Telefon št. 74.
Po8amna Številka 10 h.
Po poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K —h pol leta , 13 | — „ četrt „ , 6 „60, mesec , 2 „ 20 ,
V upravnlštvu prejeman:
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , - , četrt , mesec
5,-
1„70,
Z»:p o 8 i lj a n j e na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
NaroSnlno in Inssrata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
nifikih ulicah it. 2,1., 17.
Iihaja vsak dan,izvzemgl nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 86.
V Ljubljani, v sredo 16. aprila 1902.
Letnik XXX.
Položaj kmetijstva v Avstriji.
Kolikokrat smo bo že pritoževali, da ae pri nas v Avstriji kmetijsko vprašanje zanemarja ! Vsi drugi interesi so prej vpošte-vajo, kakor pa kmetijstvo. Za veleobrt so prikrojeni naši zakoni, kapitalistom ugodna je vsa uprava. Revež pa, ki v potu svojega obraza obdeluje svoje polje, ki z žulji plačuje davke, ki mora gledati, kako njegov stan od dne do dne bolj peša in nazaduje — ta pa težko najde zagovornika in prijatelja. Njegovi poslanci v drž. zbornici se trudijo, a proti zislemu se da Ie najtežje kaka malenkost doseči.
Zdaj smo izvedeli, da še celo v kmetijskem miniaterstvu, torej tam, kjer se morajo v prvi vrsti upoštevati kmetijski interesi, kmetov prijatelj ne more uspeti, &ek-cijski svetnik dr. Scbeimpflug v poljedelskem miniaterstvu je penzioniran zaradi tega, ker se je pri vprašanju borzne terminske kupčije z žitom postavil na kmetijsko stran.
Ta dogodek pač zasluži, da se ž njim natančneje bavimo. Dr. Scheimflug ima za-slugo, da se je začel boj proti borzi za korist kmečkega prebivalstva. Bil je eden najbolje strokovno - znanstveno' izobraženih mož v narodno-gospodarskih vprašanjih in se je postavil na stran kmeta z vso odločnostjo. Zato je dobil v poljedelskem mini-sterstvu vodstvo akcije za reformo žitne kupčije.
Ko je postal baron Giovanelli poljedelski minister, je pa borzna družba porabila njegovo neodločnost ter je v tem mi-nisterstvu povzdignila ugled borznih prijateljev. Iznašli so nov načrt, ki je osnovan v škodo producentom in v korist borznim špekulantom. Zato so se zastopniki kmetijstva uprli.
Tudi dr. Scheimpflug je potegnil s kmečkimi prijatelji in je svoje mnenje tudi odkrito povedal. To seveda ni ostalo tajno, in Bekcijski načelnik baron B e c k ga je zato poklical na odgovor.
Dr. Scheimpllugu so dali na izbero: Ali naj prostovoljno prosi za vpokojenje, ali naj se pa podvrže disciplinarni preiskavi. Obljubili so mu celo penzijo in imenovanje za ministerialnega svetnika, če odstopi.
Sekcijski svetnik dr. Scheimpflug je hotel častno završiti svoje delovanje in je prosil za vpokojenje. Vpokojenje je dobil, a polne penzije in povzdignjenja za ministeri-jalnega svetnika ne. Naredili so ga neškodljivega, in to je bilo dovolj.
Tako so spravili iz poljedelskega mi-nisterstva najodločnejšega zagovornika kmetijskih koristi. Borzijanoi se radujejo.
Ta dogodek ne zadeva le ene osebe, ampak ves kmetijski stan. Vsi stanovi imajo pri dctičnih ministerstvih svoje vroče in odločne zagovornike, a kmet bi takega ne smel imeti niti v onem ministerstvu, ki je zato ustanovljeno, da se zanj poteguje?
V	vseh kmetom prijaznih krogih so z največjo nevoljo sprejeli to novico. Odločno zahtevajo, da se naj ta zistem izpremeni. Poljedelsko ministerstvo se mora ozirati na kmeta, se mora potegovati zanj, mora nastopiti proti vsem, ki hočejo kmetu še bolj zagreniti že itak težki in skromni kruh.
V	interesu države je v prvi vrsti, da se krepe oni, ki jo vzdržujejo, ne pa oni, ki jo izsesavajo in njene koristi izdajajo.
Državni zbor.
Dunaj, 15. aprila.
Proračunska razprava jako počasi napreduje. Načelniki klubov so sicer v dogovoru s predsedstvom pred tedni določili število govornikov za vsako stranko pri posameznih poglavjih proračuna, toda klubi niso določili, koliko časa smejo govoriti posamezni govorniki. Tako je minuli petek vsenemški poslanec Schreiter govoril tri ure, a Seitz celo štiri, seveda tudi o stvareh, ki gotovo ne spadajo v zbornico.
Včeraj je zopet posl. dr. Gessmann porabil debeli dve uri, da je mogel odgovarjati na razne napade posl. Seitza. Mej Gessmannovim govorom je bila krasna za bava za poslušavce. Soc.-dem., katerim je
vedno pritrkaval posl. V c31 k 1, so neprenehoma napadali ib motili govornika, ki seveda ni ostal nobene dolžan. »Lumpje« in enake psovke so kar vršale po zraku. Seitz je soo.-dem. in iz službe odpuščen dunajski učitelj, a Gessmann je član dež. šol. sveta in v dež. odboru niže-avstrijskem poroče-vavec o šolstvu. Torej — pes in mačka —, kakor bi rekel naš seljak.
Proti koncu seje sta si bila v laseh poljski poslanec iz Šlezije dr. Michejda in dr. pl. Demmel, župan v Opavi. Dr. Michejda je zavračal nekatere Demmlove trditve v razpravi o srednjih šolah, kar seveda ne spada v okvir ljudskih šol, a dr. Demmel se mu je postavil za hrbet ter mu vedno segal v besedo. Res, kakor mali otroci.
Danes je zbornica do pol 5. ure dovršila razpravo o ljudskih šolah. Govorili so Ceh V. Hr uby, Poljak Wojtyga , Rusin Romanczuk, Žitnik inOrasch. Ta je bil oglašen pred Žitnikom, a je menjal za zadnje mesto, da mu je mogel odgovarjati glede ljudskih šol na Koroškem.
Ker menda gospod Orasch iz Skočidola ni bil pripravljen na vsa dejstva, mu je konečno priskočil na pomoč še gosp. dr. Le-m i s ch b stvarnimi popravki. Seveda vse, kar slovenski poslanci trdijo o Šolskih razmerah na Koroškem, je neresnično in ne utemeljeno. Nemški nacionalci korcški vedno odgovarjajo: Ne motite »miru« v lepi koroški deželi, saj tamošnji Slovenci sami zahtevajo nemški pouk. Mogoče, da je to v nekaterih občinah resnično, toda mi sodimo, da koroški Slovenci gotovo prostovoljno sami sebi no kopljejo jame. Nad 30 let se mnoge občine, mnogi slovenski domoljubi upirajo germanizaciji in kričečemu šolskemu zistemu. A če vse prošnje in pritožbe do zadnjih instanc ne pomagajo, potem ni čudno, da mora v boju za pravico omagati tudi najpogumnejši in najvztrajnejši narodnjak. In razmere na Koroškem so take, da vsako ljudsko štetje našteje okoli 10.000 manj Slovencev. Kdo je kriv? V prvi vrsti šolska oblastva, kar je poslanec dr. Žitnik dokazoval v svojem govoru.
Koncem razprave o ljudskem šolstvu so bili zopet burni prizori v zbornici. »Stvarno so popravljali« Seitz, Gessmann in VOlkl. Vsi ti popravki so bili povod največjemu prepiru in kriku.
Ob '/»5. uri se je pričela razprava o finančnem ministerstvu. V četi tek ali petek bode zopet važno glasovanje o podpori 16 milijonov kron za mesto Prago. Proračunski odsek je to postavko z večino odobril, a v zbornici stvar ni še gotova. Nemška ljudska stranka zahteva odškodnino za razna nemška mesta. Danes so dr. Derschatta, dr. Le-misch in dr. Ghiari z ministerskim predsednikom imeli o tem svoje razgovore. Ce jim vlada ustreže, potem se oglasijo tudi druge stranke. Italijanski poslanec dr. H o rt i s in tovariši bo že danes vložili predlog, da jim mora vlada za Trst dovoliti 1 500.000 kron podpore. Radovedni smo, kako bode dr. pl. Korber premagal te nove ovire in težave.
