36. štev. V Kranju, dne 9. septembra 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarstvi lisi rUau« t» Kranj t dostavljanje« na dom 4 K, po posti u ealo leto 4 K, ca pot leta K K, u Nemčija 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posauezte * te rili e po 1U no - Na aaročba »rez istodobue »poiiljaive naročnine ueoiira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi g. K. Flonana v cZvezrii*. — kdaj. in odgov. uredn.: Z. Latnpret. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer = lase ra t i se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravni štv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. VABILO na »»I. REDNO VELIKO MMll Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 10. septembra 1911 : ob enajstih dopoldne v Tržiču : v salonu gostilne ,,pri Bastlju" gospe Frančiške Perne hiš. štev. 99. (SPORED t 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v društveno vodstvo.1) 6. Volitev nadzorništva (5 članov1). 7. Volitev razsodništva (5 članov5) 8. Slučajnosti. ') Iz vodstva letos izstopijo gg.: Fr. Črnagoj, dr. Ernesl Dereani, Gregor Einspieler, Luka Svetec. — V odboru pa Se ostanejo gg.: And. Senekovič, Aleks. Hudovernik, dr. Ivan Merliar, Fr. Pahernik, dr. Janko Šlebinger, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhevnik, dr. Gregor Žerjav. *) V nadzorništvu so bili gg.: dr. Fr. IlešiČ, dr. Ferdo Muller, Matija Prosekar, dr. Vladimir Ravnihar, Miloš Stibler. ») V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jak. Kogej, Karol Šavnlk, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karol Triller. D o s t a v e k: Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom 648, iz Kranja 8 49. Takoj po prihodu v Tržič polože skupščinami venec na gomilo pokojnega mecena Polaka. — Obed bo pripravljen v gostilni gosp. Mateja Lončarja štev. 143, gospe Frančiške Perne štev. 99 in gosp. Jos. Štera št. 116 ter v drugih narodnih gostilnah. Za izboljšanje gorenjskih planin. Za živinorejo je pred vsem potrebna dobra paša, zato se obrača posebna pozornost na izboljšanje pašnikov. Doželni odbor je sedaj dovolil aeželni prispevek za izboljšanje naslednjih visokih planin, ki ga bo Izvrševala deželna komisija za agrarne operacije: 1.) Pungrat na južnih obronkih Klad v a in Košute v višini 1440—2000 metrov nad morjem ter v obsegu 126 ha za upravičence iz Brezij, Črnivca, Noš, Sv. Katarine, Radovljice in Poljč. 2) Planina pri Beli peči, južno od gornjega belopeškega jezera (1000-1700 metrov) v obsegu 172 ha za upravičence iz Bel? peči. 3. ) Belštca na južnozapadnem- obronku Stola (1600—2J00 metrov) * obsegu 1^2 ha, ki bo za ovce in konje; za govejo živiru pa pri-rede pašniki v dolini, ki so razdeljeni na vasi Vrba (1C0 glav živine), Hraš« (60—70^ glav) in Studenčice (50 glav). 4. ) Žerovnica tudi na južnozahodnem obronku Stola (1100—2200 m) v obsegu 451 ba za upravičence iz Žerovnice in Most. 5. ) Planina Prevole na južnem obronku Begunjščice (1300— 2000 metrov nad morjem) v obsegu 122 in pol ha za udeležence iz Vrhnjega, Dvorske vasi in Zgoše. 6. ) Lešanska planina nad Tržičem vzhodno in južno od Dobrča (1636 metrov) v obsegu 32 in pol ha ter pašnik nad Lešami za upravičence iz vasi Leš 7. ) Porezen na vzhodnem obronku gore Porezen (1500—1630 metrov) v obsegu 214 ha PObLISTEK. Raikolnikov: Sanje kovača Damjana. V kovačnici zadremal je potan, in sen zasanjal je kovač Damjan: Prišle so k njemu vile tri, belih grudi, lepih oči. Pravi mu prva: „Damjan. bodi moj, v železni te grad popeljem seboj; na pernici mehki ponoči boš spal, podnevi mi čevlje srebrne koval?!" In druga veselo se mu smeji: .Kajne, Damjan, moj bodeš ti; jaz te popeljem v srebrni grad svoj, tam postal kralj in mož bodeš moj ?!" Nič tretja ne reče, samo vanj strmi, mu kaže skoz okno, ga vabi z očmi — Pogleda kovač, in glej, biserni grad, za kovačnico stal je, kjer bil je prepad. »Ej, biserni grad, leti bode