PoZtnlna platana v gotovini Slav. 243 V Ljubljani, sreda 25. oktobra 1939 Cona Mn 1*- Leto IV Nove ruske zahteve do Finske Nevtralnost, prijateljstvo s Sovjeti in odstop nekaterih otokov Helsinki, 25. okt. o. Finska zastopnika Paasi-kivi ter finančni minister Tanner sta po dvodnevnih posvetih v Moskvi odpotovala z novimi predlogi sovjetske vlade v Helsinke. Gospodarski in vojaški strokovnjaki, ki so ju spremljali, so ostali v Moskvi. Finsko odposlanstvo, ki mn načeluje Paasi-kivi, bo predložilo končne moskovske predloge danes vladi. Finska javnost je vest o vrnitvi delegacije sprejela popolnoma mirno. Mislijo, da je novi minister Tanner sposoben sporazumeti se s Sovjeti kot načelnik finske socialistične stranke ter zaradi osebnih zvez s Stalinom, ko je Stalin moral leta 1906 zbežati na Finsko. Prav tako pripisujejo velik pomen tudi osebnim sposobnostim Tanner ja kot pogajalca. Finska vlada jo snoči dala listom izjavo, v kateri pravi, da bo nadaljevala z vscini obrambnimi pripravami, da pa za zdaj ni razloga za razburjenje. Finska vlada ve iz prejšnjih skušenj, da pogajanja s Sovjeti lahko dolgo trajajo in je na to pripravljena. Finska od Rusije ne zahteva ničesar in hoče samo to, da bi ob morebitnem sporazumu s Sovjeti ostala na enakem položaju kakor do sedaj. Helsinki, 25. okt. m. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da novi predlogi Sovjetske Rusije v primerjavi s prejšnjimi niso tako težki, da bi se zaradi njih morala ustaviti pogajanja. Smatrajo za verjetno, da se Sovjetska Rusija posebno zanima Finskemu zastopnika Paasikiviju je predsednik sovjetske vlade Molotov postavil tele štiri zahteve: 1. Finska mora ostati nevtralna. 2. Finska se mora obvezati, da ne bo utrjevala Aalandskih otokov, ki predstavljajo vojaško važno oporišče. 3. Finska se mora obvezati, da ne bo pristopila nobeni zvezi, ki bi bila naperjena proti Sovjetski Rusiji. Iz tega je razvidno, da Rusija ne zahteva sklenitev vojaške zveze • Finsko. 4. Rusija zahteva, da ji Finska odstopi nekaj manjših otokov v Finskem zalivu. Amsterdam, 25. oktobra. Sovjetski vladi se zde finski predlogi nezadostni, če se sme verjeti dopisniku holandskega lista »Telegraapja« iz Helsinki ja, ki pravi: Nove ruske predloge so izročili na nočni seji. Finska delegacija je izjavila, da se čuti prisiljeno poudariti, da ti predlogi presegajo njena pooblastila in da se mora vrniti po nova navodila v Helsinke. Finski delegaciji se je posrečilo izposlovati, da bo finski odgovor sestavljen v Helsinkiju. Prvi sklep Kjoseivanove nove vlade Razpust bolgarske zbornice in razpis novih volitev Zunanja politika bo tudi pod novo vlado ostala nespremenjena Sofija, 25. okt. m. Nova bolgarska vlada je imela snoči pod vodstvom ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Kjoseivanova sejo, na kateri je razpravljala o svojem bodočem delu. Po vladni seji je dr. Kjoseivanov prosil za sprejem pri kralju Borisu ter mu pri tej priliki sporočil, da je vlada na svoji seji sklenila predlagati kralju ukaz o razpustitvi 24. narodne skupščine in o razpisu novih volitev. vorjemo, ua se oovjcisna Kusija poseuno zanima i Medtem ko se je predsednik vlade Kjoseiva-za nekatere finske kraje v bližini ruske meje. j nov mudil na dvoru, so ga člani vlade pričakovali severno od Leningrada, ki niso preveč oddaljeni | v predsedništvu ministrskega sveta ter so po nje-od kronstadtske trdnjave. Finska vlada je nove i govi vrnitvi nadaljevali sejo. Okoli polnoči je vla-ruske predloge začela proučevati ter se bosta nje- j da dala naslednjo izjavo: na zastopnika v začetku prihodnjega tedna znova j »Vlada, ki jo je Nj. Vel. kralj Boris imenoval vrnila v Moskvo ter s pogajanji nadaljevala. 22. t. m. z ukazom, bo nadaljevala s politiko miru Vrhovni poveljnik nemške vojske na zahodnem bojišču Berlin, 25. oktobra, o. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je včeraj dopotoval na zahodno bojišče ter si ogledal odsek v Posaarju, zlasti tisti del bojišča, ki so ga Francozi pred tednom dni izpraznili. General je pregleda^ čete, ki so sodelovale v bojih na tem ozemlju ter odlikoval vse častnike, podčastnike in vojake ki so zasedli postojanke, katere so jim izpraznili Francozu Pariz, 25. oktobra. Snočnje poročilo francoskega vrhovnega poveljništva 6e glasi: Daoe6 je bilo več napadov na raznih točkah bojišča. Precej močni spopadi so bili ob jugozahodnem robu Warndtskega gozda, kjer je sovražnik napgdel naše položaje, bil pa je 6 hitrim proti- napadom odbit. Francoski oddelki so včeraj v odseku vzhodno od Mozele uspešno napadli in pri tem zaplenili najnovejšo nemško strojnico ter zajeli nekaj nemških vojakov. Strokovnjaki zdaj natančno preiskujejo strojnico Nemški napadi so pokazali, da Francozi niso po 6istemu izpraznili vsega nemškega ozemlja, temveč da so obdržali nekatere točke, v katerih mislijo, da 6o posebno velikega pomena. Dalije na vzhodu ob reki Renu motijo zatišje edino nemški propagandni zvočniki, ki razglašajo francoskim vojakom: »Mi se s Francijo ne bojujemo«. Francoski vojaki poslušajo to propagando kakor salo. Toda ta šala traja že dolgo in si prizadevajo, da bi jo onemogočili. Nemški zunanji minister je govoril: Sedanje vojne je kriva Anglija, Nemčija hoče samo mir Berlin, 25. oktobra, o. Nemški zunanji minister Ribbentrop, ki sicer ne nastopa velikokrat z govori, je snoči imel v Gdansku obširen govor o sedanji vojni in o političnem položaju. > govoru je v glavnem izvajal: ,, Nemčiji je bila sedanja vojna vsiljena, ker "ngiija nj pustila., da bi Nemčija s Poljsko Ki JL° iMfe(iila vprašanje poljskega hodnika. Če nnlicir. *° zg°dilo, bi bila Nemčija priznala ter ogražali njeno zaradi celo napadati nemško red Vri EdSS ŽS" > Hit,Cr sklenil "“^iti red. Tri tedne pozneje je bilo Poljske konec. ?.a in m,r»Tv Vzhodni Evropi odslei jamčita Rusija in Nemčiia ril • -v- oa nega socializma je vedno bil nH™' J narod-ske mirovne pogodbe. Vse do zadn^™ ■ ve,5saj' čija razne spremembe dosegla 'brezJ ifrvnj^Hitler se ni nikdar dotaknil živlieniti, i • I-Anglije in Francije. Anglija pa ie ved nstl sprotovala Nemčiji ter preprečila že leta° 1933 sporazum med Hitlerjem in Francijo. ni od Anglije zahtevala drugega, kakor da spo štuje njene koristi na vzhodu, ter je bila pripravljena z Anglijo skleniti vojaško in obrambno zvezo. Ker Anglija ni hotela tega, 8e je Nemčija zvezala z Italijo, Japonsko in s svojim najnovejšim prijateljem boljševiško Rusijo. Ruski in nemški življenjski prostor se ne križata in so spori med Nemčijo in Rusijo za večne .čase onemogočeni. Njune gospodarske Potrebe se pa idealno izpopolnjujejo. K •? ^druženimi državami nima Nemčija nobenih sporov in tudi s Francijo ne, saj ves narod želi, da bi bilo vojne čimprej t,no, so Franciji vsilili angleški agenti. SS&f Vlada j.e ™j"0 že leta in leta proti ^rid=£npr^1tala- Munchensko konferenco so predstavljali v svetu kot veliko mirovno delo Predsednika Chamberlaina, kar pa ni res. Chamberlain je v Miinchen prišel samo zato, da bi vojno ne preprečil, marveč jo odložil. Ni res, da bii Nemčija hrepenela po nadvladi nad svetom, marveg velja to za Anglijo. Nemčija nima v Evropi nikakih zahtev, saj je velika nemška država *daj urejena, versajske krivice so odstranjene. Nemčija razpolaga na vzhodu z zemljo za naselitev celega r®du, nemške meje na severu, vzhodu, jugu in zahodu so nespremenljive. Od Anglije in Francije Nemčija ne zahteva prav ničesar, samo kolonije, kar je samo po sebi umevno. Politične razmere v Evropi so se ustalile samo po zaslugi Hitlerja. Neumna je Chamberlainova trditev, da sta Nemčija in Hitler kdaj prelomila svojo besedo in da nemškim obljubam ni več verjeti. Chamberlain je zavrnil Hitlerjevo jx>nudbo za mir, in smatra to ponudbo kot nemško slabost. Pokazal je, da Anglija hoče vojno proti Nemčiji, zato Nemčija ne bo prej odložila orožja, dokler za večne čase ne odstrani možnosti vsakega angleškega napada na Nemčijo in bo vojno z vsemi silami vodila do konca. London, 25. okt. o. Angleška vlada je po Rib-bentropovem govoru izdala kratko obvestilo, v katerem pravi, da je bil to govor za domačo uporabo in da ni v sedanji politični položaj prinesel nobene jasnosti, ker ni povedal tistega, kar je svet pričakoval: Kakšni so bližnji politični in vojni cilji Nemčije. Anglija in FVancija se takim be-' sedam ne bosta dali preslepiti in ne bosta pustili, da bi ju kdorkoli ločil. Nadaljevali bosta z vojno do končne zmage nad Nemčijo. Angleški listi razpravljalo o Ribbentropovem govoru precej posmehljivo in pravijo, da je bil nejasen ter, da je Ribbentrop natančno jronovil tisto, kar je Hitler povedal v svojem zadnjem govoru. Proti komu |e naperjena pogodba med Anglijo, Francijo in Turčijo Berlin, 25 oktobra, m. Glasilo maršala Gorin-v , ssener National Zeitung« objavlja uvodnik, v>‘erem razpravlja o posledicah, ki bi jih za Uvod * ^vr°P° *ahko imela ankarska pogodba, ta se sprašuje, proti komu je naperjena ie iaJ? j ysakemu človeku iz nevtralnih držav risti Nemeiie vm^iaye “T "aPaSt- Tu^iie' K°‘ fiDodknr,«*- sredozemskem morju ni mogoče EtkoP*i'<» N-ili. n.pidl. nanad na 1,1, . Sredozem«kem morju. Nemški **•"> ,b' •*"?» fkji rn?iii in N®-™**- 2 ’ katere koristi na tem podvaja l*a 2Gospod, ali bo treba popravit grob?