Šlev. 129.
Y LlDDHeol v peiBH one e. |ПВ1Ш Ш24. Posamezna srevina stane i a50Din. |,elo Lil.
Naročnina
za državo SHS:
ne mesec ..... Din 20 za pol leta . . . . . .120 «a celo leto .... . 240
za Inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno « Jugoslaviji .... Din 40 » inozemstvu.... . 60
	
:	РЦ
»' . y	џт
), *	L Л
' • * • ■ , U -	i ■ j
Cene Inseralom:
Knostolpno petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 5 - ln 4 —, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsnk dan izvzemiSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Dl^ona v oolovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi nllcl 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravniStva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (zo tnseratc) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 21,797.
Jasni nameni.
Dne 1. junija tega leta se je otvorila <r Sloveniji era brezpravja, javnega nasil-stva in nesigurnosti človeškega življenja ter imetja.
To ni pričlo nepričakovano. Mesece in mesece sta režimski glasili »Slovenski narod« in »Jutro« napovedovali, da se s pomočjo »nacionalne omladine« stre glava separatizmu«, v prvi vrsti slovenski ljudski stranki. Čisto odkrito sta izjavila, da se pri tem ne bo jemal ozir na državne zakone, ampak da je v slučaju »nujne potrebe« dovoljeno iti preko zakona in da cilj posvečuje sredstva. Ostalo je pri grožnjah, dokler ni šef vlade v Bjelini sam izjavil, da se ne bo ustrašil skrajne sile, da brani režim proti opoziciji. S tem »je bila dana terorju svoboda, katere se je zdaj po-služil. Da hoče režim s silo streti borbo opozicije proti vladi korupcije, jo g. Pašič potrdil v razgovoru z Ljubo Davidovičem.
Rokavica izziva je bila vržena slovenskemu ljudstvu preteklo nedeljo. To jc bil začetek tiste ere, o kateri je g. dr. Žorjav sanjal v svoji ponudbi, da ppipelje režimu 8 poslancev iz Slovenije. Režimovci so morali iskati povoda za to in povod naj bi bil tak, da bi mogel javnost ali vsaj malomi-sleče ljudi prevariti, da je teror režima opravičen. Zato je bilo treba izzvati ljudi in na talcem kraju, ki se jim je zdel za to najpripravnejši. »Orjuna« naj bi bila za to le primemo sredstvo. Mi dobro vemo, kako se je izrazil vodja Orjune v Sloveniji, ko je bil opozorjen od ljudi, ki so njemu bliže ko nam, da bi utegnila teči kri v Trbovljah. To so hoteli imeti! Kdor pa bo zlodejstva obsojal kot pošten človek, tega pa bodo proglasili za pristaša in zaščitnika komunistov. Tako so si izmislili režimovci. Popolnoma v zmislu tako zamišljenega programa je klical »Slov. narod« vse, ki mislijo po narodno, ki jim je pri srcu blagor našega naroda, ki ljubijo našo svobodno državo, da se strnejo v eno obrambno organizacijo, katere edini cilj je, da čuva naše narodno in državno edinstvo.« Ko smo jih razkrinkali, so zarjuli kakor ranjen lev in skušajo tajiti. Mi pa smo pokazali na prave, moralne krivce ter zahtevali nepristranske sodbe n e s a m o za ene, ampak za vse, ki proti ustavi in zakonu nosijo v mirnem času orožje in izvršujejo samovoljno »ju-stico« — predvsem pa za »varuhe miru in reda«, ki svoje dolžnosti niso vršili in ne vrše, marveč so prepustili državno avtoriteto samozvancem in terorističnim organizacijam ,ne da bi preprečile krvopro-litje, kakor je bila njihova sveta dolžnost.
Dobro vedoč, da bo slovenska ljudska stranka zavzela tako .edino pravo stališče, je režim po premišljenem načrtu naročil svojemu časopisju v Sloveniji, da hujska proti SLS, češ da ščiti »prevratne elemente« in da je zato treba tudi njo iztrebiti in njene organizacije uničiti. Še predno je -Slovenec- po trboveljskih dogodkih izšel, je »Jutro« vedelo, kaj in kako bo pisal in svojo hujskaško kampanjo začelo že par ur pred bitko. In zdaj sledijo v režimskem časopisju dan na dan članki, v katerih se oblast poživlja, da razpusti Katoliško tiskovno društvo, kakor da je to društvo krivo terorističnih organizacij v Sloveniji in njihovih krvavih spopadov.