moj," zavpije kovač, .in jaz kralj bodem tvoj I" Že stegne roke*, da bi vilo objel — Vzbudi se — zagrabil je — tleči pepel. .. Zoran: Pošasti. Gost dež je naletaval zunaj. Roman je sedel v sobi, razmrSenih las, brez kravate, brez suknje, in je premišljeval. Zamislil se je nazaj v tiste čase, ko je bil še srečen, ko mu Še ni bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh, ko je še veselo, brezkrbnih lic, hodil po svetu, se radoval življenja in sanjal o slavi, ki ga čaka kot bodočega velikega umetnika, sanjal o vencih, ki bodo leteli na podi j, kadar bo pokazal občinstvu, da ni samo virtuoz, ampak tudi resničen umetnik... Z notno mapo v roki je hodil po ulicah, koketiral z gospodičnami in poredno zmajal z glavo, če mu je veter raznašal njegove dolge, črne kodre in mu jih vsipaval na čelo; klobuk je nosil vedno v roki, zakaj, tega menda sam ni vedel, zdelo se mu je pač lepše. — Tako je živel brezskrbno, dannadan. Bil je ženijalen, talentiran, kot malo drugih, vse ga je imelo rado. Tako lepo, tako krasno je bilo tisti čas ... Do takrat... Ni si upal domisliti tistega trenotka, ko so mu prinesli vest, da je njegov oče, prokurator v neki večji banki poneveril večjo svoto denarja in zbežal z neko žensko .neznano kam", kot so se izrazil« časniki. Kot strela z jasnega neba je padla ta novica na njega in njegovo mater. Od takrat ni nikdar več videl očeta, niti zvedel, kam da je zbežal. Čez dva meseca mu je umrla mati. za upravičence iz Zgornje in Spodnje Sorice, Spodnjih Danj, Orehka, Gorij, Poč, Davče, Zalega loga, Trebenč Sv. Lucije, Nemškega Rovta in Dražgoš 8) Velika planina v Kamniških planinah severno od Črne med Bistriško dolino in Štajersko (1300—1600 metrov) v obsegu 556 ha za upravičence iz Kosiš, Slatnika, Laniš, Zagoricc, Gornjih in Spodnjih Stranj, Bistrice, Okroglega, Klemenčevega, Kregarjevega, Gradišča, Praprot-nega, Sidraža in Senožet. 9.) Mala planina južno od Velike Planine (1500 metrov) v obsegu 200 ha za upravičence iz Studenca, Primoža, Stahovce, Županjih njiv in Žage, Potoka Kamnika, Praprotaega, Spodnjih Stranj. Te planine se bodo očistile grmovja in kamenja, pognojile in posejale, napravile se bodo poti, postavili hlevi, koče in ograje, priredila napa j ali šča za živino itd. Vsa ta dea, katerih troški se razdele na državo (60 odstotkov), na deželo (15 odstotkov), in na upravičence (25 odstotkov), bodo stala 248.000 K. Z ozirom na veliko korist so se upravičenci izrekli pripiavljene za svoj prispevek. Samo z živinorejo si more dandanes kmet pomagati. Zato pa skrbimo za dobre pašnike! Umetnost in književnost Zbirka aa)Iepi)h iloveitkb. koračnic, plesov In pečmi je izšla v založbi R. Drischla v Ljubljani, Kongresni trg Cena 3-60 K. To zbirko je dobiti v vseh knjigarnah in trgovinah z muzt-kalijami, oziroma tudi naravnost od založnika. Toplo priporočamo. Že prej vedno bolna na pljučih, ji je ta dogodek vzel vso moč; pobrala jo je sušica... Ostal je sam, čisto sam na svetu, brez denarja, brez vsega ... Začel je poučevati klavir. Slabo mu je šlo, Jako slabo. Z nekim faliranim študentom skupaj si je najel sobico. Le dvoje stvari je bilo njegovih: klavir in postelja. Samo to mu je ostalo od svoje, nekdaj bogato opremljene sobe. Ves dan je bil na delu. Prej je računil še vedno s tem, da bo sam o prostem času izpopolnjeval svoje znanje, a sedaj ni imel več veselja, ni prilike; celo sovražiti je pričel klavir, Četudi ga je poprej toliko ljubil. — Vsega je bilo konec . . Danes je bila nedelja, ena tistih pustih nedelj, ko ostanejo ljudje radi slabega vremena doma, ali pa se vsedejo v zatohle gostilniške prostore, kjer si pri časi vina izkušajo preganjati dolg čas. Tudi študent je odšel; gotovo ga do drugega jutra ne bo domov. Roman je ostal sam ... Večerilo se je že. Neprenehoma je dež ploskal ob okna in steno. Zamolkel grom se je oglašal... Ko je bil Roman še mlad, je vedno mislil, da v nebesih kegljajo ... Sedaj ? 