Novostl od Sv. Mlklavža. Dež zadnjih dni je povzročil v vinogradih ve liko izpremembo. Vroče, solnčno poletje je obljubljalo trgatev, kakoršne že dolgo nl bilo. Vlnogradl so bili lepi, da se jih človek ni mogel nagledati. Prišel pa Je dež. Sledovi so se takoj poznali. Grozdje je začelo pokati. Za prvim je prišel drugi, ki je naredil še več škode. Na grozdju se je pojavilo gnitje. Skode je precej. Nekateri so že začeli s trgatvijo. Ker grozdje še ni popolnoma zrelo, tudi mošt nl tako sladek kot navadno. A drugi zaupajo napovedi o lepem vremenu in čakajo. V splošnem se trgatev začne krog 15. t. m., ako ne bode zopet večjih nailvov. — V Vinskem vrhu živi eden najstarejših zakonskih parov v župniji. To je teta gosp. pom. škofa dr.Tomažiča in njen mož. Teta šteje že 84 let, mož pa 80. Gospodari in gospodinji mož, kateremu ni ni videti, da bi štel že 80 let. Še sedaj je veselega značaja in ni kmalu človeka, katerega ne bl spravil v smeh. jena je slabotna. Delati ne more, ker so ji odpovedale noge in oči. Na odlikovanje, ki ga je dobil g. dr. Tomažič, sta seveda zelo ponosna. — Pri neki poravnavi z g. G. je daroval g. P. prostovoljnemu gasilnemu društvu 300 Din, ubožnemu skladu pa 200 Din. Kakor prvi tako drugi so dar hvaležno sprejeli. Sv. Anton v Slov. gor. Ravno nasprotno se uresničujejo besede slavnostnega govornika dr. Milana Gorišeka ob priliki otvoritve liberalne Tušakove dvorane. Clovek se narodi kot živina in le v dvoranah, kjer se shajajo ljudje Gorišekove sorte, postane človek. Raznl predmeti, ki so se našli krog omenjene dvorane, pa prlčajo, da se j« gospod doktor emotil in da je v.asih narobe res. Zato pa proč od dvorane, kjer je tvorflica za liberalce in orjunaše. Pomnimo, možje iz vrst SLS, pošteni fantje, žene in dekleta, oni moder pregovor: »Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti bom povedal, kdo da si!« Tušakova dvorana ni za nas, ampak le za orjunaško gospodo! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Umestno in potrebno se nam zdi opomniti nekatere labkomišljene gospodarje na odredbe, izdane od naših občin glede takozvanih balov ali plesov ob priliki likanja ali kožuhanja in drugega jesenskega nočnega dela. Odredbe, ki prepovedujejo brez dovoljenja občine vsako godbo in plesanje, so še zmirom v veljavi. Vidi pa se potreba, da se vedno znova razglasijo, ker jih navadno naša mladina prehitro pozabi. Žalostno pa je, da bi si rade celo nekatere krščanske hiše omadeževale svojo dobro ime s prepovedanimi pohujšljivimi plesi. Opozarjamo na oklice naših občin, pi predvidevajo kazni z primerno globo zlasti hišnemu gospodarju, godcu in celo plesalcem, ki se ne pokorijo tem odredbam. Zato proč s to grdo razvado, ki daje najlepšo priliko za razne žalostne izgrede med mladino. Priporočljivo bi bilo tudi drugim občinam, da v istem smislu zabranijo vse nesrečne plese, oziroma bale, ki delajo toliko moralne škode med našim dobrim narodom! Polenšak prl Ptuju. Pretekli teden je nas zapustil naš šolski upravitelj g. Slavko Kegl ter se preselil na svoje novo mesto k Sv. Jakobu v Slov. gor. Vi ste sicer, g. Kegl, odšli od nas, a Vaša požrtvovalnost in agilnost ter podjetnost pa ostane med nami zapisana z zlatimi črkami, nam v ponos, Vam, g. Kegl, pa v čast in hvalo. Naj naštejem le nekoliko Vaših dobrlh del, katerih se pa sicer mnogo naših župljanov niti ne zaveda, bodisi iz nezavednosti ali pa iz grde nevošljivosti. Vi ste nam pokazali s svojim poštenim vodstvom in trudom, kako se mora gospodariti, da se tudi kaj