Slovenščina v uradih.
Dne 18. sušca so se poslanci vitez B e r k s in tovariši v interpelaciji na pravosodnega ministra pritožili, da so bili za sodišča na Spod. Štajerskem imenovani sodniki, ki niso zmožni slovenskega jezika. Dalje so vprašali ministra, ali hoče v bodoče v slovenskih krajih nameščati uradnike ne glede na politično mišljenje ter odpraviti slovenske učne tečaje v Celju in Mariboru.
Na to interpelacijo je pravosodni minister v predzadnji seji dne 11. t. m. odgovoril :
Kar se tiče imenovanega sodnega pristava za Ljutomer, ki baje ne zna slovenski, moram konstatovati, da ta uradnik res ni zadostil pri prvem izpitu iz slovenskega jezika. Pozneje pa se je učil slovenskega jezika. Sedanji njegov uradni predstojnik, kakor tudi prejšnja dva so potrdili, da ae je jezika dobro naučil in je v decembru mi-nolega leta napravil izpit z uspehom. Tudi iz aktov je razvidno, da je slovenščine zmožen in da obtoženci in priče niso krivo razumeli dotičnega uradnika. V treh slučajih je dokazano, da se od tega uradnika zapisane izjave vjemajo iz izjavami, ki jih je zapisal drug uradnik in deloma tudi drugo
LISTEK.
|27) Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
VIII.
Na oddaljenem koncu je stal Btar zapuščen mlin. Kolesa se že davno niso vr-tila, valčki so bili poraščeni z mahom, skozi stare zatvornice je pa curljala voda v nekoliko tankih, neprestano žuborečih curkih. To je bil najljubši slepčev kraj. Tu je presedal cele ure ob jezu in poslušal melodije curljajoče vode, ki jih je znal prekrasno posnemati na klavirju. Zdaj mu pa ni bilo mar za to. Zdaj je naglo hodil po stezici bridkosti polnega srca in od notranje boli žalostnega obraza.
Začuvši lahne korake dekličine je obstal; Evelina mu je položila roko na ramo in ga resno vprašala:
«Povej mi, Peter, kaj jo s teboj ? Zakaj si tako potrt?«
Peter se je hitro obrnil stran in stopil po stezici. Deklica je šla vštric njega.
Umela je to naglo krctanje in njegovo molčanje in za trenutek je povesila glavo.
bem od dvorca se je slišala pesem. Mlad, v daljavi ublažen krepek glas je pel o ljubezni in sreči in ti zvoki so se razlegali v nočni tišini in zagluševali leni vrtni šepet.. Tam so bili srečni ljudje, ki so govorili o jasnem in polnem življenju: pred nekoliko trenutki je bila še med njimi, opojena od sanjarij o tem življenju, ki v njem ni bilo mesta za Petra. Njegovega odhoda še opazila ni, in kdo ve, kako dolge so se ji zdele te minute samotne nesreče . . .
Take misli so se podile po glavi mlade deklice, ko je hodila vštric Petra po drevoredu. Se nikoli ji ni bilo tako težko začeti ž njim pogovor primeren njegovemu duševnemu stanju. Vendar je čutila, da njena prisotnost malo ublažuje njegovo mračno razmišljanje.
Res so njegovi koraki postali bolj tihi, lice mirnejše. Slišal je poleg sebe njene korake in bridka duševna bolečina jo potihnila in se umaknila drugemu čuvstvu. Tega čuv-stva ni mogel razločiti, vendar mu je bilo znano in rad se je udal njegovemu blagodejnemu vplivu.
»Kaj je s teboj?« je ponovila svoje vprašanje.
»Nič posebnega,« je odvrnil bridko.
»Samo zdi se mi, da sem popolnoma odveč na svetu.«
Pesem v okolici dvorca je utihnila, pa kmalu se je zaslišala druga. Razlegala se je komaj slišno; mladenič je pel staro »dumo« poBnemaje tihi napev starih bandu-ristov (to bo narodni pevci in godci). Zdaj pa zdaj so je zazdelo, da je glas popolnoma obmolknil, nastopil je trenotek zamišljenja, domišljije so Be polastile nejasne misli, potem je pa tiha melodija spet prodirala šu-štenje listja.
Peter je nekoliko obstal in poslušal.
»Veš kaj«, je začel zamišljeno. »Meni se zdi, da imajo starci prav, ko pravijo, da je na svetu od leta do leta hujše. V starih časih je bilo gotovo boljše za slepce. Mesto da bi se učil klavirja, bi se naučil igrati na banduro in bi hodil po mestih in vaseh .. . Okoli mene bi se zbirale trume ljudi in pel bi jim o delih njih očetov, o junaštvu in slavi. Takrat bi tudi jaz bil kaj v življenju. Zdaj pa? Še ta kadetek s tako raskavim glasom, še ta — saj si slišala — pravi: Ženiti se in zapovedovati vojnemu oddelku. Njemu so se smejali, zame je pa še to ne-dosežno.«
Modre dekličine oči so so široko odprle od strahu in v njih se je zalesketala solza.
»To si izvedel iz besed mladega Sta-vručenka«, je rekla raztreseno in si prizadevala svojemu glasu dati ton nedolžne šale.
»Da«, je zamišljeno odvrnil Peter in dostavil: »on ima prav prijeten glas. Ali je lep?«
»Da, lep je«, je potrdila Evelina zamišljeno, pa naglo, kakor da bi se jezno premislila, je dodala ostro : »Ne, on mi nič ne ugaja ! Preveč je samozavesten, njegov glas je neprijeten in rezek.«
Peter je z začudenjem poslušal ta jezni izbruh. Deklica je udarila z nogo in nadaljevala :
•Vse to so neumnosti! Vse to, vem, si izmišlja Maksim. O, kako jaz zdaj sovražim tega Maksima!»
»Kaj ti je, Velil« je začudeno vprašal slepec. »Kaj je zakrivil ?«
»Sovražim, sovražim Maksima!« jo trdovratno ponavljala deklica. »S svojimi načrti je v sebi zadušil vse znake srca ... Ne govori, ne govori mi o njih ... Kje so pa dobili pravico odločevati tujo usodo?«
Naenkrat sc je krčevito ustavila in sklenila svoje tenke roke, da so kar pokali prsti in je jokala kakor dete.
((Dalje prih.)
C > /L
sodišče. Vsled tega temu sodnemu pristavu v Ljutomeru nisem mogel odreči jezikovne kvalifikacije, temveč imenovati g« za to mesto, ker je stvarno sposoben, kar je pokazal doslej v svoji službi.
Kar se tiče sodnega pristava v Šoštanju, morem to le odgovoriti: Za to mesto se je oglasilo več prosivcev, eden od teh je dobil drugo mesto, ostali pa za to mesto niso imeli potrebne kvalifikacije. Mej temi je bil tudi v interpelaciji imenovani oženjeni sodni pristav.
Dalje se v interpelaciji naglaša, da je bil neki avskultant le zato imenovan sodnim pristavom brez določenega službenega mesta, da bi gotovo ostal na Kranjskem in ne prišel v SoStanj, ker je Slovenec in ne Nemec. Na to odgovarjam, da temu avskul-tantu višje sodiiče ni priznalo sposobnosti za sodno mesto v Šoštanju, zato je bil imenovan pristavom brez določenega službenega mesta.
Dalje so nižja oblastva priznala znanje slovenskega jezika za uradno uporabo sodnima pristavoma, ki sta bila imenovana za Ptuj in Kočevje. Skušnja pokaže, je li to iBtina; ako ne, potem se bode drugače ukrenilo.
Tem povodom zagotovim interpelante, da pravosodno upravo pri vseh imenovanjih vodijo le stvarni razlogi, strokovna in jezikovna kvalifikacija, službena starost in pa posebne razmere. Nikakor pa pravosodna uprava ne daje prednosti kaki narodnosti.