1 Rezko se je nasmejal; kar ustrašil se je tega svojega smeha... Vedno temnejše misli so se mu podile po glavi . . , Mrzel pot mu je stopil na čelo.,. DOPISI. If Soro pri MeíTodPÜ. Malokdaj sc čuje kak glas od nas, pa vendar je znano že širši javnosti, da smo zidali lansko leto gasilni dom. Akoravno so okoličani Soie veliko pripomogli k zgraditvi dorrn. sc vendar društvena blagajna nahaja v zelo obupnem položaju To pa re briga prav nič načega g. načelnika. Di bode on tako .moderno" gospodaril tega si n'smo od njega pričakovali, kaj šele. da bi si mislili kaj takega Njemu ni mar, dokler je le kaj pieha, pa se reče blagajniku .Podviz", jaz rečem: Plačaj!" Povemo pa Vam, g. načelnik, da tako ne bo šlo, l.ot ste zdaj zastavili, kakor n. pr. ko je naš vrli in čislani g. Janko Kožuh dozidal, ste imeli račune, pa se je reklo, da je bila plača o J kvadratnega metra. Niste hoteli verjeti njegovemu skromnemu računu, zato Vam je bilo treba še enkrat meriti ter tako našo že itak suho blagajno oškodovati za 40 kron. Izmislili in hoteli ste to edino le Vi, pa še plačajte sami, saj odbor ni bil zato. S tujim denarjem bi gospodaril vsak iahko, ako bi ga ne zmanjkalo. Veno pa zakaj. Zato, ker Vam je g. podnačelnik trn v peti katerega zmožnosti Vi ne dosežete, ako t e 50 let načelnik, kar pa hva'abogu menda ne boste. Gospodariti razsodno, skromno, kajti v Sori n:mamo takozvanih Rotšil-dov, ki bi nas zaagali z rmenimil Radovedni smo, kdo je zabelil podpis zidarskega mojstra na gasilnem domu? Dotični naj bi bil mazal raje po svojem, ne preveč belem obrazu. Dozdeva se nam, pod čigavo znslombo je to delo, a on naj pazi, ker tudi zanj velja rek: Kdor se peča s smolo, se osmoli! Svetujemo še enkrat: Več razsodnosti ter veliko manj ošabnosti, pa bodemo gasilci veliko bolj vneti za društvo kot sedaj, ko sami peljete na „Hom". Za danes dovolj. Se še vidimo. Gradiva je dovolj Več gasilcev. V Eianju, dne i), septembra 1911. Držsvai pjor.ičua za lota 19 2 je po poročilih z Dunaju že skoro gotov. Ministrstva so že izdela svoje proračune. Kakor se zatrjuje, se letos ni dosti črtalo. Posamezna ministrstva so dobila nalog, da naj se kolikor le možno ugodi ljudskim potrebam in naj varčujejo le tamkaj, kjer se res sme počakati z izdatki. Tako so se v proračunu ministrstva za javna dela zvišale vse postavke za pospeševanje obrti in obrtnega šolstva, ravno tako v proračunu naučnega ministrstva postavke za razvoj šolstva na sploh. Zborovanje d^za^'h zb'rrov. Notranji minister Wickenburg je poslal vsem deželnim odborom dopise, v katerih naznanja, da vlada nima ničesar proti sklicanju deželnih zborov h kratkemu zasedanju. Državni zbor bi se v tem slučaju sešel začetkom rnc?eca oktobra. Deželni zbori bi bili sklicani okoiu 20. septembra in sicer na 14 dnevno zasedanje. Grof Wickenburg je pozval vse deželne odbore, naj se o tem izjavijo. Da?ek na liante. Finančni minister je predložil poslanski zbornici vladno predlogo o zvi šanju kontingentiranega žganja za dobo 1911/12. Načrt odkazuje novim zadružnim žgalnicam maksimalne deleže 2/5 hI. drugim novim žganjarnam največ po 151, oziroma 120 hektolitrov. V to svrho se dosedanjim poljedelskim žganjarnam, ki so imele odkazan kontingent iznad 600 hektolitrov, zmanjša za poldrug odstotek, obrtnim žganjarnam pa skupaj za 8000 hektolitrov. Bnji ? Afriki. Iz Tangerja poročajo, da se opaža med plemenom Ksimat, ki prebiva v bližini Agadira, nemirno gibanje. Boje se, da pride do vstaje. Na čelu gibanja sta brata Su Mohamed iz Imana. Povod nemirom so baje pogajanja med Stopil je h klavirju in pritisnil taste. Hotel je zaigrati par akordov, da si ublaži srce; kričeča dlsonanca mu je zazvenela v odgovor, . . Jezno je zaloputnil pokrov, da so naenkrat zabrnele vse strune . .. Šel je k oknu in pritisnil razgreto čelo ob rosno steklo. Zaprl je oči ... Zdelo se mu je, da prihajajo tam od vrat sem črne postave . . . Vedno bližje . . . Tudi njegov oče je bil med njimi, v prvih vrstah se rine . . . Nikdar ga ni videl takega, tako čuden se mu je zdel ... In videl ga je pred sabo natanko, tako da bi ga lahko prijel z roko In pošasti so stegovale svoje dolge, umazane roke po njegovem čistem, lepem, umetniškem sicu . . . Braniti se je hotel. Skočil je od okna in otepal z rokama po zraku , . . Nič ne pomaga . . . Sedaj . . . sedaj ga imajo . . . Hu, kako peklensko veselje jim sije z oči, kako se vrte, kako se trgajo, da bi še zadnjo kapljo krvi iztisnili in izželi iz srca ... In grozno, sedaj ga ima njegov oče . . . Divja strast mu žari iz oči, na tla ga vrže in potepta z nogami . . . Zadnjo kapljico krvi je iztisnil . . . Kri, kri . . . Strašna, grozna beseda . . . Rdeča, temna kri. . . Ha, saj jo ima tudi on, dosti, dosti lepe, rdeče krvi.., Nemci iz Agadira in domačini. Nemci bi radi nakupili zemljišč; nekaterim domačinom je to prav, drugim pa ne. (Stvar je sumljiva. Okrog Agadira je .nevarnost", kadar jo potrebuje nemška vlada. Če niso nemiri enostavno izmišljeni, tedaj je verjemo, da so izzvani, zajo da bo Nemčija pri novem pogajanju s Cambonom lahko nagla šala. da so njeni interesi v Maroku v nevarnosti) Španska kazenska ekspedicija proti Kabilom, ki so dne 24. m. m. provzročdi napad pri Tav-rirtu, je v sredo pričela s svojimi operacijami. Sežgala je več vasi in pobila mnogo Mavrov. Na Partagalakem so izvolili predsednika nove republike Ar>ago, ki je že precej v letih. Imel je tekmeca Mahado, proti kateremu je pa zmagal. Do zadnjega trenotka je bila odločitev med obema kandidatoma popolnoma neodločena. Protirepubli-kansko gibanje pa navzlic temu še ni potihnilo. Povsod se vzdigujejo posamezni nezadovoljni pristaši bivšega kralja ter hujskajo ljudstvo zoper sedanjo vlado. Ktrnzo. Pogajanja glede" Maroka v Berolinu so se najbrž že začela. Kak bo izid, se ne da nič reči. Vidimo pa, da so pripravljene na boj Nemčija in Francija pa tudi Angleška ! Belgija je začela glede na ta spor mobilizirati. Novi čar. Imenovan Jo višji davčni upravitelj g. Anton Orehek v Kranju povodom njegove upokojitve cesarskim svetnikom. Čestitamo! Ozbbfie vosti. Deželni šolski svet je dovolil, da podučujejo brezplačno absolvirane učiteljske kandidatinjc od 15. septembra naprej, in sicer go spodičue : Marija Černe na šiirirazredni deškil judski šoli v Kranju, Olga Kalinger na ljudski šoli v Tržiču in Olga Šavnik na petrazredni dekliški ljudski šoli v Kranju. Obotnikt odbor mesta Kranja je imel dne 1. septembra svojo sejo Navzoči: župan Polak in 22 odbornikov, virilistov ter namestnikov. Ovc rovateljema zapisnika se imenujeta Janko Sajovic in Franc Šavnik. Zapisnik zadnje seje z dne 28. julija se odobri. Župan poroča, da je odgovorilo ravnateljstvo državnih železnic na prošnjo občinskega odbora radi prestavitve ponočnega vlaka negativno, dalje, t4a se je po-rala vodovodna naklada leto 191© glasom zakona z dne 23./3. K 9166-65 — V imenu finančnega odseka predlaga občinšKi svetovalec dr. Štempihar, da se poviša pla"ča-1 «*estnim uslužbencem, in sicer nad-stražnikr lyam« C ogala, stražnikoma Ivanu Šmajdu in Fiaa#~?flgai t ter Francu Bernardu po 10 K mesečno, Francu Pieslorju in Al. Brezarju pa po 5 K mrečno. Soglasno sprejeto. — Gasilnemu in reše ilnemu društvu v Kranju se za nabavo rešilnega voza, ki stane 385'32 K, dovoli 100 K podpore. — V imenu odseka za električno razsvetljavo poroča občinski odbornik Knvanec o dopisu ravnateljstva državnih železnic v Trstu glede reverza za napeljavo električne razsveljave na pešpot proti kolodvoru. Se vzame na znanje. K ogledu pri mestnem vodnem kolesu, katerega razpisuje okrajno glavarstvo, se pošljejo župan Polak, inžener Knvanec in dr. Treo. — Policijski odsek predlaga po svojem načelniku, občinskem odborniku Pirnatu, da se rekvirira prošnja Janka Rozmana, ki leži pri okrajnem glavarstvu, radi podelitve koncesije za izvrševanje informacijskih