doseže. Prenovili ste pol šolskega poslopja, napravili !epo leseno novo ograjo, dali izkopati in urediti za šolo tako prepotreben nov studenec, katerega so naši gg. naprednjaki skupno z poprejšnjim učiteljstvom delali že dolga leta, namreč z obljubami in dolgim praznim govoričenjem. Ali ni to lep uspeh in delo? Kdo pa nam je uredil našo posojilnico, če ,ne g. K ^l? Bili ste edini, ki ste upeljali zopet v .;o:i lep red in popravili mnogo, kar so zakrivili prejšnji gg. učitel.ji. Bili ste vzoren in veren katoliški mož-učitelj, ki ste se vedno zavedali svoje stanovske dolžnosti do otrok in do Boga. To je torej le en mali opis Vašega trudapolnega dela, ki ste ga častno izvršili. Za Vami na Vešem novem mestu kličemo vsi dobri in pošteni Polenšani: G. Kegl, bodi Vam prisrčna zahvala za mnogokatero nam izkazano naklonjenost in prijaznost in Bog Vas živi! Ormož. To poletje je zahtevala Drava pri Ormožu več človeških žrtev. Tudi zadn.ji dan, ko se je bilo mogoče še kopati, je izgi nila v njenih valovih učenka III. razreda meščanske šole, E. Lorber. Sploh se dozdeva, da kopalci premalo upoštevajo Dravine lastnosti in je ravno to vzrok mnogim smrtnim nesrečam. — Kakor se sliši, mestni zapor že nekaj dni nima nobenega stanovalca. Zadnji kaznjenec je namreč umrl. Iludomšni jeziki govorijo, da je pazniku kar dolg čas, ker nima nobene skrbi. Morda se že v kratkem zopet ujame kak ptič! — Meščanska šola od leta do leta narašča. V prvem razredu je letos nad 50 učencev in se je morala otvoriti paralelka. Sploh ni nič čudnega, da je število učencev tako visoko, ker daleč naokoli ni druge podobne šole. Dolgoia pri Hočah. Po daljšem bolehanju je umrl tukaj g. Peter Kreitner, prej dolga leta župan in do smrti cerkveni ključar. Bil je blag mož, mirnega značaja in pri vseh priljubljen. Gotovo so se izpolnile nad njim besede: Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani! Zgornja Polskava. V nedeljo, dne 30. septembra t. 1., smo položili v grob materi zemlji ob ogromni udeležbi občinstva pridnega in vzornega mladeniča Edvarda Šuntner, po domače Strgarjevega Edla. Umrl je nenadne smrti, pred dnevi še čil in zdrav, vsled zastrupljenja krvi na roki, v najlepši moški dobi 31 let. Rajni je bil blag in miren značaj, splošno priljubljen vsepovsod. Bil je pa tudi mladenič, kakoršnih sedanji ča3 in naš slovenski narod silno potrebuje. Bil je soustanovitelj in dolgoletni tajnik našega agilnega izobraževalnega društva »Skala«, kakor tudi ustanovitelj in dolgoletni načelnik društvenega tamburaškega zbora. Izguba, katera nas je zadela z njegovo smrt jo, bo na našem društvenem polju nenadomestljiva. Nadalje je bil požrtvovalen član že takoj od ustanovitve naše mlade in delavne požarne brambe, pri koji je vršil mesto m^šinista pri motorni brizgalni. Kako je bil rajni priljubljen, so nam pričali mnogoštevilni venci pri pogrebu. Počivaj v miru, dragi nam nepozabni Edvard, naj ti bo vsemogočni Bog milostljiv sodnik! Domačim naše sožalje! Sele prl Slovenjgradcn. Našo lično romarsko cerkev so kazile orgle, katerim kakor drugod vojna seveda ni prizanesla. Tako so žalostno zijale, piščalk oropane, v cerkev in tudi pele ne preveč prijetno, ko pa od rojstva, torej nad 30 let, niso bile nič osnažene. Zdaj jih je zelo dobro popravil mladi orglarski mojster g. Fr. Jenko iz Št. Vida n. Ljubljano, ki je naredil n. pr. tudi velike orgle za katoliško cerkev v Belgradu. Velikodušno so nam z večjimi prispevki pomagali pri tem veliki dobrotnik naše cerkve g. Jožef Hovnik, po domače