Vsakdo zdaj jasno vidi, kakšen namen tiči za akcijo, ki jo ie začel režim s pomočjo slovenske demokratske stranke in za katero je moralo devet oseb dati svoje dragoceno življenje. Zdaj pa je beseda na nas:
Slovenska ljudska stranka je že prestala hude viharje v borbi za pravico, za poštenje in za napredek slovenskega naroda. Ce ji je namenjeno, da prestane še najhujši vihar, bo to najdragocenejša preizkušnja njene moči in ona to borbo mirno, samozavestno, in brez vsakega dvoma o njenem končnem izidu sprejme. Režim je že danes z načinom, kako je terror izzval in kako zdaj prave krivce ščiti, SLS bolj utrdil nego bi se bila mogla sama s tisoč shodi. Danes stoji od kulturnega do ročnega delavca za SLS vsak, prav vsak, kdor pošteno misli, kdor ima kulturne in pravne nazore in kdor obsoja strahovlado, samo-zvanstvo ter surovo nasilje. Naš narod ni macedonski ali črnogorski ali italijanski, ld so stoletja živeli v brezpravju, neved-
nosti in brezmoči. Slovenci živimo v srednji Evropi sredi samih visoko izobraženih narodov in se ne bomo udali nobenemu terrorju ne s to ne z one strani. Načelni prijatelji miru in reda ter poštenega dela bomo prenesli borbo z nasiljem kot nujno sredstvo samoobrambe naše vere, našega jezika in naše kulture, pa tudi celokupne jugoslovanske države, ki nas rabi kot zenico v očesu. Z nami bo ves svet, ki ae vrača danes splošno k mini in rednemu življenju po zakonih morale.
Režim je izpregovoril z zaščito nasil-stev, ki jih ima v svojem programu. Slovensko ljudstvo bo izpregovorilo mirno in dostojno z močjo svoje verske, moralne in kulturne ideje. Če mu bo pa ta svoboda šiloma vzeta, bo govoril njegov molk,
kamni bodo govorili, vsa naša narodna duša bo govorila, ki je ničesar ne potere. Če imajo biti žrtve, bodo prinešene z veseljem, šele po skrajnem trpljenju postanemo dostojni svoje svobode. Režim hoče zadeti naše svetinje, hoče položiti roko na trud celih katoliških generacij, onemogočiti svobodno besedo, izvirajočo iz našega katoliškega narodnega prepričanja. Zato pa bomo to svojo svetinjo branili kakor se brani vera in svoboda. Ta boj borno bojevali za vse, ki so v naši državi danes od režima manjšine zapostavljeni in zatirani. Bojevali se bomo za zakon, za red in mir, za avtoriteto in svobodo, ki ju je sedanji režim oho pogazil. In videli bomo, kaj premore slovenski narod.
Mi smo izpregovorili.
ampak vidijo v bolnih ljudeh predvsem ljudi in bolnike in se bodo spomnili vsaj za praznike tudi teh nedolžnih žrtev s kakim skromnim priboljškom. Naj govori vsaj včasih tudi srcc in nc samo razum.
PREISKAVA.
Včeraj poroča Narode: * Kolikor se je mogel Vaš poročevalec informirati, se vsu dosedanja preiskovanja u prave krijejo v, rezultati sodne preiskave.« — Mi smo se nekoč učili že v šolskih knjigah, da je že ranj-ka cesarica Marija Terezija v dobi, ko v Sloveniji še ni vladal dr. Žerjav, upravo od sodišč ločila. Kakor je i/, »Narodovega« poročila jasno, danes te ločitve ni več. Povsod na svetu je tako, da uprava (okrajni glavar itd.) mora utihniti, če začne delati od vlado neodvisni sodnik! Danes pa vidimo iz »Narodovega« poročila, da okrajni glavarji in razui upravni gospodje iz Belgrada, ki se jim o upravi sploh nič niti ne sanja, skupno s preiskovalnim sodnikom pregledujejo >lice mesta« in da ve »Narodov poročevalec povedati, da so rezultati preiskave upravnih organov, ki so vodi (»po Narodu^) »z največjo natančnostjo, točnostjo in tajnostjo,« »krijejo z rezultati sodno preiskave!« To je brezprimeron justični škandal, kakor ga je zmožen le da našnji režim!
Dne 5. junija 1921. ZAGREBŠKA BORZA.
