PoStnina olatana v gotovini Leto LVII
V Uubltani, v soboto, dne 27 aorila 1929
Št. 96
st. 2 Din
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din potleino 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meictno 40 Din nede |ska 'zdala ceiole no v Jugo* slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S£0VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sloip. pelli-vrsla mali oglasi po 150 ■n 2 D, veCII oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-50. veliki po 5 in 4 Din, v urednSkemdelu vrstica po 10 Din o Pr večiem o
Izide oo 4 ziuitaj
razen pondellKo in dneva do DroznlKu
UrednMmo /e v Koptiarievi ulici it. S in RoUoptst se ne vračalo, nelranldrana pisma sc nc sprejemalo Vreanl.Slva 'elelon 61. 2050. upravnlSIva 61. 232S
Sniormativen list za slovenski narod
uprava /c vh.opliarievi ul.St.b * Cekotni račun: L/ubl/ana šlev. IO.OSO in (0.349 ~a Insciale, Sara)evoS1.7503, Zagreb St. 30.011, Praga In Dunal SI. 24.797
. Zmagoviti Stalin
Politika ruskih sovjetov je po svojih metodah danes popolnoma identična s politiko moderne buržuazne države. Časi, ko so ideje navduševale množico, so minuli; lu^i nove ideje se ne porajajo — in če sc katera, se zaduši, ker je nevarna. Sicer pa na Ruskem ni nobenih idej razen boljševiških in jih tudi nc sme biti. Dela se navadna praktična politika, kakor jo zahtevajo potrebe dneva, po starem kolovozu ljeninfzma, kateri se razlaga in izvaja, kakor pač velevajo zahteve danega momenta.
Za tako politiko pa je današnji diktator Rusije, generalni tajnik ruske komunistične stranke, Stalin, kakor ustvarjen. Njegova vlada je osebna diktatura v »diktaturi proleta-rijata«, diktatura spretnega, energičnega in za vse pripravljenega človeka, ki ga nobena ideja ne ovira, da ne bi delal tiste politike, ki je v izvestnem momentu in položaju najbolj oportuna. Naj bo ta politika še tako kompromisna, Stalin jo zna ovenčati s kakšnim Ljeninovim citatom in množica, ki je v Rusiji prav takšna kakor povsod drugod na svetu, je zadovoljna ali pa se vsaj dela, da je. Kajti puntati se, je v boljševiški Rusiji enako nevarno ko v fašistični Italiji; Stalinov strankarskotehnični aparat funkcionira še bolj točno in neizprosno ko prosluli tajnostni con-siglio dei dicci v stari beneški republiki. V današnji komunistični stranki Rusije je edini bog disciplina; samostojno sme misliti samo Stalin in njegov najožji krog, in kar ti proglasijo za resnično in potrebno, lo se ubije po strankinih tajnikih na tisočih in tisočih strankarskih shodih do zadnje vasi pristašem v glavo kot nepogrešna in absolutno pokorščino zahtevajoča dogma.
Najgloblji vzrok, zakaj je lako, leži v dejstvu, da je ruska boljševiška stranka danes idejno usahla in poplitvela. Notranja idejna vez je zrahljana; enotni Ijeninski evangelij se je razbil v tisočih in tisočih glavah v ravno toliko struj in nazorov. Železna diktatura praktično mislečega človeka je zato nujno potrebna in stranko žene nagon samoohranitve, da se njegovemu diktatu pokori brez ugovora. To tembolj, ker zunanjepolitični in gospodarski položaj Rusije danes ni posebno rožnat. V zunanjem oziru je Rusija slejkoprej osamljena; v gospodarskem krvavo rabi inozemskih kapitalov. ki pa ji niso na razpolago, kolikor jih ji je treba. Voditi v takih razmerah kolikor toliko srečno državno krmilo, ni stvar vsakega in bilo bi gotovo katastrofalno državo in stranko voditi v takem času od spodaj navzgor, kakor zahteva opozicija.
Potem ko se je Stalin na najenergičnejši način odkrižal Trockega, kar gotovo ni bila lahka stvar, se je namesto levičarske opozicije oglasila desničarska. Vodijo jo predsednik sveta ljudskih komisarjev — torej formalni šef vlade — Rykov, vodja ruskih strokovnih organizacij Tomski, in ideolog ruskega komunizma, Buharin, ki je do danes nesporno veljal za nezmotljivega v razlaganju in apliciranju ljeninizma, oziroma edino pravega marksizma sploh. Desničarska opozicija se vjema z bivšo levičarsko Trockega v tem, da je proti Stalinovi diktaturi, da zahteva demokratizacijo vladnega in strankinega aparata in režim »od zdolaj navzgor«. Vendar pa vsak ve, da so to le sredstva v boju zoper obstoječo smer politike in njene nositelje, kajti če bi bil zmagal bodisi Trockij, ali če bi zdaj zmagal Buharin, bi ne bili nič manjši »teroristi« kot je Stalin. Demokratizem od zdolaj navzgor je sploh povsod nehal, naj si bo že v Rusiji ali v Ameriki. Desničarska opozicija v stvari sami oponira kurzu, ki ga je Stalin v zadnjem času ubral: pospešenju industrializacije in socializacije dežele, kar smatra Buharin za nevarno z ozirom na konservativni V" kmetski element. On meni, da bo današnji zamotani položaj v Evropi kmalu privedel do svetovne vojne, v tem slučaju pa mora ostati Rusija enotna. Stalinova najnovejša pospešena socializacija dežele, agrarne produkcije in lastnine pa bi vrgla v kmetsko množico seme najostrejšega razrednega razdora. Z Buharinom je potegnil Tomski zato, ker se od svoje strani spet boji, da ne bi posp-šena industrializacija zahtevala prevelikih žrtev od delavstva, ki bi ga država, edini delodajavec, eksploatirala, da sc gospodarstvo povzdigne brez inozemskega posojila, ki ga Rusija za nobeno ceno ne dobi. Zahteval je tudi večjo samostojnost strokovnih organizacij napram državi-d-l-dajavcu, da morejo varovati svoje interese. Pridružil se jima je Rykov.
Zakon o nedržavnih cestah
Za nedržavne ceste načelo samouprave — Cestni odbori ostanejo
Bcigrad, 26 aprila. (Tel. Slov.) O seji VZS se je izdal tale komunike:
» Današnja seja VZS se je pričela ob 3.30 in se končala ob 6. VZS je obravnaval predlog zakona o samoupravnih cestah. Kot poročevalca sta bila navzoča za gradbeno ministrstvo načelnik Trifunovič, za finančno ministrstvo načelnik Peter Petrovič. Razprava še ni končana. Nadaljevala se bo na jutrišnji seji, ki sc prične ob 3.30 pop.
Pričc kuje se, da se bo z jutrišnjo sejo zasedanje odgedilo čez srbske velikonočne praznike. Nato pride takoj na dnevni red invalidski zakon.
Glede zakona o nedržavnih cestah, ki bo jutri sprejet, smo zvedeli tole:
V zakon so sprejeta načela samouprave in sicer tako glede organizacije cestnih samoupravnih enot, kakor glede načina plačevanja prispevkov. Isto velja glede razporeditve cest. V prihodnjih določbah so roki, kdaj stopi zakon v veljavo. Kjer so cestni odbori, ki so že konstituirani, ostane njih poslovanje nespremenjeno. Še ne izvršene volitve ccstnih odborov se izvedejo po dosedanjih predpisih. Zakon vsebuje splošna načela, ki se izvedejo s posebnim pravilnikom in oblastno uredbo. Kategorije samoupravnih cest so te-le: oblastne ceste I. in II. vrste, železniške dovozne ceste, občinske ccste 1. in II. vrste. Kuluk je fakultativen .
primanhaje vagonov?
Ukrepi železniškega ministrstva za hitra popravila vagonov — Velike
dobave za železnice
Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov.) V zadnjem času ie prišlo na prometno minisirstvo tako od centrale industrijskih korporacij kot cd posameznih tvrdk, pa tudi cd tarifnega odbora mnogo spomenic glede pomanjkanja vagonov in lokomotiv. V zvezi s tem vprašanjem se je Vaš depienik obrnil na visokega železniškega funkci-jonarja, da bi mu dal nekaj splošnih pojasnil o sedanjih pripravah v minstrstvu in o vzrokih pomanjkanja vagonov in lokomotiv. Na ta vprašanja jc dobil Vaš dopisnik ta-lc pojasnila:
Najprej moramo končati splošno notranjo prometno preesnovo našega ministrstva. Ta preosnova jc v zvezi z ustanovitvijo odsekov in oživetvorjenjem oddelkov, kakor jih doleča odredba predsednika vlade. V zvezi z novimi odseki in oddelki se bo bistveno spremenila vsa naša personalna politika. Na njihova mesta bodo brez dvoma prišli v gotovih krajih novi ljudje.
Pri presoji vzrokov za pomanjkanje vagonov v dobi, ko ni sezone, moramo upoštevati dosedanjo železniško politiko v celoti, ker je sedanje stanje posledica dosedanjega dolgoletnega sistema. Res je, da jc danes pomanjkanje lokomotiv in vagonov precej občutljivo. Toda lo se najbolj občuti prav za prav v Bosni, na naših ozkotirnih železnicah. V Bočni je vsega skupaj 80 vagonov na razpolago za lesno industrijo. Besna ima 1 milijon 500 tisoč desk, ki jiii mora izvoziti v pristanišča. Glede drugih krajev ne morem trditi, da bi bilo pomanjkanje vagonov aktuelno, toda lahko nastopi.
Kje so torej vzroki? Vagonov in lokomotiv imamo v naši državi prav za prav zadosti. Toda bistvena napaka dosedanje železniške politike prejšnjih sistemov je bila ta, da se niso na delavnicah popravljali, niti se ni zadosti pazilo nanje. Ko so prihajale lokomotive in vagoni na račun
reparacij, se je mislilo, da tega ne bo konec. Radi tega se je radi najmanjšega defekta enostavno puščalo lokomotive in vagone brez popravila.
V tej zvezi je naravno, da so naše delavnice preslabo preskrbljene. Kaj pomaga šc tako visoko število vagonov in lokomotiv, če jih nimamo kam spraviti, oziroma če niso kurilnice in delavnice opremljene z materijah m, da vsak defekt takoj popravijo. Trenutno bo ministrstvo najbrž vztrajalo na tem, da uredi vprašanje popravil vagonov in opremi dclavnice in kurilnicc, preskrbi prostore in strehe za vse vagone. Pregledal sc bo tudi ves naš železniški park, in pri Kliničnih napravah se bo ncmcsiilo tehnično osebje.
Nadaljnje vprašanje se tiče nabave premoga. Dosedaj se premog ni tako natančno izbiral, marveč se je gledalo na strankarstvo, oziroma na pristaštvo. Kurili smo s premogom, ki ni bil prikladen za lokomotive in jih je kvečjemu kva-i ril. Za brzovlake za mednarodni in krajevni promet, za osebne vlake in gorske železnice bi se nabavljal angleški ali pruski premog. Za železnice po ravninah naj bi se uporabljal domač premog, toda tudi tega jc heba strogo kvalificirati.
Vprašanje nabav je težavno in najvažnejše. V teku je nabava za 1.500 milj. Din. Pozabiti ni na vsakdanje nabave in na nabave materijala, ki se našim železnicam prilagodujc. O tem bomo strogo vodili račun.
Prepričan sem, da se bo s spremembo osebja, politike in z avtoritativno osebnostjo gesp. ministra ter z ukinitvijo glavnega ravnateljstva in smotreno razporeditvijo vsega železniškega osebja tudi pri našem železniškem prometu prišlo v stadij aktivnosti. Za tc je potrebno več časa, četudi nekaj let.
Federativna organizacija časnikarjet
Belgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov-«) Osrednja uprava Jugoslovanskega novinarskega udruženja je izdala ta-le komunike:
:>Notranje ministrstvo je 25. aprila dostavilo osrednji upravi JNU nova pravila JNU, ki so biia sprejeta na kongresu 30. decembra 1928 v Ljubljani. Na podlagi tega potrdila se bo spcpolnilo delo JNU v odsekih. Izvolil se bo nov odbor osrednje uprave, katere predsednik je Franc S m o d e j, glavni tajnik pa Milovanovič. Nova pravila JNU stopijo takoj v veljavo. Na podlagi teh pravil se bo JNU preosnovala na federativni podlagi, za katero so se izjavili vsi jugoslovanski časnikarji. Osrednja uprava jo sklicala za 28. aprila plenarno sejo, na kateri se bo uredilo, kako naj se izvedejo nova pravila in kdaj naj se skliče novi kongres JNLT. Na seji se bo obravnavalo o organizaciji časnikarskih društev v Belgradu. Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Sara-
Ta opozicija pa je bila kmalu tidušena, in sicer z mnogo milejšimi sredstvi nego upor Trockega. Zdaj sc zbira v Moskvi XVI. kongres komunistične stranke Rusije in spor sc je že v prcdkonferencah zelo ublažil, če nc popolnoma likvidiral. Sicer ima desničarrka opozicija za seboj simpatije mogoče večine stranke in prebivalstva, pa se je kljub temu gotovo 90% strankarjev odločno izreklo proti vsakemu igranju z opozicijo na škodo nuno potrebne discipline in zunanje enotnosti. Položaj Rusije to zahteva in Stalin ostane, ker je slej ko prej potrebna močna roka.
;
jevu, ki bodo na podlagi federativne zveze tvorile skupno zvezo z osrednjo upravo v Belgradu. Poleg tega bo plenum obravnaval razna časnikarska vprašanja o zaposlitvi časnikarjev, o uredbi, o pokojninskem skladu in drugo.
Uprava se bo bavila z organizacijo tiskovne male antante, ki se je radi znanega incidenta sama razšla. V novi tiskovni mali an-tanti, ki bo v zvezi z JNU, bodo zastopani najboljši časnikarji iz države, kar bo popolnoma odgovarjalo ideji male antante.-:
Stanovanjski zakon podpisan
Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov.) Minister za scc .politiko dr. Mate Drinkovič je bil danes v avdienci. Pri tej priliki ie Nj. Vel. kralj podpisal stanovanjski zakon, ki sc bo jutri objavil v Službenih Novinah-.
iVe v Argentini j o !
Iz Argentine poročajo, da sta se v krajih, kjer bivajo slovenski naseljenci, pojavili lepra in malarija. Zato se delavci opozarjajo, da sc v te kraje nc podajajo.
Splitske ves U
Sibenik, 26. apr. (Tel. Slov.«) Tu se je ustanovila podružnica split-ke borze dela. V njeno jiodročje spada severna Dalmacija, kjer je več močnih delavskih centrov, n. pr. Si-verie.
Zahvala Slovenije
Brzojavka ljubljanske oblasti
Komisar ljubljanske samoupravne oblasti
je poslal dne 26. t. m. Nj. Vel. kralju z ozi rom na lo, da jc dovolil ljubljanski univerzi da sme nositi v naslovu Njegovo Visoko ime nastopno zahvalno brzojavko:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Prebivalstvo ljubljanske oblasti se je vzradostilo ob Najvišji odliki, ki jo je Vaše Veličanstvo izkazalo ljubljanski univerzi, ko je blagovolilo dovoliti, da se sme nazivati z Visokim imenom Vašega Veličanstva.
V tej Najvišji odliki vidi prebivalstvo ljubljanske oblasti posebno naklonjenost Vašega Veličanstva do našega najvišjega prosvetnega ognjišča, priznanje naporu in stremljenju slovenske znanosti in Najvišjo vzpodbudo k delu za njeno mirno in uspešno znanstveno delo v čast in korist narodu in državi.
Ko tolmačim ta čuvstva našega ljudstva, sc v njegovem imenu Vašemu Veličanstvu iskreno zahvaljujem, zagotavljajoč Vas svoje globoke vdanosti.
Komisar ljubljanske samoupravne oblasti dr. Natlačen Marko.
Zahvala mariborske oblasti
Včeraj jc odposlal komisar mariborske oblasti Nj. Vel. kralju sledečo udanostno brzojavko:
Njegovemu Veličanstvu Kralju Aleksandru I.
Beograd.
Vest, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo dovoliti, da nosi naša univerza v Ljubljani ime Vašega Veličanstva, je znova napolnila srca vsega prebivalstva mariborske oblasti s čutom globcke hvaležnosti in vzhičenosti do Vašega Veličanstva. Narod vidi v tem činu očetovsko naklonjenost svojega kralja in vladarja do svoje najvišje in najdražje mu kulturne irštitucije. Kot tolmač radostnega razpoloženja kličem zopet in zopet: Živijo naš kralj Aleksander I.
Za oblastno samoupravo mariborske oblasti:
Dr. Lcskovar.
Brzojavka zbornice za TOI
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Beograd.
Vaše Veličanstvo je blagovolilo prevzeli pokroviteljstvo proslave desetletnice ustanovitve ljubljanskega vseučilišča in dovoliti, da sprejme ljubljan-ko vseučilišče v svoj naslov visoko ime Vašega Veličanstva. V iskreni radosti vse Slovenije na plemenitem ukrepu, !ci je svetla odl'ka našega vseučilišča v Ljubljani, prosi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kot zastopnica gospodarskih krogov Slovenije, da sprejme Vaše Veličanstvo za najvišje priznanje našemu ljubljanskemu vseučilišču odkritosrčno zagotovilo njene resnične udanosti in globoke zahvalnosti.
Zbornica za trgovino, obrt 'in industrijo:
Predsednik: Ivan Jelačin ml.;
generalni taijmik: dr. Fran Windischer.
Mariborska Prosvetna zveza krctlht
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Velikodušno dovoljenje Vašega Veličanstva, da sme naš najvišji prosvetni zavod, paša un verza v LjubTani, nositi ime Vašega Veličanstva, jc napolnilo vse prosvetne organizacije v Sloveniji z vel'ko radostjo. Univerza je ne samo krona kulturnih stremljenj našega naroda, marveč tudi žarišče narodne kulture in neusahljivo vrelo, iz katerega črpa sile in sredstva naša ljudska prosveta. V čuv-stvu najglobokejše hvaležnosti in iskrene vdanosti kličem: Živel visoki protektor naše narodne prosvete kralj Aleksander I.
Za Prosvetno zvezo v Mariboru:
Dr. Josip Hohnjec,
predsednik.
Produkcija sladkorne repe rajonirana
Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov.) Minister Frangeš je dal na zahtevo pridelovalcev sladkorne pese, ki so zahtevali ugodnejše cene za peso, ki jo prodajajo tovarnam, izjavo, da sc področja za posamezne tovarne rajonirajo. Vsaka tovarna dobi svoj rajon, kjer kupuje sladkorno peso, da ne bo nadprcdnkcijc in konkurence v istem področju.
Vsebina veteizdajalskega sporazuma
»Politika« priobčuje še te podrobnosti o sporazumu, sklenjenem med dr. Paveličem in macedonskim odborom.
»D. Ante Pavelič je odpotoval v Sofijo po sporazumu, ki je bil sklenjen med njim in dr. Staniševim, predsednikom Maceuonskega nacionalnega oubora koncem marca, na povratku dr. Staniševa iz Ženeve Pri tej priliki je bil dosežen načelen sporazum o sodelovanju med Nacionalnim odborom in Hrvatsko revolucionarno organizacijo, v katerem imenu se je pogajal dr. Pavelič.
Ta načelen sporazum je bil potem podrobno razpravljan in določen oo priliki dr. Paveiiče-vega bivanja v Sofiji.