poslov, ki se tičejo kredita trgovcev in obrtn kov. Vname se precejšnja debata, v katero posežejo: župan obč. odbornik dr. Treo in virilista kaplan Sitar in dekan Koblar. Končno se sprejme predlog policijskega odseka. — Vodovodni odsek pred laga na dopis deželnega odbora radi določitve Nova misel mu švigne v glavo, najprvo temna, potem jasnejša, grozna, strašna . . . Čudno se leskečejo njegove oči, sarkastičen, blazen usmev mu lega okrog usten .. . Skoči k omari; le en sunek z nogo, omara je odprta. Tam zadaj v kotu se nekaj zasveti. . . Že ima ... Brezumen zgrabi tisto stvar, vtakne jo v žep in zbeži skozi vrata po stopnicah na prosto, v temno noč. Le malo luči je razsvetljevalo ulice, koder je bežal, saj je stanoval na periferiji mesta. Takoj za mestom je gozd, teman, črn gozd ... Ves premočen je že bil, a mladenič tega ni čutil. Natanko je čul za sabo hitre korake ga zasledujočih pošasti... Ni se upal ozreti, le bežal je, bežal, kakor bi ga kdo podil z bičem . .. Spomnil se je kričečega klavirja in javkanja skrbnih mater, ki so tožile, da se otrok ničesar ne nauči. Saj bo tega konec, kmalu, kmalu .. . Neko čudno zadovoljstvo ga je napolnilo, nek blažen mir.. . Ozrl se je, nihče ga ni zasledoval. Oddahnil se je ... Sedaj je bil v gozdu; teman, črn je ležal pred njim . . . Skrivnostno so š>petale veje; curkoma je lil dež . ., cene za uporabo vode pri industrijskih podjetjih, da se naj napravi vodomer in se naj računa na kubični meter odšievši, kar pade na stanovanje. Sprejeto Tovarnar Karel Pollak vlaga prošnjo, naj se mu vodarina v znesku K 49 50 izpregleda radi težkoČ, ker ne more napeljati vodovoda, rav-notako tu Ji dekan Koblar radi hiše, kjer stanuje grobokop, ker je od cevi oddaljena nad 120 metrov, zakuri pa predpisuje le 50 metrov, odpse znesek K 78). Se obrma ugodi. — Koncem seje stavi obč nski odbornik Kiivaaec nujni predlog radi tlakovanja občinskih potov, ker se v najkrajšem času prične s tlakovanjem novega mostu, katero delo je že oddano podjetniku Vodniku Pooblasti naj se stavbeni odsek, da stopi tak v dogovor s tem podjetnikom. Nujnost je sprejeta, ravnotako predlog. Občinski odbornik Pinut želi, naj bi se pri tej priliki razširili, oziroma napravdi nekateri prehodi, ki so bili že odobreni, zlasti pri gimnaziji. Se vzame na znanje. Nato zaključi župan sejo. Obesil as |*. Dne 21. avgusta se je žena mesarja Florjana Šilar v Stražišču pri Kranju zaradi malenkosti sprla s svojo taščo ter jo tudi nekaj osuvala. Ko je zvečer Florjan Šilar domov prišel, tožila mu je mati, da je njegova žena proti njej surovo postopala. Razjarjen vsled tega je dal Florjan Šilar ženi par zaušnic, nakar ga je tudi njegova žena z neko trdo rečjo nazaj udarila. Ko so zvedeli, za ta spor starši Šilarjeve žene prišli so na njegov dom ter zeta pošteno ozmerjali. Tem psovkam se je odtegnil Šilar s tem, da se je vrnil v svojo hišo. Drugo jutro je še krmil svojega konja, ob pol 7. zjutraj pa ga je našel 6letni sin Tinče v hlevu obešenega. Vsi poizkusi ga zopet oživiti so ostali brezuspešni. Truplo so prepeljali v šmartinsko mrtvašnico. Vodovod sa mosta Kran) in okolico se je koncem minulega meseca uradno pregledal in se je zbog nenavadne suše konštatiralo stanje studencev. Tozadevno strokovnjaško poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. Sreča v rsspsČ'. Na cesti med Dovjem in Kranjsko goro ob drugem železniškem prelazu bi se bila v nedeljo kmalu zgodila velika avtomobilska nezgoda. Gassnerjev avtomobil iz Tržiča, v katerem je sedelo poleg šoferja in las'nika še troje žensk, je vozil v hitrem diru proti prelazu Dočim je bila pregraja tostran proge odprta, je bila druga spuščena in je zapi ala cesto. Avtomobil sc je zaletel vanjo s silo, di je odsko-čda kvišku nad glavami oseb v avtomebilu, ne da bi koga zadela. — Čuvaj v čuvajnici št. 20 je izpolnil svojo dolžnost. Odprl je po odhodu viaka cestno pregrajo; da je ostala pregraja