agenture in mu izrekel svoj protest.
Tisti hip so iz vseh treh mest vključili neposredne telefonske linije k nadzorniku Leopoleu v Skalne barake. Na nadzorniko-vi mizi je stala posebna govorilna naprava, ki mu je omogočala telefonske razgovore z vseiw tremi mesti hkrati. V roki je držal uro in jo primerjal s stensko uro, ki je visela na nasprotni steni.
"še poldrugo minuto," je dejal potihoma. Razburjenja pa n' mogel skriti niti s tiho govorico.
"še ena minuta! Ali je vse V redu?"
"Vse!" se je glasil odgovor z vseh treh mest hkrati. Skupin^' ki so stale na obsežnem policij' skem dvorišču, so čakald znak. Roke šoferjev so počivale na avtomobilskih trobilih. Tudi oni so čakali... Kam se bodo peljali, je vedel samo en človek v vsaki skupini in sicer pooblaščenec nadzomikovega oddelka-Ta je nosil s seboj tudi nalog za aretacijo.
(Dalje prihodnji?®)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Brezmejno žalostnih src naznanjamo vsem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja in da nas je za vedno zapustil noš ljubljeni soprog in oce,
drogi sin in brat ter zet in nečak
t$17
1953
Po par-tedenski bolezni je previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo dne 15. septembra 1953.
Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 19. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 10. avgusta 1917 leta v Clevelandu, Ohio.
Bil je tajnik in solastnik Fullerwood Builders Co., ter član društva Hrvatska sloboda št. 235 H.B.Z., lovskega kluba St. Clair Rifle and Hunting kluba. Knights of Columbus in podružnice št. 3 S.M.Z.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem številnim prijateljem, ki so obložili njegovo krsto s tolikimi venci cvetja. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v težkih dneh smrti.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darova-
li za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Isto naj sprejmejo zahvalo vsi, ki so darovali v dobrodelne namene.
Hvala številnim prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo na pokopališče.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli kropit pokojnika in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem,
ki so ga sprejmili na jnjegovi zadnji poti na mirodvor.
Srčno zahvalo izrekamo čst. g. Aloysius Ruparju za tola-žilne obiske, opravljene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče. Hvala čst. g. Mathias jagru za molitve v pogrebnih prostorih.
Iskrena hvala pevcem, ki so zapeli tako krasne v srce segajoče pesmi-žalostinke pokojniku v slovo.
Zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi prijateljem nosilcem krste.
Žalujoči ostali:
OLGA, rojena NOVAK, soproga
PHYLLIS in LINDA, hčerki MRS. JENNIE JELERCIC, mati	ALBERT, brat
MRS, JUSTYNE PRETNAR, sestra JOSEPHINE PAVLI, teta	ANTON JELERČIČ, stric
ANTON in ANTONIJA NOVAK, tast in tašča	in več sorodnikov
Hvala številnim prijateljem, ki so ga obiskovali v bolezni, vsem, ki so izrazili ustmeno, pismeno in brzojavnim potom svoje sožalje ob smrtih
Poslali smo zahvalne kartice, če smo izpustili ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, prosimo oproščenja in naj isto sprejme stotero zahvalo.
Sprejmite vsi ponovno tisočero zahvalo za vse!
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni! Vse je prišlo tako nenadno, da ne moremo doumeti strašne resnice. Tako mlad, poln življenja, poln načrtov za bodočnost. Pa je kruta smrt na mah uničila vse.
Za Teboj bridko žaluje soproga, kateri si bil zvest in ljubeč tovariš, in hčerki, katerima je odvzet dober, skrben oče. Objokuje Te ljubeča mati, žalujejo za Teboj brat in sestra, Tvoji sorodniki in Tvoji prijatelji.
Zaman so solze, ker odšel si tja, odkoder ni povratka, tja, kjer vlada večni mir. Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo pri večnemu Bogu—nad zvezdami!
Spavaj mirno, dragi! Snivaj sladko, ljubljeni!
Cleveland, Ohio, dne 21. oktobra 1953.