Po tem sporazumu se obvezujeta Macedon-gki nacionalni odbor in hrvatska revolucionarna organizacija, da bosta sodelovala v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov hrvatskega in bolgarskega naroda, zlasti emigracije iz Ma-cedonije. V bodoče bosta obe organizaciji, hrv. revolucion|ar*a organizacija seveda pod drugim imenom, v^li skupno akcijo pred vsemi mednarodnimi 'terumi, zasebnimi društvi (kot Balkanski odbor v Londonu, Liga za zaščito človeških pravic, ki je pod komunističnim vplivom itd.). Pa tudi v časopisni polemiki bo ena skupina upoštevala vedno interese druge skupine.
Sklenjeno je bilo, da se podvzame med jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki, ki so v največjem številu iz hrvatskih krajev in sicer precej slabo razpoloženi do naše kraljevine, energična akcija proti naši državi. Ta akcija bi se vodila vzporedno z akcijo, ki jo že vodi Nacionalni odbor v Ameriki po svojih odposlancih, ki so obenem odposlanci macedonske revolucionarne organizacije. Potrebna navodila bo prinesla tem odposlancem gospodična Kirkova, ki je uradnica t tiskovnem oddelku in obenem tudi duša številnih akcij komiteta v tujini. Ta akcija naj bi gmotno zasigurala akcijo hrvatskih emigrantov.
Ravno tako je sklenjeno, da se prične na Dtinaju izdajati list, ki bi obenem zagovarjal interes Mac. nacionalnega odbora in »hrvatskih emigrantov«. Hrvatska revolucionarna organizacija pa bi še naprej izdajala svoj tajni zapisnik, ki bi se redno pošiljal Mac. nacionalnemu odboru in uplivnejšim bolgarskim in tujim politikom.
Poleg te bolj propagandistične akcije pa bi morala dr. Pavelič in Perčec proučiti po navodilih macedcnskih revolucionarjev še organizacijo delovanja Macedonske revolucionarne organizacije in sicer tako v preteklosti, ter tudi še v časih turške nadvlade. Po trditvi zaupnikov je bilo Paveliču in Perčecu nasvetovano, da že v Hrvatski obstoječo omladinsko revolucionarno organizacijo razširita, ker da je sedaj prilika silno ugodna, ker da je omladina prenasioena mržnje proti današnji ureditvi države.
Po vesteh iz istega vira sta bila Pavelič in Perčec večkrat v dotiku z Ivanom Mihajlovim in njegovo cl 'o.
Bolgarski komitet nripravlja nove vpade
Iz Skcplja se poroča »Vremenu«: Nekaj dni sem se opažajo na bolgarskem ozemlju ob naši meji velike priprave kemitskih čet za vpade na naše ozemlje. Komiti mobilizirajo kmete iz obmejnih bolgarskih vasi in jih silijo, da popravljajo ceste in mostove ob naši meji. V zadnjih dneh se je nadalje zbralo veliko število komitov v Custendilu, Džumaji, Petriču in po vseh večjih vaseh ob meji. V Petriču se vrše priprave za napad na naše ozemlje. Komite vežbajo vsak dan bolgarski oficirji.
Zopet krvav obračun med
makedonstvujuščimi
Na eni strani skuša macedonski revolucionarni komitet s pomočjo bolgarske vlade v tujini silno povečati prihod hrvatskih emigrantov v Sofiji, ki v resnici ne predstavljajo nikogar drugega, ko samega sebe in ki jih je vsa kmetska javnost odklonila, pa vladajo na drugi strani med makedonstvujuščimi še nadalje krvavi boji. Nasprotje med protogerovci in pristaši Vanče Mihajlova je vedno večje in menda ne bo boj med obema strujama končan prej, dokler ne bo ena od njih čisto iztreb-Ijena.
Ti boji med pristaši obeh struj se odigravajo po navadi sredi Sofije. Tako je prišlo pred dvemi dnevi pred kavarno »Sofija« do krvavega obračuna med pristaši obeh slruj. Konflikt je odločil revolver in na tleh je obležal pristaš Vanče Mihajlova. Morilec je pobegnil in ga policija ni mogla izsleditL
Zagrebške vesti
Zagreb, 26. aprila.
Novi bnenosaireški poslanik dr. Straž-nicki je danes odpotoval na svoje novo mesto. • :i kolodvor so ga spremili njegovi ninogo-avilni prijatelji in veliko število slušateljev. Z njim je odpotovala tudi njegova obitelj.
Novi dubrovniški škof dr. Ivan Carevič bo, kakor čtijemo, posvečen v Zagrebu od zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Novi škof bo nastopil svoje mesto dne 15. maja.
Člana higienskega odseka pri Društvu narodov dr. Tixier in Motsen sta se mudila v Zagrebu. Pregledala sta vse higienske ustit-nove in SUZOR. O higienski organizaciji v Zagrebu sta se pohvalno izrazila.
Se eno opravičilo Bolgarske
Tudi „Demokratičeski Zgovor44 proti dopustitvi vsake ilegalne akcije
Sofija, 26. aprila. (Tel. Slov.) Poleg ofici-elnih diplomatičnih akcij, ki so se začele v ponedeljek s posetom jugoslovanskega poslanika Ne-šiča pri zunanjem ministru Burovu in ki so se včeraj končala s tem, da je Burov izi-azil obžalovanje Bolgarije, skuša tudi oficiozni »Dcmakra-tičeski Zgovor« položaj nekoliko omiliti. Podal je izjavo, da Bolgarska v svoji mirovni politiki in lc.alnosti ne more pripustiti nobenih ilegalnih
zgodilo, se je zgodilo samb zato, ker Bolgarska ni mogla predvideti takih možnosti. Vlada bo vedno v stanju, izsiliti respektiranje zakomov iu bo nadaljevala politiko za ohranitev prijateljstva z Jugoslavijo. V Sofiji se govori, da jc vladalo v Belgradu posebno ogorčenje radi tega, da so se udeležili banketa na čast obeh hrvatskih emigrantov tudi aktivni državni uradniki in soproga voditelja Macedoncev Ivana Mihajlova, ki je,
akcij in tudi nobenih nastopov proti državnim ] kakor znano, izvršila atentat v dunajskem dvor-poglavarjcm sosednih držav, če se je to dosedaj J nem gledališču.
A merska poseže v dragic
V 9.
V
Zbližanje med Ameriko in Francko
Ženeva, 26. apr. (Tel. »Slov.«) Predsednik Združenih držav je drugič posegel v ženevska razorožitvena pogajanja in zdi se, da hoče Hoovcr vsekakor še na tem zasedanju razorožitvene komisije povzročiti odločitev.
Danes dopoldne se je v nadaljevanju včerajšnjih posvetovanj dve uri razpravljalo o zračnih bojnih silah, potem pa se je začela razprava o bojnih silah na kopnem. Za razpravo je nemški delegat grof BcrnsdorH pripravil obširen govor.
Poprej pa je še zahteval besedo ameriški delegat Gibson za važno izjavo. Gibson, ki je doslej v vprašanju isvnSbanih rezerv vedno zastopal nemško stališče, je izjavil, da ameriška vlada tudi še danes stoji na stališču, da pomenijo izvežbane rezerve znatno ojačenje bojnih sil, da pa jc pripravljena, pridružiti se mnenju večine onih držav, ki so v glavnem oborožene na suhem. Ameriška vlada je mnenja, da more priti do konvencije samo z medsebojnimi koncesijami, in da se dožene maksimum koncesij, je treba zvedeti od drugih delegacij, katere največje koncesije so priprav-
ljene dati. Oblika in vsebina Gibsonovili izvajanj je komisijo presenetila tako, da je nemški delegat grof Bernsdorff izjavil, da hoče Gibsonove izjave do ponedeljka proučiti, potem pa še Ie govoriti.
Francoski delegat Massi!?ly je po Gibso-novem govoru rekel, da je lo zgodovinska izjava, ki bo prinesla v razprave razorožitvene komisije ogromen napredek. Slično se je izjavil tudi japonski delegat Sako, nakar je komisija nadaljnje posvetovanje odgodila na jutri.
Počakati je treba sedaj, kakšne koncesije je pripravljena dovoliti Francija v mornariškem vprašanju. Omeniti je treba, da je Amerika tudi v mornariškem vprašanju že pred dvema letoma podpirala francosko stališče v toliko, da je bila pripravljena, ublažiti svoje stališče glede razdelitve tonaže za posamezne ladijske kategorije s tem, da dopusti koncesije za gotove spremembe v nekaterih ladijskih kategorijah. Te koncesije je Gibson naplašal v svojem prvem govoru, daues pa omenjal v še večji meri.
Ameriško stališče v re&araciiskem
Newyork, 26. aprila. (Tel .Slov.) V očividno olicielno inspiriranem članku poroča Nevv Vork Sunday«, da v ameriških vladnih krogih upajo, da bedo evropske vlade še pred koncem leta prišle do sporazuma v evropskih vprašanjih ter da se sedanja pariška konferenca smatra sapio za predhodnico končne konference. Metode za dosego končnega sporazuma pa se bodo na drugi konferenci povsem razlikovale od sedanjih. Politična razmotrivanja bodo popolnoma izključena. Delovalo se bo za nov načrt, ki sc bo direktno predložil nemški vladi, ne pa dr. Schachtu. Stvar nemške vlade bo potem, da
stavi proiipredlog, ki bi se ponudbi zaveznikov bolj približal, kakor sedanji dr. Schachtov predlog. Predsednik Hocver, ki se stalno informira o dogodkih v Parizu, bo še pred koncem sedanje konference poslal v Pariz svoje predloge v čisto ( novi formuli, o kateri sc sedaj natančnejši podatki ne morejo dobiti. Diplomatska pogajanja o tem bi sc začela neposredno po zaključku sedanje paiiske konference.
V nasprotju s tem optimističnim nazira-njem pa se navzlic vsem demantijem vzdržuje vest, da namerava Parker Gilbert odstopiti.
StreruiviSz ho avstrijski kancler
Odločitev pade
Dunaj, 26. aprila. (Tel. >Slov.) Smatra se, 1 da bo najbrže postal bodoči zvezni kancler krščanskcsocialni narodni poslanec E r n e s t S t r e r u w i t z. Po 24urnih težavnih pogajanjih med koalicijskimi strankami so se da-I nes izjavili tudi Landbund in velenemci v | načelu pripravljeni, da se Streruvvitzu po-j veri sestava nove vlade.	|
Streruvvitz je bil rojen 1. 1874. v Miesu pri Marjanskih Lažnih kot sin državnega in deželnega poslanca. Služil je kot aktivni častnik in absolviral potem tehnične in juridične študije, potem pa prevzel vodstvo v nekaterih tovarnah za izdelovanje papirja. V vo;ni je služil kot ritmojster. L. 1923. je bil izvoljen v narodni svet kot zastopnik industrije. On je podpredsednik dunajske trgovinske zbornice in predsednik glavne zveze avstrijskih industrijcev.
v ponedeljek
Landbund in krščanskosocialna kmetska zveza se bosta še pogajala s Streruvvitzcm o j močnejšem zastopanju njihovih interesov v ' novi vladi. Predsednik državne kmetske zveze Federmayr bo postal poljedelski minister namesto Thalerja, dr. Mittelberger pa financ- I ni minister namesto dr. Kienbocka- Pogaja- i nja še niso končana, tako da se je morala 1 seja narodnega sveta zopet odgoditi.
Razvoj krize poteka povsem normalno. Velenemci so danes predložili nove zahteve, ki se tičejo posebno depolitizacije armade, ' uradniškega vprašanja in kulturnih političnih vprašanj. Landbund je predložil svoje minimalne agrarne zahteve. Do končne odločitve i bo prišlo v ponedeljek, ker sla na ta dan sklicana izvrševalna odbora obeh strank. ! Osebna vprašanja bodo potem kmalu rešena in volitev novega kabineta se bo vršila naj brže v četrtek.
Povratek indiiske ustavne homisi ie
Strah pred atentatorji
London, 26. aprila. (Tel. Slov.) Indijska ustavna komisija je pod predsedstvom Johna Simona danes opoldne dospela v Folkeston. Policija, ki sc jc bala atentata, je odredila tako velike varnostne ukrepe, kakršnih v Angliji dosedaj še ni bilo. Na poti v London je dovolil Simon intervju, v katerem je izjavil, da se bodo razprave
nadaljevale v Londonu IS. junija. Takrat bodo dospeli v London zastopniki indijskega parlamenta, ki se bodo mogli udeleževati posvetovanj. Člani komisije bodo sestavljeni iz vseh strank, da se ustavno vprašanje ne bo izrabljalo za volivni boj.
Spor med Bene&em in Kramarem
Praga, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Spor med zunanjim ministrom dr. Benešem in med Kra-marom se bo najbrže rešil na ta način, da bo dr. Kramaf svoje obdolžitve zbral v pismeni spomenici, na katero bo potem dr. Beneš od-I govoril, Za razpravo bosta oba določilu po enega zaupnika, dočim bo o stvari konVio odločal državni predsednik Masaryk ali pa ministrski predsednik Udržai.
Dunajska vremenska napoved: Izpremen-Ijivo, hladno vreme. Pozneje nekoliko topleje.
D.
s:e vesti
Varšava, 26. apr. (Tel. -Slov.«) Dve poljski vojaški letali sta pri kiu iz Ilorna v Varšavo zašli v velik snežni vihar. Eno izmed letal je srečno pristalo nn tleh brez poškodbe, drugo pa je padlo v vodo, in sta oba pilota utonila.
London, 26, apr. (Tel. Slov.«) NVolfov urad p6roČa iz Mehike, da bodo redovnico Coiv teption, ki jc bila radi udeležbe pri umoru Obregona obsojena na 20 let ječe, prepeljali v slaboglasno kazensko kolonijo Las Ires Marias, ki se nahaja na tako zvanem mehiškem hudičevem otoku.	t
Telefonska zveza z Grško
Belgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Sporae-uni za uvedbo telefonske zveze med Grčijo in Jugoslavijo je podpisau- Gi'čija bo zgradila
progo Gjevgjelija—Solun, s čemer bo zveza vspostavljena. Z delom bo grška vlada pričela te dni. Obenem se bo izpopolnil telefonski aparat med obema državama.
Tiskovne pravde v Zagrebu
Zagreb, 26. apr. (Tel. »Slov.«) Odgovorni urednik »Večera.. Juraj Vilovič se je čutil žaljenega radi pisanja »Narodne Politike in je tulil njenega odgovornega urednika. Spor se nanaša na članek »Depravaeija tiska«, v katerem je >N. P.« nastopila zoper pisavo »Ve-čera« o Sv. očelu. Prav tako je neki sotrudnik »Večera« tožil »Narodno Poli.iko« in književnika Jakovljeviča radi nekega njegovega član. ka, ki ga je »N. P.« objavila za časa Jožefi ne Baker je ve v Zagrebu.
Posvetovalni odbor pri drž.
s£S€imovodstvu
Belgrad. 20. aprila. (Tel. : Slov.«) S kraljevini ukazouii od 25. aprila se je ustanovil pri drž. računovodstvu v finančnem ministrstvu svetovalni oclbor, v katerega so vstopili Atanasije Prodanovlč, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, Milan Neškovič, isto, dr. Čeda Mitrovič, belgrajskd vseuč. rektor, dr. Dragoljub Arangjelovič, belgr. vseuč. profesor, Nikola Pavicvič, državni pravdnik, Mihaj-lo Jovanovič, glavni ravnatelj, Aleksije Popovi č, sodnik apelacijskega sodišča v Belgradn, Štefan Sekerezovič za trgovinsko zbornico, Vasilije Jovanovič za industrijsko zbornico. Jezdimir Širokič. za inženersko zbornico, Ivan Varga za glavno zadružno zvezo.
Bslgrajske vesti
Belgrad, 26. aprila.
Nj. Vel. kralj je sprejel v avdienco predsednika v hale Petra ŽivkoviCa. Nadalje je sprejel v avdienco francoskega vseučiliškega profesorja iz Pariza Pierra Delpesa.
Stepanovičevo zdravstveno stanje se je v teku današnjega dne zelo poslabšalo. Noč je sicer mirno prespal. Zjutraj pa se je stanje obrnilo na slabo.
Naš novi poslanik v Bruxelessu Peter Pc-šič je istočasno akreditiran za našega poslanika v vojvodini Luksemburški.
Trgovinsko ministrstvo razglaša, da sprejema minister stranke v torek in petek od 11 do 12. Drugi načelniki pa sprejemajo stranke vsak dan, toda samo od 11 do 12-
V kmetijskem ministrstvu Sft je vršita daljša konferenca, na kateri se je končno odločilo, kako bo ministrstvo organizirano v odsekih.
Poljskega poslanika Papinskegii je sprejel zastopnik zunanjega ministra dr. Kuma-nudi.
Vprašanje vojne odškodnine v Sloveniji in Priniorju. ki se je obravnavalo na seji fi-nančno-gospedarskega odbora, se je odstopih, reparacijski komisiji v razpravo.
Pogajanja za reviiijo dolgoročnih pogodb se bo v pondeljek nadaljevala v ministrstvu za gozdarstvo. Na vrsto pride tvrdka Ugalj« iz Bosne. V torek pa pridejo na vrsto tvrdke iz Hrvatske in Slavonije.
Sporazum z državnim monopolom se je dosegel kot rezultat potovanja dr. Frangeša po Južni Srbiji, da se rezširi področje sajenja tobaka tudi v Južni Srbiji in sicer povsod, kjer so makova polja pozebla.
Proces proti Puniši Račiču se bo pričel dne 27. maja.
Svečana proslava Lcssingovc 200 letnice rojstva se je danes vršila na. slovesen način na belgrajski univerzi. Predavala sta profesorja dr. Bogdan Popovič in dr. Tribunac. Predavanja se je udeležil tudi nemški poslanik na našem dvoru Kostner.
Ncvcimencvani član uprave monopolov Henry Gcclibcr je prispel kot zastopnik francoskih porterjev in se udeležil seje uprave monopolov.
Premeščena je v Novo mesto po službeni potrebi suplentka ua UL ginin. v Ljubljani Milena Mohor ič.
J. Stmuss:	— baron
(K premieri 20. t. m. v ljublj. operi.)
Zoper izvedbo te meloiliozne, na sebi dobre operete gotovo ne bi imel pomislekov. Izvajanja običajno; običajna operetna zasedba, običajno »kreacije1;, med katerimi vidiš in čuješ dobro pete ali igralski neprisiljeno komične, ali pn pevsko vloge izvajane po izrazitih nepevcih, ili take, ki so igralski srednja pot med opereto in glumastvoni Pa to smo že večkrat povedali.
No, sedaj Imamo v Ljubljani nekaj, kar prej nismo imeli: imamo opereto, ojieretno osebje in operetno publiko. Dobro: zabavi svoje, operni blagajni svoje. Toda, ne bi bilo dobro, če bi se začelo pretiravanje v smeri oj>erete, ki naj bi bila zgolj oddih. Snoči jebilo aplavza, vencev, navdušenja ... dva meseca bodo mlade punčke ponavljale Povlietove : vice — no. prav. Toda vendar — narodič. slovenski — glej, kakšno seme seješ v svojo nilndež.,. ne pusti, da so ji Povhetovi »viri: najvišji in edini ideal! Ne pusti, da bi operete dosegale pri nas jubilejne predstave!