« Kdor ni prišel s tem namenom na pokopališče, se jih s težavo otrese, kdor pa ima res namen olepšati grob svojih dragih, težko izbere enega od njih, kajti konkurenca je huda in borba za zaslužek brezobzirna. Ne pridejo vsi na račun, še oni ne, ki znajo uporabljati komolce, kajti mnogi obiskovalci prinesejo motikce in grabljice od doma in kar sami opravijo potrebno na svojih grobovih. Le pesek je. treba pripeljati, tu pa je zaslužek le par dinarjev in še pri teh je treba mnogokrat Dopustiti. Zadnje dni pred Vsemi svetimi bo nekoliko boljše, tedaj bodo obiskovalci pritisnili v večjem številu in cene delovni sili popravljalcev grobov pe bodo lahko dvignile, ker bo povpraše-vnnje večje. S tem se tolaži vsak od njih, ko mora 7,daj po ure in ure čakali, da pride na vrsto s nvojo samokolnico. Drobna kronika Žrtev dela. Ljubljanska bolnišnica je sprejela od včeraj do danes več ponesrečencev, ki jih je zadela nezgoda v izvrševanju njihovega poklica. — Iz Višeljnice pri Gorjah se je zatekel v bolnišnico 82-letni posestnik Jan Franc, ki mu Je cir-kularka razmesarila desno roko. — Delavko Iv. s-skratelj je v predilnici v Škofji Loki zgrabil stroj in ji občutno poškodoval levo roko. — 17-letnemu trgovskemu pomočniku Jožetu Avsecu, ki je zaposlen pri trgovcu Koblju v Notranjih Goricah, jo valjar zmečkal prste na desni roki. Z nožem v hrbet je snoči na Vidovdanski cesti nekdo zabodel 37-letnega zidarskega pomočnika Ivana Škrka iz Ljubljane. Napadalec je znan in ga jo že zgrabila roka pravice. Škrk lina precej nevarno poškodbo in so ga morali prepeljati na kirurški oddelek v bolnišnici. — BO-letnega upokojenega rudarja Franc Brodarja iz Dol pri Moravčah pa je že pred mesecem dni nekdo udaril s kolom po glavi. Brodar se za poškodbo ni dosti zmenil, zdaj pa so nastopile komplikacije In se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico. Nje. govo stanje je precej nevarno. Truga je padla na nogo in jo prelomila triletnemu posestnikovemu sinu Skrabarju iz Ma-tene. Dečka so pripeljali v ljubljansko bolnišnic«. — 8-letni delavčev sin Mohar Stanko iz Zgornjega Kašlja pa »1 je pri igri zlomil desno nogo. Cigani kradejo po notranjskih vaseh. Ciganska nadloga na deželi se čedalje bolj občuti. Zlasti na Notranjskem se zadnje čase klatijo skupine ciganov, ki jih ljudje komaj odganjajo od praga. Ciganke z otroki hodijo po hišah in oprezujejo, kje bi se izplačalo kaj odnesti, zvečer pa se zbero moški in hitro organizirajo vlom. Tako so v eni preteklih noči zagrešili cigani celo vrsto vlomov v raznih notranjskih vaseh. Najprej so obiskali hišo posestnika Josipa Brenceta na Rakitpi. Odnesli so štiri nove obleke, površnik, hlače, precej perila in še nekaj gotovine, tako da ima okradeni posestnik okrog 3000 din škode. Ohrabreni po tem prvem podvigu so skušali vlomiti še v dveh bližnjih hišah, toda tu jim sreča ni bila mila. Več sreče so imeli pri posestniku Antonu' Cimpermanu v Topolu v begunjski občini. Tu so odnesli dve obleki, dva ženska plašča, dva hubertusa, fantovski stroj, več perila, dve srebrni verižici in celo vrsto predmetov, ki so potrebni za ureditev mrtvaškega odra. Kaj bodo cigani počeli s temi predmeti, je res uganka. Cimperman je utrpel okrog 5000 din škode. Od Cimpermana so ciganski vlomilci krenili na Goro pri Begunjah, kjer so se oglasili pri posestnici Mariji Zalarjevi. Tiho so se splazili v hišo in odnesli tri moške in dve ženski obleki, par novih čevljev, več perila, tako da ima Zalarjeva okrog 2500 din škode. — Or5®7 niki so kmalu ugotovili, kateri cigani so zagrešili te vlome. Bili so to brata Deranja in Mirko Hu-dorovič ter Andrej Levakovič. Patrolne posle za to cigansko tatinsko trojico opravljata ljubica Marka Hudoroviča in stara cigank^ Ljuba Hudo-rovičeva. Orožniki so ciganski tolpi" na sledu. Izredno mnogo krompirja so dane« pripeljali v vozmi na ljubljanski živilski trg. Toliko kakor danes, ga še ni bilo na trgu v jesenski sezoni. Ves prostor na Sv. Petra nasipu od Zmajskega mosta pa tja do gostilne »Fajmošter« je bil poln vozov krompirja v vrečah. Kmetje so si izbrali prav za prav neroden čas, da so pritisnili s krompirjem na tako visok datum v mesecu, vendar se je kljub temu kupčija še kar dobro razvijala. — Cena krompirju na debelo se je gibala okrog 1.25 din za kilogram. Vsesvetska akcija Vsi ljubljanski uradi in zavodi ter podjetja so od vsesvetske akcije dobili povabilo za zbiranje odkupnin od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. Hkrati so vsa predstoj* ništva naprošena, da napravijo sazname vseh tistih uslužbencev, ki so se odkupili od razkošja, in jih čim prej pošljejo pisarni vsesvetske akcije v pritličju Mahrove hiše. Upamo, da bo javno in privatno uslužbenstvo znalo upoštevati olajšavo pri odkupninah in gotovo storilo svojo dolžnost, da svojo pieteto združi z dobrim delom za mestne reveže. Pp vsem mestu tja do skrajnih meja mestne občine so tudi že razširjeni lepaki « povabilom župana dr. Jura Adlešiča, naj prebivalstvo počasti rajne z dobrimi deli in se odkupi od razkošja na grobovih v korist mestnim revežem. Posebno zanimivi in poučni so v županovem razglasu podatki o uspehih mestnih dobrodelnih zavodov v stari cukrarni, ki pač najpre-pričljiveje dokazujejo, kako koristno je bil uporabljen denar, ki so ga Ljubljančani zbrali za reveže pri lanski vsesvetski akciji. S prehodnim otroškim domom smo naglo odpravili nadležno beračenje otrok in jih spet pripeljali na pravo pot k poštenemu zaslužku. Ta splošno koristni zavod je pa vedno prenapolnjen in misliti moramo že na povečanje. S stroški zanj bo pa ljubljansko prebivalstvo prihranilo velike izdatke, ki bi jih moralo plačevati, če bi se ti otroci izgubili in postali stalni gostje kaznilnic, bolnišnic, ko bi odrasli in ogrožali premoženje in življenje Liubljančunov. Kar se pa tiče koristi mestne kuhinje za najbednejše v stari cukrarni. ki je darovala odraslim revežem in njih družinam ter ubogim otrokom blizu 80.000 kosil in večerij ter reveža tudi pr.e-' nofevala in očedila, pač ni treba Še posebej dokazovati njenih mnogoterih koristi za Ljub-t Ijančane vseh slojev. Da bo pa mogoče mestne humanitarne zavode v stari cukrarni v/(c]r-žfevati in povečati ter dopolniti, so potrebne šd zelo velike vsote, ki jih je mogoče zbrati samo s pomočjo občanov. Privatna dobrodelnost ima tu najlepše polje delovanja in gotovo na pokopališču ne bo groba brez sveč in venca vsesvetske akcije, zlasti pa več z razkošjem prekrite bogate grobnice, orez bejozelenih sveč in jireprostin vencev vsesvetske akcije ne bodo vec zbujale splošnega ogorčenja in trpkih opazk. Celo na pokopališčih drugih krajev in mest je bilo lani dosti sveč in vencev ljubljanske vsesvetske akcije, zato pa izjeme v našem mestu ne smejo kvariti slovesa o zlatem srcu Ljubljane. Vsi dobrotniki revežev so prav toplo naprošeni, naj na nakaznice zabeležijo svoje ime in naslov, da bo Vrhovni socialni svet poznal vse dobrosrčne Liubliančane in spoznal tudi vse izjeme. Filmi »Gusar LaJitte« (Matica). V neskončni vrsti filmov o morskih razbojnikoh s« to amerikansko delce razlikuje od ostalih s tem, da hoče temeljiti na ideji: vsebina je zajeta iz bojev za osvoboditev Amerike izpod angleške oblasti. Tedaj sta se proslavila morska razbojnika Lafitte. Ker je Jilm režiral sloviti Cecil de Mille, je iasno, da bomo v njem imeli opravka z lepimi skupinskimi prizori, tako da se zdi, da je film narejen zlasti zaradi njih- Omembe vredna je igra Fred. Marcha, sicer pa je stvar bleda. Svojo teto umoril Clrnski Franc obsojen na dosmrtno lečo Celje, 24. okt. Storilec groznega zločina v Brežicah je prejel danes ob pol 7 zvečer svojo kazen. Cirnski 1'rane je bil obsojen na dosmrtno ječo in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Še pred koncem razprave je Cirnski zakričal na ves glas sodnikom, da ni kriv, kakor je bil vztrajal v teku vse razprave. Zaslišanih je bilo veliko število prič, ki so sicer videle solze v njegovih očeh, njegovo obupano in jokajočo ženo Veroniko ter ihtečega 7 letnega otroka, pa so pričale zanj obtežilno. Ob pol 4 popoldne je predsednik prebral pismene izjave posameznih prič, orožniške prijave in pismo o glasu. Cirnski je pazljivo sledil branju in bil popolnoma miren. Ob pol 5 je bilo zaključeno