Kar se konečno tiče slovenskih jezikovnih tečajev v Mariboru in Celju, moram naglašati, da so se doslej dobro obnesli. Več frekventantov teh tečajev povoljno službuje v jezikovno mešanih okrajih. Le tako je bilo mogoče, sodna mesta v mešanih okrajih in potrebno osobje zapisnikarjev spopolniti in pomnožiti. Dokler pravosodna uprava ne dobi dovolj jezikovno zmožnega naraščaja, tudi ne more iz službenih ozirov odpraviti teh jezikovnih tečajev.
Covor posl. Žičkarja.
(Dalje.)
Vprašam Vas sedaj, ali je umesten tak predlog in opravičen? Kaj stori dež. šolski svet, ako se prepriča, da je kje pretesno šolsko poslopje, nezdravo ali neprimerno? Ali morda šolo zapre? Nel Dež. šol. svet ukaže, da je treba zgraditi novo šolsko poslopje. Ako se šolska občina brani, naroči se okr. glavarstvu, da na stroške šolske občine zgradi novo šolo. To se je zgodilo na Štajerskem. To bi bil moral tudi poročevalec grof Stiirgkh storiti, ko bi bil nepri-stransk. On bi moral predlagati:
Ker se je pokazalo, da so nemško-slo-venski razredi nižje gimnazije v Celju potrebni; ker ima 9500 Nemcev v celjskem, brežiškem, slovenjegraškem in ptujskem okr. glavarstvu popolno nemško gimnazijo v Celju; ker so učni uspehi na tej nižji gimnaziji po volj ni; ker so prostori za ta zavod nezadostni, in ker 185 000 Slovencev okolu Celja nima nobene srednje šole, zato nasvetujem: C. kr. vlada mora za to gimnazijo preskrbeti ncve primerne prostore ter gimnazijo razširiti. (Tako je!)
To bi bilo logično, ako upoštevamo vse razmere. (Pritrjevanje.) Toda poročevalca je podpiral, kar bo nam čudno zdi, gospod naučni minister. Rekel je, da hoče razmišljati o resoluciji, ako obvelja v zbornici. O čem pa naj premišlja? Ali o tem, če je ta šola dobra? To mora že vedeti! Navzlic vsem oviram se je dobro obnesla. Ali naj premišlja, če je ta šola potrebna ? Ako bode g. minister o tem premišljal, se bode prepričal, da je v Celju potrebna popolna slovensko nemška gimnazija. Dalje se bode gospod minister prepričal, da je brez odloga treba za to gimnazijo preskrbeti primerno poslopje. Gospod minister bi moral takoj izjaviti, da se gimnazija ne premesti v Maribor. On bi moral reči, da je največja krivica in neusmiljeno, ako se hoče poštenim in zvestim Slovencem uzeti še ta drobtina, ki so si jo z veliko težavo priborili.
To vse že ve gospod naučni minister in ni mu treba šele premišljati, kaj naj stori. Saj je nedavno rekel tukaj v zbornici: blovenci so nadarjen narod, in ker plačujejo tudi za mnogo nemške šole, zato imajo
pravico, da se jim pustč vsaj ti beraški nemško-slovenski razredi v Celju.
Le človek brez sroa za pr&vioo more zahtevati, naj se Slovencem uzame ta zavod ter mnogim zapro vrata do šole. (Odobravanje.)
Nekdo je rekel v odseku: Pa si naj Slovenci sami ustanove zasebno gimnazijo v Celju, ako vlada sedanjo premesti v Maribor.
Ta je lepa! Te besede so naravnost nepremišljene, ako ne hudobne.
Mi štajerski Slovenci že desetletja plačujemo za tri nemške gimnazije: v Celju, Mariboru in Ptuju, in za nemško realko v Mariboru. Na 10.000 Nemcev pride ena srednja šola, in na 200.000 Slovenoev ena beraška nemško-slovenska nižja gimnazija. Sedaj pa naj mi, ki za nemške šole dovolj plačujemo, še sami plačujemo za gimnazijo v celju, katero nam vlada mora itak sama dati.
Drugi pravijo: S to gimnazijo se je le poskusilo. Ker pa se ni obnesla, zato proč ž njo I
Le počasi, to ne velja 1 Kakor sem že dokazal, ta gimnazija dobro napreduje, zato mora ostati, in sicer v Celju.
Nekdo je tudi rekel, da hočejo Nemci ustreči Slovencem, ako jim dovolijo samostojno nižjo gimnazijo v Mariboru. Hvala lepa za tako darilo I Torej gimnazijo v Celju nam hočete vzeti ter dati drugo v Mariboru 67 kilometrov daleč skoraj ob jezikovni meji.
Dalje tudi ni res, da je Maribor slovensko središče kakor Celje. Le poglejte na zemljevid, bicer pa pustite Maribor, kakor je. Saj bi tudi v Celju bili zadovoljni z vsporednicami. Ker pa je že samostojna nižja gimnazija, zato ne žalite in ne oškodujte Slovencev.
Slišal sem tudi tolažbo : »Saj Stiirgkh-ova resolucija nima nobenega pomena, vlada je ne bode izvršila«.
Tako ? ! Zakaj pa jo je grof Stiirgkh spravil na dan ? Zakaj je bilo toliko truda, da je obveljala v odseku ? Zakaj pa tirate Slovence, ki so bili vedno zmerni v svojih zahtevah, v tako sitne razmere ? Mi že vemo, zakaj, zato pa se tudi branimo. Eden nemških poslancev je rekel v odseku, da mora ta gimnazija iz Celja, ker tako zahteva narodna čast nemška. Tako je čisto kulturno vprašanje postalo politično.
Najlepše pa je, kar je neki nemško-na-cionalni poslanec rekel v odseku, da je namreč sploh proti vsaki šoli, ki ni nemška, ker drugače ni mogoč nemški državni jezik ter enotnost in moč države.
No, ta gospod je sploh proti vsaki poljski, češki, italijanski in rusinski šoli. Sicer pa moč države ni odvisna od nemškega državnega jezika. Saj smo nedavno čuli, da tisti kličejo »hoch Hohenzollern" ki zahtevajo nemški državni jezik. Zato je bosa, da nemški jezik veže in vzdržuje državo. Mi Slovani se trdno držimo Avstrije brez nemškega državnega jezika. In kar nas veže z državo, to je ljubezen do vladarske hiše, spoštovanje do naše sv. vere, ki nas druži s habsburškim žezlom; je tudi trdno prepričanje, da bi Avstrija morala postati, ako bi je ne bilo. Nemški državni jezik bi napravil še večje prepire in zmešnjave. (Odobravanje.)
Gospodom na levici pa tudi povemo zopet in zopet, da mi sami nočemo take šole, kakor nam jo vi ponujate v Mariboru. Mi hočemo take srednje šole, da so učenci popolnoma zmožni nemškega jezika, ko šolo dovrše. Mi smo zadovoljni, da se na dvojezičnih šolah v Celju in v Mariboru učenci uče tudi nemškega jezika.	(Konec sledi.)
Volitve v delegacijo.
Tekom včerajšnjega dne t>o se posvetovali razni klubi o določitvi članov v delegacijo, ki se voli v današnji seji. Poljski klub je določil svoje delegate že v eni prejšnjih sej. Nadaljnji delegati bodo naslednji: za Kranjsko dr. Susteršič, za Trst Basevi, za Istro Polesini, za Goriško Anto-nelli, za aolnograško Sylvester, za Tirole Tollinger in Conci, za Moravsko od češke strani Začek, za Nižjo Avstrijo Kleewein, Mayer in Etz, za Češko od češke strani He-rold, Kaftan, Kramaf in Pacak, od nemške pa Stein, Pergelt, Kindermann in BHrnrei-thei. Za Koroško, Štajersko, Gor. Avstrijo, Šle/.i o, Bukovino in Dalmacijo doslej še niso imenovani delegati.
Državni zbor.