Vloge so imeli: Povhe, Drenovec, Peček Janko, Iličič, PoHčcva, Ribičeva, Španova, Balatkova
Sreča lovca
ie odvisna od razpoloženja. Lovci naj si »a to nabavijo sijajno pelerino iz prhtne-a kamelharlodna To špecijaliteto i udi samo tvrdka
Orago Schwab v Ljubljani
T/*
/ /
a//e nouega
Koledar
Sobota, 27. aprila. Peter Kaiiizij, Peregrin, Žita, Anastazij. — Jutri: Pavel ocl Križa, Vital.
Za oblastni arhiv v Mariboru
Maribor, dne 26. aprilu 1929.
V četrtek, dne 25. t. m„ se je vršila na velikem županstvu mariborske oblasti nu pobudo tukajšnjega Zgodovinskega društva važna anketa, ki so se jc udeležili pomožni škof dr. Ivan Tomažič za ordinarijat, prosvetni šel' dr K o t n i k zn velikega župana. Jože K r o -šel j za komisarja mariborske oblasti, bogosl. prof. dr. Močnik za marib. bogoslovje, mag. svetnik R odo še k zn mestno občino, ravnatelj dr. Tominšek zu profesorsko društvo, dr. S t r m š e k za Zgodovinsko društvo, s. s. dr. Travner, prof. Baš za Muzejsko društvo ter učitelj H a b e r m a n n za pedagoško centralo. Na anketi se je razpravljalo vprašanje ustanovitve oblastnega arhiva v Mariboru. Uvodoma jc s strokovnega vidika razgrnil aktualnost zadevnega vprašanja pretat dr. K o v u-čič v vsestransko utemeljenem referatu. Ob njegovih izvajanjih se je pojasnilo dejansko stanje: dokumenti domače povestnice, shranjeni in zanemarjeni po raznih graščinah mariborske oblasti, gredo v zgubo Uničujejo se. Dogodilo se je celo, dn so se v par slučajih prodajale dragoceno zgodovinske listine kot papir, ki more služiti še samo za zavijanje. Ob dvanajsti ur< smo že in potrebno ic, da se ustanovi oblastni arhiv za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Ker pn nima Zgodovinsko društvo dovolj avtoritete in tudi nc potrebnih finančnih sicdstev na razpolago, naj bi to iniciativo vzela oblast v svoje roke, ki bo iincln dovolj avtoritete, da bo mogla izposlovati iz r;-/nili graščinskih arhivov predajo dokumentov. /m nošo »povestnico važnih in dragocenih. To izvajanjih prebita dr. Kovučiču se jc ob pristanka v«eh »arzočih sprejela tozadevna resolucij*, v kateri se naslavlja na komisarja mariborske obla.fti prošnja, da ustanovi javen oblastni arhiv; obenem pa sc naproša tudi minister prosvete, dn dodeli kvalificirano srednješolsko moč temu oblastnemu arhivu.
Romantika mariborskih tihotapcev
Maribor, 26. aprila.
Pribrzel je v nočni uri iz Šentilju sem osebni vlak ter sc bližal lajteršperškemu tunelu. Kakor bi trenil pomoli iz oken cehi vrsta rok; na levo in desno letijo omoti, tihotapska robu. Pa je bilo stražnikovo oko čuječe. Skočil jc fin. stražnik z drvečega vlaka, celo kopica moških je bila ob progi ter pobirala omote. Med njimi tudi ženska. Proti stražniku nameri tihotapec browning in sproži. K sreči jc švignila krogla mimo stražnikove glave. Ženska pa je bila počasnejših nog. In sc jc zgodilo, da jo je stražnik ujel ter aretiral. Omot s saharinom je štrlel izpod pazduhe. Kakor bi trenil pa se za-čuje ocl strani jok otrok; njeni so. Brez matere ne morejo domov, z njo v zapor nc smejo. In ker ni občina prevzela otrok v varstvo, so tilio-tapko — neko Marijo P. iz Melja — pustili na prosto. Naslednjega dne se jc morala zopet javiti pri tukajšnjem carinskem uradu; privedla je zopet s seboj pctorico otrok. In so jo zopet izpustili... Kazen, ki jo čuku. jc precej trda. Do 30J300 Din lahko gre. In otroci...?
Dva sfrefa v gozdu
St. Rupert nad Laškim, 25. aprila.
V sredo, dne 24. aprila je gnal posestnikov sin, Alojz Klinar z Kamilom Zelič iz Svetine pri Celju pod Sv. Petrom prodanega vola v Tevče k Antonu Aškercu. »Za potokom« ju v temni noči sreča neznan moški, ki ju vpraša, kam ženeta voia in ali se kmalu vrneta. Komaj se je bil neznanec malo oddaljil, ustreli s puško za njima.
Klinar je dobil šibre v noge, Zelič pa v prsa. Z veliko težavo sta se oba privlekla domov. Zločinec je tako pobegnil in izginil. Klinar je manj nevarno ranjen, Zeličeva rana pa je smrtno nevarna. Ni še znano, kaj je hotel neznani zločinec.
Boj za treznost
v V nedeljo jo »Slovenec« sicer kratko poročal o sobotni nbstinenčni akademiji v »Unionuc. Toda prireditev in prireditelji sami pa zaslužijo več pozornosti že z ozirom na to, dn so to izvedli srednješolci in to v tako kratkem času in taki obsežnosti. Kur se pred leti ni moglo spravit: skupaj v več mesecih, napravi organizirana mladina danes v dveh, treh tednih. Seveda igrn pri tem pomembno vlogo navdušenje 111 zanimanje. Tega pn je danes dovolj. Polog tega jc šteti abstinenco med tiste činitelje, ki bodo iz današnje mladine stvorili nušo bodočnost.
Priredili so akademijo nbstinenčni krožki na I., 11. in 111. državni gimnaziji v Ljubljani, dasi na I. gimnaziji krožek obstoja le do jure in sodelujejo učenci bolj pri P. R. K. in »Kremenu«. Zu prireditev je pač značilna nktivnost abstinenčnih krožkov II. in III. drž. gimnazije. Mict'i vsem -i0 trcl)n Poudariti dejstvo, da je od III drž. gimnazijo s približno 400 dijaki "505 članov krožka (76 odstotkov). Vsekakor razveseljivo. Na II državni je sicer manj članov, vendar je tudi število 250 lopo (24 odstotkov). Krožku sta pod pokroviteljstvom »Svete vojske«. Posamezno pa izvaja pokroviteljstvo na II. drž. gimnaziji g. prof. dr. Žagar, na lit državni pn g. prof. dr. Bohinjec. Zasluga zu krožkov razmah ne pripade toliko organizuciji sami. marveč duhu časa. Šport, turizem, današnji rekordni sistem zahtevajo treznega človeka.
O delovanju krožkov jo treba omeniti način Siljenju ideje treznosti med člani. Kot vsako društvo, imajo tudi krožki svojo sestanke, diskusijo. predavanju, filmska predavanja (tudi s skioptikonom), prireditve, naročajo se listi, brošure itd. Sicer bo o delovanju abštinenčnega krožka Ul. drž. gimnazije (morda tudi II drž. gimnazije) podana slika na šolski razstavi koncem meseca junija. — Prireditve abstinenčnih krožkov so dosedaj vse sijajno uspele. Prav tako tudi zadn ja 20. aprilu v »Unionu«. Svečanost in velik pomen je pridobila prireditev tudi s tem, da sta abstinenčna krožka II. in III drž. gimnazije razvila prapore. To so prvi prapori abstinentov pri nas. Pred razvitjem so bili na vposrled občinstvu v izložbah tvrdke Magdič in tvrdke Šimenc v šelenburgovi ulici. Načrt za prapore je napravil profesor risanja g. Ančik. izdelala pa je prapor »Naša Sloga«.
Lepo jc potekla ukudemijn, ki so jo posetili ugledni ljubljanski meščani, med njimi tudi zastopniki ruznih oblasti in korporacij Krožkom na tej prireditvi častitamo in želimo še mnogo sreče in uspehu nu tem nohodu v boljšo in trezno bodočnost. Pozivnmo vse. da podpirajo te mlade in nuvdušene abstinente in ubstinent-kc, ker v njih jc rešitev našegn ljudstva iz valov morja solza in iz potokov krvi. ki je tekla in šc teče po naših tleh. Prosimo oblast, dn pri izvajanju zakona nc pozna drugega kot strogost in natančnost. Nuj tudi vsak sum premisli, kaj je bolje: piti in zapravljati — ali ne piti in si privoščiti od prihranjenega denarju boljšo in tečnejšo hrano.
Končno. Tu teden jc uradno »Trcznostni teden«. Spominjajte se nesrečnih žrtev, ki so padle pod orožjem alkohola.
Nuj vsnj treznostni teden ne bo oskrunjen z nezinernostjo.
Premagajte so — pa boste tudi Vi junaki! Živeli mladi junaki! Živeli tudi stari junaki!
Vinogradi v Prlekiji
Kaj prerokujejo?
Sv. Miklavž pri Ormožu 25 aprila.
April se bliža h koncu. Vreme se igra ko da smo na koncu februarja ali v začetku marca. Zjutraj mraz, potem nekoliko solnca, oblaki, dež, celo sneg (včeraj popoldne). Temu primerna je slika, ki jo nudijo polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi Žalostno je zlasti v vinogradih. Delo se je že zdavnaj začelo, a liikdo ne ve, ali bo trud vsaj nekolike poplačan. Obeta se zelo malo Les je še suh in ako bo še vnaprej lako vreme, še dolgo ne bo poganjal. Napovedi, ki jih podajajo strokovnjaki in vinogradniki, so zelo žalostne. Ako se te prerokbe dopolnijo, bo letos trgatev minimalna in bodo v ugodnem slučaju kvečjemu stroški kriti, ponekod pa niti ti ne. Ti preroki pa tudi za naslednje leto ne napovedujejo
nič dobrega. Trta je namreč tako uničena, da se letos ne bo dala popraviti iu se bodo posledice letošnjega inraza čutile v veliki meri tudi drugo leto. Napovedi so žalostne in vse kaže, da se bodo tudi uresničile, kar pomeni za vse vinogradništvo velik udarec.
Mamica, kai ie to ?
Volja malega Tomažka.
Ljubljana, 20. aprila.
Blizu pošte, tile ob pločniku, je stal lep. nov luksuzni avto. Mimo jc prišla mlada, elegantno oblečena dama, vodeč za roko triletnega dečka, ki se je bistro oziral okoli sebe in mehanično drobil za mamico. Prišedši do avtomobila, je deček sun-: koma obstal in zadržal svojo spremljevalko.
»Tomažek, pojdiva! Ne smeva delati napote ljudem, ki prihatnjo mimo.«
»Neee...! Povej, kaj je to!« »To je avto, Tomnžek!« »Neee avto; to kaj je. povej!« »To je sprednji del avta, kjer je stroj, ki ropota.«
»Pa ne ropotaaaa!«
»Sedaj ne. a če pelje, ropota. Tomažek Poj-diva!«
»Počakajva, da bo peljal, do bom slišal, kako ropota k
»Ne utegneva. Tomažek. se nama mudi. — Greva no pomarančo.«
»Ne maram pomaranče. Povej, kaj je tisto, ki se sveti?«
»Ne preblizu Tomažek. To sta svetiljki. • »Zakaj svptiliki. sai ie dan?« »Ponoči iih mož prižge Pojdi. Tomažek.« »A tedaj, ko jaz spančkam. jih mož prižge? Kateri mož?«
»Tisti, ki sedi v avtu in vozi. Šofer se mu pravi. •
»Su-su-fel? Kje ie snfel?« »V gostilno ie «el klobaso i«5. Pojdiva!« t, V gostilno1' V k-tero gostilno?« »Glej. že prihaja! Poidiva. če ne. bo hud! Pognal bo strni, da bo ronntnlo in te bo strah.
Me ne bo, sni sem že velik. Atpk je rekel, dn sem velik in ateka ni nič strah Hočem slišali, kako bo ropotalo!«
Prišel ie šofer, mlad, s svaličico v ustih, v usnjatem površniku, /a hip ie obstalo nietrovo oko na malem junaku, ki ie stal noleg mamire široko rn^knrnčen in pazliive zasledoval vsako kretnio šofer;evo Šofer se je vsedel za krmilo, se naslonil nazaj "i pritisnil z nogo na neko pripravo. »Drrrrrrrr...«
Tomažek ie stnihnma odskočil in se krčevito oklenil mamine roke. Napravil ie srčkano šnbico, po rdečih ličecih so se mu u«i'le debe'e solze, zacepetal je nepotrpežljivo z nožicaini in pričel nato siliti:
»Mamica hitro, hitro pojdiva!« >^aknj. Tom"7ok ali čuieš. kako ropota?«-•»Neeeo...! Nočem, da ropota! Po pomarančo pojdiva!«
Ostale vesti
■jc 32.7S0 Din znaša vrednost nagrad, ki jih
je razpisal »Slovenec« za svoje naročnike. Pravico do žrebanja za te nagrade ima vsak naročnik, bodisi da je že dosedaj bil naročen na naš dnevnik, bodisi da ga šele sedaj nanovo naioči. Podrobne jx>goje Vam na željo pošlje uprava »Slovenca^.
it Smrtna kosa. Umrla je na Sv. Vrhu, župnija Trebelno Katarina K o 1 a r, ugledna in krščanska žena. Letos na svečnico je praznovala 50 letnico poroke.
ic Hrvatski dijaki v Sloveniji. V nedeljo sc iz Zagreba pripelje v Ljubljano večja skupina dijakov gimnazijcev. Fantje, okrog 130 po številu, si bodo s svojimi profesorji ogledali Ljubljano ter se bodo potem odpeljali dalje na Bled iu v Bohinj, kjer bodo v hotelih |>oleg jezera prenočili. Dijaki si bodo ogledali slap Slavicc tei druge krasote Bohinja. Na Bledu bodo obiskali tudi Vintgur. Izlet hrvatskih dijakov v Slovenijo organizira in vodi g. ravnatelj salezi-janskega konvikta v Zagrebu A Kastelic.
ic Ali so bili med svetovno vojno internirani kateri Slovenci tudi v Brit. Indiji? Ljubljanski magistrat bi rad to dognul in prosi vsakogar, da mu gre na roko z cventuelninii j>o-dutki. Med interniranci, ki so bili v Alimedna-garju, so tudi imena G. L Ivanuša, R. Ketis in M Stančič. Ali so to Slovenci, kje so. kdo o njih kaj ve? — Prosimo vse slovenske liste zn ponu-tisek te notice.
it V topniško podčastniško šolo v Čupriji bo letos sprejetih 200 gojencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Lastnoročno pisane prošnie in kolekovane s pet dinarskim kolekom je predložiti poveljniku topniške podčastniške šole v Čupriji najkasneje do 27. septembra I. I. Kandidati, ki so dovršili ti razredov gimnazije
ali realke, imajo čini dovrše šolo, pravico do vstopa v vojno akademijo. Natančnejši sprejemni jiogoji so razvidni iz službenega vojnega listu št. 16 od 20. aprila I. 1., ki je na razpolago pri vojnih okrožjih iu vseli orožniškili postajah.
ic Vreme 20. aprila ob S zjutraj: Ljubljana: barom 7G1.C, topi. min. 0.4 C, maks. 15 C. Mirno. Dežja 0.1 mm. — Maribor: barom. 700.9. topi. min. 5 C, maks. 13 C. Mirno. Dež po sedmih. — Zagreb: barom. 701.9, topi min. 0 C, maks. 17 C. Mirno. Dež jio sedmih. — Belgrad: barom. 701.0, lopi. min. 7 C, maks. 15 C. Mirno. Lepo. — Skojilje: baroni. 703.9, topi. min. 4 C, maks. 17 C. Mirno. Lepo. — Split: barom. 702, topi. min. 9 C, maks. 16 C. Burja. Malo oblačno.
it Ofenziva s kamenjem. Ni še ugotovljeno, kaj je bil povod njihove strašne jeze, ali tajiti že skoraj ne morejo več, da so bili ravno oni, ki so napravili cel koncentričen napad s kamenjem na hišo posestnika Antona Gruma, gozdnega čuvaja v Zgornji šišlti. So to trije lilapčiči, vsi mladoletni, ki so se hoteli na ta način maščevati bogve zakaj nad Gruinom. Ponoči so se priplazili in misleč, da jih Grum ne bo spoznal, so pričeli metati kamenje na streho in pobili skoro vso opeko Dež kamenja je bil tako gost, da se Grum niti ni upal na prosto, boječ se, da ga napadalci ne pobijejo s kamenjem. Kljub temu pa jih je spoznal in jih ovadil. Zlikov-ci, ki so tudi pri sosedu Kunaverju pobili opeko na strehi, sicer odločno trdijo, da oni niso pravi krivci, vendar |w je Grum tako jasno izpovedal, da bodo morali priznati dejanje. Nagrado za njihov hrabri nočni dapad pa jim bo podelilo sodišče. Napadi s kamenjem se na ljubljanski periferiji vedno bolj lnnože. Strokovnemu učitelju Alojziju Sajevicu je v pretekli noči nekdo pobil s kamenjem okno.
•k Devet in pol milijona dinarjev jo nakazala nionopolska uprava tobačni tovarni v Mostarju z milogoni, naj la znesek razdeli med sadilce tobaka, ki so lani prodali državi tobak, a se je izkazalo, da so sadilci tobaka premalo prejeli za svoj pridelek.
ic .lelena so poklonili Nj, Vel. kralju. Kmetje
iz Korenice v Liki so v času visokega snega ujeli velikega jelena, ki je bil zablodil v vas, iščoč hrane. Kmetje krasne živali niso usmrtili, ampak so jelena zvezali in ga odpeljali v neko stajo. Hranili so ga s senom ter sklenili, du ga ponudijo Nj. Vel .kralju v dar. Kralj jp jelena sprejel, obdaroval kmete in poslal v Korenico dvornega lovca, ki je jelena odpeljal v kraljevo lovišče v Sloveniji. Jelen telita 300 kg
it Za liirmo in kanoničiio vizitacijo kakor zn .--prejem škofa priporoča Jugoslov. knjigarna cerkvenim zborom. Focrster A. 3 ecce sacerdos mag-nus (2 za mešani eden za moški zbor) s predpisanimi odgovori din 8. — Grum Ant. 3 podoknice za mešani zbor Din 0. — Premrl St. Pozdrav vladild za mešani zbor Din 5.
ic Slavnemu občinstvu in trafikantom v vednost! Udruženje tobačnih trafikantov je vedno delalo na lo, da bi Uprava izdala cigarete pakovano v malih škatljicah. Sedaj je uprava pristala na to. V kratkem pridejo v promet Vardar cigarete v škatljicah po 20 komadov, pozneje pu vse ostale cigarete, kar bo gotovo v zadovoljstvo občinstvu. Kakor nas obvešči Uprava državnih monopolov, bo odredila revizijo vseli obstoječih trafik, in reducirala vse nepotrebne. Na la način lioče izboljšati položaj ostalih, jiosebno vojnih žrtev. Udruženje bo pri tem sodelovalo in pazno zasledovalo to akcijo.
ic Najnovejše ilamske odloke in bluze priporoča tvrdka »Igu. Žarcji«. Ljubljana, Sv. Petra testu štev. 11.
KI. f ro - pritcfino - Urez Medne
CISTI - OSVEŽUJE ŽELODEC 11M CHEVA
OTR »KOM IN ODRASLIM PRAŠEK
M
MAGNA
tt
Oi rasli eno veliko, otroci ma'o žlico v vodi ali mleku V lekarnah in drogerijah 1 zavoj i navodilom Din 4"—
A P. Cehov:
Odlikovanje
Učitelj nižje vojne gimnazije, kolegijski re-gistrator Lev Pustjakov, je stanoval skupaj s svojim prijateljem poročnikom Ledencovim. K temu se tudi odpravi na novo leto zjutraj.