dokazovanje, nakar je spregovoril državni tožilec in v ostreni govoru vztrajal pri obtožnici ter predlagal najstrožjo kazen za zločin, ki zasluži še posebno popolno izpolnjevanje kazenske pravice, ker je storil Cirnski zločin nad svojo sorodnico — teto — naklepoma in iz koristoljubja ter zaradi svoje trdovratnosti. Cirnskega branilec g. dr. Ogrizek je v 40 minutnem temperamentnem govoru pobijal obtožnico in navajal vse okolnosti, ki bi utegnile prepričati, da je težko Izreči nad Cirnskim sodbo, da je izvršil umor, temveč da gre verjetno le za uboj. Ganljiv je bil prizor, ko je sodni dvor vstal, Cirnskova žena in sinček pa gta pokleknila pred sodnike in zakričala na ves glas, da oče ni kriv. Tako se je končala tragedija družine, ki je imela nekdaj svoje posestvo. Je to zgodba, ki se res tako pogosto ponavlja pri nas. Preužitek, kosanje naših posestev, pohlep po zemlji, vse to spravlja toliko družin v nesrečo. Cirnski je imel lepo posestvice, imel je na preužitku svojega očeta in mater, pa je kupil zadolženo posestvo z dvema preužitkarjema, ker je to dobil za 45.000 dinarjev. In to mu Je uničilo obe posestvi, uničilo bodočnost njegove družine- Ta primer, kakor mnogo drugih pri nas, naj bi bil glasen klic oblasti, da bi prepovedala nakupovanje prezadolženih posestev, zlasti s preužitki, ako za to ni potrebe in možnosti, da bi nakup posestva nudil kupovalcu korist Opustitev starega mestnega pokopališča je dokončna Maribor, 24. oktobra. Ker se ▼ zadnjem času v nekaterih časopisih vedno znova ponavljajo glasovi, naj bi se vsaj «»n del'starega mestnega pokopališča v Strossmajerjevi ulici ohranil, je bilo mestno poglavarstvo primorano izdati sledeče pojasnilo: »Ker se glede starega mestnega pokopališča r Strossmajerjevi ulici v časopisju pojavljajo netočne vesti, je mestno poglavarstvo primo-rano, da mariborsko prebivalstvo točno informira o tozadevnem dejanskem stanja. Mestni svet mariborski je z odločbo z dne 6. februarja 1914 odredil zatvoritev pokopališča. Končna odstranitev vseh spomenikov, križev, ograi itd. pa bi se morala izvršiti po 40 letih. Mestni svet si je takrat pridržal pravico, da končno opustitev pokopališča lahko odredi tudi prej. Te pravice se je mestni svet mariborski iz sanitarnih, posebno pa iz regulacijskih ozirov tudi poslužil ter v seji dne 6. decembra 1928 skrajšal rok do (. januarja <940. Ker je ta sklep pravomočen in knnčnoveljavno potrjen od banske uprave, se mora pokopališče s 1. januarjem 1940 končnoveljavno opustiti, to se pravi, rla s tem terminom prenehajo vse pravice privatnikov na tem pokopališču in da se po tem terminu odstranijo vsi spomeniki, križi, ograje itd. Vzdrževanje grobov po tem terminu je torej nemogoče in nedopustno. Istotako ne bo mestno poglavarstvo po tem terminu moglo dovoljevati ekshumacij, ker je mestno poglavarstvo vezano na pravomočni sklep mestnega sveta.< Drobne Zagreb, 25. okt. Konferenca jugoslovanskih škofov se je včeraj začela v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Zasedanja se udeležujejo vsi škofje, kakor tudi papeški nuncij Ettore Felici. Škofje se bodo bavili zgolj z notranjimi vprašanji katoliške Cerkve v državi, zlasti pa z vprašanjem verskega pouka. Konferenca bo trajala do petka. Dubrovnik, 25. okt. Tudi dubrovniški učitelji so se spuntali Jugoslov. učiteljskemu združenju. Posnemali so zgled svojih splitskih tovarišev in sklenili izstopiti iz osrednjega združenja ter pristopiti v Hrvaško učiteljsko združenje. Poslali bodo tudi posebno poslanstvo v Zagreb, da bo položilo vence na grob hrvaških mučenikov ter Izrazilo banu dr. Subašiču svoje pozdrave. Petrovgrad, 25. okt. Zaradi nemirov je morala biti razpuščena skupščina stranke SDS v Petrovgradu. Dva bivša pristaša stranke in stalna »Lead, kindly Light... Da, da, tako!« bo...« Kar na lepem sta ee oba znaSla v polglasnem petju. Potem pa sta ee nenadno ustavila in prašnila v hrupen seneh: Jerry 6c je smejal: »To sva bila tepea tedaj, kaj!« Preden sta mogla kaj naprej govoriti, je planil v sobo deček in ustavil njun pogovor. Zavpil ie. »Otroci vas čakajo, fahterl« Jerry mu je odgovoril: »Naj malo počakajo, takoj bom tam.« Fant je planil skozi vrata, Rocky pa je vprašal tovariša: »Kakšna razbojniška druščina pa je to? Pa ne tolpa gangsterjev, ki ti zbirajo za cerkev?« Jerry se je nasmehnil: »Ne, ne. Kaj se bojiš, da bi ti konkurirali?« Roeky ee je zarežal, Jerry pa je pojasnjeval: »Ni nič hudega. Samo nekako zabavišče eem jim uredil, da se jim ni treba potikati po cestah.« »Torej otroška igralnica, ali nekaj takega, kaj?« »Ne samo otroška. Je tudi za starejše fante.« »Čemu pa za te?« Jerry je prijatelja ob tem vprašanju resno pogledal: »Da ne bi zašli na slaba pota...« Rocky se je spet nasmejal: »In da bi postali dobri... kakor jaz, kaj father?« Rocky se ja norčeval, toda Jerryju zdaj ni bilo do šale. Stopil j« k prijate Angeli garjevih Roman s slikami lju, mu položil obe roki na ramo, mu pogledal v oči in dejal: »Rocky — zate sem ta leta veliko molil.,.« Roeky se je spet zasmejal: »Jaz sem pa delal pokoro in s« kesal — v zaporu. Bilo je prelepo ...« Spet je zmignil z rameni po svoji nervozni navadi, ki jo je bil pridobil po ječah, potem je vstal: »Iti bo treba. Pozdravila sva se...« »Kaj misliš zdaj začeti? Ali bo* hodil po starih potih dalje?« Rockv ni maral odgovoriti naravnost, marveč je dejal 6amo: »Ostal bom tu, v mestu, dokler ne opravim nekega posla, ki me še čaka.« »Kaken posel, če mi lahko poveš?« je vprašal Jerry. Toda Rocky ni hotel vprašanja slišati In je odgovoril samo napol: »Moram nekoga najti.« Jerry se ni dal odgnati, marveč mu je predlagal: »Dobi sl sobo kje tod v soseščini. Lepo bi bilo, če bi imel poleg sebe takega starega prijatelja, kakor el ti.« Preden je Rooky kaj odgovoril, sta prijatelja vstala In se namerila Iz sobe. Preden fta prišla do vrat, je Jerry dejali »Veš kaj, zdaj ne utegnem dosti govoriti. Počakaj me v sobi, dokler ne opravim 6 svojimi fanti. Potem jo skupaj mahneva v mesto.« Rockyu 6icer ni bilo do čakanja, toda ker ga je prijatelj prosil, mu je ustregel ter sedel nazaj za mizo, Jerry je naglo odšel ven, odkoder je bilo že slišati vpitje nepotrpežljive druščine, ki ga ni mogla pričakati. Rocky je čakal v sobi, Začele io ga obhajati različne misli, ki so mu kakor nevihta drvele po možganih. Res! Tisto, kar je bil dejal prej Jer-ryu, niso bile prazne besede. Sklenil je bil, da bo poiskal eamo tistega človeka, ki je Imel njegov denar, potem pa bo izginil iz mesta. Za zmeraj Vse, kar je doživel po prihodu iz ječe, zlasti pa srečanje z Jerryjem, ga je tako prevzelo, da je sklenil končati s starim življenjem, izginiti in kje drugje postati drugačen človek. Toda že sama njegova navzočnost je vplivala na Rockyja tolažeče, pomirljivo In vzpodbudno. Videl je, da je mogoče biti drugače, kakor pa je bil on, da je mogoče biti srečen tudi v poštenju in skromnosti, morda bolj srečen, kakor pa je bil on z vsemi svojimi stotisoči in razburjeni1 Ta oddih v mirni duhovnikovi sobi mu je tako dobro del, da bi se bil najrajši naslonil in zadremal — za dolgo ... Toda brž se je vrnil Jerry, ga vrgel pokoncu, vzel klobuk, potem pa sta jo skupaj mahnila v mesto. IV. Jerrv In Roeky sta hodila po ulicah veselo in razposajeno, kakor se spodobi starima tovarišema, ki sta 6e dobila P° dolgih letih in sta spet enkrat lahko taka, kakor sta bila v mladih dneh. Ljudje so se ponekod začudeno ozirali, ko so videli mladega duhovnika tako glasnega. Zdelo 6e jim je nerazumljivo, kako da more tudi duhovnik biti vesel. Znanci so Jerrya spoštljivo pozdravljali in Rocky se je čudil, koliko ljudi je mladega kaplana v mestu poznalo, Vsi so ga radi imeli, to je bilo videti iz pozdravov in iz nasmehov, s katerimi so ga ogovarjali. Nekaterim »e je zdelo čudno, s kom Jerry hodi in kje je tega elegantnega neznanca pobral. T°da, ker je vJerry bil t eden tistih današnjih duhovnikov, ki ve-j do, da morajo božje mreže metati po-ivsod, ga niso spraševali, čeprav bi bili Iza katero drugo reč to storili Nemiri na zagrebški univerzi Zagreb, 25. okt. Včeraj je prišlo na zagrebškem vseučilišču do nemirov. Na univerzi so se namreč pojavili levičarski akademiki, ki so razširjali neki levičarski list. Takoj nato so 6e pojavile skupine desničarskih akademikov frankov-cev, ki so hotele razširjanje lista preprečiti. Vročekrvni akademiki so si bili kmalu v laseh. Začel se je splošen pretep, pri katerem pa niso švigale samo palice, temveč so pokali tudi samokresi. Po-licija ]e bila obveščena o dogodku in je poelala takoj večje število stražnikov pred univerzo Prav tako je bilo odposlan tjakaj močan oddelek meščanske zaščite, ki je obkolil vseučiliško poslopje Slednjič, ko nemiri niso prenehali, pa je ta oddelek celo vdrl v poslopje