Na današnjem deviznem trgu je bilo vsrt čvrsto z izjemo Pariza, ki je padel od 4.305 na 4.175. Blaga je bilo le malo, toda tudi povpraševanju ni Lilo veliko. Narodna banka je iulervenirala le v devizah Curich in Praga. V efektih ni bilo prometa, samo Slavonije se je prodalo okrog 500 komadov.
Devizo in valute.
(V oklepaju tečaji z due 4. junija.)
Dunaj 0.1163—0.118;$ (0.1162—0.1182)', Italija 3.5965—3.6265 (3.60—3.63), London 858:50—361.60 (358.50—861.50), Newyork 82.50 do 83.50 (82.80—83.80), Pariz 4.175—4.225 (4.305—4.355), Praga 2.4225—2.4525 (2.42375 do 2.15375), Švica 14.62—14.72 (14.64—14.74), efekt, dolarji 81.875—82.875 (81.75—82.75), Budimpešta 0.09—0.11 (—).
Vrednostni papirji.
7 odstotno drž. inv. posojilo 65.50—66.50, Hrvatska Eskoinplna banka, Zagreb 132.50, Ilrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 127, Ju-goslavenska banka, Zagreb 117, Prva hrvatska štcdionica, Zagreb 915, Slavenska banka. Zagreb 110, Diouičko društvo zn eksploataciju drva, Zagreb 125, Hrv. slav. d. d. za ind. še-čera, Zagreb 1120, Narodna šumska ind., Zagreb 95—100, Našica 100, Guttinan 850—860, Slavonija 105—107, Trboveljska premogokop-na družba, Ljubljana 005 (ponudba brez povpraševanja), Združene papirnice, Vevče 160 (ponudba), Vojna odškodnina 138—140.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 4. junija.)
Belgrad 6.85 (6.875), Budimpešta 0.0065 (0.0065), Berlin 1.357 (—), Bukarešta 2.411 (2.45), Italija 24.70 (24.77), London 24.54 (24.58), Newyork 568 (568.75), Pari/. 28.25 (28.225), Praga 16.625 (16.625), Dunaj 0.00798 (0.007985), Sofija 4.05 (4.025).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 5. maja. (Izv.) Zivnostenska ban« ka 810.500, Alpine 489.000, Donava-Adrija 473.700, Greinitz 130.000, Kranjska industrijska 1,100.000, Trbovlje 528.000, Leykam 240.000, Hrvatska eskomptna 110.000, Jugosl, banka 101.500, Hivnlskn slav. drž. hipot. banka 56.500, avstrijske tvornice za dušik 300.000, Guttman 800.000, Mundus 1.000.000, Slavex 263.000, Slavonija 80.000.
Dunaj, 5. Devize: Relgrad 8.48—S.62, Pešta 0.76—0.82, Kodanj 11.840, London 305800—306800, Milan 3099—3111, Nevvvork 70935—711S5, Pariz 3542—3558.
Dunaj, 5. Valute: Dolar 70460-70860, funti 304000—305600, franc. frank 3505 do 3535, liro 3095—3115, dinar 844—850, češka krona 2067—2083.
PRAŠKA BORZA.
Praga, 5. maja. (Izv.) Lire 151 in pol, franc. frank 173 tri osmine, funti 146.80, dolar 34, diuar 11.60.
'delavca
UR'\DNA KOMISIJA JE UGOTOVILA, DA SO FAKIN A UMORILI ORJUNAŠI
- SLOVENCI.
Trbovlje, 5. junija. (Izv.) Uradna preiskava se je danes pod vodstvom načelnika g. dr. Kosle J a n k o v i č a nadaljevala. Kakor se zdi, z uspehom. Tekom dneva jc bilo izpuščenih 9 rudarjev cd 15, ki so bili včeraj aretirani, 6 pa je bilo poslanih v Celje na razpolago preiskovalnemu sodniku. Tekom današnjega dneva je bil aretiran še cn delavec Alojzij K e r -še iz Gaherskega, začasni tajnik Neodvisne delavske organizacije. Vzroki aretacije nieo znani. Upaimo, da je s tem konec arclacij trboveljskih delavcev.