»Vidiš. Griša, stvar je taka!« pripoveduje poročniku po navadni čestitki za novo leto. »Ne bi te nadlegoval, če ne bi bila skrajna sila. Dragi, za danes mi posodi svojega Stanislava.* Saj veš, da sem povabljen na kosilo k trgovcu Špičkinu, katerega poznaš, da je lopov: odlikovanja ima strašno rad in te še ne pogleda, če ti pod vratom ali v gumbnici nič ne niha... Poleg tega ima pa še dve hčeri. Nasto, ki jo poznaš m Zino... Govorim ti kot prijatelj in vem, da me razumeš, dragi tovariš. Daj, usmili se me!«
Pustjakovu se je med govorom zapletal jezik, ves je bil rdeč in plašno je gledal v vrata. Poročnik ga je ozmerjal, vendar sc je dal pre-prusiti.
Ob dveh popoldne se je Pustjakov že vozil k Špičkinu, nekoliko si je odpel suknjo in si gledal na prsa, kjer se je blestel ko zlato in se prelival v emajlu tuji Stanislav.
»Malo več spoštovanja že čutiš sam do sebe!« je mislil učitelj in pokašljeval. »Tako majhen košček, ki ni vreden več kot pet rabljev, pa kakšno moč ima!«
Prišedši do Špičkinove hiše, si je odpel suknjo in počasi plačal voznika. Voznik je, kot je bilo videti, kar okamenel, je zagiedai epo-lete. gumbe in Stanislava. Pustjakov je zadovoljno pogrknil in odšel v hišo. Ko si je slačil
v sprednji sobi suknjo, je pogledal v dvorano, kjer je pri veliki mizi že sedelo kakih petnajst oseb pri kosilu. Slišal je pomenek in žvenket posod.
»Kdo pa tam zvoni?« se začuje gospodarjev glas. »Aha, Lev Nikolajevič! Izvolite1 Malo ste zamudili, pa nič hudega. .. Pravkai smo se usedli.«
Pustjakov jc napel prsa in dvignil glavo ter mencajoč si roke stopil v dvorano. Tu pa opazi nekaj strašnega. Poleg Zine je sedel za mizo njegov tovariš Trambljan, ki je učil francoščino. Če sedaj pokažeš odlikovanje Francozu, bi to izzvalo mnogo najbolj neprijetnih vprašanj, da bi se za vekomaj osramotil in prišel ob svoje dobro ime... Prva Pustjakova misel je bila, da odtrga odlikovanje ali pa da sc umakne nazaj; toda odlikovanje je bilo trdo prišito, a umakniti se tudi ni bilo mogoče. Hitro je del na odlikovanje desno reko, se sključil, se nerodno vsem priklonil in ne da bi komu podal roko, se jc težko spustil na prazen stol baš nasproti tovarišu Francozu.
»Najbrže se ga je že napil!« si je mislil špičkin, ko mu je pogledal v zmeden obraz.
Pred Pustjakova so prinesli krožnik juhe. Z levico je prijel žlico, ko pa se je spomnil da sc v odlični družbi nc spodobi jesti z levo roko, je rekel, da jc že kosil in da nc bo jedel
»Sem že jedel! Merci, hvala!... je za-mrmral. Obiskal sem starega očeta, prota Je-lejcva, pa me jc prosil... no . naj kosim <
V Pustjakovu je kar vrelo od strašne tuge in zlobnega gneva: juha jc prijetno dišala in od pečene jesetre se je širil izredno okusen vonj. Učitelj si je skušal oprostiti desno roko in pokriti z odlikovanje z levo, pa se rnu je zdelo preveč neprijetno. »Opazili bodo. . In roko bi
imel čez vsa prsa, kakor da mislim peti. Moj Bog, da bi bilo vsaj kosilo kmalu pri kraju! Bom se že najedel v gostilni!"
Po tretji jedi je plašno, samo z enim očesom pogledal Francoza Trambljan pa, ki ga je nekaj zelo vznemirilo, je gledal vanj in ni skoraj nič jedel. Ko sta se ozrla drug na drugega, sta bila še bolj zmedena in sta se zagledala v prazne krožnike.
»Opazil je! Lopov!« si je mislil Pustjakov. »Na nosu rnu vidim, da je opazil In ta kača kovarna me bo jutri ovadila ravnatelju!«
Domači in gosti 'so pojedli že četrto jed in kot je hotela usoda, tudi peto.
Tedaj se dvigne neki visok gospod širokih, obraslih nosnic, s kljukastim nosom in po naravi nekoliko škiljav. Pogladi sc po bradi in napije:
»E-e-e... ep... ep! e predlagam, da izpi-jemo kozarce na zdravje prisotnih dam!«
Gosti so se z vzklikanjem vzdignili in prijeli kozarce. Dame so sc smehljale in ponudile čaše, da trčijo z vsemi. Pustjakov jc vstal in prijel svoj kozarec z levo roko.
>Lev Nikolajevič, prosim, dajte to kupo Na-sti Timofejevni!« ga ogovori neki moški in mu daje kupo. »Prisilite jo, da jo bo izpila!«
Na svojo veliko žalost jc moral sedaj Pustjakov zaposliti obe roki. Slednjič je tudi Stanislav na svetlordečem traku zagledal luč in sc zasvetil. Učitelj je poblcdel, obrnil glavo in plašno pogledal proti Francozu, ki ga je gledal z začudenimi in vprašujočimi očmi. Ustnice so sc mu zvilo nasmehnile in z obraza je počasi gi-nila zmedenost.
»Julij Avgustovič!« reče Francozu gospodar. -Dajte to steklenico, če šc kdo potrebuje!
Trambljan je neodločno iztegnil roko proti
steklenici in... oh, kaka sreča! Pustjakov je opazil odlikovanje na njegovih prsih. Pa to ni bil le Stanislav, ampak cela Ana!* Torej je tudi Francoz varal! Pustjakov se je zadovoljen nasmehnil, sedel na stol in se zravnal . Zdaj ni treba več skrivati Stanislava. Oba sta storila isti greli, torej ju ne more nihče izdati in osramotiti.
«A-a-a... hm!« je pripomnil Špičkin, opa-zivši odlikovanje na učiteljevih prsih.
:>Da, da!« odgovori Pustjakov »Ali ni to čudno, Julij Augustovič?! Kako malo odlikovanj je bilo pri nas pred prazniki! Pa koliko nas je in sva ga dobila samo vi in jaz! Res čudno!«
Trambljan je veselo prikimal z g^vo in privzdignil levi rob suknje, kjer sc je rdečila Ana tretjega razreeta
Po kosilu je hodil Pustjakov po vseh sobah in kazal gospicam odlikovanje. Bil je vesel in zadovoljen, čeravno mu je krulilo po trebuhu.
»Ko bi bil to vedel,« si jc mislil učitelj in zavidno pogledoval Trambljana, ki se je pogovarjal s Špičkinom o odlikovanjih, »bi si bil prisil Vladimirja.* Ah, da se nisem domislil!«
Samo ta misel ga je mučila, siccr ie bil popolnoma srečen.	(Poslovenil J. G.)
*	Red Sv. Ane.
*	Red Sv. Vladimirja.
It
»SALONIT
cementno azbestni Skril«
jo najboljši materija! za pokrivanje zgradb
Brezupno |e
Se glavobol vsled prehlada, napora onemogočuje duševno delo. -
bi'
-Tar^
postanejo v takih slučajih rešitelji. Prepode mučitelje, veselje do dela in življenja se povrne. —
originalnem zavoja
Maribor
*	NA AVTORAZSTAVI V GENFU razstavlja letos prvič tudi Krupp-Essen. Razstavil je S tonski iNiederrahmen-Chassis«.• z 90 KS 6 cilin-derskim block-motorjem, na pogon Gelenkiceiieik, ležišča gumij. vzmeti, zavora na ulje na vsa 4 kolesa. Dalje razstavlja voz s hidravlično priklopno napravo (Sistem Wirz) in tristranskim priklopnim vrh v trn delom. Vidi se tudi znani, zelo vporabni pometalni stroj na treh kolesih. Vozovi imajo velike zračne pnevmatike, so praktični, lepo konstruirani in skrbno izdelani. S priznanjem ves svet občuduje Krupp-ova vozila
*	ZAKAJ SE MUČITI ko pa m treba? Če: noč naj se perilo namoči v raztopini 2ENSKE HVALE, zjutraj pa izpere s SCHICHTOvim lER-PENTlNovim MILOm. — Varujte se ponaredb!_
if Proti zaprtju in hemeroidoiu, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna >Franz-Josefc-grenčiea, večkrat na dan za-viita. Zdravniške preiskušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josefc-voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
L\ubl\ana
Nočna služba lekarn.
Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
© God sv. Jurija. V nedeljo, dne 28. apri'a se bo v kapelici na Gradu praznoval god sv. Jurija, patrona grajske kapelice in ljubljanskega mesta. Prva maša bo ob pol 7, druga ob 8. Kapelica bo tudi ves dan odprta za obiskovalce.
0 Sklep šolskega leta 1928-29 na strokovni obrtno nadaljevalni šoli za mehanično tehnične obrti v Ljubljani na Ledini bo danes, jutri bodo v času od 8 do 12 razstuvljeni pismeni in risarski izdelki vajencev. — Upraviteljstvo.
© Pri kolodvorski pošti Ljubljana 2 se ukine radi preureditve prostorov v torek, dne 30. aprila 1929 za 7 do 10 dni javna govorilnica in sprejem
Sketov. Sprejem priporočenih pošiljk, poštnih na-znic. čekovnih položnic in brzojavk se bo vršil ta čas v poslopju carinske pošte, kjer se carinijo poštni paketi za izvoz. Dohod z Masarykove ceste nasproti Miklošičeve ceste.
0 Vremenske težave. Ne more in ne more se vreme ustanoviti. Predvčerajšnjim je lepo kazalo, da bo vendarle prišk) do veljave toplejše pomladansko vreme, ponoči pa se je nebo pooblačilo in včeraj zjutraj jc pričelo zopet deževati. Sredi dopoldneva je za hip prodrlo skozi oblake solnce in dalo nekoliko upanja, da se bodo megle pretrgale in se razlezle na razne vetrove. Pa ie bilo baš narobe: zgostile so se še bolj, pričelo je nanovo deževati in tako se to neprijetno, mokro in hladno apri sko vreme v splošno nezadovoljnost kar nadaljuje. Bomo videli, kaj nam prinese prvi maj.
O Tatvine koles. Na vse mogoče načine se poskušajo lastniki koles zavarovati pred tatovi. Ko'esa skriva o po hodnikih, jih trdno zaklepaje z verigami, še celo psom jih dajo čuvati — kolesa pa izginjajo. Nobeno kolo ni varno pred tatovi. V Vrhov-čevi ulici je neki kolesar spravil v četrtek zjutraj svoje kolo v klet. Toda tudi od tam je zgini'o. Kolo je bilo znamke »Kosmos-Steyer« in vredno 1000 dinarjev. — Kovaški pomočnik Stanko Gobec je v četrtek zvečer postavil svoje 1200 Din vredno ko o znamke »Tribuna« v vežo hiše št. 19 na Starem trgu. Kolo je izginilo, ko se je lastnik za trenutek mudil drugje.
O URE za birmo. F. Čuden, Prešernova 1.
□	K Svetemu Juriju ob Pesnici. Jutri blagoslovi presvetli škof dr. Tomažič pri Sv. Juriju ob Pesnici tri zvonove. Avtobusni promet gre izpred hotela pri »Črnem Orlu« ob pol 8 in ob 13, nazaj pa ob 16 in 18.
□	Večer prijateljev angleškega iezika priredi prihodnjo soboto ob pol 18 v dvorani »Vesne« tukajšnji Angleški krožek. Na sporedu so razne zanimive točke, pri katerih nastopajo člani tukajšnjega Angleškega krožka.
□	Or iiki krožek ima jutri ob pol 10 dopoldne v prostorih Podzveze v Zadružni gospodarski banki reden sestanek; predava bogosl docent St. Cajnkar. Udeležba za vse članice obvezna.
n Slavnostno zadušnico priredi pododbor Matice Hrvatske dne 30. aprila, ria dan obletnice muče-niške smrti hrvaških velikanov, bana Petra Zrinskega in kneza Krsta Frankopana. Sodeluje iz prijaznosti
tukajšnji znani operni pevec g. Franjo Neralič. Za-dušnica se bo služila v stolnici ob 9 zjutraj.
□	Tujsko-prometna zveza za man bor. oblast ima svojo letno glavno skupščino v soboto dne 4. maja t. 1. ob pol 10 dopolan« v restavraciji glavnega kolodvora v Mariboru.
□	Zoper neresnično poročevanje, Po Mariboru se v poslednjem času raznašajo vesti, kakor da so frančiškani kupili neko posestvo v Cvetlični ulici. Ta zmotna in neresnična vest se je utihotapila tudi v predale nekega tukajšnjega popoldnevnika. Temu nasproti ugotavlja predstojništvo tukajšnjega frančiškanskega samostana, da nima frančiškanski samostan aR red s to zadevo nič opraviti, da omenjenega posestva ni kupil in ga tudi ne bo
□	Z delovnega trga. Takoj dobijo zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 3 čevljarji, 2 delavca za izdelovanje opeke, 1 inštalaler, 1 slikar, 1 mizar ter več zidarjev za Francijo.
□	OdglaŠujte stanovalce. Od prvega januarja pa do danes je bilo kaznovanih 87 oseb z občutnimi denarnimi globami radi neodglaševanja stanovalcev in podnajemnikov. Občinstvo se nato opozarja, da ne bo nepotrebnih stroškov.
□	Gradbena dovoljenja. Na četrtkovi seji Mestnega sveta so dobili gradbeno dovoljenje: Ivan Trpin za pokritje dvorišča s stekleno streho: Soklič Franc in Tusnelda gradba enonadstropne vile v Ko-serjevi 38; Oto Jurše, gradba provizoričnega paviljona v Meljski ulici 2; Josip Hulter, gradba tovarne klotov ob Motherjevi ulici; I Reichmann, gradba prve tovarne za pletenine v K'avniški ulici.
□	Za kopališče na Cve barje vem otoku so že razpisana dela. Natančnejše pogoje objavimo v jutrišnji številki.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Rudolf Novak, sedlar in jennenar, star 69 let. Pogreb danes ob 16 na mestnem pokopa išču v Pobrežju. — Marija Medved, soproga posestnika, stara 57 let. Pogreli jutri ob 15. — Ivan Čep, zasebnik, star 74 let. Pogreb jutri ob 16 v Pobrežju.
□	Otvoritev radvanjskega strelišča. Jutri priredi mariborska strelska družina na radvanjskem strelišču svečano otvoritev letošnje sezone. Članstvo se zbira na trgu Svobode, odkoder odkoraka ob 9 z vojaško godbo na čelu nn strelišče Opozarja se, da vozi avtobus tja iu nazaj. V slučaju deževnega vremena se preloži prireditev na poznejši čas.
□	Zcpet nesreča s flobertovko. Na Pobreški cesti je radi neprevidnega ravnanja s flobertovko ustrelil 13-letni Ivo B. 14-letnega Ivana Sterka v komolec leve roke. Ranjenega dečka, ki mu je projektil obtičal v komolcu, so odpremili v bolnico.
□	Z veronalom se je zastmpila včeraj proti polnočni uri 40-letna zasebnica Karolina J. v svojem stanovanju v Koroščevi ulici. Rešilni oddelek jo je odpremil v bolnico. Motivi dejanja niso znani.
□	Za kruhom ... Včeraj je zopet odšel s posredovanjem tukajšnje Borze dela transport nad 100 delavcev iz Slovenske Krajine v Nemčijo. Polovica delavcev pribhžno se bo zaposlila na znanem vele-posestvu Grausler v bližini Berlina. Za prihodnji transport v Francijo se je prijavilo doslei pri tukajšnji Borzi dela do 150 delavcev.
□	Kontrola dohodkov (osebni promet) se preseli v Belgrad začetkom junija, oddelek za tovorni promet pa koncem julija.
□	Preko Maribora potuje z današnjim popoldanskim dunajskim brzovlakom 80 članov dunajske Filharmonije, ki koncertira jutri v Zagrebu.
□	Večje število komunistov so zalotili pri prekoračenju državne meje ter jih privedli v Maribor. Našli so pri njih več komunističnih brošur in letakov, radi česar se bodo zagovarjali pred belgraj-skim državnim sodiščem.
Celje
es Cvetlični dan Vincencijeve konference. Že ob ustanovitvi te karitativne organizacije smo omenili silne jaotrebe mesta in bližje okolice, ki jim lahko zadosti le tiho in nesebično delo krščanske karita-fivnosti. Od takrat dalje je Vincencijeva konferenca dobila v te potrebe še vse globlji vpogled, ki jo uči, da bo mogla pristopiti k učinkovitemu lajšanju bede le ob vsestranski pomoči javnosti Konierema bo prvikrat apelirala na širšo javnost 5. maja, ko priredi dopoldne prodajo cvetlic v prid najbednej-šim v mestu in okolici.
j& Cerkveni koncert v kapucinski cerkvi. Pevski zbor Kat. prosvetnega društva v Celju priredi v nedeljo, dne 12. maia t. 1. popoldne v kapucinski cerkvi koncert novejših cerkvenih skladb. Na koncertu sodeluje ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Karol Sancin, na orgijah sodeluje organist g. Lu-ževič, koncert dirigira društveni joevovodja prof. M. Bergant.
■0- Spremembe v upravi Mcslnc hranilnice. Mesto umrlega podpredsednika Mestne hranilnice g. dr. Kunsta je bil na to mesto izvoljen gimn. prof. g. Ivan Bračko, ki je bil že doslei član upravnega odbora. Vsled smrti g. dr. Kunsta izpraznjeno mesto v upravnem odboru je zasedel njegov namestnik trgovec g. Franjo Dobovičnik.
0 Člane Vincencijeve konference še enkrat opozarjamo na dogovorjeni sestanek jutri ob 10 dopoldne.
& Za olepšavo in snago mesta. Zadnja leta vedno bolj opazujemo, kako postaja naša savinjska prestolica važna tujsko-prometna točka. Ne le, da zahajajo v Celje gosti letovišč, ki obkrožujejo Celje, tudi za dalje časa se radi mude v Celju, uživajoč prijetne in osvežujoče savinjske kopeli ter naravni park, ki ga tvori okolica CeHa. V takih razmerah je dolžnost meščanov, da skrle z velikim razumevanjem potrebe in koristi tujskega prometa za lepoto in snago inesta. Tu bi zlasti opozorili na okrasitev balkonov in oken. Cvetje je nekako bistvena poteza našega narodnega značaja, povrh tega poteza, ki nas more priljubiti vsakemu plemenitemu tujcu Kakor v drugih, tujskemu prometu celo manj dostopnih mestih, naj bi tudi v Celju ali mestna mestna občina ali Olepševa'no društvo razpisalo nagrade za najlepše okrašena okna in balkone, j:>a nudilo onim, ki bi si radi na ta način hišo okrasili, tudi primernih nasvetov. Glede snage je bila rečena že marsikatera trpka beseda. Samo j>onavljamo, četudi dane« omenjamo, da je treba napraviti red glede časa in načina pometanja mesfnih ulic, glede škropljenja cest in polov v najbližji okolici mesta, g>de odlaganja smeti in glede odvoza fekalij. Meščani sami pa naj bi k snažnosti mesta doprinesli s skrbjo za čistost hodnikov in — za iztepavanie preprog ter podobne prašne robe skozi okna na glave letoviščarjev.