in naredil red. Reševalci so odpeljali v bolnišnico štiri akademike ki so bili precej nevarno ranjeni. Rektor univerze je nato odredil, da so poslopje zapre za en dan. Zagrebški lisli posvečajo dogodku posebne vrste pozornost. Spravili so na dan vprašanje odgovornosti vseučiliškib oblasti, ki so prav tako soodgovorne za dogodke, kakor je odgovorna pri drugih dogodkih kje zunaj izvršna oblast. Listi pravijo, da ima univerza svoje ukrepe, s katerimi lahko zatira neljube dogodke na univerzi, toda bržkone jih bo težko izvajati, saj so bili celo nekateri profesorji, ki »o ščuvali akademike na boj ter organizirali posebne bojne enote med njimi. Javnost zahteva, da se vseučilišče uredi za svetišče znanosti, ne pa za poprišče bojev med akademiki. Posebno ni to primerno za sedanje čase, kar se tiče našega ugleda na zunaj, niti ni dogodek prijeten za ozračje, v katerem se izvaja sporazum in organizira nova banovina Hrvatska. Nastop meščanske zaščite pa kaže, da bo oblast skušala vsak nadaljnji poskus nemirov zatreti. Kaj pravijo nemška manjšinska glasila o načrtih za preseljevanje Nemcev iz jugovzhodne Evrope V Zagrebu izhaja nemški tednik »Deutsche Nachrichten« in je menda namenjen slovenskim Nemcem. Ta list se bavi v zadnji številki s pisanjem časopisja o izseljevanju nemških manjšin v Nemčijo, kakor je bil to namignil Hitler sam. List ni zadovoljen s pisanjem jugoslovanskega časopisja in pravi, da bi morala Nemčija, ee bi hotela izvesti svoj program preseljevanja po zamislih časopisja, izprazniti vso Štajersko, Tirolsko in Vorarlnerško. List pristavlja k temu, da vprašanja preseljevanja Nemcev ne bodo rešila uredništva listov. To bo le naloga zunanjih ministrov prizadetih držav, ki bodo morali reševati to zapleteno vprašanje pač z dolgimi razpravami in v dolgih rokih. Nikjer ni po mnenju lista bilo rečeno, da je postalo vprašanje preseljevanja jugovzhodnih Jemcev že aktualno. List celo pravi, da ni ristno T®*Pravljati o tem vprašanju in da razna namigavanja v časopisih ne bodo omajala nobenega Nemca. Vsi taki predlogi in razpravljanja so le plod pobožnih želja. Tako ta list. v 1^“°, Pa ®e.izra*» tudi »Slavonischer volksblattc, ki pravi, da v Hitlerjevih izjavah o preseljevanju ni bilo nič točnega rečeneaa o preseljevanju nemških manjšin iz jugovžhbd-ne Evrope. Prav tako ni nič podrobnega znanega o tem, katere skupine se bodo v celoti ah pa katere, skupine bi se morale delno-sehti v IVemcijo. Ni znano, da bi merodajni" Jkrogi v Berlinu o tem vprašanju že naredili kak merodajen sklep. To vprašanje zavisi v prvi vrsti od Nemčije ter od držav, v katerih prizadete manjšine žive. Gotovo pa je, da prihajajo pri tem v poštev tiste skupine nemške narodne manjšine, ki so raztresene in niso sposobne, da bi se upirale raznarodovanju. Strnjenim^ skupinam nemške manjšine je dana vsaka možnost, da se upira slehernemu tujemu vplivu in s tem odstrani bojazen, da bi se izneverila svojemu narodu. Iz vsega tega pisanja se očitno vidi bojazen nemške manjšine, da bi jo zadela usoda baltiških Nemcev, ki so morali zapustiti svojo domovino in se preseliti v rajh. Zato skušajo glasila nemške manjšine vprašanje preselitve označiti kot neaktualno, da bi ublažila vtis, ki ga je med jugoslovanskimi Nemci povzročila vest o preseljevanju njihovih baltiških severnjakov. P„0d5?nnS vseht Prejšnjih režimov, dr. Miša Matič j n j.Dosen’ sklicala zborovanje. Ko pa je i n ■ n govoril, je prišel na zborovanje njegov politični nasprotnik s skupino 200 ljudi in začel ugovarjati dr. Došenu, češ da nima pravice sklicevati zborovanje pod naslovom SDS, katero Je bil zapustil in podpiral vse diktatorske režime, in zakar še ni dobil »odpuščanja« od vodstva stranke, Policija je nazadnje posegla mednje in razpustila zborovanje. Jerry j« bil visoke poetave, veselega, prijaznegs obraza, razumnega pogleda, samozavesten in skoraj robat — pravo nasprotje malo nizkemu Rockyu, iigar obraz ie bil nemiren, pogled oster hi nezaupljiv. V očeh mu je neprenehoma sijala prežeča opreznost In napeta paž-nja. Njegove poteze eo bile ostre, kakor z nožem zarezane. Le zdaj pa zdaj je ta napeti izraz na njem odnehal in č«z obraz se mu i® razlil sproščen, vesel emeh. Dalje ko sta hodila, bolj je bi) Mdo-voljen, da ie tako po naključju našel Jerrya In se pogovoril 2 njlm. Saj gl je s tem človekom vendar vezala vsa dalj-nja. pisana mladost, Roeky in Jerry sta bila enakega porekla: oba sinova preprostih ljudi po tistem starem predmestnem vzorcu: oče pnanec ob sobotah, mati perica. Denarja nič, časa za vzgajanje otrok tudi ne, siromaštvo, stiska ... Ni bilo čudno, da sta se fanta morala že zgodaj začeti brigati se 6ama zase. Malo je bila tega kriva revSčina, malo Pa pomanjkanje nadzorstva, Bila sta brž samostojna v vsem in kmalu tako odrasla, da sta se materini in očetovi grozeči roki samo smejala. Skrbela sta zgodaj sama zase in 6i-cer tako, kakor je najlažje skrbeti: brigala sta se, da sta dobila v roke tisto, kar so bili drugi nabrali zase, da se jima ni bilo treba preveč truditi, Rocky je bil kmalu do kraja v krempljih pokvarjencev in zJočincev, Od tu in tam Vrbsska banovina bo izvolila tri senatorje Vseh volivnih upravičencev je 172, in sicer 139 županov in 33 banskih svetnikov. Pri ureditvi ba-novine Hrvatske je vrbaeka banovina izgubila precejšen kos 6vojega ozemlja. Donavska banovina pa bo anela 871 volivcev in sicer 77 banskih svetnikov ter 784 županov. Na to banovino odpade osern senatorjev Tudi ta banovina je morala odstopiti 2 okraja banovini Hrvatski in je s tem izgubila 29 občin. Samostojno demokratska stranka je izdala spomenico, v kateri se dotika v6ch perečih notranje- in zunanje političnih vprašani, v glavnem pa sporazuma med Srbi in Hrvati. V spomenici naglaša, da bo stranka zvesta idealom, ki sta jih uveljavila brata Radiča, kar se tiče dela za kmetsko ljudstvo ter idej Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča, kar se tiče politične črte stranke. Glavna naloga stranke je delo za duhovno 6kladno6t vseh narodnih individualnosti in za slogo. Kar se tiče zunanje politike, pa 6e stranka izjavlja za obrambo neodvisnosti države, za nevtralnost ter končno za svobodo Balkana. Obenem je bilo objavljeno, da je bil Večcslav Vilder izvoljen za predsednika izvršilnega odbora 6tranke, v katerem so poleg predsednika dr. Budisavljeviča še vsi podpredsedniki stranke in glavni tajnik Sava Kosanovič. »Diplomat s črne borze« bivši praški jugoslovanski poslanik Vasilije Protič se je oglasil proti obdolžitvam, ki jih je neki zagrebški list napisal proti njemu in mu očital, da je na račun svojih uradnikov v praškem poslaništvu špekuliral na borzi in izrabljal priliko, ko je bila v času lanske septembrske krize češkoslovaška valuta zelo nestalna. Poslanik je po navedbah zagrebškega lista zaslužil krasne milijone, toda za kazen je bil le upokojen. Protič se je oglasil sedaj s ponižnim pojasnilom in pravi v njem, da je popolnoma nedolžen in skuša narediti neka nasprotja med obtožbami ter iz tega narediti sklep, da je vse skupaj izmišljotina. Zanimivo pa je, da se Vasilije Protič noče spustiti v tožbo proti predrznemu zagrebškemu listu, ki se je s to nelepo zadevo ponovno bavil in razkrival Protičeve mahinacije v Pragi. »Električna borba« v Stipu traja še naprej. Lastnik elektrarne, ki je dolga leta odiral meščane, ko so mu plačevali tok po kovaču za kilovatno uro, se noče dati omehčati ter je edino pripravljen, da zniža ceno toku na osem dinarjev. Da bi pa napeljavo izboljšal in preuredil, da bo dovajanje toka nemoteno, pa nočs slišati ničesar. Meščani pa se drže svojega sklepa, da ne bodo uporabljali nobenega toka več. Ko so pa videli podjetnika, kako jih zasmehuje, pa so občinski svetniki sklenili, da bo občina zgradila sama svojo elektrarno in da bo v ta namen najela posojilo pri Hipotekarni banki. Na ta način bodo oderuškega elektrarnarja odrezali od dohodkov. Trgovinska pogajanja med našo državo In pa Italijo se bodo v nekaj aneh uspešno zaključila. Italijanska delegacija se je zavzemala za to, da bi Italija mogla stalno uvažati iz naše države večje količine žita, lesa in raznih rud, po drugi strani pa., bi rada izvažala k nam večje množine industrijski,!? izdelkov, zlasti pa prometna eredstva, — Takoj nato pa se bodo začela trgovinska pogajanja s Švico in Madžarsko. Švica se v glavnem za-‘■rnma->T* naše poljedelske proizvode, v prvi vreti za^koruzo. Madžarska pa se zanima za naše rude. Pač pa bodo uredili tudi klirinški dolg Madžarske, ki znaša 62 milijonov din. Naša država bo zahtevala, da se za pokritje dolga poveča izvoz madžarskih industrijskih izdelkov. Verjetno je tudi, da bodo ukinili plačevanje naših rud z devizami in bodo upeljali plačevanje tega blaga s stroji, ki so za izpopolnitev naše industrije ne-obbodno potrebni. Jugoslovanski Izvoz v septembru je padel v primeri z lanskim septembrom za celo tretjino svoje vrednosti. V enakem razmerju je padel tudi uvoz. Zaradi vojnega 6tanja v Evropi kaj drugega sploh ni bilo pričakovati. Pač pa je bila trgovinska bilanca v prvih letošnjih devetih mesecih še aktivna za 26 milijonov din. V tem času je znašal izvoz 3,657 milij. din, uvoz pa 3,631 milijonov din. V odstotkih izraženo se je uvoz zmanjšal za približno 5 odstotkov, medtem ko se je izvoz po količini sicer zmanjšal za 11 odstotkov, po vrednosti pa 6e je povečal za 4 odstotke. To pomeni, v 4* k* 'rv°ženih iz države manj proizvodov, iXm ?? dosegli boljšo ceno kakor lani v L:i . °bdobju. Zanimivo je, da je bila trgovinska din pasivna!1*”1 ČMU lanskega UU Z8 295 milij. učltehskemu^idri1«^?