oni-kraj proge vsled hibe v mehanizmu zaprta, ni mogel od več sto metrov oddaljene čuvajnice opaziti. Njega ne zadene nobena odgovornost. Pač pa je odgovorna železniška uprava, ki je iz lahkomiselne varčnosti pred časom opustila on-dotno čuvajnico in naložila zapiranje pregraje sosednji čuvajnici, ki je več sto metrov oddaljena od prelaza. Neoadaa smrti je umrla obče priljubljena gospa MiTija Logonder iz Binklja pri škofji Loki. V kleli se je vnel poln sod špirita revica je hitela gasit, a ogenj se je prijel njene obleke, ki je vsa zgorela na njej. Zadobila je strašne opekline po vsem telesu ter čez šest ur po groznih mukah izdihnila svojo dušo. Naj v miru počiva 1 Za veliko skupščino je pisarna družbe sv. Cirila in Metoda razposlala zglasnice in glasovnice vsem opravičencem. Ako bi kdo ne prejel zglasnice ali ne zadostnega števila zglasnic in glasovnic, naj to naznani do Četrtka družbeni pisarni, ali pa naj se oglasi pred zborovanjem skupščinarjev v Tržiču pri družbenem uradništvu Vse črno. .. Zdelo se mu je, da so njegove misli ravno tako črne in njegovo srce tudi... A n , srce ne . . Saj ga več nima, saj so mu ga vzele pošasti, saj mu ga je pohodil oče, takrat doma; gotovo še leži na tleh; blazno se je nasmejal . . . Sedaj je našel pravi kraj, ravno tak, kot si ga je želel. Kroginkrog so stale visoke temne smreke, v sredi pa je bila mala, z mahom poraščena ravnica . .. Zamolkel strel. .. Enakomerno je naletaval dež. Vse sledove krvi je izpral. Prihodnji večer se je izprehajal mlad parček po gozdu. Tja v tisto ravnico med smrekami je držala njiju pot.. . »Ah I" je prestrašena odskočila deva, toliko da ni padla čez korenine; hitro je stopil spremljevalec za njo. Mrtvec je ležal pred njima, s samokresom v roki. Bled, z blaženim nasmevom okrog usten in nenaravno velikimi, odprtimi očmi. . . Le krvi ni bilo nič videti. .. Pošasti, pošasti... Na kreolski g'uB&iljt se bodo vršile izkušnje za prvi razred dne 16. septembra, vpisavalo pa se bode dne 15. septembra od 9. do 12 ure do poldne. Vabilo na feliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 10. kimavca t. 1. v Tržiču. Vspored: Ob 836 uri zjutraj sprejem in pozdrav skupščinarjev na tr-žiškem kolodvoru, nato odhod na tržiško poko paliSče in poslava spomina družbinega dobrotnika ing. Polhka. Ob II. uri zborovanje v salonu Frančiške Perne v Tržiču št. 98 Ob pol 4. uri popoldne v sokolski telovadnici veselica. Pri veselici sodeluje* pevski zbor .Narodne čitalnice' v Kranju in orkester .Sloga". Razen tega šnliiva pošta, prosta zabava itd. Vstopnina 20 vin Pre-plačila se hvaležno sprejmejo, ker je namenjen čisti dobiček v narodne namene. Is Bagno) pri Laceah. Gozd na Kisovcu je že 14 dni v ognju, ki se hitro Širi na vse strani. Zažgali so baje pastirji, ki so kurili kres ter niso potem ognja zadostno pogasili. Slov. pevako društvo «Podbroika Lf*a> je priredilo 3 kimavca t. !. v prostorih g. Pavlina v Podbrezjah veselico. Akoravno so gotovi zaslepljena strastno agitirali proti prireditvi, je ta lepo uspela. Udeležba je bila prav povoljna, a tudi gmotni uspeh za tukajšnje razmere zadovoljiv. V prav obilnem številu so nas posetili Tržičanje in Ljubljančanje. Naši letoviščarji so pa prišli do zadnjega, čast jim! Pa tudi iz drugih sosednj h krajev je bilo precej ljudi. Celo iz ljubljane, Jesenic, Bleda Postojne smo opazili precej poset-nikov. Ker je b la polovica čistega dohodka namenjena Ciril-Metodovi družb1, smo prejeli tudi več preplačil Večje zneske so darovali: g Pretnar Jožtf c in kr. mornarični komisar iz Pulja 5 K, gospa Pavlin Helena in gdč. Regorscheg Amalija iz Ljubljane 5 K, neimenovan 5 K in dva neimenovana po 10 K Srčna jim hvala! Zahvaljujemo se pa tudi g. A Pavlinu, veletržcu v Podbrezjah, ker nam je brezplačno odstopil pod za uprizoritev igre ter nam tudi sicer šel na roko, g. I. Marinčiču, stavbnemu podjetniku na Viču za prepustitev desk, gg Fr. Pretnarju in