Dopisi
Št. Vid nad Ljubljano
Meščanska šola ponovi v nedeljo, dne 28. aprila, ob polštirih popoldne pravljično igro s petjem in godbo Janko in Metka. Opozarjamo na to predstavo, ki je preteklo nedeljo nad vse krasno uspela. V igri rajajo kresničke, pikano-lonice. metuljčki angeli, čarovnica in ljubki mali inedenjački. Cene so znatno znižaue.
Št. Vid pri Stični
Prosvetno drnštvo v Št. Vidu pri Stični priredi v nedeljo 28. aprila ob 3 popoldne po dohodu ljubljanskega vlaka v Prosvetnem domu v Št. Vidu pri Stični narodno igro »Domene. Igro je spisal po Jurčičevem romanu pisatelj dr Ivo Česnik. Igrali bodo fantje in dekleta iz Muljave in je čisti dohodek določen za obnovo Jurčičevega doma. kateri se ravno popravlja. Vabimo r. i igro vse Jurčičeve prijatel je. Napravite enkrat izlet v dolenjski St. Vid.
Slovenjgradeč
Ujialo smo, da bo letošnje zime vendar enkrat konec. Pa zadnji dnevi so nas zopet iz-ncnadili z novim mrazom in s snegom, ki je pobelil vrhove naših hribov. — Dne 23. t. m se je vršilo pri nus licenciranje bikov marijadvorske pesme. Prignanih je bilo 66 bikov. Najlepši eksemplari so bili od bikorejskih zadrug v Podgorju, Razboru in v Slovenjgradeu, izmed katerih je dobil oni, ki gu ima gosp. I. Jurko, župnik v Starem trgu v oskrbi, največ točk. — Kmetska posojilnica in hranilnica je kupila hišo in nekdaj dobro znano gostilno »Karničnik« v Sloven jgradeu. kamor se preselijo poslovni prostori tega denarnega zavoda. Kakor se sliši, nameravajo izvršiti razne adaotacije v svrho pridobitve novih prostornih lokalov. — Da se odoomore zelo občutni stanovanjski bedi. ki pri nas obstoja, se je ustanovil gradbeni konzorcij, ki ima namen, da zgradi več stavb in pripravi več primernih stnnovanj. Dve enosta-novanjski hiši bosta v kratkem ood streho; potem sledijo druge stavbe. — Olepševalno in tuj-skoprometno društvo, ki se je pretečeno leto ustanovilo v Slov. gradcu, namerava našo okolico primerno olejišati in razna izprehajališča za letoviščnike pripravili.
Novo mesto
»Jadranska Straža« priredi v nedeljo 28. aprila dopoldne narcisni dan. Ker gre čisti	dohodek v plemenite društvene namene, naj	ni-kdo ne odkloni ponudene cvetke.
Litija
Zopet ogenj v gozdu. Močno so se prestrašili v četrtek Litijani, ko so okrog 10.45 opazili, da gori Brdajsova hosta nad Litijo na severni strani rudnika Sitarjevca. Zažgali so otroci, ki so se v suhi praproti igrali z vžigalicami. Sprotnim gasilecm in domačinom se je vendar hitro ^osrečilo, da so v kali udušili ogenj, ki bi sicer ahko postal za trp katastrofalen.
Pri tej priliki je prav, da resno opozorimo nekatere kadilce, ki prav brezskrbno mečejo šc oreče cigaretne ostanke na' litijski lesen most, :i je v resni nevarnosti, da začne goreti, kakor se je zgodilo nedavno, ko je neka gospa pogasila goreče lesne odpadke, ki se nabirajo med mostnicami.
šmartinsko prosvetno društvo zaključi gledališko sezijo v nedeljo 28. aprila ob 3 s pet-dejanko Živa pokopana«. Za to igro slika g. Ce rinšek Jožef iz Trbovelj popolnoma nove kulise.
Hudi o
število nemških radijskih naročnikov dne I. aprila 1929. 1. aprila 1929 je znašalo skupno število radijskih naročnikov v Nemčiji 2,837.894. Od 1. januarja je število narastlo za 202.327, a od 1. aprila lanskega leta za 603.162.
Kratki valovi in Bjrdova ekspedirija na južni tečaj. Vsako nedeljo pošiljata dve ameriški 'postaji Byrdov na južni tečaj poročila Njegovi odgovori se oddajajo tudi po normalnih valovih in vzbujajo mnogo interesa.
Film in radio v Ameriki. Petero izmed vodilnih ameriških filmskih koncernov bo v bodoči radijski sezoni vsak teden skupno porabilo eno uro v radijskem programu za propagando Ta filmska ura naj bi bila protiutež neugodnim filmskim kritikam po dnevnem časopisju.
Kratki valovi v službi železnirc V Ameriki so se uvedli poskusi za brezžično zvezo med lokomotivo in zadnjo čuvajnico, in to predvsem na transkontinentalnih progah. Pri tem se je pokazal popolen uspeh in zlasti možnost preprečenja marsikatere nesreče. Poskušala se je tudi zveza med lokomotivo in zadniim vagonom vlaka kar je velike važnosti pri dolgih progah zlasti za slučaj, da se vlak pretrga.
Programi Rari^-fJubltana!
Sobota. 27. aprila: 12.30 Reproducirpna glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba — 18 30 Borzna poročila. — 17 Poljske in ruske pesmi, poje g. J. Likovič, pri klavirju spremna gdč. Leskovie: 1. Kenbrovin: Drago dekle. 2. Ru-binstein Sen. 3. Rubinstein: Melodija 4 Moniu-szko: Balka. arija Jana. 5. Čajkovskij: Na plesu šumečem. 6 Čajkovskij: Evgenij Onjegin, arija 7 Nievviadomski: Matiček (Maciek, poli. narodna)! 8. Nievviadomski: Krakovviak. — 18.30 Nemščina! ga dr Piskernik. — 19 Sibenik in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar. — 19 30 Ali socialno zavarovanje obremenjuje narodno gospo-
Moderni boter IS S
Radio Ljubljana Radio aparat
darstvo, predava rav. dr. .1, Bohinjec. — 20 Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice (gg Pelan Pečenko, Završan in Skalar): Večer starih slovenskih četverospevov: 1. Hajdrih: Mladini 2 Narodna: Slovensko dekle. 3. Rihar: Savica 4. Jenko: Tiha luna. 5. Dr. G. Ipavic: Vsemine. 6. Dr G Ipavic: O mraku. 7. Mašek: Pri zibeli 8. Dr. G. Ipavic: lam za goro. 9. Jenko: Lepo zelenela je — 21 Koncert radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved — 22.15 Sprehod po Evropi.
Nedelja. 28. aprila. 10.30 O sadjarstvu, ing Skubic. — U Ogrizovič: Hasanaginlca, izvajajo člani nar. gledališča; Radio-orkester. — 15 Kvar-te na pihala godbo Drav. divizije. — 16.15 Prenos nogometne tekme Ilirija : Primorje za prvenstvo LNP. 0 poteku tekme poroča g. Vodišek. predsednik zbora nogometnih sodnikov LNP. — 20 Pesmi naših bratov: koncert godbe Dravske divizije na pihala: Pokorny: Iz Belgrada in okolice; Rendla: Srbski zvuci; Zaje: Hrvatsko prelo; Čižek: Iz srbske šume i ulrine; Gervais: Lepa naša domovina; Brodil: Iz Niša i okolice; Randla: Veseli trenulci; Lipold: Hrvatski dom; Sedlaček; Za moje prijatelje. — Poslovilni večer g Zvonimira Rogoza, drnnvkega refer. pri Radio Ljubljana in odličnega člana nar. gled. — 22 Poročila in športne vesli. —
INQELEN ZVOČNIK
- kationa ^
DIN 520 -

22.15 G. R. Pilih igra na hromatično harmoniko (na lanskem velesejmu je dobil prvenstveno nagrado: Moret: Nočna mesečina (serenada); Fantazija iz opere »Fauste; Translateur: Cvetlične sanje, Če bi bil kralj; Ramona, valček.
Drugi programi i
Sobota, 27. aprila. Belgrad: 12.05 »Lazarjeva sobota«, čitanje za otroke — 12.45 Radio-kvartet — 13.15 Poročila — 16.20 Jazz — 17.30 Predavanje — 18 Predavanje o opernih arijah z glasbo, primeri — 19.80 Iz zgodovine telegrafa — 20.05 Carska nevesta, opera (Rimski-Korsakovv). — Zagreb: 13.15 Plošče — 17.30 Plesna glasba — 19 Iz svelovne literature
—	20 15 Knjige — 20.35 Operetni večer — 22.10 Plesna glasba. — Praga: 11.15 Plošče — 12.30 Koncert — 15 45 Za mladino — 16.30 Italijanska operna glasba na ploščah — 17 40 Kako naj delavec izrabi prosti čas — 18.05 Mladinska ura z alasbo — 19.15 Komična opera — 22.25 Lahka glasba. — Stuttgart: 12.15 Plošče — 14 Mla-d:nska ura — 15 zabaven koncert — 16.30 Plesna glasba — 17.30 Koncert — 19 15 Knjige — 20 Opereta — 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 13.45 Koncert — 14.15 Petje — 21.30 Koncert — 21.50 Odlomki iz Lakme (Delibes) — 22.30 Orkester. — Bern: 10 Koncert — 17 Orkester — 19 Pravljična i?ra z glasbo — 20 Orkester.
—	Katovice: 12.10 Plošče — 17.55 Za mladino
—	20.30 Prenos operete iz Varšave — 22 30 Plesna glasba. — Berlin: 15.30 Geogralične posebnosti
—	16 30 Zabavna glasba — 20 Zabavni večer --21.30 Iz Berlina; nato plesna glasba. — Dunaj 11 Kvartet Silving — 16 Pravljična igra — 17.30 Komorni koncert — 20.05 Koncert (violina m klavir) — 20.40 Opere a; nato lahka glasba orkestra.
—	Milan: 11.15 Plošče — 13.35 Jazz — 16.30 Otroško petje — 17 Kvintet — 19 Jazz — 20.30 Prenos opere — 23.15 Jazz. — Budapest: 9-15 Plošče — 12.05 Koncert — 17.40 Šramel-koncert — 18.45 Koncert opernega moškega zbora — 10.45 Veseloigra — 22.20 Koncert opernega orkestra.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20 uri. Sobota, 27 aprila: 2IV1 MRTVEC. Poslovilna
predstava s Rogoza Izven. Nedelja. 28. aprila: BITKA. Premierski abonma.
Opera: Začetek ob pol 20. uri. Sobota, 27. aprila: Zaprto
Nedelja, 28. aprila: CIGAN BARON. Gostuje gosp. lličič. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 26. aprila ob 15. uri ROMEO IN JULIJA.
Dijaška predstava. Sobota, 27. aprila ob 20. uri TAT ab. A. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nnčiž«.
Orel
Ljubljansko mestno orlovsko okroije ima danes ob 8 zvečer v Ljudskem domu okrožni svet. Poleg zastopnikov vabimo tudi članstvo.
Prireditve in društvene vesti
K sv. Katarini naredi pešizlet Scntpelersko prosvetno društvo v Ljubljani v nedeljo 28. aprila. Zbirališče pred Figovcem ob 8 zj. Sv. mašo opravimo doma. Člani in prijatelji društva, pridružite se nam! V slučaju slabega vremena se izlet preloži.
Tncii naHiniSi fcadlBci
bodo imeli be!e, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan
Odis pasta.
Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani
Odis Pasti.
Po šahovskem svetu
Medpokrajinska šahovska tekma Slovenija— Nemška Štajerska se vrši v dneh 27. in 28. aprila t. 1. v Orazu. Na sporedu je poleg tekme tudi predavanje prof. Beckerja iu simultanska produkcija našega velemojstra dr. Vidmarja. Kot otvoritvena točka tekme bo partija prof Becker—dr. Vidmar, nakar bodo sledile ostale partije na 10 deskah. Našo reprezentanco tvorijo gg. dr. Mlian Vidmar, Furlani, Tekavčič, Pire, Stupan, Kramer, Milan Vidmar ml., Ciril Vidmar, Gabrovšek in Židovec (Kar-lovec). Na čast našim gostom bo priredila Nemško-štajerska šah. zveza banket v hotelu ■Thalia . 0 poteku tekme bomo poročali prihodnjič.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini se namerava prirediti v letošnjem polletju, na katerega bodo vabljeni vsi jugoslov. šah. mojstri.
Pričele so se priprave za poživitev Slov šah. zveze v Ljubljani in upati je, da bo v jeseni že lahko organizirala medklubske šahovske tekme v Sloveniji.
Dr. Aljehin. najboljši simultanski igralec na svetu je pred kratkim poselil Poljsko in v večjih mestih odigral simultanske igre, pri katerih so se izkazali Poljaki kot izbora i šahovski amaterji. Na drugem mestu prinašamo zanimivo pari i,jo iz njegovega gostovanja v Varšavi.
Capablanca je gostoval v Skandinaviji ter odigral mnogo simultanskih produkcij z najlepšim uspehom .Sploh se svetovni prvaki pečajo sedaj samo s simultankami in skušajo na tn način odnašati rekorde.
12, partija.
(Igrana v Varšavi dne 2. decembra 1928 ua simultanski produkciji dr. Aljehina.)
ZVEČER za t« /i ftf/j rr/itt	Z3UTRA3 za 1 • 1__g •
JIH T71CI fZLITIJ £ * ^Schichtova	izkunavanje iSchichfovo
ŽENSKA HVALA ---------£______________	TERPENTIN0V0 MILO
pa je pranje gotovo!
ž^k dkjf:
m trt srce
Beli: Dr Aljehin: Črni:
1.	c2—c4
2.	Sbl—c3
3.	e2—e4
4.	d2-d3
5.	Lfl—e'2
6.	Lel—e3
7.	Sgl—f3
8.	0-0
9.	Ddl—d2
10.	Tal—dl
11.	h2—b3
12.	Dd2—c2
13.	Tfl-el
14.	d3—d4
15.	d4 : e5
16 Le2—d3
17.	a2-a3
18.	Dc2:c3
19.	Ld8—fl
20.	Sf3—h2
21.	Tdl—d6
22.	Tel—d!
23.	Kgl-hl
24.	De3-a5
25.	c4—c5
26.	Da5—d2
27.	h3—h4!
28.	Tdl—cl
29.	aS—a4!
30.	g2-g3
31.	Le3 : h6!!
32.	Sh2-g4
33.	Dd2 : li6-f
34.	Lfl —c41 (Point!)
35.	Dt-6—ho
' 36 Td6;e<5!
37.	Te6:e5+
38.	Te5:h5
39.	Sg4-e3
-10. Se3—f3+ mal.
Izidor Gross.
Na turnirfu Bristol & Mirror na Angleškem od 23. marca 1929 je bil nagrajen s prvo nagrado problem našega največjega sodobnega problemskega igralca Izidorja Grossa iz Karlovea. (II. nagrada L. Schor, Budapešta, III. Lewman, Moskva.) Na drugem mestu prinašamo ta problem, ki bo gotovo zanimal celo našo šahovsko javnost. Da se naši ša-histi upoznajo predvsem z našimi večjimi mojstri in problemisti, nameravamo od časa do časa priobčiti niihove biografije.
Izidor Gross je bil rojen leta 1865 v Leti. šah se je naučil pred 35 leti od mojstra S. Steiuerja. Turnirjev se v začetku ni udeleževal, dokler ni neki Stub v Ameriki dobil na njegov problem I. nagrado. Svofe probleme je sicer publieiral v Leip-ziger Illustrierte Zeitung, Interresantes Blstt. Wie-ner Bilder in Wiener Schachzeitung Za svoje probleme je bil večkrat odlikovan s prvo nagrado kakor n. pr v Amsterdamu, Parizu, \Vashine:tonu itd. Krona njegovega dela je prva nagrada v Bristolu na problem, ki ga danes priobčujemo. Izidor Gross je spisal prvo šahovsko knjigo v hrvatskem jeziku »Šahovska abecedi«:, nato »Povjest šaha • (o zgodovini šaha) in »Zbirka problema«, organiziral ie prvi jugoslovanski problemski turnir ter vodil že vel! takih turnirjev v Jugoslaviji. Izidor Gross je osnoval prvi šahovski klub na Hrvatskem in je ta-čnsni predsednik Karlovskesra šahovskega kluba in član Jugoslov. šah. saveza. Na prvem iugoslov. šahovskem kongresu v Rogaški Slatini leta 192fi je bil Izidor Gross sodnik na takratnem turnirju. Njegovo delo je tudi naša šahovska nomenklatura. Splošno jo priznan kot problemski velemojster.
Problem štev. 11.
(Sestavil: Izidor Gross, Karlovac.)
Dr. S t i c k g o 1 d:
ef—eo Sg8—Ki Lt'8—c5 d7—dti h7—hli Lc5—bli c7—eO 0-0 SbS—d" Tf8—e8 Sd7—rs DdS—e7 Sf8-g0 Lb6—a5 d6 : eo Sf6—ho l.ao : c3 Sh5-f4 I)e7—f6 Lc8—e6 a7—a6 Df6-g5 Dg5—e7 f7—f(> I)e7-f7 KgS—h7 Le6—bH a6—ao Sg6-f8 Sf4—gO g7:h6 Lb3—eli Kh7—g8 Df7-g7 Dg7—h8 Dh8:ho Kar8-g7 Te8 : e4 Ta8—dS
V. Vereščagin (1904 1929)
13. t. m. je poteklo 25 let od tragične smrti znanega ruskega umetnika V. Vereščagina, največjega sovražnika vojne, kar jih beleži "mednarodna umetnostna zgodovina. Na ta dan je zapustila po-veljnikova oklopnica »Petropavlovsk« navsezgodaj Port Artursko pristanišče. Na stolpu poleg admirala Makarova jc stal starec z zastavno sivo brado, v kožuhu in kučmi, ki je bfla v oči sredi mornariških uniform. To je Vereščagin. Pohitel je v kajuto po svojo risanko, ker je javil izvidnik, da so se v daljavi prikazali Japonci. A v istem trenutku se je ladja ustavila, kot da bi se bila zaletela v podvodno zapreko. Poient se je raz'egla gromovita eksplozija. in trenutek pozneje se je peščica ljudi obupno borila v ledenomrzli vodi za svoje življenje. Z Ma-karovim, edinim upanjem ruske mornarice vred, je izgubil življenje tudi Vereščagin. Nemara se mu je maščevalo morje, da je pobegnil iz morske službe in postal slikar namesto mornarja?