Danes cel dan se jc mudil v Trbovljah poslanec Fr. K r e m ž a r , ki je zasliševal razne priče. Danes je ugotovljeno, da so neresnične «Jutrove« vesti fin tudi « Narodove«. Ured.), češ, da so Fakina ustrelili komunisti iz maščevanja, ker jih je baje izdal. Ta vest je samo naivno izbe-gnvanje resnice. Po pričah je ugotovljeno, da so Orjunaši peljali Fakina iz Križan-čeve gonilne, ugotovljene je, da so ti Orjunaši bili Slovenci. Dalje je ugotovljeno, da so se taisti Orjunaši vrnili v Križan-čevo gostilno, poročajoč tovarišem: «Zdaj je pa že vse dobro, je že ustreljen.« Po pričah je ugotovljeno, da sta proti kamnolomu peljala Fakina dva Orjunaša in ga tam ustrelila in da sta ta dva nazaj grede med seboj slovensko govorila: «Zdaj jc dobro, samo da je mrtev.« Te svoje izjave so priče podale proti večeru pred komisijo, tako da ni nobenega dvoma več o tem, da so morilci Fakinovi bili Orjunaši - Slovenci, Seveda s tem še ni ugotovljeno, kdo jc bila tista dvojica. Upajmo, da se komisiji tudi to posreči.
Ker Fakinovo truplo pred pogrebom ni bilo obducirano, ga bodo najbrže jutri izkopali in obducirali. Morda prinese obdukcija na dan nove momente, kako je bil Fakin umorjen.
Danes so začele po Trbovljah krožiti razr.e govorice, katere osebe da so Fakinovi morilci. Toda, ker sc za sedaj te govorice ne naslanjajo na nobenp pozitivno pričevanje, ne gre, da bi se ž njimi pečali.
Kakor smo izvedeli, so nekatere priče pri komisiji imenovale razna imena tistih, ki so požgali Rudarski dom. Najbrže bo žo v kratkem dvignjena zavesa tudi nad tem činom.
Z ozirom na poročila današnjega »Jutra«, češ da jc iz uradnih protokolov sklepali, da so komunisti streljali iz višine in da so vsled tega streljali tudi iz Rudarskega doma, je pripomniti samo tole: »Jutrov« poročevalec, čo sploh pozna Trbovlje, jc očividno zamenjal socialistični Deiavski dom z Rudarskim domom, ki jc last »neodvisne delavske organizacije«. Delavski dom res stoji tik ob cesti, kjer so se 1. junija dopoldne vršili žalostni dogodki, toda do danes ga še ni bilo človeka, ki bi trdil, da je iz tega socialističnega Delavskega doma padel kakšen strel. »Jutrovo« modrovanje in sklepanje se nanaša tedaj očividno na Rudarski dom, ki je, kakor rečeno, last »neodvisne delavske organizacije«. Ta pa se nahaja mnogo nižje nego zgoraj idoča cesta, je od nje precej oddaljen ter jo proti cesti in na obe strani zakrit s frontami mnogoterih drugih hiš. Vsled tega je čisto izključeno, da bi bil iz
Rudarskega doma, ki ima pročelje in okna ravno v nasprotno smer, mogel kdo sploh streljati na cesto. Iz te ugotovitve se najbolj razvidi, koliko so vredna »Ju t rova poročila o trboveljskih dogodkih, kar se je že pokazalo tudi pri vprašanju, kdo je ustrelil Fakina.
Svarilo vladi g&cie trisoveijskih
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Danes popoldne so se sestali dr. K o r o š e c, Davi-d o v i ć in Joca Jovanovič (zemljo-radnik) in nadaljevali konferenco, ki so jo začeli dopoldne v nameri, da izdelajo pismo, kalero bi poslali vladi in v katerem bi opozicija razložila svoje stališče z ozirom na dogodke v Trbovljah, ki morejo značiti začetek političnega obračuna na ulicah. Pismo je bilo na sestanku urejeno in odposlano. Javnosti se bo pismo predalo šele, ko bo kralj obveščen o njegovi vsebini.
ITALIJANSKE SIMPATIJE ZA ORJUNAŠE.