V	včerajšnji seji se je zavrŠila razprava o ljudskih šolah. Glasovanje o tej postavki se vrši danes, nato se prične razprava o centrali finančnega ministerstva. Pri tej priliki pride, kot smo že omenili, na vrsto tudi 16 milijonska podpora mestu Pragi. Razprava o tej točki bo zelo viharns, ker se splošno smatra za koncesijo Cehom. Vsi levičarski zastopniki bodo zahtevali, da se v proračun ustavijo podpore tudi sa razna nemška mesta, sicer bodo pa odklonili podporo Pragi. Izid glasovanja bo odvisen bržkone samo od Italijanov, ker katoliški cen-trum je včeraj soglasno sklenil, da iz gospodarskih razlogov ne glasuje za podporo Pragi. Kajpada so isto storili tudi vsi ostali levičarski klubi. Kako stališče bodo zavzeli Poljaki, dosedaj še ni znano. Pričakuje Be, da se ne bodo izneverili Cehom.
Položaj v Belgiji.
Včerajšnji dan je bil v Belgiji primeroma miren, ker se burni nastopi demonstrantov niso pojavljali v toliki meri, kot prejšnje dni. Seveda s tem še ni odstranjena vsaka nevarnost, ker pričakujejo revolucije še le danes ali jutri, ko se v zbornici prične razprava o reviziji ustave in uvedbi splošneinenake volivne pravice in ko se vlada izjavi napram tema dvema zahtevama. — V predmestju Anderlecht je bilo veliko socijalistiško zborovanje, na katerem je Vandervelde, ob hudih napadih na vlado, pozival na vstrajanje pri zahtevi po reviziji ustave ter opominjal k miru. Sedaj treba, je rekel govornik, čakati na odgovor vlade. V ta namen naj se v sredo zvečer zbere pred zbornico poslancev velika množi c a 1 j u d i. Ce vlada ostane pri svojem odporu, bo treba započeti boj do skrajnega, s sredstvi upornosti, za revizijo ustave. Po zaključku zborovanja se je podal Vandervelde v ljudsko hišo, ki je bila obkoljena od meščanske garde, ter je tu pozival zbrane na cesti, naj ostanejo mirni.
Glasom vesti v listu »Etoile Belge« je bil sinoči v gradu Laeken pod predsedstvom kralja ministerski svet.
V	Namurju so čete socijalistov večkrat prehodile mestne ulice. Redarstvo jih je zastonj poskušalo razpršiti. Na plače des armes napadla je množica redarstvo, in sta bila dva redarja ranjena. Demonstranti so razbili šipe na oknih policijskega poslopja. Slednjič je bila množica vendar odbita in je bilo 12 demonstrantov aretiranih. Pozneje je došlo orožništvo, ki je z nasajenimi bajoneti prepodilo množico v sosednje ulice. Demonstranti so pobili na potu vse ulične svetilke.
Stavkati so tudi pričeli delavci skoro v vseh bruseljskih predilnicah. V Monsu stavka okolu 18.000 oseb. Stavka v Charleroi se splošno širi. — Po najnovejših poročilih iz Bruslja stavka v Belgiji sedaj več s t o-tisoč delavcev. Mnogi industrijci so se brzojavno obrnili do kralja za odpomoč. Zanimivo je, da se tiskarji ne udeležujejo splošne stavke. — Med liberalnimi zastopniki v poslanski zbornici vlada velika needinost v zadevi tega vprašanja.
Z južno-afriškega bojišča.
Mirovna pogajanja v Južni Afriki so se sedaj iBtinito pričela in se vrše med zastopniki Burov in Angležev v Pre-toriji. Tje so dospeli v nedeljo zjutraj s posebnim vlakom: predsednik Stein, Schalk-Burger, generali Botha, Meyer, Delarey in Dewet. Anglijo zastopata pri teh razgovorih general Kitchener in guverner Milner, ki sta v vedni brzojavni zvezi s Chamberlainom. Mej zadnjimi ministerskimi posvetovanji je dobil Chamberlain več brzojavk z bojišša, ki so vse v zvezi z mirovnimi dogovori. Za tek dogovorov se posebno zanima kralj Edvard, kateremu je kolonijalni minister poročal o položaju v dveurni avdijenci. Angleško prebivalstvo, pa tudi vlada za trdno upata, da bodo imela sedanja mirovna pogajanja popoln vspeh. /ja to je tudi dokaz izjava ministra Balfourja, ko je v včeranji seji predložil proračun. Rekel je mej drugim: Upam na srečen izid k o n -feronce burskih voditeljev. Vendar je pa potrebno in zelo primerno za pospešitev miru, ako parlament in dežela skleneta, da se vojska, č e s e b e -
dajne konča, nadaljuje tako dolgo, dokler ni dosežen popoln vspeb, in naj stane kar hoče.
Vojska, pravi minister dalje, je draga; stane nas doslej 160 milijo-n o v f u n t o v (en funt okolu 20 kron), a drag bo tudi mir. Treba bo skrbeti za nagrade in častna darila vojakom, vzdrževati v Južni Afriki večje število vojnih čet, z a podporo ondot ni h kolonij, za zgradbo porušenih farm, ne samo onih, ki so bili naši prijatelji, marveč tudi onih, ki so bili hrabri in častni naši nasprotniki in k i p o s t anej o, up a m , naii pri -j a tel j i.
Vkljub mirovnim pogajanjem so se pa vršili v minulem tednu boji na raznih krajih bojišča. Kitchener namreč javlja 14. t. m. mej drugim tole: Polkovnik Collenbran-der je 8. t. m. napadel tabor burskega vodje Beyerja. Na angleški strani je pri tem padel en poročnik, nevarno ranjen je bil polkovnik Murray, manjše rane so dobili en poročnik in pet mož. Burska izguba na ubitih, ranjenih in ujetih znaša 106 mož. — Naslednji dan so pa Buri napadli angleški oddelek polkovnika T e r m a n a blizu Bulfonteina. Dva angleška častnika in dva moža sta bila ubita, 14 mož ranjenih, d e I patrulje so pa Buri ujeli. — V zahodnem delu Tranavala so Buri 11. t. m. napadli polkovnika Kekevicha. Blizu Rooivala se je bil vroč boj. Sovražnik ima po Kitchenerjevem poročilu 44 ubitih, mej temi poveljnik Potgieter, in 34 ranjenih. 20 mož so Angleži ujeli. Na angleški Btrani je ubit en častnik in pet mož, 52 ranjenih. Kekevich je potem zasledoval Bure in »ugrabil« tri topove.
Iz brzojavk.
Češka obrtna šola v Budjejevicah se po poročilu »Budivoja« na vsak način ustanovi. Dobila bo nemške vsporednice ; če bi pa Nemci ne bili z njimi zadovoljni, se ustanovi zanje samostojna nemška obrtna šola. — Italijansko-švicarski razpor redi po izjavi »Pol. Corr.« bržkone kako razsodišče. Namerava se stvar poveriti stalnemu mejnarodnemu razsodišču v Haagu. — Vstaja v V e -n e z u e 1 i se izredno širi. Predvčeranjim je z 900 možmi prestopil k vstašem predsednik venezuelske države Cojedes. Pričakuje se, da se priklopijo vstašem še mnogi drugi voditelji. Vstaškega generala Obducio Ballo so vladne čete premagale blizu Puerto Čabello. Število vstašev se sedaj ceni na 9000 mož. — Kraljica Natalija katoličanka. Minulo soboto se je srbska kraljica Natalija Blovesno odpovedala pravoslavni veri ter prestopila v katoliško vero v prisotnosti župnika pariške cerkve Notre Dame, abbe Soulange Bodina. Včeraj je Natalija odpotovala v Rim. — V Š v e d i j i pripravljajo delavci demonstracijo in splošno stavko, da si pribore razširjenje volivne pravice.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. aprila.
Monsgr. dr. Fr. Nagi — tržaški
ikof. Včerajšnja uradna *Wiener Zeitung« objavlja imenovanje msgr. dr. Nagla za škofa tržaško-koperskega.
Nov kardinal. Iz Budimpešte se poroča, da bo baje skoro imenovan kardinalom zagrebški nadškof dr. Juraj P o s i 1 o v i č. To bi bilo nekako zadoščenje glede zavoda sv. Jeronima.