Z 18. leti. čim je dovrši! morsko učilišče, je napravil Vereščagin prvo vožnjo okoli sveta. Vide! je preveč barv in slik. Po povratku ie zapustil mornarico iu se vpisal na petrograjsko Akademijo umetnosti, oddelek za vojne slikarje A kmalu se je naveličal starokepitne prilizanosti, ki je vladala v šoli. Saj so slikali vojne prizore kakor parade: z lesenimi vojaki, slikovitimi generali na reienih konjih, in še ranjenci in mrtvi so morali izgledati kakor igralci na odru Vereščagin je pobegnil v Pariz. Pri znanem Alfonsu de Neuvilleu je našel nepolvorjeno resnico, po kateri je tako hrepenel. Povrnil sc je domov kot izrazita osebnost in se kot prostovoljec vrgel v strahovito turkeslausko vojno Izkazal ie prav'jično poguntnost. Za bitko ob Samarkandu je dobil najbolj častno odlikovanje, križec Sv. Geor-gija. General Kaufman, slikarjev prijatelj, mu je moral sani preluknjati suknjo in pripeti odlikovanje: tako se je slikar upiral. Veliko Vereščaginovo turke-stansko zbirko, 131 slik, je kupil Tretjakov za svoio moskovsko galerijo. Imela je nejjopisen uspeh v Evropi s slikovitimi Tamerlanovimi mošejatni, do vralu zakopanimi obsojenci, ki čakajo smrt ponoči, kadar jih raztrgajo zverine in neskončnimi kupi gni-iočih trupel. Nemirni Vereščagin je potem odrinil v Indijo. Na slonu je obiskal naiboij divje pokrajine in v novi zbirki predočil pravljično naravo ter zgodovinske spomenike Indije. A med (eni ie izbruhnila turška vojna, in Vereščagin je takoj pohitel na Bal-, kan. Bil je na torpedovki, ki" je poemala v zrak turško oklopno ladjo na Donavi S Skobelevim je prekoračil po zimi planine in kot sopotnik Strukova je prvi na koniu privihral v Odrin, katerega Turki šc niso vtegnili izprazniti. Slikal je, kier je naneslo. Malo da ui zmrznil pri delu nad sliko »Na Sipki brez sprememb«, ki kaže, kako so umirali v snegu branilci tega prelaza. Nove slike so predočile vojne grozote kakor nikoli poprej. Moltke v Berlinu in Franc Jožef na Dunaju sta prepovedala častnikom obisk Vereščaginove razstave, ker sta se zbala vpliva te obtožnico »na duha vojske«. Umetnost Vereščagina je vzela človeškemu klanju ves romantizem
Okoli leta 1895 je Vereščagin potoval v sv. deželo in potem vstvaril nekoliko evange'jskih prizorov. Obiskal je na to Zedinjene države, kjer je doživel pravo zmago. Po povratku v domovino se jc zaprl v svoji graščini blizu Moskve. Jata hudih psov nikogar ni pustila blizu. Zato je presenetil iavnost. ko se je zopet prikazal na dan z nizom novih krasnih, zgodovinsko neoporečnih slik iz Napoleonove dobe, 1812: »Kremelj goril«, »Umik Velike armade«, »Napoleon v borodin«ki bitki« in dr Vse te slike je kupil nesrečni car Nikolaj II. ter jih podaril petro-graiskemu državnemu muzeiu. Predčasna smrt je preprečila niz slik iz japonske vojne, katere je že pričel mladeniško čili umetnik v svoiem 62. letu. Voina ie premagala svojega starega n« -Tiiega na-sprohiika.
	m		m		m	§§p
9	i	9		m		
JL	ii	m	M /aMVA.	■	m	•
i	B		M			B
m		M l	11	■		m
Hf		m		m	§S	
a	t)	0	d	•	f s	h
Hlapec Jernej - najmočnejša soc. povest svetovne literature
V »Litcrarische Welt« graja Hermann Wen-del nemška založništva, da niso še sedaj izdala Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegovo pia-vico«, o katerem se je napravil dober nemški prevod. Wendel pri tej priliki riše podobo in delo Cankarja, ugotavljajoč, da »Hlapec Jernej« ni sa mo najmočnejša socialna povest slovenske, ampak cele svetovne literature! »Ta neizprosna povest,« tako pravi Wendel, »je najčistejša umetnost, kajti razvija se po notranjih zakonih, ne da bi se od zunaj navijala. Nič ni papirnate programatike in drdrajoče patetike ter nalepljene tendence na njej, beseda »socializem« se niti enkrat ne rabi. in vendar je njena vsebina najbolj koncentrirano zanikanje družbe, ki je zgrajena na zasebni lasti proizvajalnih sredstev Vse zavestno socialistično leposlovje v Evropi spada spričo tega dela v koš.«
Wendel pripoveduje potem, kako je prevod »Hlapca Jerneja« romat od enega nemškega založnika do drugega, od demokratičnih k socialističnim in nazaj, dokler ga prevajalec ni končno dobil vrnjenega enkrat za vselej. In to se je zgodilo z delom, ki je, zato ker spada k najmočnejšim socialnim povestim svetovnega slovstva, prevedeno že v francoščino, angleščino, italijanščino, češčino in ruščino. »Samo mi, pesniki in misleci, ne rabimo ne Cankarja, ne Vallča (tudi sloveč socialen politik). Pač pa nas mogoče preseneti v bodoče zopet kakšen šund v nemškem prevodu.
Nove knjige
Znani jezuitski pater P. I ^ppert je napisal novo knjigo »Aus dem Engadin«. Briefe z.um Froh-machen«, Ars saera. Miinchen. Str. 164. V obliki potopisa razpravlja L. o raznih vprašanjih modernega človeka.
Pater Dunin-Borkowski, znan po svojih čudovitih knjigah o mladostniku in njega vzgoji, je izdal nov spis z naslovom »Miniaturen erzieheri-scher Kunst«. Str. 169 Diimmler, Berlin.
Današnjega človeka zelo zanimajo problemi fiziognomike. Pri Kampmannu v Heidelbergu je izšla »Die Aristotelische Physiognomik«, SchliiBe vom Korperlichen auf Seelisches, ki dokazuje, kako bistroviden je bil stari Grk v tem pogledu.
Žid Martin Buber, brez dvoma eden izmed najmočnejših pesnikov sedanjosti, prevaja Sveto pismo znov.-i v nemščino. Njegov vsekakor originalni prevod je dosegel že 9. zvezek (knjiga kraljev). Založnik L. Schneider, Berlin.
Knjiga nemškega pisatelja Remargnea »Im Westen nichts Neues««, ki je živ dokument iz. svetovne vojne in je doživela velik knjižni uspeh, izide v kratkem v španskem in češkem prevodu.
Najlepša knjiga med španskimi knjižnimi novostmi je brez dvoma »La novele de Espana«, ki jo je napisal odlični pisatelj Manuel Gomez Moreno To je zgodovina Španije, prikazana v obliki življenjepisa.
*
»Nova Evropa« od 26. aprila prinaša sledeče članke: »Odgovornost za Rat« (M. Č.); »O Svjet-skom Ratu<. (L, Tomanovič); »Pred zoru velikih dana: Društvo Slovenskog Naučnog Ujedimenia« (D. 1 Seraiz); »Raspad Austrougurske Voiske, i kraj Rata na talijanskom frontu« (K. F. Novak); »Jugoslavenski izvoz u god. 1928 < (H. Holzmannh »Oko Times-skvera« (I. M. Petrovič).
JU
Dunajska Filharmonija, pač ena najbolj znamenitih v Evropi poleg praške, bo v polnem številu gostovala soboto in nedeljo v Zagrebu. Dirigiral bo Franz S c h a 1 k , znani dirigent solno-graških »Festspielov*. Dali bodo večinoma nemške mojstre, med njimi slavno Mozartove g. mol simfcniio ter V. in VII. Beethovnovo. Od Wag-nerja bodo proizvajali overturo ; Meistersingerov« in »Tristana in Izolde . Od Slovanov sta na programu Čajkovski s IV. simfonijo in Smetanova overtura k »Prodani nevesti«.
K'
Upton Sinclair: Metropola. Sinclair nam v vseh svojih knjigah odkiva Ameriko. Njegov roman > Metropola«, ki je izšel zdaj v srbskem prevodu z latinskimi pismeni, je fotografija življenja »višje« ameriške družbe, katere osnovni problem ie: kako zapraviti milijone, ki so jih združile pro-letarske roke v znoju in trpljenju. Dolar, borza in tisk so trije faktorji, ki omogočajo življenje metropole in ki ji dirigirajo. In zato morajo slučajni potniki skozi njo, ki, ali ne znaio ali nočejo ali ne morejo znajti se v njej, propasti ali izginiti Nihče ni tako, kakor Sinclair, vse to videl, in nihče ne zna tako resnično prikazali vso nemoralo kapitalizma. Prevod Bogdana Bilbije je točen in precizen Tehnično in grafično predstavlja »Metropola« najboljše, kar se je v zadnjem času v srbskem kniigotržtvu izdalo. Dobi sc v vseh knjigarnah, kakor tudi v administraciji »Nolita... ki je knjigo izdalo, Belgrad, Cara Uroša ul. 15.
Nova ruska opera »Tupejnyj hudožilik« (Vla-suljar-umelnik) je bila prvič izvajana v 2. moskovskem opernem gledališču. Čuiko je napisal tekst po istoimenski povesti Ljeskova, ki slika grozote tlačanstva v stari Rusiji. Glasba mladega komponista I. Šišova nadaljuje tradicije tako zva-ne »nove ruske šole«, je izrazito ljudska in melodična, pri tem pa popolnoma moderna v harmoničnem in orkestralnem pogledu. I opera sama i uprizoritev sta dosegli pri publiki in kritiki popolno priznanje.
Rekordna nagrada za literaturo. Ameriška romanopiska H. Katherine Brown je prejela za svoj roman »The Father« nagrado »John Day« v \ znesku preko poldrugega milijona dinarjev. To ' utegne biti najvišja nagrada, kar jih je kdaj bilo podeljenih za roman.
NABOŽNO SLOVSTVO.
Glasnik presv. Srca Jezusovega. Izšla jc majeva številka s sledečo zelo bogato in izbrano vsebino: Dr. Gr egor Rožman, ljubljanski pomožni škof.
—	Ivan Zorč D. J.: Marija »pribežališče grešnikov« (s sliko). — I. Z.: Matere, dajte Kristusu misijonarjev! (s sliko). — Dr. Anton Cepon: Za bogopodob-nosljo. Dr. Janez Fabijan: Pij XI. in češčeme Srca Jezusovega (s sliko). — Na delo za jubilejni dar sv. očetu! (s sliko). — Dr. Jakob Žagar: Življenje svete družinske matere. — M. Elizabeta: Marija! (pesem). — Kristijan Cuderman: Redovnica in mati. —M. P.: Portugalski Lurd (s slikama) — Rudolf Pate D. J.: Velika obljuba Srca Jezusovega. — Anton Demšar D. J.: Zgodi se tvoja volja! (s sliko).
—	Josip Rybdk D. J., Velehrad: Stojanov dom na Velchradu (s slikama). — Tečaji duhovnih vaj v I. polletju 1029. — Viktor Kopatin D. J.: Mož, v katerem ie duh božji. — Polet po katoliškem svetu (s sliko).' — Anton Vizjak D. J.,' Kurseong (Indija): Roža z indijskih poljan. — Dopisi. — Slovstvo itd
—	List se naroča pri Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. — Lelna naročnina samo 15 Din, za inozemstvo 24 Din.
Borza
Dne 26. aprila 1920.
DENAR
Danes je prišlo do prometa samo v treh devizah: London, Praga in Curih katere vse je dal« Narodna bauka. Med izpremembami v tečajih je omeniti učvrstitev Dunaja, pač pa sta popustili de-vizi Praga in London.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
.6. aprila 1929.
	povpraš.	)<OU.	srednji	sr. 25 IV.
Amsterdam	_	2287.50	_	2287.50
Berlin	—	1350.—	—	1350. —
Bruselj	—	790.68	—	—
Budimpešta	—	992.60	—	—
Curih	1094.40	1097.41	K. 93.90	1095.90
Dunu.i	—	79y.7S	—	799.56
London	275.87	276.67	276.27	276.40
Newyork	—	56.8t	—	56.80
Pariz	—	222.47	—	_
Praga	168.10	168.90	168.50	168.55
Trst	—	298.30	—	—
Zagreli Amsterdam 2287.50 bi.. Budimpešta 991.10-994.10. Berlin 1348.50-1351.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.28—801.28, London 275.80-276.06, No\vyork 56.70—56.90, Pariz 221.47 —223.47, Praga 168.10—108.90. Trst 297.245— 299.245.
Curili. Belgrad 9.125. Berlin 123.14. Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.975, London 25.2075, Madrid 74.50, Ne\vyork 519.475, Pariz 20.3075, Praga 15.3725, Sofija 3.75, Trst 27.20, Varšava 58.225.
Belgrad. Berlin 134S.50 1351.50, Budimpešta 991.10-994.10, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.28 -801.28, London 275.82—276.67, Ne\vvork 56.705-."6.905, Pariz 221.47—223.47, Pragu 168.10—168.90. Trst 297.25—299.25.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.505, valuta 12.46, v Londonu, Newyorku in v Pragi nespremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tudi danes je bilo poslovanje v drž. papirjih mirno. Promptna vojna škoda je neizpremenjena, učvrstila pa se je za decemberski termin v Zagrebu. Tendenca za delnice Narodne banke je nadalje slaba. Med industrijskimi papirji je v Zagrebu popustila Slavonija od 4.75 na 4.50 zaradi predstoječo zamenjave delnic. Nadalje so bile v Ljubljani zopet zaključene tobačne srečke po SO (včeraj 65).
Ljubljana. Tobačne srečke iz 188S 80, Celjska 158 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 120 den. Ruše 250—200, Stavbna 50 den., še.šir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 419.50— 421, kasa 419.50—421 (420), termini: 5. 423—424.50 6. 427—428.50, 12. 447—448.50, 7% invesl. posoj. 86.50--87, agrari 54.25—55. Bančni pap.: Ilijio 207 —208 (208), Poljo 16—17. Hrv. 30 den., Jugo 84— 85 (84—85), Lj. kr. 123 den., Medjun. 55 den.. Nar 8000—8200, Prašted. 850—800 (850). Srpska 147— 149 (147), Zeni. 136—137 (136). lnd. pap : Slave:, 103.50—106, Danica 145 bi., Secerana 155—105. Osj. ljev. 175—185, Brod. vag. 270 bi.. IJiiion 1S0— 185, Isis 20—23, Uagusea 550—560. Trbovlje 460— 467.50, Vevče 125 den., Piv. Sar. 200—230, Jadr. plovidba 580 den.
Belgrad. Narodna banka 8100, 7"„ inv. jios. 87, agrari 54—55, vojna škoda 418.75—419 (240). 5. 423.25, junij 427—428.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 81, \Viener Bank-verein 22.50, Bodencredit 100.40, Creditanstalt 54.75. Escompteges. 21.25, Jugo 6.82, Aussiger Che-misehe 266.30, Gutmann 24.25, Alpine 42.70. Trboveljska 58, Prager Eisen 571, Leykam 7, Kima Mu-rany 113.70.
Les
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni: 13 vagonov rezane jelovine in 2 vagona tramov. Tendenca čvrsta,
Žito
V	splošnem vlada na žilnem trgu zališje. Kupčija počiva, ker je zelo malo povpraševanja, a tudi ponudba pri sedanjih cenah ni velika. Tendenca je za vse proizvode trajno slaba, cene pa so niso izpremenlle. Za pšenično moko Og je malo porabe dočim se črne moko lažje prodajajo.
V	Ljubljani notirajo:
Del. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt); pšenica bač. 8U kg 2% 287.50-290, bač. maj 292.50-295, koruza la-platska maj 322.50—325, junii 317.50-320. julij avgust, september 310—312.50, bač. 310—315.50! maj 315—317.50, ječmen bar. 315—347.50. bač. 330 —332.50, oves bač. 295-300. inoka Og fko Ljubljana pri vag. bi. 410—415.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica maj 24.24 —24.28, zaklj. 24.26—24.27, okt. 26.12—26.10, zaklj. 26.09—26.10, rž maj 23.31—23.42, zaklj. 23.30 —23.31, okt. 26.60-26.54, zaklj 26.53 -26.54. koruza maj 26.65—26.62, zaklj. 26.58-26.00. iulij 27.40-27.27, zaklj. 27.28- 27.30.
Živina
Mariborski svinjski sejem od 26. t. m. Pripeljanih je bilo 251 kom., prodanih pa 158 komadov. Notirali so jm> kom.: 5—6 tednov stari 125—150, 7—9 225 250, 3—4 mesece 350— 450, 5—7 ines. 450-550, S-10 mes. 580 -750, 1 leto 1000 -1200. 1 kg žive teže 10—12.50, 1-5 kg mrtve teže 16— 17 Din. Kupčija jc bila živahna.
uvimieiD vpveme^s
Pustolovščine gospe Čajkovske
Legendi gospe Čajkovske, ki se izdaja za hčer Anastazijo zadnjega ruskega carja, sc bliža konec. V Evropo jc dospel neki ameriški notar, ki ima nalogo, da zbere vse dokaze in podatke v tej zadevi in jih predloži ameriškemu sodišču, da izreče svojo razsodbo o istovetnosti gospe Čajkovske. Gospa Čajkovska živi namreč sedaj v Ameriki pri veliki kneginji Kseniji, ki je poročena z milijonarjem Leedsom.
O gospej Čajkovski je sedaj na razpolago že cela vrsta knjig, med temi nekaj takih, ki skušajo dokazati, da je to res hči zadnjega ruskega carja — velika kneginja Anastazija. Toda vse te dokaze in vso to legendo gospe Čajkovske sta kakor rahlo I pajčevino raztrgala Pierre Gilliard; učitelj | umorjenega ruskega prestolonaslednika, in j Konstantin Savič, bivši predsednik petrograj-skega porotnega sodišča, v francosko pisani knjigi: -Lažna Anastazija, zgodovina namišljene ruske velike kneginje-. Njuna knjiga vsebuje tudi izjave še živih članov ruske carske družine in družine hessenskega velikega vojvode — umorjena ruska carica je bila hessenska princezinja — ki vse ugotavljajo, da ženska, ki se imenuje gospa Čajkovska, ni velika kneginja Anastazija Niko-lajevna.-:
Zanimivo je, kdaj in kako se je začela gospa Čajkovska izdajati za veliko kneginjo Anastazijo. L. 1920. so v Berlinu potegnili iz kanala neznano žensko, ki so jo odnesli v bolnico. Ko se je zavedla, je navedla kot svoje ime Čajkovski. Po splošnem vtisu je morala biti tedaj stara 25 let, dočim bi bila štela carjeva hči Anastazija 1. 1920. šele 19 let. Čajkovska je bila zelo molčeča. To se je zdelo drugim bolnicam sumljivo in ena izmed njih, ki je bila v nekem berlinskem listu videla slike carjevih hčera, ji je rekla nekega dne: >Zdaj pa že vem, kdo ste — carjeva hči!- Gospa Čajkovska proti temu ni ugovar-
Klavirski igralec Geza Ledowsky, ki je na Dunaju nedavno igral na klavir nepretrgoma 76 ur in s tem prekosil rekord berlinskega pianista Ervina Kempa, ki je igral »samo« 75 ur.
jala in tako se je začela legenda o veliki kneginji Anastaziji.
Za stvar so se takoj začeli zanimati ruski monarhisti in skušali dognati resnico. Nekateri izmed njih so menili, da je Čajkovska morda nekoliko podobna veliki kneginji Tatjani, nikakor pa ne Anastaziji. Enako je izjavila baronesa Buxhoeveden, bivša ruska dvorna dama. Bivši carjev adjutant kapetan Sablin in princezinja Irena Pruska, sestra umorjene carice Aleksandre Feodorovne, da-
lje bivši carični komornik Volkov in Gilliard satn najodločneje izjavljajo, da gospa Čajkovska ni istovetna z veliko kneginjo Anastazijo.