Tržaški fašistični »Piccolo della Sera« z dne 4. t. m. prinaša iz Ljubljane daljše poročilo o trboveljskem krvolitju. Poročilo je polno simpatij za Orjunaše in takoj uvodoma naglaša, da je moral človek ob vrnitvi orjunašev iz Trbovelj z mrtvimi trupli nehote misliti »na črne srajce faši-stovskih kadrov«. Potem nadaljuje poročilo: »Komunisti tudi dejansko nazivljajo »Orjune« — »jugoslovanske fašiste« in z mnogih vidikov je ta naziv opravičen. »Orjuna« je nedvomno izšla kot posnetek naših fašijev in do neke točke je tudi program jugoslovanske nacionalistične organizacije istoveten s programom, ki je označeval prvo fazo fašistovske akcije v Italiji: boj brez popuščanja proti notranjim sovražnikom in afermacija naroda in njegovih zahtev na zunaj,,. V ostalem »Orjunaši« niso zastonj povečini bcgunci iz Julijske Benečije...« Nato slika poročilo predzgodovino trboveljskih dogodkov in njihov potek — vse popolnoma v orjun-skem smislu.
PRI TRBOVELJSKIH ŽRTVAH.
Včeraj smo napisali par besed o trboveljskih žrtvah, ki leže danes osamljene in zapuščene v ljubljanski bolnišnici. Povedali smo odkrito in pošteno, kako jim gre. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da bijejo v Ljubljani kljub demokratarsko-orjunski podivjanosti, maščevalnosti in krvoločnosti še vedno dobra srca, ki so se spomnila nesrečnih trboveljskih žrtev po načelih krščanske ljubezni in jim prinesla nekaj skromnih priboljškov. Za revne bolnike država, kakor znano, nima denarja. Rudarji pa ne slove posebno zaradi svoje bogatijc. Naravnost ginljivo pa je bilo, ko sta prinesli včeraj dve delavski deklici ubogi starki s prestreljenimi pljuči vsaka po šopek črešenj, šopke položili na omarico poleg postelje in tiho, kakor sta prišli, tudi odšli. Čc bi človek imel, kakor nima, koliko bi tem dckletceni navalil črešenj! Mogoče sc bodo našli tudi šc drugi dobri ljudje, ki nc sodijo ljudi samo oo njihovem političnem prepričanju,
KAM PLOVEMO?
Prod por dnevi ponoči jo sin glasov i-tega Trnka, žalostnega voditelja turobnih demokratov, kot hud orjunaš, razbil v pretepu v kavarni »Leon« mramorno mizo. Poklican je bil službujoči stražnik, ki jo Turka legitimiral in naznanil. Drugi daiJfe je ta nadebudni sinček vpričo še nekih or-ч.'* junašev in drugih oseb zagrozil stražniku, da bosta že šo prišla skupaj. — Torej žo tako daleč smo, da jo policija postala že popolnoma brezmoČna celo v varstvu lastnega življenja.
KAJ PRAVI OROŽNIK IZ TRBOVELJ?
Prejeli smo sledeče pismo od nekega orožnika iz Trbovelj:
Vaše poročilo v «Slovencu« glede krvavega trboveljskega dogodka je do pičice istinito, akoravno dnevnik «Jutro« vas postavlja na laž.
Da sta bili obe stranki oboroženi in pripravljeni na eventuelni napad, da se ga odbije — to je jasne.
Gre namreč za povzročitelja tega cfogodka. Povzročitelj je pa tista stranka, od katere je padel prvi strel. Prvi strel je padel od zastavanoše Orjune na Fritza, ko je hotel njemu zastavo ugrabiti. Za ta čin bi se Fritzu lahko dala klofuta, a ne strel in bi vse mirno poteklo.
Kakor sem že zgoraj omenil, da je уабе poročilo istinito, ne bom o dogodku podrobneje razpravljal. Resničnost priobčila priznajo tudi sami orjunaši. To je pa tudi tembolj verjetno, ker kjer jc že orjuna nastopila, povsod je tekla kri.
Sedaj gre le za zakonito postopanje
napram vsem morilcem, da bi ne bilo kake izjeme pred zakonom.
Od delavcev so vse aretirali in izročili sodišču, dasiravno se nobenemu še ni nič krivičnega dokazalo.
Orjunaši so pa prosti, napram katerim je že več dokazilnega materijala, kakor napram komunistom in kljub temu ni izdanega še nikakega ukaza ali poziva, da sc polove in zapro.
Če bo pa orožništvo na sum in delne dokaze kar iz lastnega nagiba kakega orjunaša aretiralo — si takoj nakoplje sebi zlo.
Prosim, gospod urednik, naj se vaši poslanci zanimajo za potek preiskave in naj takoj pritisnejo na drž. pravdnika v Celju, da izda poziv, da se vsi sumljivi orjunaši aretirajo, sicer da se uvede torej tudi zanje isto postopanje kakor napram komunistom.