Izjalovljene liberalne spletke. Prečastiti g. Evgen Crnigoj, vikarij iz Vel. Žabelj, je stal predvčerajšnjim pred goriškim okrožnim kot kazenskim sodiščem. Ovadili bo ga »naprednjaki«, da je pri zadnjih de-želnozborskih volitvah podkupaval volivca z denarjem. Ker je razprava dognala, da je bila ovadba popolnoma neutemeljena, bil je g. Crnigoj oproščen. — Obtoženca je zagovarjal odvetnik gosp. dr. Franko.
Jubilej »Dijaške in ljudske kuhinje« v Ljubljani. V predvečer 251et-nice, odkar se je otvorila ta človekoljubna naprava, v ponedeljek 14. t. m. so se podali zvečer starejši dijaki, ki uživajo dobrote
te kuhinje, z lampijoni in bakijami pred ata-novanje jubilarja velezaslužnega gosp. Avg. D r e l s e j a, kateremu so priredili lepo ae-renado. Zapeli so teč zborov. — Včeraj dopoldne ob 10- uri je bila v atolnioi slovesna služba božja. Sv. mašo z asistenco je daroval č. g. župnik v pok. in odbornik Alojzij Stare. Peli ao Foeraterjevo mašo in za-hvalnico dijaki. Petje je vodil aam skladatelj g. Ant. F o e r 81 e r. Slovesni službi božji je prisostvoval ves upravni odbor, na čelu mu načelnik g. A. D r e 1 a e in predstojnica gospa Jožeta K o a, dalje lepo število dam, ki ao pretekla leta delovale v »Ljudski ku hinji«, in mnogo drugih. Nato se je podal odbor v stanovanje načelnikovo, da mu izrazi srčne čestitke povodom 251etnega jubileja. Nagovorila ga je z vznešenimi besedami odbornica gdč. Ana Ronner. blavljencu se je izročila adresa, ki opisuje a toplimi besedami razne zaaluge in je podpisana od upravnega odbora. Dalje ae je g. Drelseju v nadaljnje počeščenje izročil njegov portret, katerega je umetniško izvršil slikar gospod Orasser in je okvir izvršil pozlatar gosp. T h o m a n. Ginjen se je zahvalil g. Drelse za ovacije in počaščenje. — Ustanovna s 1 a v n o s t, h kateri ae ravnokar razpošiljajo vabila, ae bo vršila prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. dopoludne ob 11. uri. Vspored priobčimo v eni prihodnjih številk.
Zanimiv boj se bode bil prihodnji petek pri obč. volitvah v Št. Rupertu pri Celovcu. Nemška liberalna večina je v nevarnosti. Proti njej nastopajo kršč.-soc. in soc.-dem.
Okrajno glavarstvo v Radovljioi.
»Deutsche Stimmen« poročajo, da se vedno bolj miBli na to, preložiti okrajno glavarstvo iz Radovljice na Bled. Tudi aodnija in davkarija se namerava razdeliti in za Bohinj, Bled in Gorje ustanoviti posebno okrajno sodnijo in davkarijo na Bledu.
Ispred sodišča. Danes je stal pred tukajšnjim dež. sodiščem bivši učitelj v Se nožečah, oženjeni Ivan Ivane, znan pristaš svobodne misli. Tožen je nenravnih dejanj. Tri šolarske deklice so danes nastopile kot priče. »Narod« se ve v tem Blučaju ne bo upil .zopet eden", saj je celo ime predvčerajšnjim v Ljubljani radi nenravnosti aretiranega majorja zamolčal Obravnava, ki je bila tajna, se je proložila, da se zaBliše še nekatere priče. Popoludne se razpravlja Lehr-manova zadeva.
Častno svetinjo za 401etno službovanje je priznal dež. predsednik uslužbencu pri Fr. Bizjaku v Postojini, Jan. G e r ž i n i, dalje žel. uslužbencema pri juž. žel. Jos. Mahkovcu in Jos. K o k c u v Litiji.
Otvoritev nove Siidmarkine ljudske knjižnice se je vršila 14. t. m. v Mariboru.
Celjske novice. Delavsko podporno društvo je imelo v preteklem društvenem letu 3 častne, 9 ustanovnih, 309 podpornih in 462 rednih članov. — Meščanska dekliška šola v Celju se bo zidala v Grabengasse, kjer stoji sedaj hiša štev. 5. — Tri nove slovenske hiše v L,elju. V zadnji seji celjskega občinskega sveta je med došlimi vlogami omenjal župan Stieger tudi načrte treh novih hiš, ki jih nameravajo na prejšnjem Fuchsovem zemljišču sezidati gospodje Ivan Kapus, Fr. Zagoričnik in Št. Strašek. — Tlakovanje graške ceste. Celjsko okrajno glavarstvo je sporočilo mestnemu svetu, da je cestni erar pripravljen, prispevati mestu 15.000 kron, ako ta izvede tlakovanje Graške ceste od mitnice do tr-noveljskega mostu, katero delo je proraču-njeno na 26.000 kron. Mestni svet je Bkle-nil, tlakovanje izvršiti v dveh letih z granitnimi ploščami, ako so mu povrnejo dobavni stroški, ter prevzeti cesto potem v svojo last in nadaljno oskrbovanje.
Kap je zadela v Mariboru oskrbnika ondotne bolnice g. Alojzija Stelzla. Ostal je na meBtu mrtev.
Umrl je v Komici v Dalmaciji oče tržaškega zdravnika dr. Jos. Martinisa, posestnik g. Fr. Martinis.
Čudne zahteve Lahov. »L' Amico« zahteva, da morajo dobiti tudi Lahi v Trstu pomožnega škofa, ako ga dobe Slovenci.
Prahistorično izkopavanje ima graško muzealno društvo pri Vidmu. Do sedaj bo izkopali več glinenih posod, biserov
i dr. Ti predmeti pa ne pripadajo rimskiv temveč prazgodovinski dobi.
Pomiloščen je g. Andr. Gabršček. Kazen za zapor se mu je spremenila v denarno kazen.
Grozno umorstvo. Iz Saleža, občina Zgonik, se poroča: Janez Skerk, vdovec 58 let star, je 14. t. m. zjutraj ob 8. uri z dolgim nožem večkrat prebodel 25Ietno ženo svojega sina. Vzrok groznemu činu so večni prepiri v hiši.
Z okna padel je v Gorici v Dolgi ulici otrok neke Smokeo. Zgodilo se mu ni nič ialega, ker je padel na povezano grmičevje. Da bi padel na tla, bi bil mrtev.
Proti ob6. volitvam v Devinu, kjer je zmagala slovenska stranka, kujejo Lahi rekurz.
Most čez Sočo pri Barki. Dunajska tvrdka Gaertner, kateri je izročena spodnja stavba mosta čez oočo pri Barki, se je obvezala dogotoviti to delo v sedmih mesecih, ako bode vreme ugodno in ne bode voda preveč naraščala. V devetih meaecih pa na vsaki način izgotovi omenjena dela. Zgornjo in sicer železno stavbo mosta pa je prevzela tvrdka Wageman na Dunaju, t. j. ona tvrdka, ki je prevzela delo železniškega mostu čez Vipavo pri Dornbergu. Ta tvrdka ee je obvezala dogotoviti svoje delo v dveh mesecih. Potemtakem bi moral biti ta moBt v jednem letu popolnoma dodelan.
ljubljanske novice. Umrl je c. kr. vladni svetnik v pok. g. Alojzij B a y r.
—	Bieikelj ukradel je v Latter-mannovem drevoredu brezposelni delavec Rudolf V o š Ferdinandu Willeju in ga v ljubljanski okolici prodal. Voš je bil včeraj v Ljubljani aretiran. — Železniške delavnice skoro gotovo dobi Ljubljana.
—	Dezertiral je danes nek vojak 17. pešpolka K a stran. Lani je služil v Ljubljani za knjigoveza in je šel prostovoljno k vojakom. Na dvorišču neke gostilne se je preoblekel in zbežal. — Soc, dem. razglase prihodnjo nedeljo svoje kandidate v občinski svet.