Leta 1925. se je Čajkovska izkazala s potnim listom na ime Anastazija Čajkovski, rojena 17. jun. 1901 v Carskem Selu; carjeva hči Anastazija je bila pa rojena v Petrovem dvoru. Kar pripoveduje Čajkovska o življenju na ruskem dvoru, kaže, da pripoveduje po tujih virih in da sama nikdar na dvoru — ni bila.
Kot glavni dokaz, da velika kneginja Anastazija v veliki drami ruske carske družine ni ušla smrti, pa navaja Gilliard šest parov stezniških zapon, ki so jih našli na mestu, kjer so sežgali mrtva trupla carske družine. Te zapone pričajo, da je bilo med umorjenimi šest žensk: carica, njene štiri hčere in komorna strežajka Demidova.
Prva kandidatinja za pariški mestni svet je odvet-I niča Simone \Veiler, ki bo v slučaju izvolitve prva mestna odbornica na Francoskem.
Skrivnost zlatarske delavnice
Če človek ogleduje bogastva in lepote zlatarskih izložb, se mu nehote vsiljuje vprašanje, kako neki je izvedeno nadzorstvo zlatarskih delavnic, kjer brodijo po lako dragocenem materialu kakor so platina, zlato in srebro in še drugo kamenje po vrhu. Menda je vsak delavec pri delu zaprt v stekleni omari, a ga pri odhodu vrhu tega najstrožje preiščejo in še rentgenizirajo, če ne bi bii morda dobil teka po zlatu? . . .
V	resnici je stvar urejena mnogo enostavneje.
V	zlatarski delavnici dela vsak delavec j sam pri svoji mizi. Na njej leži njegovo orodje
(pile, žage, svedri, dleta itd.), vse iz najfinejšega jekla in drobceno kakor iz zobozdrav-niške omare. V delavnici je slišati sikanje in cvrčanje gorečega plina in kisika. Tiho sede delavci pri svojem delu, tod in tam s povečevalnim steklom na očesu. Pred vsakim leži risba, po kateri mora izvršiti delo. Delavec, ki je umetnik — in to je večina zlatarskih delavcev — ni strogo vezan na črtež, marveč sme pri delu uveljavljati tudi svoj lastni zamisel.
Sedaj pa kontrola! Vsak delavec dobi zjutraj od mojstra risbe in pa na las natančno stehtano kovino: zlato, platino ali srebro. Težo zapišejo v posebno knjigo in delavec s podpisom potrdi prejem. Odpadki pri delu: odžagani kosci, žaganje, prah itd. padajo na podstrto usnje, odkoder jih spravljajo v posebne posodice, ki stoje na vsaki mizi. Zvečer, ko se delo konča, izroče delavci mojstru svoje izdelke in te ostanke. Čim je kale predmet popolnoma dovršen, stehtajo nakit in ostanke in doženejo, če se skupna teža ujema s prvotno izdano množino zlata itd. Ker
Italijanski kralj otvori novi par.ainent. Prvo sejo novoizvoljenega posvetovalnega italijanskega jjarla-menta je na svečan način otvoril kralj Viktor Emanuel. Slika nam kaže prizor otvoritve. Kralj je pod baldahinom obdan od prestolonaslednika in raznih italijanskih vojvod. Nad kraljevo ložo sede kraljica
in princezinje.
Nova priprava za start. Po avstralskem vzorcu so sedaj tudi v Evropi vpeljali novo pripravo za start. Oez dirkališče počez napete vrvi zapirajo pot konjem in jih potegnejo kvišku, čim je dano znamenje
za start.
se kljub največji pazljivosti nekaj zlatega prahu razprši po tleh in ga ostane nekaj na delavčevih rokah, vselej pri teži neka malenkost manjka. Toda tudi to šc ni izgubljeno.
Tla po zlatrskih delavnicah so popolnoma gladka in brez špranj in razpok. Vsak večer po zaključku dela tla najskrbneje po-metejo; smeti presejejo skozi sita in z magnetom poberejo iz njih železne drobce. Tudi rute za brisanje prahu otresajo v smeti. Ves prah stal in oprave spravljajo v stroj, ki natančno izloči zadnji prašek zlata in platine.
Podobno ravnajo z vodo, v kateri si dc-lavci perejo roke. Vodo hranijo v čebrih. Polagoma se nabere na dnu blato, iz katerega izločevalni mlin vrne najmanjše delce platine in zlata. Da se to delo izplača, pove dejstvo, da dobe v teku enega leta iz smeti in umazane vode do 200 gramov same platine Na ta način ostane ncpovračljivo izgubljen le tisti zlati prah, ki ga delavec med delom — vdiha.
Dragocena znamka iz S. 1555
Pred 40 leti je našel neki švedski dijak ko je pregledoval stare spise, pismo s posebn-znamko. Bila je to znamka iz leia 1555. za b šilinge, ki je izšla v zeleni barvi, a je že čiste pt.-rumenela. Taka znamka je danes silno red ka. Dijak je prodal znamko nekemu trgovci z znamkami v Stockholmu za 7 krajcarjev ir se mu je zdelo, da je napravil dobro kupčijo. TrgoveC pa je poznal vrednost te redke znanilce in jo je predal za lepo vsoto na Dunaj. '/. Dunaja je bila prodana v Pariz, nato jo je kupil nemški poštni muzej. Ker je ta muzej kasneje dobil' enako znamko, je prvo prodal nekemu švedskemu zbiralcu znamk za pol milijona dinarjev. Švedski zbiralec je podaril znamko, ki se ,je po tolikih letih zopet vrnila domov, švedskemu poštnemu muzeju v Stockholmu.
Če avtomobil dsv«a
Težka avtomobilska nesreča se je te dni pripetila blizu Celovca. Avtomobil je vozil iz Celovca v smeri proti Weitenfeldu v krški dolini. Komaj je avtomobil zapustil mesto, ga je šofer pognal v silno brzino. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov šofer nenadoma ni mogel več obvladati avtomobila in la je v polnem diru zavozil v drevo ter se prevrnil. Vsi potniki, bilo je deset oseb, ki so se iz cirkusa Kludskega peljale domov, so vsled sunka tako nesrečno prileteli na ceslo, da je avtomobil padel nanje. Vsi so tako težko poškodovani, da se zdravniki obupali nad ozdravljenjem.
Lastmo mater ho<e! sežgal«
Neki Giacomo Anelli, star 40 let, je silno sirovo ravnal s svojo 67 letno materjo Živela sta skupno v Milanu. Giacomo je bil velik delomrznež in ga je morala mati rediti. Vedno je od nje zahteval denar. Mati se je nasilnega sina bala in je prodajala zadnje ostanke svojega imetja, da je lahko dala sinu denar, ki ga je pa še isti večer zapil. Ko mu mati ni mogla več dajati denarja, jo je sin pričel tepsti. Uboga starka je morala pobegniti od doma. Dobila jc zavetje pri dobrih sosedih. Neki dan se je mati vrnila domov, da vzame šc nekatere svoje reči. Ni mislila, da bo našla sina doma. Ko je Giacomo zapazil mater, je navalil na njo, in jo pričel tepsti. Zaprl jo je nato v omaro z namenom, da bi se zadušila. Starka je imela v smrtni borbi vendar še toliko moči, da je klicala na pomoč. To je pa sina še bolj razbesnilo. Prinesel je posodo s petrolejem in ž njim polil svojo mater, da bi jo živo sežgal. K sreči so v tem hipu prihiteli sosedje, ki so čuli slar-kino vpitje. Giacomo je pobegnil, ljudje pa so izvlekli iz omare od prcslanega strahu iri bolečin nezavestno starko. Tako so preprečili strašen zločin sina nad materjo.
Kako so zopet dobili izgubljeni radij
Sir VVilliam Milligan, kirurg v Manche-stru, je na nekem sestanku povedal zanimivo zgodbo, kako so zopet našli neznatno množino radija, ki je med nekim poizkusom brez sledu izginil. Ker so pa vedeli, da je radij moral pasti na tla delavnice, so enostavno odtrgali tla, skrbno zbrali posamezne kose in jih poslali v Ameriko v neki zavod, ki se peča z izdelovanjem čistega radija, da iz lesa zopet dobi radij. Na la način so zopet prišli do radija, ki predstavlja vrednost približno milijon dinarjev. .	*
Množino radija, ki se nahaja na Angleškem, bedo sedaj z velikopotezno akcijo povišali. V spodnji zbornici je finančni minister Churchill sporočil, da imajo mnogo premalo radija za zdravstvene namena. Vlada je pripravljena dali v ta namen sto tisoč funtov šterlingov (28 milijonov dinarjev), ako se med prebivalstvom zbere enaka vsota.
Londonski stražnik v belem plašču. Zelo praktično novo so pravkar uvedli pri londonski policiji. Stražniki bodo dobili bele plašče, da bedo poleti bolj zavarovani pred sebičnimi žarki Poleg tega bodo stražniki žc od daleč vidni, kar bo zelo koristno za promet.
hikmice v nogavici
Tudi najboljša gospodinja ne ustreže vedno sitnemu možu. Ze najde kak vzrok za rentačenje, če drugega ne, pa dlako v jajci). Pametna žena je ob laki priliki tiho in hitro popravi, kar se popraviti da. Ce je pa žena jezikava, pa pride pogosto do nelepih prizorov. Cisto drugače je pa na Japonskem. Za Japonko ni hujše stvari kakor očitek, četudj radi najmanjše pogreške v gospodinjstvu. Nedavno je mlad Japonec v Tokiju očital svoji ženi, da mu je dala nogavico, ki je imela majhno luknjico. Mlado gospodinjo je >;a očitek silno bolel. Opustila je svojo dolžnost in zato mora nositi-odgovornost, tako nekako kakor kapitan, ki izgubi svojo ladjo, ali general, ki izgubi bitko. V pismu je prosila svojega moža odpuščanja in nato izvršila samouanor.
Smešrt'ce
»Prijatelj, v odbor Kola jahačev si izvoljen. Ali boš sprejel?«
»Nemogoče! še nikdar nisem jezdil konja, razen tistega na ringelšpilu .
Dva gospoda sta se drug drugemu predstavila. Eden je bil vse prej kakor lep, celo zelo grd je bil. Drugi se ni mogel premagati in je vprašal:
»Prosim vas, ali nimate brata-dvojčka?«
»--...«
: En sam vendar ne more biti lako grd!«
»Kdaj mislile plačati pralni stroj, ki ste ga kupili pri meni?<
»Plačati? Saj ste vendar rekli, da se v kratkem času sam izplača!«
»Kai bi storil, če bi jaz umrla?«
»Znorel bi.«
»Ali bi se zopet poročil?«
»Tako hudo pa ne bi znorel.«
Šport
ILIRIJA ALI PRIMORJE?
Kdo bo letos prvak? Jutri popoldne pade
odločitev v teni vprašanju. Stotine belo-zelenih ru čmo-belih klubskih pristašev v prvi vrsti, pa tudi vsakega drugega, ki se količkaj bavi s ripottniui pokretoin, je razgibalo to vprušanje. Ne manjka jih v obeli taborih, ki jim to vprašanji: zadnji čas ne dn več mirno spati. Jutrišnja tekma prinese na vsak dan
definitivno rešitev,
kajti situacija v prvenstveni tabeli je taka, da je neodločen izid popolnoma izključen. Kakor druga leta bodo to rešitev tudi letos pristaši zmagovalcu pozdravili s prekipevajočim veseljem, dočini bo drugi polovici pristašev ostalo — upanje na prihocuijo tekmo.
0 izgledih obeh velikih rivalov smo pisali
v ir.fjiuuiu	........ * • ............ i-----;
nekoliko že včeraj. Oba kluba sta skrbno pri pravila svoji moštvi na to odločilno bitko.
Prvenstvo brani Primorje,
ki bo gotovo dalo iz sebe vse, da si ga pribori drugič. Njegovo moštvo je izvrstno trenirano, dobro vigrano, fizično močnejše mi Ilirije — ter, kar je posebno važno, kompletno ua razpolago. Na drugi strani je res, da
Ilirija ne more zgubiti
letos ničesar, pač pa vse dobiti. Zaupa lahko v sposobnost in navdušenost svojega moštva ter vrže lahko na tehtnico ves elan svoje enajsto-riee. To govori močno v prilog Iliriji.
V vsakem slučaju se lahko s precejšnjo gotovostjo računu na tesen rezultat v prid enega ali drugega moštvu.
Dunajski sodnik Miesz
s svojo internacijonalno rutino in odlično usposobljenostjo je gotovo primerna osebnost, da privede to tekmo v redu do kraja.
Svojo
besedo bo imela publika
gotovo tudi jutri. Poostreni predpisi za redar-stveno in rediteljsko službo, še v večji meri pa prevdnrni in trezni elementi med njo bodo poskrbeli, da ne bo mogoče prekoračiti barijere dopustnosti.
Pisali smo že, da postavita kluba v boj tri garniture:
ob 10.30 dopoldne igrata juniorski moštvi,
ob 14.30 popoldne nastopita rezervni moštvi in končno
ob 16.15 zaigrata prvi moštvi odločilno tekmo. — Igra se v vsakem vremenu.
Otvoritev hazenske sezone. (Ilirija : Primorje v Ljubljani. — Maribor : Ptuj v Ptuju.) V boju za podsavezno prvenstvo za 1. 1929 se srečajo jutri v Ljubljani in v Ptuju naše nrvo-razreane družine Ilirija : Primorje in Maribor : Ptuj. S temi tekmami se otvori letošnja bazenska sezona, ki utegne biti jako pestra. Izgledi no zmago v teh tekmah so v Ptuju absolutno na struni Maribora, ker nastopi Maribor z isto družino, ki je osvojila državno prvenstvo; v Ljubljani pu so ti izgledi še negotovi, ker je sedanja družina Ilirije, ki je bila po odhodu starejših igralk, popolnoma pomlajena in pregrupirana, širši športni javnosti šc nepoznana. Več izgle-
t
do v na zmugo ima pač Primorje, kajti njeno družino tvorijo stare rutinirane igralke, ki so opetovuno in z uspehi nastopale za svoje barve. Tekma v Ljubljani se vrši do|>oldnc na igrišču Ilirije. Početek tekme se objavi jutri.
Jesen v AVallisu, je naslov predavanju, ki ga priredi Turistovski klub Skala dne 2. maja v Elitnem kinu Matica. Klubu je po mnogem prizadevanju končno vendar le uspelo pridobiti zopet znanega dunajskega alpinista, odličnega fotografa in priljubljenega predavatelja gosp. Koraneka, ki nas popelje v prijetnem opisu ob spremljavi krasnih fotografskih posnetkov na visoko planoto Zermatta v kraljestvo veličastnega Matterhorna in sosednih gorskih velikanov. Predavatelj nam pokaže tudi svoj alpinski film, ki ga jc sam posnel na številnih zanimivih gorskih turah v Oetztalskih planinah, kar bo za Ljubljano nekaj čisto novega.
Lepa športna prireditev. Kolo jahaZev in vo-začev Prestolonaslednik Peter priredi dne 5. maja popoldne na Stadionu ob Dunajski cesti nagradno skakanje konj čez zapreke. Spored bo sila pester in bo nudil Ljubljančanom lep užitek. Pri tej priliki bo seveda tudi lep pregled letošnje mode, vsaj dame po vseh mestih baš pri konjskih prireditvah pokažejo svoje najlepše in najmodernejše toiletne kreacije. Konjske dirke in Concours hippique je povsod in tudi pri nas družabni dogodek. Prijavilo se je že nad 20 najodličnejših jahačev, dam in gospodov iz Ljubljane, Zagreba, Čakovca, Maribora itd. Število prijavljencev bo gotovo doseglo trideset. Točka sporeda so tudi družabne igre na konjih, kot jeu de barre, cigaretna tura itd.
Obč. »bor podružnice SPD v Črnomlju se vrši dne 11. maja t. 1. ob 20. uri pri Lacknerju v Črnomlju.«
Zanimive športne vesti. V Splitu nastopi proti Hajduku reprezentanca Egipta. — LNP je prejela od KoroSke nogometne zveze predlog za medmestna pokalna tekmovanja Ljubljane, Maribora, Gradca in Celovca. Mišljene so tekme mestnih reprezentanc ali pa po dva vodeča kluba podzvez po vzorcu Mi-trocupa. Ta načrt je svoječasuo že sprožil g. Betetto. LNP je načelno že pristala, čaka se samo še na pristanek Gradca. Običajna medmestna tekma s Celovcem še bo odigrala koncem maja. V torek na romunski praznik se je odigrala medmestna tekmn Bukarešt : Sofija, ki je končala z 2 : '2 neodločena. JNS je prejel obvestilo našega poslanika v Ruka-rešti, da je dovoljen Jugoslovanski reprezentanc) brezplačen prevoz po rumunskili železnicah. K.
Eno minuto in 2.4 sek. je porabil Francoz Ta-ris za plavanje na 100 m, prosto. Na hrbtu je preplavala 100 m Holandka Braunova v 1:21.2, nov svetovni rekord, za 0.4 bolji od dosedanjega.
Francoza Cocheta pričakujejo v Nemčiji, Will-sovo Heleno na Angleškem, Morpurgo je pa v Egiptu. Tenis ima zmeraj več pristašev. Davisov pokal bodo branili Francozi, in jim po pravici nekdo pravi: »Zahvalite Boga, da sle imeli Suzano; ona je dvignila tenis v Franciji na sedanjo višino !c
Segrave je dejal, da ne bo delal novih rekordnih avtomobilnih poskusov vel. Pač pa jih dela njegov rojak Campbell, v Južni Afriki. Že pri prvih poskusih je prišel na 338 do 345 km (Segraveovov rekord je 372.33 km). To so indicirani kilometri. Preidemo lia efektivne in vidimo znanega dirkača Ray Dona, kako predirka na angleškem dirkališču Brocklands 200 km s hitrostjo 185.557 km, 200 milj pu s hitrostjo 186.619 km.
Objava!
Podpisani izjavljam, da ni res, da so Martin
Podgoršek iz Sela št. 27, Janez Sršen iz Vesce št. 10 in Anton Klanšck iz Gamelj, ukradli 5 m:l hlodov iz gozda Martinu Kranjc iz Bukovice št. 59, in se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Selo, dne 24. aprila 1929.
Jožef Mrčun.
Prodam
310 komadov delnic
Jadransko-Podunavske banke d, d. Beograd — kupon 1929. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 4513.
Obiava!
Cenj. občinstva v okolišu Dol. Logatec, Gor. Logatec, Rovte, Hotedriica, Unec, Planina in Rakek se vljudno naznania, da bom odslej naprej prihajal fotografirat v Dol. Logatec redno vsako nedeljo in praznik od S zjutraj do 5 popold ie na dvorišče Kmetske gospodarske zadruge, kjer tudi stalno raz-vešam svojo fotografsko izložbo. Na željo stranke pridem slikat tudi na dom brez poviška cene. Izdelava solidna, cene zmerne. Cenj. interesentom, ki potrebujejo slike za legitimacije, portr. dopisnice in kabinete, družinske, ženitovanjske ali večje društvene slike, se najtopleje priporočam.
Ivan Tischler,
diplom, fotograf na Vrhniki.
PALOGRAPH edini razmnoževalec za razmnoževanje not, okrožnic, načrtov, vabil z zaščitno znamko »GLOBUS« dobite samo pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6
Pouk brezplačen!
