355
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Ker se vsaki dan očitniše kaže, kako nekteri trgovci, obrtniki ali drugi posestniki brez vesti ravnajo, da na kan t pridejo in potem dolgove svoje tako poravnajo , da imajo oni dobiček , njih upniki pa veliko zgubo, je unidan poslanec Brosche državnemu zboru predložil nasvet: naj bi ta poravnavna postava od leta 1859, pod ktero se skrivajo brezvestniki, brž in brez pomude v pretres vzela. Sprva se je mislilo , da bo zbornica to reč nemudoma v roke vzela, pa naenkrat se je zasukala po mnenju odborovem , da naj zbornica odloži ta pretres tako dolgo , dokler ministerstvo v prihodnji seji ne predloži svojega načrta o ravno tej zadevi.
—   Dr. Miklošič se je odrekel službi c. kr. dvornega knjižničarja. Za sedaj ostane mesto slavista v c. k. dvorni knjižnici prazno.
—  Tudi na Dunaji imajo sedaj veliko s steklimi psi opraviti; ker so vjeli že tri stekle, so jih pobili gotovo že cez 200 družin; sprevidili so pri tej priložnosti, da torba ni dosti varna, če se pes po ulicah klati in ga stekel pes napade; pes pride lahko ogrizen domu, pa gospodar ne zapazi nevarne rane. Ukaz je tedaj zdaj , da vsaki mora psa na traku peljati; vrh vsega tega pa se bo vpeljal pasji davek.
—    Začeli so se sopet pomenkovati zastran odprave vojaškega zdravniškega učilišča, Josefinum imenovanega. Prva seja o tem je  bila 3. t. m.   pri ministru  za vojaštvo.
Iz Istrije piše „Tr. Ztg." žalostne reči. Spet se je lakote bati, suša je vzela, kar je spomlad obetala; živa potreba je, da bi vlada mislila na zdatno pomoč, namreč: da se hitro vpeljejo gruntne bukve, — da se ostro čuje nad gojzdi, da se les ne seka proti postavi, posekani pa se nadomestuje z novo zasadbo, — da se Istrijanom. primorskim še bolj po-
lajša napravljanje soli, — da se učitelji in kaplani in faj-tnoštri sploh bolje plačajo in se potem bolje skrbi za poduk mladosti v šolah, — da se za nekoliko let odloži rekrutba v teh krajih in železnica naredi do Pulja. — Gospoda Janez Kal is ter in Alojzi Tre z za sta vžitnino (Ver-zehrungssteuer) za celo avstrijausko lombardo-beneško deželo na 3 leta v zakup (štant) vzela; vsako leto bota plačala 975.750 gold. v srebru zakupščine ali štantnine.
Ogersko. Goveja kuga, ktera po Ogerskem sopet razsaja, je doslej v 49 okuženih krajih 13.549 goved napadla; med temi jih je 4587 ozdravelo, 8157 poginilo, 31 je bilo ubitih, 774 jih je pa se ostalo v zdravljenju.
—   Nevarno je v hrame hoditi, v kterih novo vino vre. V selu Szod poleg Waitzen-a se je to žalostno potrdilo. Premožen kmet namreč gre v hram, kjer je novo vino ležalo, pa dolgo ga ni nazaj. Sin, kteri se je bal, da bi očeta ne bila kaka nesreča zadela , gre za njim , pa tudi on se ne vrne. Izmed štirih sosedov , ki so šli na mesto nevarnosti, zadene tri enaka žalostna osoda, samo četrtega so mogli z dolgimi drogovi še živega iz hrama izleči. Tako je novo vino petero ljudi umorilo.
Laško. Brž potem, ko je kralj podpisal ukaz za po-milostcnje Garibaldita in njegovih ljudi, so se v Varignani zaprti izpustili, razuu begunov vojakov, kterih ni doletelo pomilostenje. Kakor 5)PatrieC4 piše , se bo Garibaldi zoper to milost pred celo Evropo uprl (protestiral}. Dozdaj še tega ni storil, ker zavoljo rane na nogi mu je bilo poslednje dni spet veliko huje; zdravniki še zmiraj za gotovo ne vejo: ali je kugla še v nogi ali ne. V Sicilii in na Napo-litanskem čedalje bolj divja ondašnja drhal; 1. dne t. m. so samo v Palermi našli 13 umorjenih; morivci, sedanji vladi večidel sovražni, se človeku, ki ga zabosti hočejo, približajo v obleki berača, pa mu potisnejo štilet v prsi. — Cesar Napoleon se je 9. t. m. vrnil iz toplic že nazaj v St. Cloud; pravijo, da bo kmali veliki ministerski zbor pod predsedništvom cesarjevim, v kterem se bojo prevdarjale rimske zadeve; nekteri pričakujejo za Italijo veselih reči, nekteri pa nič.