Razpisane ustanove- Od drugega semestra šolskega leta 1901/1902. dalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Janeza Debeljaka v letnem znesku 160 K 36 v., ki ni omejena na noben učni oddelek. — Gašperja Glavatitza letnih 70 K za dečke in mladeniče iz rodu ustanovnikovih bratov in sester. — Jakoba Grudna letnih 93 K 76 v., ki ni omejena na noben učni oddelek. — Frančiška Knerlerja letnih 200 K. Pra vico do njo uživanja imajo ubogi, blagc-nravni in pridni na Kranjskem rojeni mladeniči. — Matija Kodella letnih 109 K 20 v. samo za ustanovnikove sorodnike iz hiš št. 19 in 20 v Dupljah pri Vipavi. — Blaža Kortsche ta letnih 80 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek, za ustanovnikove sorodnike in, kadar ni teh, za dijake iz župnije^Crni vrh pri Idriji. Pravica predlaganja pristoji tistočas-nemu župniku v Črnem vrhu. — Simona Kosmača letnih 182 K, do katere užitka imajo pravico samo potomci ustanovnikovih bratov: Frančišek, Janez, Jakob, Anton in Urban Kosmač. — Jurija Lenko-v i t s c h a letnih 94 K 20 v., ozir. 90 K. Pravico do nje uživanja imajo dijaki sploh.
—	Martina Luzarja letnih 86 K 61 v. Ustanova je omejena na gimnazijske nauke in se more uživati od drugega semestra prvega gimnazijalnega razreda dalje. — Krištofa Plankelja letnih 70 K, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. leta. — Antona Raaba letnih 272 K, ki se more uživati od pečetka IV. do konca VI. gimnazijalnega razreda. — Adama Frančiška Schagerja letnih 97 K 20 v., ki se more po dovršenih gimnazijskih na ukih uživati tudi še v bogoslovju. — Jakoba pl. Schellenburga letnih 102 K. — Andreja Schurbija letnih 60 K za učence in dijake iz rodbin: Mihael bchurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavpotič iz Podgorja pri Mekinah. — Fri-derika Skerpina letnih 86 K 80 v., ki se more od II. gimnazijalnega razreda daljo uži"«ti 6 let. — Jurija Stegu letnih 7S ki od srednje šole dalje ni omejen- noben učni razdelek, za naj-bli?<" jrodnike iz rojstne hiše UBtanovni-
kove v Kalu št. 15, in kadar ni teh, za najbližje Borodnike sploh. — Janeza Andreja bteinberga letnih 172 K za sorodnike iz rodovin Steinberg in Gladich, ki ae uče v Gradcu ali na Dunaju. — Janeza Jošta W e b e r j a letnih 210 K, ki ae more uživati samo v IV., V. in VI. gimnazijakem razredu. — Friderika Weitenhillerja letnih 83 K 96 v. za dijake Bploh. — Prosivoi za eno teh ustanov naj svoje dokumentirane prošnje, ki morajo obsegati tudi napoved, če prosivci ali njegovi bratje in sestre že uživajo kako ustanovo ali drugačno podporo, najkasneje do 15. maja 1902 vlože pri predstojnem šolskem ravnateljstvu. Prošnje, ki se ne vlože po predstojnem šolskem ravnateljstvu, se ne morejo vpoštevati.
V avtomobilih iz Rima na Dunaj. V soboto okoli popoludne so dospeli v Gorico v avtomobilih iz Rima: marki Roseberg s soprogo, baron Stern in grof Demarteaux, vsi iz Pariza; v drugem avtomobilu je bil konzul grof Hansch in zastopnik neke tvrdke avtomobilov iz Karlovih varov; v tretjem pa sta bila barona Ritter in Liebig iz Go-rioe. Francozi so si šli ogledat na Kostanjevico kraljeve grobe. Iz Gorice so odšli proti Dunaju.
Železnica, ki združi Črno mOrje z Adrijo. V Rusiji se bavijo z načrtom, zvezati radi lažje kupčije z žitom Črno morje z Adrijo. Črta bi šla iz bolgarskega zaliva Varna po železnici Varna Plnvna-Sofija do bolgarsko-srbake meje, potem čez Ristovac do črte bibevce-Saloniki ter bi se priklopila progi orijentske družbe Mitrovica-Verisovič. Potem bi krenila po turškem ozemlju po črti Verisovič-Prižen, v drinski dolini do črnogorske meje, po Crnigori čez Sv. Ivan v zaliv Antivari.
Vseslovenska umetniška razstava
bode prihodnje leto v Petrogradu.
*
* *
Najnovejše od raznih strani
Kraljica Natalija se namerava, kakor poročajo nekateri listi, v kratkem poročiti z nekim francoskim kavalirjem. Zaroka se je pred nekaterimi tedni vršila v Bi-aritzu. — Eksplozija na vojni -ladiji. Pri Btreinih vajah na angleški vojni ladiji »Mars« se je razletel top. Dva častnika in osem mož je bilo na mestu mrtvih, štirje mornarji ranjeni. — Rak. Profesor Ltyden v Wiesbadenu poroča, da je našel parasite, ki povzročajo raka. V Rimu se ustanovi zavod za žene, ki imajo raka. — Pisateljica seje ustrelila. Na Dunaju se je ustrelila v svojem stanovanju 43 letna dramatična pisateljica Antonija Baumberg. — »Politiki« je odvzet poštni debit za Ogrsko. — Nesreča z avtomobilom. Med Bam-bergom in Kulmbachom sta se vozila z avtomobilom pri Lichtenfelsu po strmem klancu v dolino dva tovarnarja. Sredi klanca je zavora pri avtomobilu odpovedala in kot blisk je drvil avtomobil v dolino, kjer se je zaletel v neko hišo ter se razletel na drobne kosce. Tovarnar Pensel je bil na mestu mrtev, njegov prijatelj pa smrtno ranjen. — Pod vlak se jevrgel ravnatelj tovarne akumulatorjev v Frankobrodu Mas-senbach. Bil je takoj mrtev. Zgube ima tovarna 548.000 mark. — Močan potres so imeli 12. t. m. v Sibiriji v Irkutsku in okolici. Rušili so se dimniki. — b o d n i dvor pretepen. V Kremenčaku je pri neki obravnavi občinstvo preteplo sodnike in porotnike. Med občinstvom so bili skoro sami sorodniki toženega trgovca Demazen-kosa, ki je dobil radi nenravnosti pet let ječe. — Barnum in Bailey je bil v Parizu 106 dni ter je imel dohodkov 2,482 314 frankov-
Tragika. Splošno sočutje vzbuja v danskem glavnem mestu vest, da so grof* Danneskjold Samso prepeljali v blazniuo. Grofu se je zmešalo, ker je vedno mislil na nek strašni dogodek na morju. Peljal se je nekoč na neki danski vojni ladiji, ko skoči nek mornar v morje. Grof se ne pomišlja dolgo in skoči za mornarjem, da ga reši. Zagrabil je mornarja in Be dolgo časa z njim boril v vodi, a da je grof rešil svoje življenje, moral je mornarja, ki se ga je nakrat krčevito oklenil in ga skušal spraviti pod vodo, pahniti od sebe. Mornar je pred njegovimi očmi utonil. Tega prizora grof ni mogel pozabiti, vedno bolj je postajal zamišljen in sedaj je zblaznel.
Zakaj ni nočni čuvaj žvižgal V nekem malem mestecu na Poznanjskem imajo starega nočnega čuvaja, ki mora javiti, da les čuva nad mestom, s tem, da vsako uro zažvižga neko znano melodijo. Zadnji čas pa ni bilo celo noči slišati njegovega žvižganja. Župan pokličo čuvaja na odgovor. Le-ta skesano prizna, da mu je
izpadel zadnji zob iz čeljusti, vsled čeaar pri vaem napenjanju ne apravi žvižgov iz UBt. Mestni očetje ao bili v začetku v hudi zadregi, dokler jim ne avetuje nek odbornik, naj dajo atarcu na občinske stroške napraviti v Brealavi novo umetno zobovje. To se zgodi, in prihodnjo noč župan niti spat ne gre, da bi slišal zopet običajno žvižganje. Toda celo noč ni bilo niti glasu. Drugo jutro pozove župan zopet čuvaja k sebi ter vpije nad njim: »Sedaj ima vendar zobovje. Zakaj ne žvižga?« Čuvaj pritrdi pohlevno: »Da imam ga pač, toda zdravnik mi je naročil, naj ga de vam ponoči v vodo . . . .«
Za najstarejšega moža na svetu označuje neki novijorški list 1301etnega Noaha Radyja, ki živi v sirotišnici v Novem Brunšviku. Mož je cBlepel.