P. Debelaku ter g Zirkelbnchu, knjigovodji ljubljanske plinarne za njegovo pomoč pri uprizoritvi igre. Za isto uslugo izrekamo zahvalo tudi g. M. Matjažiču, abs. jurism v Podbrezjah. V celem je bilo ?04 K 66 h, dohodkov in 99 K 10 h stroškov. Čistega je tedaj ostalo 104 K 56 h. Žftlesnitka bita na Jasoateab. Železniška uprava gradi na Jesenicah personalno hišo, ki bo največja stavba na Jesenicah. Prostora bo za 36 družin. Kaj pa vi kuhate, k«j dajeta na mizo? — tako se izprašujejo gospodinje vsevprek pri današnji velikanski draginji Na trgu se dobi malo ali nič in, kar je, je neznansko drago Kar dan-nadan se draži vse. Če pojde tako naprej, nastane neznosna draginja da srednji in revnejši sloji ne bodo imel: kaj jesti V naših krajih menda ni n*kjer tako velike draginje kot je v Kranju. — Drugod po svetu jeco ceneje naše pridelke kot pa je zlasti v gorenjski metropoli Kranja. Tu bi se moralo tudi kaj storiti, da se zatre draginja Posebej žnlodar. V Brnu so pripeljali neko žensko v bolnišnico, ki je tožila, da jo boli želodec in jo stiskajo krči. Zdravniki so mislili hitro za kolero ter jo pregledali. Potem so se odločili za operacijo. Operirali so jo ali v želodcu ni bilo vibrionov kolere pač 59 češpljinih pešk. Lakomna babnica je jedla češplje s peškami. 17 50-81 Dama ki hoče posp zevati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči netno mehko tožo in bel teint, se umiva ie z Steckenpferd lllljlno mleono milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co, Te*in ob Lab . Kom id po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. Gospodarski del. I«b')jšat>je travnikov. Ker je bilo vsled neredno dohajajočih prošenj za nasvete v svrho melijoracij travnikov redno poslovanje otežkočeno, sklenil je deželni odbor, da je prošnje za nasvete o izboljšanju travnikov vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani le od 1. novembra do 31. januarja vsakega leta. Nasvete dobijo prosilci brezplačno po vrsti, kakor bo deželni strokovni organ imel zato časa na razpolago. Zakopal razglas C. kr. intendanca domo-bramskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine kiuha in ovsa za c kr. domobramstvo za leto 1912 Zakupni razglas, splošna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupne obravnave se bodo vršile na različnih postajah ob določenih dneh in se bo vršila prva dne 2. oktobra in zadnja dne 18. novembra 1.1. Mestna hranilnica ? Kranja. V mesecu avgmtu 1911 je 280 strank vložilo 99.537 K 21 vin. 288 strank je dvignilo 86.723 kron 86 vin. 9 strankam se je i/plačalo posojil 56 100 k. Stanje hranlnih ylojr YrhrP u .livalne mize 90 v. Keil-ova pusta za čevlje po 30 v. 6—2 Ked-ov lai za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo lepilo za po Je 90 v. ima vedno v zalogi tvrdka Kel-ov lak za klobuke v različnih _ »arvab Fran Dolonz Ljubljana: Leskodc & Meden. Novo mesto: I. Picei. Črnomelj: Anton Zurc. ffijj Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik : Ed. Hajek. ffiff Kočevje: Franc L'„y, j£ v Kranja. Postojna: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homann. Škofja L ka : M. Z gon. Zagorje: Hih. E. Mihekič, Naznanilo preselitve. Dr. Edvard Globočnik in zobotehnik Franc Holzhacker sta se preselila s svojim zobozdravniškim in zobotehniškim ateljejem v Hlebševo hišo na Glavnem trgu nasproti rotovža v Kranju. Dr. Edvard Globočnik okrožni zdravnik v Kranju ordinira podnevi : v Hlebševi hiši : druge ure je dobiti v stanovanju, v hiši : kjer je lekarna. : Štev. 482. RAZGLAS. Ha c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji u Kranju se bodo orSill ozpreiemni izpiti za proi razred dne 16. septembra 1911 od pol 9. upe naprej. Učenci, ki žele biti vzprejeti v I. razred, naj se oglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu. S seboj naj prinesejo krstni ali rojstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanjl učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti. V II.