Zaberčnik, vele posestnik in lesni trgovec na Gornjih Selah, g. dr. Bratkovič, odvetnik v Slovenjgradcu, ki ima vedno odprto srce in odprte roke za našo cerkev, g. Jevšenak, fotograf v Dravogradu, ob poroki svoje sestre, Vrčnikove Rozke, pa je nabral g. Miha Hovnik, veleposestnik v starotrški fari, ki nam hodi brez plačno orglat, tudi večji znesek. Zdaj pridejo glasovi naših pevcev, zlasti sopran, ki je kar za na oder, do prave veljave. — Letina ne bo predobra. Je toča dne 29. julija zelo škodovala. Ljudstvo je nevoljno, ker ni od nikoder nikake podpore, niti odpisa davkov, kakor ao bili vajeni v nekdanji Avstriji ob takih nesrečah. Braslovče. Dne 30. septembra je obhajalo Prosvetno društvo Braslovče 401etnico obstoja, katera je bila združena s prosvetno razstavo prosvetnega okrožja Braslovče. Sodelovali so pevski zbori Vransko, Št. Jurij, Št. Pavel in Braslovče. Razstavo je obiskal ministrski predsednik g. dr. Korošec, kateri se je mudil ta dan v Braslovčah. Navzoči so bili dr. Natlačen s soprogo, dr. Slavič, kanonik dr. Vraber, prof. Prijatelj itd. Prireditev je bila manifestacija za našo prosveto v Savinjski dolini. Solčava. Naši občinski odborniki so se zelo začudili, ko so brali v »Jutru« poročilo, da je naša občina imenovala premeščenega glavarja imenovala za častnega občana. Nastane vprašanje: kedaj se je vršila ta seja, ali so bili povabljeni vsi občinski odborniki, ali je bil naznanjen dhevni red? Prosimo veliko županstvo, da posveti v to zagonetno zadevo, ker par liberalcev pri nas ne bo po želji tajništva demokratske stranke brez sodelovanja vseh občinskih odbornikov ukrepalo stvari, s katerimi se ne strinja ogromna večina prebivalstva. Mi hočemo to in ono od vlade, a imenujemo za čast nega občana moža, katerega je vlada radi neštetih pritožb morala premestiti. Ali je to modro, ali je to v korist občine? Solčava. Tu so razpisane občinske volitve. Vložena bo samo naša kandidatna lista. — Dne 8. septembra je imel nai poslanec VI, Pušenjak shod. Udeležilo se ga je precej ljudi. Shod je bil gospodarski. Zainteresirala je nas misel, ustanoviti za tujce poseben hotel, ki naj bi bil last domačinov. — Profesor g. Brodar iz Celja koplje s kaplanom Kolmanom in drugimi v »Potočki Zijavki« v Olševi ostanke jamskega medveda, ki j« živel v predzgodovinski dobi. Ugotovljeno je bilo, da je že par let prej kopal madicinec Gross iz Avstrije in jih tihotapil tja. Vendar se je našlo še precej ostankov. Kakor se je dozdaj našlo, je morala biti tu cela družina teh medvedov, kajti našlo se je ža sedem lobanj, seveda niso vse celotne. Sv. Ema ob Sotli. Dne 14. septembra t. 1. je za vedno zatisnil svoje trudne in blage oči bogaboječi mož Cvii-n Franc, po domače Kočni, in je bil pokopan v nedeljo, dne 16. septembra, ob veliki udeležbi hvaležnih faranov. Pokojnik je vzgledni hišni oče, in posnemanja vredni katoliški mož bil, in v poseben lep zgled v cerkvi in pri svojem gospodarstvu, vsem faranom, posebno pa v svoji pošteni družini. Blag mu spomin! — Trgatev se bo pričenjala, pa Šentemčani še ne bomo kmalu trgali, ker želimo imeti dobro kapljico, da bomo lažje privabili kupce na letošnji mošt, in pozneje na dobro kvaliteto, ker ravno letos nas je Bog oblagodaril z dobro trgatvijo, in s krasnim grozdjem, kakoršnega ne pomnimo pri Sv. Emi ob Sotli. Želeti bi bilo, da bi se dobri vinski kupci letos oglasili pri Sv. Emi; oglaaili prej ali pozneje; želimo postreči z dobro kvaliteto in primernimi cenami; prav posebno letos, ker bode silno pomanjkanje sadne pijače.