Telefon 2980
Ceno se odda 1 ležeči, zloženi
ualjasti parni kotel
iz dveh cilindričnih gornjih kotlov io enega nabiralca pare. z dvema cilindričnima spodnjima kotloma s prečnim vrelcem Kurilna ploskev 60tn*. dovoljeni pritisk 9 atm„ leto izdelave 1906. Pojasnila daje: Kranjska industrijska dražba. Jesen ee-Fužine. Gorenjsko
kolesa
Ako si hočete napraviti veselje spomladi,
DiJRKOPP in drugih
najboljših svetovnih znamk
obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli marsikaj, kar Vam ugaja
GRAMOFONI Columbla Odeon in drugi
PLOŠČE
najnovejši šlagerji
ŠIVALNI STROJI
dOrkopp
minerva
Najboljši v materi.jalu, konstrukciji in najlepši v opremi
Velika zaloga : pneumatike za kolesa, igle za gramofone, olje za stroje in vsi drugi v to stroko spadajoči deli. Oglejte si in prepričajte se v moji špecijalni trgoviui. — Točna in solidna postrežba! Prodaja tudi na obroke! — Edino lc pri
»TEHNIK" - JOSIP BANJAI • LJUBLJANA
Praiakova ulica Hev. 19	(LJUBLJANSKI DVOR
Brzojavni drogi
Kupi se 1000 komadov smrekovih brn-javnib drogov, in siccr:
20 % 8 m dolgi 11 do 13 cm ▼ vrhu, 10?,: 8.50 m dolgi 12 do 13 cm v Trha, 25% 9 m dolgi 12 do 14 cm v vrh«. 10% 10 m dolgi 12 do 14 cm v vrha, 25% 11 m dolgi 13 do 15 cm v vrhu 10% 12 m dolgi 13 do 15 cm ▼ vrha
dobava do konca maja 1929, drogi morejo biti toliko osušeni, da ne presega m3 700 kg. - Plačljivo proti akreditivu 75% takoj, 25% v teko enega meseca, za plačilo se bo jamčilo. — Ponudbe morajo biti obvezne, ter se naj navedejo od m" franko Postojna postavljeno. — Ponudbe se naj pošljejo na naslov: »Brzojavni drogi« Štev. 4394 na upravo »Slovenca«.
Bukova ^ hrastova
H	suha in polsuha, eventn-
III VO elno tudi same okroglice kupim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dol.
RAZPIS
Cerkveni konkurenčni odbor v Tcharjib razpisuje v svrho zunanjega popravila in prcnovljenja župnijske cerkve v Teharjih
zidarska in kleparska dela
Ponudbe se naj osebno predlagajo do dne 31. raafa 1929 v pisarni župnega urada v Teharjih. Delo se mora pričeti najpozneje s 1. julijem 1929.
Za cerkveni konkurenčni odboi v Teharjih:
Jožef Kač, načelnik.
»Q
t»
C
S5
< 1
g S SH S
ftgfigO
m^sšg® "S Iti ■
v n *** im a)
S > 9"v -S
U ra
S i 8
' i a
»iiuig
— _ d »j®
SO™
.Otai
igS •5 dS ^ g 3°-* 3
► -j MJ ftj »—J d-M m"
® , : ™ Si I*
.SKOJ 1 a
<oo ,,<5 .guZOo S
SH.— o "O* , o
•a t- f— N M
ain 2 5 -dW " "
"D SjS S. S .E. SeO »J J3 H *> oo
T. C. Bridges:
Na pomoč!
26
Roman.
»Jim, tri četrt na tri je ura. Čas je, da greš na delo. Pripravil sem ti čašo čaja.«
»Sam, utrjen si, kakor da bi bil iz železa! ga pohvali Jim. »Pridem takoj dol. Lc tega si želim, da bi mogel to jutro dobiti Uptona, kajti če se mi to ne posreči zdaj, potem ne vem, če nvi bo še kdaj mogoče.«
Jim se usede, si natakne slušala in začne klicati. Nato pa je bilo v sobi dolgo časa vse tiho. Ko se Jim ozre, vidi, da je Sam v stolu trdno zaspal.
Pretekla je ena ura, tedaj pa začno naenkrat tapljati na njegve ušesne bobenčke Morsejevi znaki: R. M. S. P.
25. Bridko razočaranje.
Jim je vedel, kaj to pomeni; da, še več: spoznal je, kdo pošilja, kajti uho operatorja, ki je tako izurjeno kakor Jimovo, lahko po neznatni razliki spozna pošiljalca. Kot bi trenil je odgovoril, nato pa sta se preko širnega oceana in pol celine pogovarjala ta dva človeka, ki sta se na tako čuden način seznanila.
»Vasi signali so danes močnejši, mu natipka Jint.
»Oskrbel sem se z vodno silo, mu odgovori drugi. »Ka j je novega?«
Jim mu hitro sporoči, kako je Gadsden s pomočjo diktafona prestregel geslo in Alana Uptona prosi, naj geslo spremeni. »Rabite odslej črke T. L. S.«, mu
reče, ni se mu pa zdelo potrebno razlagati, da so te črke začetnice imen Thorold, Lusty, Selby.
»Zabeležil sem si,« pride odgovor. »Kdaj Gadsden odpotuje,:: Jim mu pove, pa tudi ladjo, s katero se bo vozil profesor.
Dobro!« reče odgovor. »Gadsden bo skoraj gotovo prodiral po Frančiškovi poti navzgor. Vam pa svetujem, da gresta v Rio. Železnica do Govaz. Nato mule. Letalo nerabno. Nemogoče vzeli seboj bencin za dvojni poleta;
Jim začne izpraševati, kar ga je težilo.
Kako bo moglo pol tucaia ljudi prodreti skozi divjake? poizveduje Jim. »In čc bi to tudi storili: Kako priti nazaj?
V našo dolino pelje tajna pot, de odgovor.
Pošljemo ljudi naproti kot vodnike. Prinesite bencina za moje letalo! Bakaire bom ugnal, če mi prinesete vsaj dvanajst galon. Nemogoče zdaj podrobno razlagati, pa zaupajte mi!<
Ne vem, ali bom mogel radio prinesti dalje kot do zadnje železniške postaje, nadaljuje Jim.
Torej pridete tudi vi?« »Da.«
Dobro. Pripeljite radio do Kia in od tam govorite! Kdaj odrinete?«
»Odtod še to jutro,c mu pove Jim. Kako tam vzdržujete obleganje?«
»Zlahka, le za živež je trdn.
Koliko IIulov?«
Okoli tri sto. Dobri ljudje, a majhni in boječi. Nočejo boja. Naj vam še kaj povem?«
Vse polno, pa vas zdaj nočem nadlegovati. Tekom treh mesecev se vidiva.«
/Upam. Prisrčen pozdra\ stricu in Greyu in vam! Stricu recite, da sem neskončno vesel, ker vem, da prihaja.«
Ali right! Z IJogom! odtipka Jim in zaključi pogovor.
»Torej si ga dobil?, pravi Sam. Tipkanje ga je zdramilo pa je nekaj časa stal poleg prijatelja. Jim mu da papir z zapiski in Sam jih prebere. Njegov obraz, ki je bil navadno tako neumen videti, se mu razjasni in pravi: »Tajni vhod in vodnik, da vas popelje vanj! O Jim, kako si srečen!-;
Jim pa globoko vzdihne in pravi koprneče: Oh, Sam, ko bi tc mogel vzeti seboj!«
E, saj nama nič ne pomaga, če na to misliva! odvrne sam trezno. Ali bi ne bilo bolj pametno, da radio zavijeva? Prav kmalu boš moral na pol.«
Jim je bil hudo potrt, ko sta radio pospravljala, vendar še hujše jc bilo, ko se je moral od Sama posloviti. Sam ga jc spremil do avtobusa, ki naj bi ga popeljal do postaje. Prav pred odhodom vzame Jim pet funtov od denarja, ki nm ga je bil dal profesor, ter jih stisne Samu v roko, rekoč:
Moraš vzeti, Sam; kajti če bi li tukaj začelo presedati in bi rad šel na morje, boš moral imeti nekaj denarja za pot!«
Sam se obotavlja, nazadnje pa lo vtakne ban kovce v žep.
Ali right, Jim, bom vzel; če jih pa ne bom |>o-treboval, jih dobiš nazaj. Ali mi boš kaj pisal?«
Seveda ti bom pisal, čim največkrat bom utegnil,;: mu odgovori Jim. Avtobus se je začel pomikati; samo v roko sta si mogla še seči, nato pa jo Jim nastopil potovanje.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice T50Din. Najmanjši I Naimanjši zne»eklOOin.Pcistoibina za šifro 2Din V>akoqla> znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din. | le.čejepriložena rnamka-Cek.račun Ljubljana 10.3Wel.M23"28
Pletilja
izurjena v pletenju nogavic in telovnikov, išče delo za na dom, ki bi bilo stalno. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pletilja« št. 4396.
Prodajalka
z večletno prakso išče mesta v špecerijski trgovini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4430.
Deklica
10 let stara, brez staršev, bi se dala za svojo dobrosrčnim ljudem. — Naslov pove uprava pod št. 4412.
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščine prost — išče službo v trgovini z mešanim blagom, v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na upravo lista pod značko »Marljiv« št 4431.
Kleparskega vajenca
sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Burger Vinko, Ribnica na Dolenjskem.
Vajenke
za mehanično vezenje in predtisk, sprejmemo takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4500.
Pomočnika
dobro izvežbanega - za veliko delo - sprejmem za takoi. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po
Naznanjam,
da sem prevzela
I*

aii^TOHi uMr
Skrbelo se bo za dobro pijačo in točno postrežbo. - Abonenti se sprejemajo na domačo hrano, dogovoru. - Anton Sta- j obilen obisk se pri-novnik, sploš. mizarstvo, poroča	PERTOT.
Vrhnika.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. (lica 82.
Kuharica
dobra, starejša, išče službe v župnišče. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4498.
ilužbodobe
Vrtnarskega vajenca
sprejme tvrdka Pavel Šimenc, umetni in pokopališki vrtnar pri Sv. Križu pri Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na naslov: Pavel Šimenc — Sv. Križ (pokopališče) pri Ljubljani.
Prešivalec
(Diprchnaher) se išče za takojšnji nastop. Domača tvornica remenja i kožne obuče, Zagreb, Zavrtnica.
Brivnico
dobro idočo, prodam. — Naslov v oglas, oddelku • Slovenca« pod št. 4421.
Krompirja
dobrega, zdravega 3000 kg proda Martin Plan-steiner v Vitanju pri Celju št. 23.
Partov-travnikov
je še nekaj naprodaj. Po-izve se pri; Franc Pust, Streliška ul. 33, Ljubljana.
Prostovoljna
sodna dražba
V torek, dne 30. aprila t. 1. ob pol 11 dopoldne se bo v pisarni notarja Mate Hafnerja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, vršila dražba v zapuščino pokojne Bavdek Helene, posestnice v Ljubljani, Zaloška cesta št. 6 spa-daječega zemljišča pod vlož. št. 1153 kat. obč. Karlovsko predmestje — obstoječe iz pare., štev. 77/37, gozd na Golovcu in zem. pod vlož. št. 156 kat. obč. Trnovsko (predmestje, obstoječe iz pare št. 1691/1 travnik. Draž-beni pogoji so na vpogled interesentom v pisarni notarja Hafnerja.
Spalnico
iz trdega lesa, svetlo po-litirano, prodam po zelo nizki ceni. Anton Štolfa, mizar, Spod. Loke, pošta Lukovica.
Kleparskega vajenca
sprejmem proti primerni tedenski plači. Lavrič A., Moste 43 pri Ljubljani.
Hišnik
se išče; upokojenec ima prednost. Reflektanti pošljite naslov v upravo »Slovenca« pod »rtisnik« št. 4479.
Žagarja
za žago venecijanko in cirkular žago sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 4487.
Vajenca
za pekovsko obrt sprejmem takoj. Cela oskrba pri mojstru. — Filip Am-brožič, Bled I.
Učenca
pekovskega, poštenega, z • sprejmem. 124.
vso oskrbo Kranj
Vzgojiteljica
(Kinderfraulein), perfekt-na nemškega jezika, vešča negovanja in vzgoje otrok, se išče za takoj v malo selo Hrvaške k dvema deklicama (poldrugo oziroma pet let). Zdrave, do 30 let stare, v tej vlogi izprakticirane re-ilektantinje naj se javijo osebno v torek 30, tega meseca od 3 do 6 popoldne pri portirju hotela »Union« v Ljubljani, kjer dobe vse podrobne infor-formacije.
Šivalni stroj
zelo dobro ohranjen, se ugodno proda. - Vpraša in ogleda se pri hišnici, Vošnjakova ulica štev. 7, pritličje, desno.
Spalnico
iz trdega lesa, otomano, gostilniško kredenco — poceni prodam. Naslov v upravi Slov. pod št. 4512.
Kupimo do
6 mlajev
(smrekovih ali jelovih), obeljenih in brezhibnih, visokih najmanj 30 m, v premeru spodaj najmanj 90 cm. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4465.
Stanovanjska hiša
novozidana in 1 ha zemlje se proda, pol ure od Zidanega mosta, pripravna za obrtnika ali delavca. - Več se izve pri Juriju Hefrl, Dol. vas pri Zidanem mostu.
Naprodaj je hiša
z vrtom in z občinsko pravico, ob prometni cesti v mestu na Gorenjskem. Pripravna za vsako obrt. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4488.
Enodružinsko vilo
komfortno, davka prosto, lep vrt, v Ljubljani (Poljanski okraj), se proda. Ponudbe na oglasni odd. Slovenca pod šifro »Dober zrak«.
Stare kovine
baker, medenino, svinec, cin, cink, aluminij in druge odpadke kupujemo po najvišjih cenah. A. Seme-nič & drug, železnina — Kolodvorska 41.
Redni pouk
v krojenju ter šivanju damskih oblek za dom in poklic — daje edino strokovno izprašana učiteljica Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/111. Kroji po meri.
Stanovanje
lepo, suho, solnčno, v podpritličju, 2 sobi, kabinet, kuhinja, pritikline in nekaj vrta, se odda s 1. junijem stranki brez ali z odraslimi otroci. Ponudbe na upravo lista pod »700 Din mesečno«.
Soba
solnčna, elektr. razsvetljava, parket, se odda mirnemu gospodu. Rožna dolina, Cesta XII. št. 23, pri Zakotnik.
Družabnica
se sprejme v mlekarno. Stara 18 do 30 let. Potreben kapital 5—10.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lepa bodočnost«.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
JERNEJ DIMIC
posestnik
dne 25. t. m. po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 27. aprila 1929 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Ilovica št. 45, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 26. aprila 1929.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.

Lokali
trgovsko-pisarniški - se oddajo na Miklošičevi cesti 18. Poizve se isto-tam v I. nadstropju.
Manjše posestvo
s stanovanjem in sadnim vrtom v Sloveniji se vzame takoj v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zakon brez otrok«.
' ■>»'	'•'■•'• -'v1
Gostilna
Peter Mayr »Pri Petrčku« v Kranju, Glavni trg št. 3 (tik glavne cerkve), se odda v najem takoj ali pozneje strokovno izvež-banemu zakonskemu paru. Pismene ponudbe na gornji naslov.
REKunAv SL0VEI1CU
naiuspešneisa'
\mm	Bencin motor Gnojnični voz Stiskalnico za seno Tovorni avto Diro na vzmeteh Pletilni stroj Železne blagajne Kopirne preše (Plinski avtomat) Slamo Vreče Razne steklenice Sidra (Anker) proda FRANC STUPICA, železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
	
Ca^ Birmanska -esa&k. dari,al E. Vllhar Ljubi <an n ^^Jtrfr Sv, Petra 36	
	
0~ Kurja otesa t ° 5 g /^ii^fi^Zs. ° 0f*š "E (k rT .1 "	
	
z Varstvena znamko V zalogi v lekarnah in drogerijah ali naravnost iz tovarne in glavno za toge M Hrn)tii<, le karnnr, Sisok	irusno motco in rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri VOLM. UllffiM/INA Resljeva eestn 24.
	
Sveže na finejše, norveško rllbje o Se z lekarne dr. G. Piccoli-.ia v Liubljntii se prponča bledim, slabotni m osebam	nserira fe v „ Slovencu"?
Ajdova moka
po 5 Din lini zdrob iz argentinske
koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din.
Razpošilja od 25 kg naprej; Pavel Sedef, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
Žimnice
vseh vrst, spalni divani, otomane, klubove in salonske garniture, dobava okenskih zastorov na|ce-neje pri tapetniku
Fr. Jager
Sv- Petra nasip št. 29.
Postrežba solidna.
Cene konkurenčne.
Oglje
suho, bukovo, kupujejo Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani.

Ifažno za use, fei trpijo no nogah j

Poznana tvrdka Sclioll Company, London-Chicago, ena največjih in najznamenitejših tovarn za izdelovanje vložkov za čevlje, opor za noge in ortopedičnih pripomočkov proti boleznim na nogah vseh vrst, nam je poverila za lo mesto samoprodajo njenih, dobro se obneslih izdelkov. Specijalist za noge tvrdke Scholl Comp. bode dne 27. aprila občinstvu v naši prodajalni na razpolago, da bode predstavljal in razkazoval Schollove zdravstvene pripomočke.
Brezplačno posvetovanje, no da bi se sililo k nakupu.
Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti. Vsem težkočam in bolečinam nog se more odpomoči z dr. Schollovimi vložki in ortopedičnimi pripomočki, ki se individualno prilagodijo.
zaloga čevljev, Ijubljana Uuna^^a mesna i a.

CHRYSLERJEV IZDELEK
i::::;:::::!:::::!:;:: ""•••IIHjiii::;:::
De Soto Six meri 14 čevljev. Lep in velik voz, šestcilinderski voz, popoln do zadnjega dela, ne da bi pri tem ceni na ljubo štedili. Njegove čudovite vrline so posledica največje zmožnosti v produkciji.
Odprite široka vrata in zagledali boste naravnost genijalno opremo Prostor, ki napravi vsako vožnjo za užitek I Pazite na enostavnost rokovanjana sigurnost Lockhead notranječeljustnih zavor s hidrauličnim učinkom na vsa štiri kolesa. Poglejte moč njegovega brezglasnega stroja. In kako mirno je poslušen najmanjšemu pritisku. In pomislite - za tem šestcilinderskim vozom in njegovo celokupno dovršenostjo stoje produkcijska iskustva in pripomočki Chryslerjevih tvornic.
Ali Vas smemo povabiti na poskusno vožnjo? Vprašajte - in izvedeli boste vse podrobnosti.
Šestcilinderski motor visokega efeMo Leil na podlogi Is gumija Bati io ltde'anl It Invar lekla. Karter I* tračen. Matanle potom visokega pritiska. Čistilec iraka. Čistilec za olle. Dovalanje pogonskega sredstva s nizkim pritiskom. Termostatlčna regulacijo hlajenja. Hldraullčna notranjecellustna zavora. Okovani deli so kromlranl. Prostorna, luksurljozno opremljena karoserija. Stikalo za žaromete na volanu. Električni kazalec ta stanje pogonskega sredstva. Brisalec ta šipe. Hldraullčnl amortotcrll na vsih peresih Majhno kolesa veliki obroči, nitka lega težišča, dobre lastnosti ta vožnja po cestah.
£y$cr{o
	t t
	i
*	
e	
	
Coupi Touring Roadster Luxus Coupi Sedan (2 vrati) Sedan (4 vrata) Luxus Sedan
DOLENC & TONNIES, DVOftAKOVA U L. 3, LJUBLJANA
Dt Soto Motor Car3. Division o/ Chtgslcr Motors Dttroit. Mtchtgan.