Dve vrsti zob. V Hagcratownu v Ameriki rasteta neki deklici dve vrsti zob v spodnji čeljusti.
Mrtveou prebodli sroe z vilami. V Karansebesu na Ogrskem so neznani storilci po noči odkopali grob nedavno umrlega vaškega notarja Aleksandra Popovi c s a. Odprli so rakev in mrtvecu z železnimi vilami prebodli srce. Storili so to njegovi sovražniki, ki so se v svoji babje-vernosti bali, da bi se umrli notar kot vampir ne povrnil med nje.
Atentat na kralja Edvarda. „Co-riere di Napoli" poroča, da so v Niči odkrili nameravani napad na kralja Edvarda. Napad bi se izvršil ob kraljevem dohodu.
Ukročeni krokodil. Sedaj se je posrečilo ukrotiti tudi krokodila. Ta vBpeh je zasluga naravoslovca Francoza Pernelta, ki je pri teh svojih poskusih izgubil kazalec na desni roki. V njegovi „šoli" je 50 krokodilov, ki se razumijo na razne „umet-nosti". V kratkem bode Pernelt s svojimi krotkimi, dresiranimi krokodili potoval po svetu ter jih bo javno kazal.
Velik golobojak. V Kaliforniji v Los Anagelea se nahaja velik golobnjak, v katerem na leto zrede 400.000 golobov. Samo za hrano teh golobov dajo na leto 3600 dolarjev.
(Veselica»Bralnegadruštva«.) Iz Polja, 14. aprila 1902. Včeraj 13. t. m. popoludne po krščanskemu nauku priredilo je naše pomlajeno »Bralno društvo« na vrtu društvenega doma v Slapah veselico s petjem in glediško predstavo »Sv. Neža«. — Velik vrt društvenega doma napolnjen je bil do zadnjega kotička. Pričakovali smo nekaj posebnega, toda igralke so nas b svojim neustrašenim nastopom naravnost presenetile, to pa zato, ker so igralke priproste domače dekleta. Pred vsem pohvaliti je gospodično Albino Šubic, katera je igrala ulogo s v. Neže tako prepričevalno in z občutkom, da smo menili, da vidimo v resnici Bvet-nico na odru. Reči se mora, da bi delala ona čast tudi kakemu večjemu odru. Jako dobro bo rešile svoje uloge tudi gospodične Pavla Čopič, Frančiška Mejač ter Alojzija Ocvirk. Tudi gosp. Lajovec ponašal se je dobro kot rimski pretor. Dobro so se izvršile tudi manjši uloge. Ko bi bil oder pri-pravnejši, dalo bi se narediti seveda še mnogo več. Obleka je bila čisto nova in jako okusno prirejena. Priznati moramo, da se je pod vodstvom našega nad vse ljubljenega kaplana M. Riharja, društveno življenje pn nas pomladilo in poživilo. Berejo se dobri časniki in knjige, goji se lepo petje, z eno besedo rečen®, imenovani gospod dela v pravem pomenu besedo »med narodom za narod«. Bog ohrani Vas, g. Ilihar še mnogo let med nami v naš blagor ter v jezo Vaših naspretnikov.	»K«
Telefonska fn brzojavna poročila.
Sohalk proti Wolfa.
Dunaj, 16. aprila. Danes so imeli nemški poslanci iz Češke sestanek, na katerem so se dogovarjali glede volitev v delegacijo. Berger je v ime vsenem-ške zveze zahteval en mandat v delegacijo. Wolf je zahteval za vsenemške poslance, ki so izven vsenemške zveze, tudi en mandat, češ, da večina nemškega prebivalstva ne stoji za vsenemško zvezo, ampak za njim, Wolfom. Sohalk mu je zaklioal: „To je otročja norčija!" Wolf kriči na Schalka: „Jaz vas pokličem na odgovor". Schalk razburjen Wolfn: „NaWolfove besede ne reagiram, ker ga smatram za brezčastnega človeka in ker je šuft". Wolf plane proti Schalku in kriči: Jaz vam vašo mačjo glavo že pretolšem". Poslancev se je polastila silna razburjenost. Wolf in Schalk sta se še nadalje psovala z „lopovi" in drugimi priimki. VVolf se je odločil po-
slati svoje pride k Sohalku in je naprosil za pričo posl. Lemischa, ki je pa odklonil njegovo prošnjo in je dejal, naj si Wolf išče prič izven parlamentarnih krogov. Wolf Schalka še danes pozove k dvoboja, čuje pa se, da bo še pred dvobojem častni sod, ker Sohalk trdi, da Wolf ni sposoben za satisfakoijo.
Napad na ruskega ministra.
Petrograd, 16. aprila. Včeraj popoldne je ruski bivši dijak Kijevskega vseučilišča Balšanev, ki ga je povodom zadnjih nemirov zadela občutna kazen, petkrat ustrelil na ruskega notranjega ministra S i p j a g i n a. Dve rani sta bili smrtni. Minister je kmalu nato umrl. Morilec je hotel ministru izročiti neko prošnjo in porabil to priliko za maščevanje. Minister je bil v uniformi ruskega adju-tanta.
Miuisterski svet je sklenil predlagati carju, naj se vsi dijaki odstranijo iz Petrograda. Dijaki imajo tajen odbor, kateremu so se razni dijaki prostovoljno ponudili, da izvrše atentate. V carjevi palači je posebna komisija pregledala vse prostore, celo kleti, a ni našla nič sumijivega. Napad na Sipjagina se je že dolgo pripravljal. Dobil je pred tedni brzojavko: „Na svidenje". Pod brzojavko je bilo podpisano ime nedavno umorjenega ministra BogoIiepowa.
Petrograd, 16. aprila. Vest o atentatu na ministra notranjih stvarij je povzročila velik strah. Napadalec je kaznovani dijak kiewske univerze. Car je zelo preplašen. Murawiew je bil pozvan, naj sprejme notranje ministerstvo, a je odklonil, ker se boji atentata.
Dunaj, 16. aprila. Bel o peš k i gozdovi se ne odstopijo tov. družbi. Pravica do paše ostane kmetom. To je velika zasluga katoliško narodnih poslancev, posebno poslanca Pogačnika. Odločilna je bila za to konferenca, pri kateri so bili poslanci Pogačnik, Povše, Šusteršič.
Dunaj, 16. aprila. Državna zbornica je do 3. ure popoludne nadaljevala debato o finančnem ministerstvu. Govorili so Wasilko, Jaworski, Lupul. Seja je bila mirna ter se je prekinila ob 3. uri popoludne. Ob 5. uri popoludne se je seja zopet otvorila ter so se pričele volitve v delegacijo in v kvotno deputacijo. Slovenci volijo v delegacijo dr. Šusteršič a.
Dunaj, 16. aprila. Glasovanje o praški 16 milijonski subvenciji se jeza nekaj dni odložilo. Vrše se dogovori z vlado in nemško ljudsko stranko, ki zahteva za večja mesta, ki jih zastopa, že letos subvencije.
Dunaj, 16. aprila. „Fremdenblatt" poroča, da je bil vojni minister Krieg-hammer dalje časa bolehen in da je v petek nastopil dopust do nedoločenega časa. Posle vojnega ministra vodi sedaj sekcijski šef fml. Schon-eich. Ta „Fremdenblattova" vest vzbuja veliko senzacijo, ne le, ker se govori o dopustu do nedoločenega časa, ampak tudi, da je vojni minister šel na dopust skoro tik pred zasedanjem delegacij. Nekateri trdijo, da se na svoje mesto več ne povrne.