—-VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 16. septembra od 8. do 12. ure. Šolsko leto 1911/12 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu. RaonateSistoo c kr. cesarja Franca Jožefa glmnazile v Kranju, dne 5, septembra 1911. Is [I fOl ri m mmmsm mmmsmmmmmmm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniik i glavni* K 5.000.000 I. Stritarjeva Ulica Šte¥. 2 Rezervni fond K 610 000. Stritarjeva Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici 49 52 -36 pl Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun H ter Jih obrestuje od dne vloge po čistita Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pati) ?irje vseh vrst po dnevnem knrin. Üitajte in priporočajte! „Iii!" i 1. snopič: 2. snopič : 8. snopič : 4. snopič : r>. snopi*: 6. snopič : 7. snopič : 8. snopič, : 'oljndna zbirk, potrebnih, poučnih, zabavnih in akUielnih spisov za i!oven«ko IjudMvo. hhnja perio nno, najmanj Štirikrat na leto. Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA). Bira, kongrua in cerkvena konkurenca. Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kczamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo". KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . Strašna grozodejstva v samostanu čen-stohovskem. Po konfiskaciji II. izdaja. Joj, joj, ta neznosna draginja! Cena îiO, oaciV. 22 O vin. Dobloa se o raznih knjigarnah, M Adamič Glaona zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraoen žnpne cerkoe priporoča svojo bogato založeno zalogo galanterijskega, norimberškega drobnega, :: modnega blaga, pletenin in šolskih :: potrebščin. m is—7 Na debelo in drobno. Največja zaloga otroških vozičkov in potovalnih ! kovčegov po tovarniški ceni. • llustrovanl ceniki zastonj. Postrežba točna! Cene nizke! Peter Kobau sedlar in tapelnlk v Kranja nasproti hotela „Nova pošta" si pripcrcča slavnemu občimtvu ta vsa v njfgovo stroko «pada;oča dela, kakor tudi 20 48-29 vozove i. t. d. Delo te iivršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. Velika lzbera fo0Ie |« Jjpne Žime po jako znižani ceni, kakor tudi 25C£ morska trava. 3C££ Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. Naznanilo in prlporoöllo. Podpisana uljudno naznanjava, da bo-deva otvorila s I- avgustom 1911 li iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti ? hiši it 67 nasproti c. kr. cemen-tarlje (Cof), Rožna ulica v Kranja. Prizadevala ai bodeva, da alav. občinstva podrezava z vsemi v to stroko apadajočimi deli, kakor: Inštalacije in popravila električne razsvetljava do 50 Kikwattov, nadalje popravila elektro-in bencin-motorjev, strelovodov, naprave vodnjakov. Nadalje se pr poročava za popravila poljedelskih strojev, koles in šivalnih strojev, kakor tudi itvrsevaaje Sledilnih ognjišč in raznih železnih ograj. Z zagotovilom, da bodeva z vsem točno postregla, se pri- por .cm frattc Tivenr * Josip Jtlri. KRANJ, dna 4. julija 1911. 142 10-10 j Največja snažnost! 231 —48 Točna postrežba! j Udobno, hlfllienskl nrefena briunica s U. Rozman s KRHilJ Nahaja se nasproti 8 žnpne cerkve v Uši it. 106 i ä 1 Prodaja najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstnih lasnih izdelkov, podložkov ter krepa ß V Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLIR 276 52-S9 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb. posojilnica O ^ddoLJljici registrovin« ladraia i a 3€S«r>iear) sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje $Jüí brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57% % ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/o :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 160 626 Denarni promet v letu 1910: S I! 8,217.6141 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici o^HBL 12. ure dopokK in od 2.-6. ure pop. izviemš! nedelje in prasnlke. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. T*«* Iv, pi, Uatpreta v Kranja* GG