—   Vlada v Turinu se pogaja s pariškim bankirjem Pereire zavoljo posojila za 400 milijonov frankov. Za kaj ne? Italijanski minister dnarstva piše, da znese deficit za leto 1862 350,936.255 frankov, tu sem pa še niso prišteti stroški, ktere so sicilske homatije prizadjale.
—   Upravna statistika kraljestva italijanskega je prišla to leto prvi pot v Turinu na svitlo. Po nji šteje celo kraljestvo 21,728.529 prebivavcov, namreč 7,106.696 v Pie-montu in Lombardii, 3,522.904 v nekdanjih papeževih deželah, 1,815.243 v Toskani in 9,283.686 v napolitanskem kraljestvu.
Nemčija. Komaj se je razšel zbor 55Malonemcova v Weimar-u, pa se bo spet snidel zbor „VeIikonemcov" v Fran k o b rod u ; al, kakor se kaže, iz moke Weimarske ne bo kruha Frankobrodskega. Kar kolovodji nemškega ljudstva hočejo, vlade nočejo; kar pa vlade hočejo, kolovodji ljudstva nočejo, — to je kolobar, okoli kterega se od leta 1848 suče nemška edinost, pa eden druzemu se ne upa v obraz povedati, kar na srcu nosi.
Rusija. Glava poljskih domoljubov, grof Andrej Za-mojski, je bil pozvan od ruskega čara v Petrograd; po dolgem pogovoru mu reče car, naj gre grof za nekoliko časa v tuje dežele. Grof Zamojski gre v London, al skozi Varšavo mu je prepovedano. Časniki pravijo naravnost, da je grof v ^eksil" poslan in da hoče ta čas v Parizu živeti.
€rna gora. Pogodba, po kteri se je Turčija pomirila s Crnogoro, obsega 14 oddelkov, med kterimi ste posebno točki 6. in 14. take, da se vidi, da le velika sila je pri-morala kneza, da je 13. septembra podpisal pogodbo. Po 6. točki smejo Turki cesto si napraviti skozi Crnogoro
in Hercegovine v Skader, in turški vojaki bojo stražnice imeli na več krajih te ceste, — nasproti pa Črnogorci po 14. točki ne smejo nikjer na meji Albanije, Bosne ali Hercegovine napraviti kakega branišča. Ruski poslanec je v Carigradu se uprl zoper 6. točko.
Srbija. Iz Beligrada 7. okt. Včeraj popoldne je bil oglas knezov oklican, v kterem narodu svojemu priporoča, naj mirno sprejme sultanovo pismo, ker, čeravno ne spolnuje še pravičnih naših želj, se vendar bojo spolnile pozneje s pomočjo Božjo in dobrovoljnostjo vlad evropejskih. Vlada z narodom vred se je tedaj udala v to, kar ne more premeniti; barikade so brž začeli pospravljati in narodna straža je šla domu.
Turško. Turška vlada je odgovorila ruski, da se ne vda v to, kar ta vgovarja zoper napravo ceste v Črno goro.
— Omer paša se je zlo obotavljal v Carigrad vrniti se; zrak mu neki tudi slabo tekne, zlasti kar je govorjenje,   da prevzame Derviš paša njegovo mesto  v Rumelii.
Iz Amerike. Vojska med severnimi in južnimi (odpadlimi) striujenimi državami še vedno trpi ne samo v škodo severo-amerikanskih, temuč tudi in pa še bolj posebno Evrope. Mesca septembra je bil sopet vroč boj med severnimi in južnimi; uni so premagali, pa na obeh straneh je silno veliko ljudi padlo. Kaj in kako se bodo ti krvavi dogodki prihodnje izsnovali, ne more nihče povedati, ker vsako konjekturo novi dogodki čez noč že lahko podro. Toraj se tudi ne more reči, kakor nekteri trdijo, da je amerikanska vojska zdaj na vrhuncu, na kterem se mora osoda te ali une stranke razločiti.
356