KJE SO HIJENE?
»Slov. narod« je objavil uvodnik z naslovom »Hijene«, v katerem polemizira proti našim ugotovitvam glede trboveljskih dogodkov. Oblastni odbor «Orjune« za Slovenijo je pa v «Slov. narodu« podal izjavo, v kateri slika, kako da so Orjunaši s Fakinom lepo ravnali, trdi, da mu niso niti lasu skrivili in namiguje, da so ga ustrelili — komunisti. Nam je prav dobro znano, kako lepo da so ravnali Orjunaši s Fakinom in smo že enkrat naglasili, da se bo svet zgražal nad tem »lepim ravnanjem«, ko bomo objavili svoje objektivne ugotovitve! Kak je bil konec tega «lepega ravnanja«, je ugotovila tudi že uradna komisija. Morda bo sedaj «Slov. narod« napisal drug članek o pravih hijenah!
VPRAŠANJE DR. KOROŠCA NA ZUNANJEGA MINISTRA RADI ZATIRANJA KOROŠKIH SLOVENCEV IN RADI NAPADOV NA NAŠ CELOVŠKI KONZULAT.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. A. K o r o š e c je danes stavil na zunanjega ministra dr. Ninčiča zaradi raznarodovanja slovenskega življa na Koroškem sledeča vprašanja:
Raznarodovanje slovenskega življa na Koroškem, katero avstrijske oblasti od plebiscita prakticirajo brez vsakega ozira na določila mirovnih pogodb in na načela pravičnosti, je zavzelo zadnje čase tak obseg, da se čutim primoranega, ne da bi pri tej priliki preizkušal, ali je sedanja vlada ustavna ali ne, nc da bi zaradi tega ustvarjal za bodočnost kak precedent, obrniti se na ministra za zunanje zadeve z najresnejšimi vprašanji glede postopanja koroških pokrajinskih oblasti in na izredno težak položaj naših tlačenih rojakov.
1.	Slovenski Narodni domovi, katere eo avstrijske oblasti ob plebiscitu zaprle, so za naše rojake izgubljeni, ker oblasti ne dopuščajo njih otvoritve, čeprav so že od plebiscita pretekla štiri leta. Ker pokrajinska vlada preko Heimatdiensta lastnikom javnih lokalov zabranjuje dajati jih Slovencem v najem, četudi gre za najne-dolžnejše sestanke, je našemu življu praktično popolnoma nemogoče na Koroškem kulturno sc razvijati.
2.	Naredba št. 4736 koroškega Heimatdiensta, kateremu načeluje znani predsednik pokrajinske vlade S c h u m y , zahteva ukinitev pridig v slovenskem Jeziku in uvedbo nemškega jezika v čisto slovenskih farah'. Slovenskemu življu je onemogočeno učenje materinskega jezika, a oblasti poskušajo sedaj še to, da prepovedo besedo božjo v narodnem jeziku.
Po vzgledu pokrajinske vlade so okr. glavarji na Koroškem na osnovi patenta iz L 1874. zabranili s pretnjo zelo strogih kazni voditi cerkvene knjige v slovenskem jeziku. Če pomislimo, da se cerkvene (matične) knjige na Koroškem vodijo že od nekdaj v slovenskem jeziku, ker to zahteva slovenski živelj, da so se tudi od začetka republike in od sprejetja zvezne ustave sem matrike vodile v slovenskem jeziku, ki ga govore prebivalci, da niti prejšnja pokrajinska vlada ni smatrala za potrebno, zabraniti rabo slovenskega jezika pri vodstvu cerkvenih knjig, postane jasno, da je naredba okrajnih glavarjev bila izdana samo raditega, da se slovenski manjšini na cerkvenem polju vzamejo poslednje pravice, katere jim je senžermenska pogodba izrečno zajamčila.
4. v borbi proti našim rojakom se koroški nacionalisti niso pomišljali, da vpričo pokrajinske vlade dvakrat napadejo predstavništvo naše kraljevine v Celovcu. Štiri mesece po izvršenem napadu avstrijske oblasti še niso dale zadoščenja za žalitev, katero so na ta način prizadejali naši državi.