^1 80 se 'zneveri,i jugoslov, vspft«“1 Dirauik' nili ustanoviti svoje dJSSo k? h ST 7 *k 4" hrvaškim narodom v *mtsL' lik č i Obenem so obsodili dSovLf^h* R?-dlf7' učiteljskega združenjt t« ‘X °70rf Prejsni.e7 ostanki tega društvi razženo V*Ui da ! pozdravno brzojavko voditelju' Hrv?£° d*° Za razmejitev področja bolništ. vi »Merkur« so se oglasili zastopniki večinskemu prae zasebnih nameščencev, organiziranih .. fr kurju«. Ti so povedali, da bi bfio ^S532“mv. >Mer' če bi se delovanje te bolniške blagajne ornem« zgolj na področje banovine Hrvatske in da ^ ni polhoma osamosvoji od OUZD. Obenem zahtevajo" da odstopijo vsi dosedanji odborniki društva in’ da se po razmejitvi področja izvedejo svobodne volitve, ki bodo organizaciji dale odbor, ki bo znal voditi blagajno v popolno zadovoljstvo članov in bo vrnil organizaciji pravo hrvaško obeležje. rwtt *nr-cd dvema letoma pobeglega kaznjenca so , J? nedavno v zemunski bolnišnici. Dobro-rnrli Y.eU.kovič je bil že od mladih nog tat. Za-štiri PreFehe je bil enkrat obsojen na skrival nnCLe’ 7a ** z*POi'a je pobegnil in se nod druRimfa,Z ■ kraitt1- Izdajal se je seveda nekemu dS J?e v1, -0b neki Priliki ie ukradel tovifckatero £ «Dii&° Da Radisava Pav-im HU nhmim i J- cel° pred sodiščem, ko pa uprava bo nisnice zanimala, kako je z njego-vim imovinskim stanjem zaradi poravnave računa. Povprašali so v njegovo občino in dobili odgovor, da je Radisav Pavlovič popolnoma zdrav in da dela v rodni vasi. Tedaj je bil Veli-kovič razkrinkan. Moral je v zapor, kjer bo odsedel še vso preostalo kazen, povrh mu bodo naložili še novo kazen zaradi pobega in nekaterih tavin. Ponarejevalec Zupet obsojen na 3 leta Ljubljana, 25. oktobra. Poklicni ponarejevalec kovancev Lojze Zupet, rodom Trboveljčan, ki je svoja leta nosil cementne vreče in delal cenjeni v trboveljski cementarni, pa se je pozneje lotil raznih drugih poslov, tako da je naposled v hrepenenju, da bi naglo obogatel, zajadral med družbo ponarejevalcev denarja, zlasti kovancev po 10 in 20 dinarjev. Člani te družbe so bili 1. 1935 pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojeni na večletno ječo. Lojze Zupet je prejel kazen 5 let ječe, ki jo je prestal v mariborski moški kaznilnici. Tam se je seznanil z mnogimi strokovnjaki in se še spopolnjeval v študiju. kako se kujejo kovanci in kakšne zmesi kovin so najprimernejše, da na videz po kovinskem blesku prestope ljudi, da smatrajo ponarejen kovanec za pravi. Lojze Zupet je fant od fare, visok, plečat in krepak. Ima mnogo pustolovskega na sebi ter ume med ženskim svetom vžigati za sebe simpatije s svojimi pustolovščinami in nastopi. Letos v marcu je Lojze Zupet zapustil tesne prostore mariborske kaznilnice in zopet zadihal svoboden zrak. Nekaj časa se je vrtil po Mariboru. Tu mu življenje ni prijalo. Krenil je v Ljubljano. Tu se je potikal po okolici. Nekaj časa je služil kot hlapec pri nekem bogatem gospodarju na Viču. Nato je dobil zaposlitev kot navaden delavec pri nekem večjem mizarskem podjetju v Ljubljani. Tam se je seznanil s Francetom Udovičem, ki je bil pri podjetju njegov preddelavec. Lojze - policijski konfident V mizarskem podjetju sta se Udovič in Zupet razgovarjala o dnevnih dogodkih, raznih perečih vprašanjih in glavne misli sta osredotočila na vprašanje: »Kako postati naglo bogat?« Lojze Zupet je svojemu tovarišu izdal tajnost, da zna prav dobro delati denar. Pripovedoval mu je svoje zgodbe, kako so ponarejali kovance. Udovič ga je povabil na svoj dom v Domžale. Tam sta .etab-lirala delavnico, pribavila sta si razne kovine in Lojze je prinesel s seboj tudi modele za ponarejanje deset in dvajsetdinarskih kovancev. Aprila in maja sta začela z vlivanjem kovancev. Napravila sta zmes iz cinka, svinca in steklenega prahu. Lojze Zupet Je napravil vsega 14 falzifikatov po 10 din, 13 falzifikatov pa po 20 din. Vse je lepo pustil pri Udoviču, sam pa je odšel na svoje stanovanje v 8t. Vid nad Ljubljano. Lojze je hotel svojega tovariša, ki je bil boljše plačan, pri podjetju izpodriniti, zato je tajnost po- narejenih kovancev zaupal policiji. Ta je napravila v maju pri Udoviču hišno preiskavo in res našla v jedilni shrambi omenjene kovance. Sprva je bil aretiran samo Udovič, kajti Zupet je znal nastopali kot brezvesten konfident. Udovič je bil nato pred meseci obsojen pred okrožnim sodiščem zaradi ponarejanja denarja na 3 ieta ječe. Pozneje je bil Lojze Zupet razkrinkan, da je on na Udovičevem domu sam izdeloval ponare-jence. Po daljši preiskavi je včeraj Lojze prišel pred mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas. Obtožen je bil zločinstva ponarejanja denarja. Lojze je odločno zanikal krivdo in vse valil na Udoviča. Priznal je, da je sam policiji stvar razodel in prijavil Udoviča. Ta je njemu le prinesel pokazat material, če je pravi za izdelovanje kovancev. Priča Udovič France je omenil: »Ilotel me je spraviti v zapor in me odstraniti iz službe. Bil je na mene jezen« Priča je povedal, kako je pri njemu Zupet delal kovance in jih potem pustil na mizi. Sodba; Lojze Zupet je bil obsojen zaradi zločina ponarejanja denarja na 3 leta ječe, na 180 dinarjev denarne kazni in na izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Državni tožilec g. Sever Franc je prijavil proti sodbi priziv zaradi prenizke kazni. Lojze kot bogat ženin O Lojzetovih pustolovščinah so začele krožiti mnoge zanimivosti. Ko je bil za hlapca na Viču pri Erbežniku, se je seznanil z deklo Micko, brhko dekle. Lojze Jo je nagovarjal, da bi se poročila. Govoril ji je in sladko pripovedoval: »Imam dosti denarja I Tebi ne bo treba nikdar težko delati 1 Imela bova dosti denarja.« Dekle je postalo do njega zaupljivo in se je v njega prav krepko za-telebalo. Lojze, kar je pač značilno za vsakega zločinca, pa je postal do nje zaupljiv in se jo tudi rad pobahal. Zaupal ji je neko noč pred veliko nočjo, da zna delati denar. Dejal je: »Toliko denarja imava, da lahko kupiva Erbežnikovo posestvo!« Zagrozil pa ji Je, da jo takoj ubije, če ga izda in prijavi policiji. Nekoč ji je pokazal velik paket bankovcev po 1900 din. Kakor je Micika pravila nekemu kriminalnemu organu, je bilo v paketu 3(50 jurjev. Sprva je Micika Lojzetu verjela z vso dekliško odkritostjo, pozneje je bila razočarana In je spoznala, da jo je Lojze varal... Kakšni so bili ti jurji, niso mogli kriminalni organi dognati. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kasacija ni bila zadovoljna s sodbo Letonilu povišana kazen od 20 let na dosmrtno ječo, Neratu pa od 10 na 15 let Maribor, 24. oktobra. Danes je dobilo mariborsko okrožno sodišče sporočilo, aa se kasacija ne zadovoljuje s sodbo, s katero sta bila obsojena 31 letni posestnik Janez Letonja iz Jamškega vrha pri Ptujski gori na 20 let robije in 18 letni hlapec Janez Nerat na 10 let robije. Kasacija je obema ka-zelo zvišala. Letonja se obsoja na dosmrtno ječo, Neratu pa se zviša kazen na 15 let robije. S to razsodbo je končnoveljavno zaključeno žalostno poglavje nendavadno zvito in brezsrčno zasnovanega zločina, ki je bil izvršen lansko leto dne 16. novembra na Janškem vrhu. Omenjenega dne so našli proti večeru pre-užitkarico Nežo Lubej ubito na pešpoti, ki pelje z Janškega vrha na vildon. Neža Lubej je bila nekdaj lastnica lepega posestva. Vdovela je, in ker ni imela otrok, je vzela k sebi svojo nečakinjo. Mislila si je pač, da bo njej na svojo starost prepustila posestvo ter si tako omogočila brezskrbna zadnja leta. Žela pa je za to malo hvaležnosti. Pred nekaj leti se je nečakinja poročila z Janezom Letonjo. Neža Lubej je izročila mlademu paru posestvo, sama pa si je izgovorila običajni preuzitek. Novemu gospodarju pa je kmalu začelo presedati, da je moral svoji dobrotnici izplačevati in odrajtati izgovorjeni delež. Vedno bolj je mrmral, za- športne vesti Zanimivo statistiko o uspehih posameznih jugoslovanskih atletov in klubov na Balkanskih Urah v Atena prinaša včerajšnji »Jutarnjl list«, Po tej statistiki je zagrebška Concordlja e svojimi atleti priborila državnim barvam 17 točk. Sledijo: bel-grajska Jugoslavija z 10.50 točkami, Planina z 9.75 točkami, BSK 9 točk, Ilirija 4 točke, Hašk 4 točke, ASK Primorje 3.75 točk, Vojvodina (Novi Sad 1.50 točk in Hajduk 0.50 točk. Med posamezniki ata največ dosegla Kovačevič (Concordlja) in Kling (BSK); dosegla ata po 7 točk Sledijo: Klinar (Planina) 4.75 točk, Stepišnik (Ilirija), Kotnik in Markuiič (oba Concordija) po 4 točke, Stefanovič (Jugoslavija) 3.75 točk, Košir (Planina), Goič (Hašk) in Mikič (Concordija) po 3 točke, Mausar (Planina), Goršek (Primorje), Han-žekovič (Concordija) in Lenert (BSK) po 2 točki, Radonjič (Concordija) 1.75 točk, Markovič (Vojvodina) 1,50 točk, Jovanovič (Concordija), Bakov (Concordija) in Ehrlich (Hašk) po eno točko, Na« berolk (Primorje) 0.75 točk, Gaberšek in Skušek (oba Primorje), Despot (Hajduk) po 0.50 točke. V razmerju s številom doseženih točk, ki 60 jih dosegli posamezni klubi s svojimi tekmovalci je najboljša: 1. Planina-Ljubljana 9.75 točk in 3 tekmovalci) 2. BSK-Belgrad 9 točk in 3 tekmovalci; 3. Concordija-Zagreb 17 točk in 7 tekmoval.; 4. Hašk-Zagreb 4 točke in 2 tekmovalca; 5. Vojvodina-Novi Sad 1.50 točk in 1 tekmov.; *• Jugpslavija-Belgrad 10,50 točk in 7 tskm.i • Birija-Ljubljana 4 točke in 3 tekmovalci; o' j/1 f}0fie'LjubIjana 3,75 točk in 4 tekmov.; 9. Hajduk-Splli 0.50 točk in 1 tekmovalec. svolima*»*f?f!'i 2el®zni?ar bi mariborski Rapid s ve? to?l« In * nobene točke. Naj- m iu n« “ do6egIi v disciplinah metov. T ,i„u!!r, 41 *tr? n1 v brvatsko-slovensM ligi so: I m '"?1, 160 Solov, Pavletič (Concordia) L . .j 7°.rl (Ssik) 8 golov, Duh (Hašk), K '5.1 Šd«y Lokoiek (Slavija) po 7 golov, IH.S a“i (Ljubljana) po 5 golov, Hihrec (Hašk) 5 golov, Medarič, Kacijan, Pupo, ■ r ?° 4 S°Tle’ PrMing*r, Lah in Haal po dva gola, Erber m Legat pa po en gol. O y 1U*! Pa J* ?afbo,iŠI R*jHč (Slavija, Sarajevo) 8 golov, po 6 golov so dali Sallpur (Slavila S»r* ®v°)' P«trovie (Jugoslavija), Simonovič (Gradjanskl), po 5 golov Vclker (Vojvodina), Pa-šlnski (BSK) in Borovlč (Bata), p0 4 gole Bežovič (BSK), Vujadinovlč (BSK), Živkovič (Jedinetvo), Hripko in Janjič. sovražil je starko ter ji škodoval, kjer je le mogel. Nazadnje revici ni preostalo drugega, kakor da je začela k sosedom hoditi na dnino. Večkrat je pripovedovala ljudem, da jo bo Letonja še ubil. Njena slutnja se je res uresničila. Ko so jo našli mrtvo, je sum zločina takoj padel na Letonjo ter so ga prijeli. Niso pa mu mogli ničesar dokazati, ker je imel mož alibi. Takrat, ko se je zločin pripetil, je bil on zaposlen daleč proč v svojem gozdu pri spravljanju drv. Za pričo je imel svojega hlapci Janeza Nerata. Tako je Letonja brezskrbno pričakoval razprave, ki naj dokaže njegovo nedolžnost ter ga reši ječe. Nekaj dni pred razpravo pa je prišel nepričakovan preobrat. Državno tožilstvo je dobilo pismo brez podpisa, v katerem se obvešča, da stare Neže Lubej ni ubil Letonja, temveč njegov hlapec Nerat. Ta je bil na podlagi tega aretiran ter je priznal, da ga je Letonja pregovoril, naj starko ubije ter ga je poslal iz gozda na pešpot, po kateri je Lubejeva šla domov. Tam jo je ubil z železnim teležnikora. Letonja mu je obljubil 1000 din nagrade, katere pa mu potem ni izplačal. Na podlagi tega priznanja se je potem vršila razprava, na kateri sta bila oba zločinca obsojena. Ker se je državni tožilec pritožil zaradi prenizke kazni, je kasacijsko sodišče sedaj isto zvišalo. Šolska mladina o Vseh svetih Že predlansko leto je prosvetni oddelet banske uprave s posebno okrožnico povabil vse srednje in meščanske šole, naj mladina za praznike umrlih okrasi grobove uslužnih. Uspeh okrožnice je bil popoln in javnost je po vseh pokopališčih z zadovoljstvom ugotavljala udeležbo šolske mladine pri počastitvi mrtvih. Sole so okrasile grobove svojih učiteljev in profesorjev, seveda pa tudi grobove zaslužnih mož, a posebne pohvale je bila mladina deležna za okrasitev zapuščenih grobov in grobov vojnih žrtev. Tudi letos se šole pripravljajo na Vse svete in zlasti v Ljubljani se mladina z vnemo pripravlja na praznike umrlih. Ker se pa srednješolci razidejo na razne kraje in na grobove svojcev, obiskujejo ljubljanske šole grobove že 30. oktobra, jih okrase in umrle po-caste z molitvijo in petjem. Lani so bili obiskovalci Navja ginjeni do solz, ko so bili priča res pietetne in dostojne počastitve naših nesmrtnikov, ki so jo izkazali učenke in učenci bežigrajske gimnazije z venci, svečami in prelepim petjem ter tako dokazali, kako globoko razumejo zasluge na Navju pokopanih za ves narod. Posebno pohvalno pa moramo omeniti, da so ljubljanske Sole lani prav krepko podprle tudi vsesvetsko akcijo in s svojimi dobrimi deli počastili rajne. Tako vzgojene mladine se veseli vsa javnost in ji je tudi hvaležna za dobre zglede, ki jih daje vsemu mestu in deželi. Počastite rajne z dobrimi deli! Na plenarno sejo Vrhovnega socialnega sveta *a svesvetsko akcijo, ki bo danes, v sredo ob 17 v sejni dvorani mestnega poglavarstva, so povabljene zastopnice in zastopniki vseh dobrodelnih organizacij, vendar 8’ je pa lahko zgodilo, da kako vabilo ni bilo dostavljeno, in zato prosimo, naj se te važne seje udeleže prav vsi, ki s svojim sodelovanjem pri vsesvetski akciji hočejo pomagati mestnim revežem. Predvsem pa prosimo, naj se seje zanesljivo udeleže župni uradi zaradi organizacije oddaje sveč In vencev pred vsemi ljubljanskimi pokopališči, torej razen pred poko- Sallščem pri Sv, Križu tudi pred Jiokopališčem v tepanji vasi, v Dravljah in na Viču ln na Navju. Ker »o lani z res mladeniškim idealizmom pri vsesvetski akciji pomagali naši skavti, jih vabimo, da pošljejo na sejo vsi stegi svoje zastopnike, prav tako tudi druge mladinske organizacije ki bi s svojo pomočjo vsesvetski akciji rade pokazale svojo vnemo za počastitev rajnih z dobrimi deli. Tako so lani vsesvetski akciji Izkazale prav izdatno pomoč čete naših vrlih gasilcev in prav tako tudi bojevniške organizacije, da se gotovo tudi letos z vso pripravljenostjo zanesljivo udeleže današnje seje. Kraj Barometer-sko stanje tempera turu v C' a8* = o t> — cc ž > S c c *y v. fr ~ 5 Veter (-mer. i a kost Pada- vine a n K ■5 d « E e a 5 09 6 Ljubljana 762-3 12-7 1-0 93 in gl. 10 0 Maribor 760'5 13 0 o-t) 90 5 0 — Zagreb 761-7 14-0 60 90 3 W, — Belgrad 762-4 12-0 7 0 90 4 ws — Sarajevo 763 ( 16-0 3-0 90 10 0 _ _ Vis 7b0-ii 15-0 8-0 70 5 NW, —» — Spl ji 761-0 ts-o 10-0 70 5 NE, Kumbor 761-« 18-0 11-0 60 6 0 — Rab 761-7 14-0 7-0 60 5 N, 7-0 dež QunrovnlH 759 3 200 10-1 50 6 NE, — — Vremenska napoved: Hladno, čez dan ve činoma jasno vreme. Koledar Danes, sreda, 25. oktobra: Krizant in Darija. Četrtek, 26. oktobra: Evarist. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Tvr-seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Dobavo kostanjevih drogov je razpisala ljubljanska mestna elektrarna v »Službenem listu« Potrebuje jih 500. Veliko zanimanje je vzbudila v Ljubljani razstava bolgarske knjige. V tem tednu bomo imeli tudi klavirski koncert, ki ga bo Izvajala bolgarska umetnica Ženi Kovačeva v mali dvorani Filharmonije. Na sporedu sta zastopana poleg skladateljev Mozart, Beethoven, Schumann, Chopin in De Falla tudi dva Bolgara, in sicer Cankov ter znam pianist in operni skladatelj Vladigerov. — pozarjamo naše občinstvo na to koncertno pri-reditev in prav posebej še na to, da je profesorica Zem Kovačeva prva dama iz bratskega bolgarskega naroda, ki koncertira na samostojnem koncertu v Ljubljani. Koncert bo v mali dvorani •iMharmonije v petek, 27. oktobra ob 20. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem me. p71f°^avljeni PlažillnJ ualogi zapadli v plačilo. morajo biti poravnani v osmih dneh po er,rf 7'‘n^a "al0?a' - Za tavanje pravice v™Ta,nCQV, do pokojnine je potrebno, da so za-varovalni prispevki dejansko plačani! — To opo- ki t® ,8rnntrati kut opomini Proti delodalcem, sti nrl^ln« P°.ravna11 prispevkov, mora urad uve-lTr»4 u * .izterjavo brez predhodnega opomina. dnm ^ £adben9-t*hničnih del v času od sobote K i‘xd° Ponedeljka, 6. novembra t. 1. e «prejem bolnikov v tem času omeji na težko nevarno obolele, katerim j. bob TP fi oskrbovanje res neobhodno po- trebno. Javnost se o tem obvešča v izogib nepotrebnim potnim stroškom in pritožbam. nrič«H ^y°!F0dar8ka P°die‘la zavodi «0 že rt« ti St r prav znatne vsote vsesvetski ak- darili H I5jtlh * dobrimi deli- Med tenii lithl tisočakov, a nek splošno koristen IH zavod je za mestne reveže vsesvetski druffinf°o!wnn?r I?000 din,ln 8 tem pokazal tudi gospodarskim zavodom in jiodjetjem pra- o pot sodelovanja gospodarskih krogov z mestno ™4»n04nai8001 P01!11- Zavod se namreč za- ■ da (e gospodarski prospeh odvisen od ure-jemh socialnih razmer mesta in dežele. Za mest-lOOnn zavode v atarl cukrarni naloženih nfiVmf vsem gospodarskim krogom prihranilo mnogo večje izdatke, ki bi jih morali žrtvovati, če bi revna mestna mladina zašla na kriva i“n,e®tlla,občina ne bi brezposelnih z za-Pos itvijo odvračala od postopanja, ki je vir največjega zla. Uspeh letošnje vsesvetske akcije, ko na ljubljanskih pokopališčih ne bo nobenega gro-bel9zflenih sveč in preprostih vencev ? skcije, naj spet dokaže vsej deželi in ti,4? i..