Dunaj, 16. aprila. Včeraj je dr. pl. Korber poročal cesarju o svoji konferenci z ogrskim ministerskim predsednikom.
Dunaj, 16. aprila. Včeraj je prišla v državni zbor deputacija graških kovačev protestirat proti konkurenci, ki jo izvajajo erarni vojaški kovači.
Dunaj, 16. aprila. Za Koroško se izvoli v delegacijo Dobernig, namestnik Oare, za Štajersko skoro gotovo Walz in Sliirgkh.
Rim, 16. aprila. General Ricciotli Garibaldi prijavlja v »Tribuni" pismo, v katerem pravi, da hoče evropska diplomacija balkansko vprašanje pustiti nerešeno. Zatirana ljudstva si bodo pomagala sama. Njegovi pristaši so pri-
3 a	Cm opati- CJ»iil	Utuij. MVO-rr.otra T ara.	T.mpe-r»»ur» Coltljs	V.tr.Ti	K.bo	«•3 a E S " ■ n3 ** * ž* * OJ *
15	a zveč.J	733-1	13 5)	sl. szah.	oblač.	0-4
16	7. zjutr. 2. popol.	732	8 733	2	108 10 6	sl. sever sl. sever	oblač. oblač.	
pravljeni, žrtvovati za neodvisnost Albancev življenje. Upravičena kandidata za albanski prestol sta prino Aladro Ka-striota in na drugem mestu marki Au-leta Kastriota Skanderberg. V Italiji se ustanovi albauska liga. Meseca junija bode v Neapolju četrti albanski kongres.
Rim, 16. aprila. Dne 1. maja bodo soc. demokratje ua ljudskih shodih protestirali proti ekspediciji v Tripolis.
Brunšvik, 16. aprila. Profesor j tukajšnje tehnične visoke šole so se pridružili protestu profesorjev v Hanno-verju proti izgonu avstrijskih dijakov iz Nemčije.
Bruselj, 16. aprila. Ravnokar se čuje, da je ministerski svet sklenil zavreči splošno volivno pravico. Doslej stavka 150.000 delavcev.
Bruselj, 16. aprila. Vse, kar so burski delegatje razpravljali doslej s Kitchenerjem, bila je zahteva, naj jim da prost kabel za pogovor s Krugerjem. V slučaju, da Angleška ne dovoli popolnega pomilošcenja, o miru ni govoriti, ker bi v tem slučaju se kapski ustaši še dalje borili.
Umrli ho:
14.	aprila. Anton Roth, zasebr.ik, 76 let, Gosposke ulice 10, ostarelost.
15.	aprila. Mihael Leben, delavec, 81 let, Opekarska cesta 14, plučnica.
V hiralnici:
14. aprila. Uršula Papež, gostija, 91 let, ostarelost.
Meteorologidno porodilo.
'Hiin* nad Kurjem ii06 ins. srednji tiitčoi Uai 736-Obmb
Srednja včerajšnja temperatura 12 9 normal«: 9 7
477 1—1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš preljubljeni oče, tast in stari oče, gospod
Alojzij Bayr
računski svčtnik r pokoju in hišni posestnik v Ljubljani
danes zjutraj ob '/,7. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 75 let preselil se v boljše življenje.
Pozemski ostanki dragega pokojnega se v četrtek, dDŽ 17. t. m., ob 6. uri zvečer v v hiši žalosti v Slomškovih ulicah štev. 15 blagoslovi ter na pokopališče k sv. Krištofu v lastno rakev k večnemu počitku preneso.
Sv. m? še zaduSnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, 16. aprila 1902.
Marija Bajrrroj. Šlnk, soproga, — Oton Bayr, blagajnik »Kmetske posojilnice«, sin. — Fia Bayr, hči. — Ivana Bayr roj Mat jan, s in aha. — Egon, Lea, Vera Bayr, unuki.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Zahvala. 475
1-1
Kako dobro vpliva ljubeznivo sočutje ob največji zemski bolesti, prepričali smo se sedaj oh nenadni smrti iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, stare matere in tašče, gospe
Izabele pl. Reya
roj. baronovke Kuschland.
Sprejmite vsi, ki ste se potrudili in nas ob tej bridki izkušnji tolažili, ki sle nas in našo ljubljeno pokojuico počastili 8 tako številnim spremstvom n» njenem zadnjem potu na zemlji, našo cajiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1902.
Globoko žalujoči ostali.
Pozor!!
Radi preselitve trgovine in velike zaloge se prodaja od danes naprej
lcava pod lastno ceno,
ter priporoča to vgodno priliko z velespoštovanjem
464 3-2 Ivana Tonich,
Ljubljana, Florljanske ulice 1.
VABILO
na
III. redni občni zbor
9,Kmetijskega društva v Loškempotokn,
registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se bode vršil
v nedeljo duč 4. maja 1902
ob 4. url popoldne v društvenih prostorih na Hribu.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1 1901.
4.	Volitev 4 članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti in predlogi.
Loškipotok, dne 15. aprila 1902.
478 i-i	Načelstvo.
Napise in slikanje grbov
obrtnih in trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	228 18 11—8 Vnanja naročila proti povzetju.
jsl
(9( : 3 Ki ftlki
Mednarodna panorama
umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske hifie. Vhod g Pogačarjevega trga.
ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Le do sobote 19. aprila razstavljeno:
Velezanimivo potovanje skozi
ATENE.
Nj. veličanstvo cesar Franc Josip — kralj in kraljica Baksonska — kralj Edvard VII. angleški — princa Joahim in Aibreht iz Brun-šviga — in drugi knezi so svoječasno si c gledali te slike.
Te slike, ki imajo čudovito ostrost in lepoto, so nalašč prirejene za mednarodno razstavo. Odprto vse dni, todl ob nedeljah In praznikih, sd 9. zjufraj do 9. zvečer. 473 1-1
Na račun Se Odd£ pod ugodnimi pogoji dobro znana
V
na Gorenjskem, tik lame cerkve in velike ceste na lepem prostoru, s hlevom in vrtom. Pripravna je za oženjenega krojača, urarja ali druzega rokodelca.
Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	462 3—2
(kupe-voz) in
dunajski damski Phaeton
(poletni voz)
jako dobro ohranjena, se po nizki ceni ffifSjg" prodasta. "32E
VpraSa naj se pri F. VVisjanu, sedlarju v Ljubljani, Rimska cesta II. 449 3-2
St. 12553.
471 2-1
Občinski svčt ljubljanski je dovolil tudi za letos 600 K v ta namen, da mestni magistrat pošlja primerno itevilo ubožnih škrofuloznlh otrok v morsko kopelj v Oradežl.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 10. maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn<5 6. aprila 1902.
m
Slavnemu p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini si usojam najuljudoeje naznaniti, da sem s 1. aprilom prevzel
gostilno „i»ri Rozmanu"
pri »Mariji pomagaj" na Brezjah
katero sem vsem zahtevam udobnosti primerno uredil in razširil.
Točil bodem le pristna naravna vina, skrbel za izborno kuhinjo ter sploh za vsestransko točuo postrežbo. — Za prenočišča Jo izborno preskrbljeno.
V najobilneji obisk se priporočujoč, bilježim	velespoštovanjem
; 460 3-2	pavel Lavrenčič, gostilničar. w
Spretni zastopniki se povsod sprejm6!
.-S
SI
ffl o
18 tsa
P d
t* a
c/o <=>
ca j=>
<x> in o
PL-4
k
Svetovnoznani 11 ! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. I ! !
pr- Alfa-Laval-Separafor-ji
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40-2000 litrov v eni uro. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vse druge stroje za mlekarstvo izdeluje in poSilja
Akcijska družba Alfa ■ Separator, Dunaj.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26.
Podružnice: Budimpešta. Praga. 135 52-12
Ceniki, podučne brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svčt se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se dbš strokovni list »Alfa-Mittheilungenc brezplačno.
1
<=>
co CD
1°'
CD CA
»r o , P n.
fl> Pl
"-o
83 3
i. S ,
ca ro
Izdajatelj: Or. Evgn Uap«.
Odgovorni vrednik: Ivr* ^Rakoveo.
Tisk ,Katoliške Tiskarne r Ljubljani.