Zaradi tega mi je čast staviti na g. zunanjega ministra vprašanje, ali so mu navedeni slučaji znani in če je voljan pri zvezni vladi na Dunaju in pri Društvu narodov v Genevi pokazati na postopanje koroških oblasti, vzeti v zaščito življenske interese naših rojakov na Koroškem, zahtevati, da se da zadostno zadoščenje za udarec, ki je bil zadan naši državi na tak ne-prijateljski način.
Srskić, Wi№, žerjav m Bledu.
Dr. Šporn ostane v Ljubljani kot eksponi-rani načelnik ministrstva notranjih zadev.
Bled, 5. junija. (Izv.) Danes popoldne ob 4. so se pripeljali na Bled notranji minister dr. S r s k i ć , državni podtajnik W i 1 d e r in dr. Ž e r j a v. Ob 5. so se odpeljali h kralju, ki pa tačas ni bil v gradu Suvoboru, in so se samo vpisali v dvorno knjigo. Kralj jih je zvečer povabil na večerjo in so bili pri njem od 8. do 11. ure. Pri tej priliki je kralj podpisal od ministra dr. Srskiea predložene ukaze, med njimi ukaz o imenovanju dr. Baltiča za velikega župana v Ljubljani in dr. Pirk-тауегја za velikega župana v Mariboru. Dosedanji veliki župan Šporn ostane v aktivni službi kot eksponirani načelnik ministrstva notranjih zadev pri oblastni upravi v Ljubljani.
IMENOVANJE NOVIH VELIKIH ŽUPANOV IN OPOZICIONALNI BLOK.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Opozicionalni Mok se namerava z ozirom na postavljanje novih velikih županov postaviti na odklonilno stališče. Opozicionalni blok jc danes pretresal vprašanje, ali je ugodno podvzeti v tej zadevi kakršnekoli korake, in se je odločil, da posebej proti postavljanju velikih županov nc bo nastopil, temveč da hoče podvzeti korake, s katerimi se hoče hraniti proti celokupni vladni oolitikL
Pašič uvideva nemožnost sedanjega režima.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljeval sestanek Pašiča in nekoliko članov kabineta in to posebno z ozirom na namero Pašiča, da izvede izpremembe v vladi. Pašič je imel v zvezi z vprašanjem o notranji politiki razgovor s patriarhom Dimitrijem, ki je potem v isti stvari izmenjal misli z Davidovičem. Namen tega razgovora oziroma te intervencije patriarha je bil, da poskusi z novim političnim kurzom. Ker je bila ta intervencija patriarha za mir in sporazum zaradi indiskrecije nekega lista prekmalu prenesena v javnost, se zdi, da ne bo imela uspeha. Kakor se govori v političnih krogih, je celo Pašičev načrt za izvršitev sprememb v vladi uspeh toh razgovorov Pašiča s patriarhom. Ni izključeno, da patriarh Dimitrije še enkrat podvzame korako v tej smeri, sodi se pa, da bo ta akcija mnogo bolj tajna, kakor včerajšnja.
Zagrebško vseučilišče zaprto.
Zagreb, 5. junija. (Izv.) Danes zjutraj ob 7. je skupina komunističnih visoko-šolcev razbila na vseučilišču oglasne deske orjunašev, demokratov in radikalov, ker so 2. junija orjunaši in demokrati razbili oglasne deske komunistov. Akademski senat je vsled tega sklenil, da sc vseučilišče za nedoločen čas zapre in do
konca leta odstranijo vse oglasne deske brez izjeme.
Herriot odklonil sestavo vlade.
Pariz, 5. junija. (Izvirno.) Predsednik Miller and je ob 4. popoldne sprejel predsednika senata Dumerqueja. V avdienci, ki je trajala 40 minut, je Dumerque svetoval Millcrandu, naj povabi k sebi Herriota. Ob 5. je Millerancl sprejel predsednika poslanske zbornice Painleveja. Avdienca je trajala 20 minut. Tudi Pain-Icve jc Millerandu svetoval, naj pokliče k sebi Herriota. Nato je Millerand povabil k sebi Herriota.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Herriot je sestavo vlade odklonil.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Herriot se je od Milleranda podal v poslansko zbornico, kjer se je posvetoval s Painlevejem in poslancem Blnmom.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Poslanska zbornica je s 324 : 206 glasovom sklenila, da se jutri vrši seja.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Poslanska zbornica je s 340 : 175 glasovom sklenila, da se govor zborničnega predsednika Painleveja plakatira.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Senat se je od-godil do torka.
Borba preti režimu v Milanskem parlamentu.