^loboko s^no kulturo Ljubljančanov in a .L: ?aveat’ da 80 Prt socialnem delu edini J ” ,.-7panom ter. P® "iegovih besedah ne iščejo politike v praznih želodcih. Tako bo vse-svetska akcija zares počastila rajne tn bo tudi v na j večjo čast Ljubljane pred svetom! Smartinska cesta zaprta. Ker ao pričeli Smar-tineko cesto posipati in jo bodo nato še povaljali, so jo zaprli za vozni promet in ostane zaprta do soboto, 28. t m. zvečer. Promet je preurejen po Pokopališki ulici, Ljubljanski ulici, Ob Zeleni jami nazaj na šmartinsko cesto, na drugi strani pa po Pokopališki ulici in Savski cesti nazaj na Smartinsko cesto. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Sreda, 25. okt.: »Kacijanar«. Red Sreda Četrtek, 26. okt.: »Antigona«. Red A Petek, 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 38. oktobra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cone od 20 din navzdol. Nedelja, 29. oktobra ob 15: »Neopravičena ura« Izven. Znižane cene ob 20 din navzdol. Ob 20: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene od 20 dinarjev navzdol. Opera — Začetek ob 20. Sreda, 25. oktobra: Zaprto. Četrtek, 26. okt.: »Glumač Matere božie«. Red Četrtek. Petek, 27. oktobra ob 15: »Poljub«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 28. oktobra- »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Nedelja 29. oktobra: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Mariborsko gledališče Sreda, 26, oktobra ob 20; »Celjski grofje«. Gostovanje v Celju. Četrtek, 26. oktobra ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red A. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. oktobra ob 20: »Celjski grofje«. -Gostovanje mariborskega gledališča. Naročajte in širite Slovenski dom! A. G. Barrili 1 DVE BEATRICI I. poglavje. Nad kastiljskim taboriščem, čigar šotore so obsvetljevali bledi lunini žarki, je vladala nočna tišina. V daljavi so se dvigali k nebu nešteti stolpi mogočnega mesta Malage, na čigar obrambnem zidovju so zvesto stražili pogumni Mavri. Pomlad je razširjala blagodejno toploto po planjavi, kjer je taborila krščanska vojska. Vojakom ni težko zaspati; iz lastne izkušnje vedo, bolj kot kdorkoli, da je treba dobro izkoristiti vsako priliko, ki se nudi. Celo taborišče je bilo pogreznjeno v globok sen; saj so bili vojaki do smrti izmučeni zaradi boja in vročine, ki je v Španiji že zgodaj spomladi občutna. Le od časa do časa se je v nočni tišini zaslišal glas straže. Združeni sta počivali armadi obeh španskih kraljevin, aragonske in kastiljanske, kateri je združila ljubezen in državne koristi, a ki sta zaradi zavisti že bili v nevarnosti, da se zopet raz-družita. Ferdinand Aragonski, soprog Izabele, ki je ostala edina dedinja kastiljskega kraljestva, je hotel vladati sam ter je skušal dokazati, da ima pravico tudi do kastiljskega prestola. Izabela pa se za nobeno ceno ni hotela odreči svojim pravicam. Tisti, ki so bili poklicani, da razsodijo spor, so odločili v korist kraljici. Kralj je bil užaljen ter je hotel zapustiti ženo in se umakniti v svoje majhno kraljestvo. Toda kraljičina ljubeznivost ga je premagala. Od tistega dne sta obe kraljestvi bili sicer ločeni na zunaj, a v bistvu sta bili eno: vse listine sta podpisovala oba vladarja; na denarju sta bili sliki obeh. Tudi na pečatih sta bila združena kastiljski in aragonski p>rb. Vsako izmed obeh kraljestev je imelo lastno upravo, vojska pa je bila združena. Vodila sta jo kralj in kraljica skupno. Iz te združitve je že vstajala nova Španija, kateri pa je še manjkal en del, Granata, ki je bila še v rokah Mavrov. Razumljivo je, da sla kralj in kraljica stremela za tem, da pridobita tudi to ozemlje ter osvobodita kristjane arabskega jarma. Prišel je čas, ki so ga že mnogo preje napovedovali, ko bo prenehala arabska nadoblast v krščanskih pokrajinah. Zaradi prepirov med arabskimi poglavarji, se je konec njihovega vladanja Se bolj hitro bližal. Najbolj pa je pripomogel k temu spor, ki se je vnel med kraljem Abdal^hom el Lagal in njegovim nečakom Boabdilom. Ne bomo popisovali začetka vojne in prvih uspehov krščanskih borcev. Naša povest se pričenja spomladi 1. 1487, ko so kastiljske in ara-gonske čete oblegale Malago. »Aragon«, kličejo straže v nočno tišino: »Castilla Leone odgovarjajo druge. Vojaki pa vsi izmučeni trdno spe pod šotori. 'i Toda vsi niso spali v taborišču. Pred kraljevim šotorom se je pravkar menjala straža. Poveljnik Alanco de Ojeda se je približal nekomu, ki se je zavit v temen plašč in z visoko čepico na glavi, zamišljeno sprehajal ob šotoru. Ko ga je spoznal, se je smehljaje se obrnil in odšel. Skrivnostni samotar pa niti ni opazil njegove bližine. Počasi je korakal ob šotoru, zatopljen v svoje misli, tako da tudi ni videl sumljive sence, ki se je plazila h kraljevemu šotoru. Tudi stražnik, ki je enakomerno korakal pred vhodom šotora, ni mogel videti, kaj se godi za njim. Skrivnostna senca se je priplazila do zadnje stene šotora. Bil je to arabski vojak, ki je z dolgim bodalom začel previdno rezati platno šotora. Naš samotar pa vsega tega ni opazil. Hodil je s počasnimi koraki okrog šotora, ga tudi pogledal, toda le pri vhodu in globoko zavzdihnil. Obenem pa je govoril sam pri sebi: »Moja usoda je tu notri. Kdo bo zmagal v njeni duši? Diego de Deza ali Talavera? Ah, čudno je to. Avilski škof hoče obsoditi krivoverstva učitelja bogoslovja! Drug k drugemu me pošiljata, a jaz ne pridem nikamor naprej! Koliko let sem že izgubil! Moja najlepša leta so izginila brez vsake koristi! Kako kruta je moja usoda! Toda ta izraz se mu je gotovo zdel poganski, kajti takoj se je zavedel in nadaljeval: >Kaj govorim o usodi? Gospod, odpusti mi. A vendar je hudo, če ima človek cel svet tu notri; če mu v duši vedno bolj raste gotovost, katero je položila vanjo Tvoja neskončna usmiljenost, a je ne more uresničiti. Skoraj popolnoma sem že uničen zaradi toliko brezuspešnega truda. Ti, med katerimi živim, me ne razumejo ali pa me nočejo razumeti; nihče se ne zmeni zame. Nihče? — Medina, Celi mi je naklonjena. Toda koliko drugih skrbi ima! Guintanilla? ... Tudi on me ljubi, a žal ne more storiti zame toliko, kot bi rad. Vroče mu je postalo zaradi razburjenja. Razgrnil je plašč in vzel čepico z glave. Njegovi plavi kodrasti lasje, ki so obdajali visoko čelo, so že postajali nekoliko sivi. Vendar pa ni bil še star. Jasen obraz in vzravnana postava sta pričala, da je še v najlepši moški dobi. » Ce bi vsaj v mojem srcu vladal mir! — je nadaljeval po kratkem odmoru. »Toda ona me ne ljubi! Ali me je sploh kdaj ljubila, ona, prevzetna kordovanka? Ne, saj sploh nima srca U Zopet je nadaljeval svojo pot. Videti je bilo, da mu nočni hlad zelo dobro de. V tem trenutku se mu je približala majhna skupina ljudi. Spoznal je, da je bil to don Alonzo de Quintanilla, ki se je z dvema tajnikoma in štirimi stražniki vračal k svojemu šotoru. Tudi Quintanilla ga je spoznal in se mu približal. »Le dobro stražite, don Cristoval,« mu je rekel, »in Bog naj vam da svoj mir!< »Prišel bo s smrtjo,« mu je odgovoril oni. »Ne govorite tako! Cemu obupavati?« »Čemu? Ali ne veste, dragi prijatelj, zakaj obupavam? Pravkai sem mislil na to. Vi imate ključe kastiljske zakladnice, a nimate ključev do src, ki so zame, žal, preveč zaprta.« »Pogum!« je vzkliknil Quintanilla in ga prijateljsko potrepljal po ramenu. »Naš Gospod je moral nositi svoj kriz; vaš patron, sv. Krištof pa je nosil Gospoda na svojih ramenah. Mislite pa tudi na to, da vas ne obdaja samo trnje. Ali niste v taborišču, kot gost naših vladarjev? To je brez dvoma dobro znamenje, (jon CristovaL« »In tudi naslov, s katerim ste me počastili, ki pa ni moj,« mu je žalostno odvrnil. »Kaj pravite? Da ni vaš ta naslov?« __ je vzkliknil (Juintanilla. »Ali vas ni kraljica, ko vas je včeraj sprejela, imenovala don Chri- stoval? Ali ste že pozabili na to/ Ce bi bilo v moji moči, bi vam podelil še druge naslove, ker vas tako zelo ljubim in cenim.« »Vem, dragi moj don Alonzo, dobro vem, da ste mi zelo naklonjeni. Toda kako malo jih je, ki so z vami istih misli!« »Nič ne de; sedaj smo trije ali štirje. Kmalu nas bo tristo ali štiristo. Toda čemu ne greste k počitku? Jutri bo precej nemiren dan. Tam doli sem že videl pripravljeno celo vrsto možnarjev. Prav gotovo se ne bomo šalili.« »Naj Bog nakloni zmago krščanskim junakom,« je odvrnil don Cristoval. »Jaz pa želim ostati še nekaj časa na zraku. Nočni hlad mi tako dobro de.« »Naj vas varuje Vsemogočni,« stisnil mu je roko in odšel s svojim spremstvom. Don Cristoval je nekaj trenutkov zamišljeno gledal za njim, nato pa je zopet počasi začel korakati okrog kraljevega šotora. Toda, ker ga je prijatelj zdramil iz njegovega premišljevanja, je sedaj nekoliko bolj pozorno opazoval svojo okolico. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: ini Jože Sodja. — Drednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »•Slovenski domc izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, >a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4flfl| do 4005. Oprava: Kopitarjeva nHea ft Virginio Gayda - najpridnefši italijanski časnikar Moi( ki napiše vsak teden 50 do 60 tisoč besed in ki mu ni treba nositi svojih člankov v cenzuro Gotovo ga dane« ni časnikarja, ki bi imel toliko bravcev, kakor po vsem svetu znani italijanski časnikar Virginio Gayda. Tudi pri na6 skoro ne mine dan, da ne bi izšel v dnevnem časopisju vsaj krajši članek, ki je prišel izpod peresa tega pro-slulega časnikarja. Celo časnikarji iz raznih držav si morda tega moža čisto drugače prestavljajo, kakor pa je v resnici, Mnogi menda mislijo, da je to človek visoke postave, plešast, širokih ust, svetle brade, močnega glasu in črnih ognjevitih oči, vedno oblečen v fašistično uniformo, vedno dobro razpoložen in človek stisnjenih pesti... Toda, kdo 6i predstavlja Gaydo tako, nima prave slike o njem. Dopisnik angleškega lista »Daily Express«, ki ga je ta človek posebno zanimal in je zato zaprosil za sprejem pri njem, ga popisuje nekako fakole: Gayda kot človek Virginio Gayda je človek srednje visoke postave in nemirnih svetlomodrih oči, ki se živahno bleste za očali. Nosi svetle brke, ki so že kar nekoliko porjaveli od neprestanega kajenja, mu pokrivajo tanko zgornjo ustnico. Gayda me je sprejel v neki veliki dvorani, v kateri je bila oprava vsa iz orehovine. Slog le oprave je iz 18. stoletja. Sedel je za pisalnim strojem, na katerem mu zelo hitro igrata oba kazalca. Njegovo lice je nemirno, radovedno. Gayda zelo pogosto svoje članke narekuje, druge pa 6pet izredno hitro piše sam na c.troj. Njegova široka pisalna miza je preplavljena z najraznovrstnejšimi podatki in časopisi, ki .leže lam v sistematičnem neredu. Gaydin glas je cvileč in neprijeten Sploh je ta časnikar zelo nezgovoren. Kolikor mi je znano, jc k njemu še malokdo prišel po kakšne izjave. Jezik se mu bolj razveže le tedaj, kadar igra bridge in še to le, če se mu družba dopade in samo takrat more bili tudi duhovit in strupen. Na videz je tak kot kak duhovnik, toda dolga leta, odkar se že bavi s časnikarstvom, so mu zapustile pečat tistega, kar je značilno za vsakega časnikarja. Ne želi, da bi o njem ne govorili, ne želi, da bi bil neopažen človek. Način, kako nosi klobuk, kakor tudi svoje mehke srajce, pa izdajajo njegov poklic. Videl sem ga nekoč v sivozeleni marogasti obleki s pokloftanim klobukom in modro ovratnico s srebrnimi progami. Njegov največji časnikarski uspeh je dosegel tedaj, ko so bile uveljavljene znane gospodarske sankcije proti Italiji za časa abesinske Grozote vojno na Poljskem: Hišo jc strla letalska bomba, ubila hčer, očetu so jo ob pogledu na vse to zmešalo. t vojne. Tedaj je napisal članek pod naslovom: »Sankcije vodijo v vojno«. Pravijo, da je Gayda v tem času dosegel višek v zgražanju, višek, ki 6e mu je pozneje le redkokdaj še približal. Članek je j imel namen prepričati evropske državnike, da 6e { , je Mussolini trdno odločil odrezati kos »kolonialne j torte«, in da se bo vsakdo, kdor bi ga mislil zaustaviti na njegovi poti, moral vojskovati. Fašist št. 3. Imenoval sem Gaydo fašista št. 3. — za Mussolinijem in grofom Cianom. On v resnici zavzema to mesto v očeh tujcev. Toda v Italiji sami ima Gayda malo političnega pomena in se tudi izdaja samo kot časnikar. Je ravnatelj časopisa »Gior-nale d’Italia«, rimskega popoldnevnika, ki izhaja vsak dan v 300 do 350 tisoč izvodih. Poleg tega Gayda iydaja tudi »Piccolo« s 100 tisoč 'naklade dnevno. Piše pa tudi v druge večje in resnejše italijanske časopise in 6e bavi razen tega tudi z mednarodnimi vprašanji. Piše knjige, posebne članke in dvakrat na teden piše tudi obširne politične preglede. Je brez dvoma najplodovitejši italijanski časnikar. Računajo, da napiše na teden okrog 50 do 60 tisoč besed. Na vsem 6vetu ima danes največ bravcev, kajti njegove članke ponatiskujejo skoro vsi časopisi. Dvomim pa, da bi Gayda pri vsem tem svojem poslu zaslužil toliko, kot zasluži srednji angleški ravnatelj kakega lista, ali vsaj toliko, kot dober urednik. Cenzura mu ni potrebna Čeprav prevladuje splošno mnenje, da Gayda nosi vedno 6voje članke na pregled Mussoliniju ali vsaj zunanjemu ministru grofu Cianu, vendar to ni re6. Točno je le to, da včasih udarijo Mussolini ali Ciano, redkeje minister za narodno kulturo Al-fieri na struno fašističnega klavirja, nato pa Gayda napiše celo skladbo. Kakor rečeno je Gayda najdelavnejši italijanski časnikar. Pa ne samo to, on ima tudi najbolj svobodne roke. On je zato lahko tako zelo svoboden, ker je absolutno vdan fašistični doktrini (to besedo Gayda nič rad ne sliši, ker smatra, da fašizem ni doktrinaren). Gaydi pa ni potrebna cenzura, ker je iskren v svojih pogreškah. Lahko smatrate, da tisto, kar on napiše, ni točno, lahko pa ste prepričani, da tako, kakor je napisal, tudi misli. Rim, tel. št. 34.773 Virginio Gayda se je rodil 12. avg. 1885 v Rimu. Njegovi starši 60 se v Rim preselili iz Piemonta. Zaradi tega je lahko razumeti, zakaj je na videz tak asket in zakaj je takšno njegovo obnašanje ,zakaj je tako miren in vztrajen pri svojem delu. Živi v najlepšem rimskem okraju, v skromni vili, ki je takorekoč do podstrešja natrpana 6 knjigami. Ce se hočete z njim pogovarjati, zavrtite telefonsko številko 34.773 v Rimu. Brez dvoma se vam bo osebno oglasil, kajti tudi on, kakor vsi ča6nikanji, živi stalno pri telefonu. Ker je Mussolinijev in Cianov osebni prijatelj, je v vsej Italiji eden najbolj obveščenih ljudi. Povedal pa vam ne bo ničesar o tem, kaj namerava ukreniti italijanska vlada, čeprav vselej dobro ve. Tako je odveč spraševati danes Gaydo, ali bo Italija stopila v vojno ali ne. Gaydova življenska pot V neki italijanski enciklopediji stoji napisano, da se je Virginio Gayda prvotno nameraval posvetiti politični ekonomiji. Toda po končanih politič-no-ekonom6kih študijah na turinski univerzi je začel pisati v razne časopise in 1908 postal reporter turinske »Stampe« (tedaj 60 ta list smatrali za najboljšega v vsej Italiji). Bil je dopisnik »Stampe« v Rusiji, ko je izbruhnila svetovna vojna. Ko pa je tudi Italija posegla v to vojno, je bil dodeljen italijanskemu poslaništvu v Petrogradu, kjer mu je bila zaupana služba pri izmenjavi avstrijskih in italijanskih vojnih ujetnikov. Bil je priča prve ruske revolucije. Od tem je odšel meseca maja 1917. Ravnatelj lista »Giornale d’ltalia« je postal leta 1926 in bil večkrat tudi v manj pomembnih diplomatskih zastopstvih na Švedskem in v Angliji. O tem, kako se je spremenil v stoodstotnega fašista, je bore malo znanega. Političnega vpliva ni nikdar izkoriščal v 6voje osebne namene in s tem tudi sam pojasnjuje vlogo, ki jo je igral ▼ fašistični revoluciji. Znano je tudi, da je bil kot ravnatelj lista »Messagero« za ča6a pohoda na Rim eden prvih, ki. so Mussoliniju izkazali svojo vsestransko pomoč. Naročajte Slovenski dom! Program radio Ljubljana Sreda, 25. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (p]o86e) — ..15 Napovedi, porofcila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Češki operni spevi (plošče) — 1*2.30 Poročila, objava — 13 Napovedi — 13.02 Iz Schubertove beležnice (plošče) — 14 Poročil« — 18 Mladinska ura: A. Adamič: «J uri j baron Vepra«. Poučna igra. Izvajajo člani Radijske igralske družin* vodi inž. I. Pengov — 18 40 Kmet in gruda (Ludvik Puš) — 19 Na povedi, poročila —- 19.20 Nacionalna ura; Jesen in ju goslovanski gospodarstveniki (Kosta Popovič) — 19.41) <£Vr«~"i 1 1^eP°rtaža z razstave bolgarske knjige ,Kr.r? « aJi« ♦ koncert. Sodelujejo: Sattnerjev pevski ?L,f°rVJP^1V^/ 61116 (orgle). Dirigent: A. Nef-t.Htii hrTtii ™ ^ anBko oerkve — 21.10 Kvartet: Lipovšek^ * 7.lT iflpovedlf' £££? I zvokov (Plošče) — 12 Operetna glasba (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 18 Napovedi — ]aa2Vma11 sodci — 14 ForoBIla - zvoki.Tojedek lišM zbor «Vigred«, igra Radijski orkester, dirurent D M ftiia-nec — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr Rudolf* Kola ri« -19 Na^vedi. iK,TO6Ua a9.2