Rim, 5. junija. Opozicija v parlamentu vztrajno nadaljuje svoje napade na režim. Večina se brani z viharnimi ugovori in manifestacijami. Svesta si svoje moralne slabosti, posega po nasilnih sredstvih. Po seji dne 3. junija so fašisti na trgu Monte-citorio demonstrirali proti opoziciji iz parlamenta in jih psovali. Neki fašist še je, oborožen s težkim kosom železa, vrgei proti poslancu Amendoli. Udarec so preprečili drugi poslanci s pomočjo karabini-erjev. Opozicionalni poslanci so nato zasedli dva avtomobila in se v varstvu orožnikov odpeljali. Kasneje so fašisti napadli socialističnega poslanca Matteottija, ki mu je nato ponudil svoje varstvo poslanec Giunta. Matteotti je njegovo spre n-stvo odklonil in zahteval, da more svobodno sam po svojih opravkih. Fašisti so ga nato pustili v miru.
Opozicijski listi objavljajo okrožnico, ki jo je razposlal fašistom prijaznemu tisku tiskovni urad ministrskega predsedstva. Okrožnica opozarja liste na neizbežno reakcijo fašizma proti proti-režimski kampanji opozicije v parlamentu ter jih poziva, naj odgovornost za to zvale na opozicijo.
Dr. Besednjak za pravice slov, manjšine.
Rim, 5. junija. V včerajšnji seji je zbornica nadaljevala razpravo o odgovoru na prestolni govor. Kot prvi je govoril demokratični socialist D i C e s a r o, Brezobzirno je razkrival vso dejansko slabost fašizma in se v besednem boju spopadal z raznimi ministri in samim Mussolinijem. Fašisti so govornika neprestano viharno prekinjali, ne da bi ga bili spravili iz ravnotežja.
Nato je dobil besedo slovenski posl. dr. Besednjak. Računajoč s položajem, je govoril zelo zmerno. Opozoril je, da velika večina Italijanov ne pozna problemov in potreb slovenske in hrvatske manjšine, dasi so ti problemi v tesni zvezi z najvažnejšimi interesi Italije, Italijanska notranja politika mora stremiti za tem, da duševno osvoji slovensko in hrvatsko ljudstvo, Za volitve je ministrski predsednik zagotovil popolno svobodo, toda lokalne oblasti na Goriškem in v Istri šo v nasprotju s tem zagotovilom dopuščale najtežja nasilja, ki so zahtevale obžalovanja vredne žrtve. (Ugovori na desni.) Da dokaže zbornici, da ne laže, izroča ministrskemu predsedniku Mussoliniju fotografijo volivca Antona Štrancarja, ki je pravkar umrl v Gorici na posledicah rane, ki jo jc dobil povodom volitev v Ajdovščini. (Posl. Besednjak odide do vladnih klopi in izroči Mussoliniju Štrancarjevo fotografijo.)
Mussolini: Vedeti morate, da so tudi Slovenci in Hrvati ubili več fašistov.
Besednjak: Govoril sem o volitvah dne 6. aprila.
Mussolini: Toda sami ste priznali, da so se volitve svobodno razvijale.
Besednjak: Priznal sem to samo za tržaško provinco in za pripravljalno volivno dobo v Istri. — Govornik konča z izjavo, da jc prepričan, da bo ministrski predsednik dokazal svojo avtoriteto in naložil krajevnim fašistom, da spoštujejo pravice Slovanov. Ako bo vlada upoštevala potrebe in probleme slovanskega prebivalstva, bo to tudi v korist avtoriteti in moralni moči Italije, kateri želi veliko in veselo bodočnost. (Živahno odobravanje na levi.)
Potem sta govorila fašist P e d r a z z i in republikanec Facehinetti. Med
njunima govoroma je opetovano došlo do viharnih prizorov. Kot zadnji je govoril popolarski poslanec Gronchi, ki zunanji politiki fašizma na splošno ni odre. kal prave smeri, v notranji politiki pa je očital režimu, da je preveč naklonjen inte. resom plutokracije in da je protidemokra-tičen. Fašistična doktrina je nestalna in nedoločena ter prej negativna nego pozitivna. Tekom svojega govora je imel poslanec Gronchi besedni spopad s Salanaro, ki je izzval viharne manifestacije večine za Salandro,
Francija za mir.
Pariz, 5. junija. (Izv, Včeraj je govorit v novem parlamentu svoj nastopni govor novi predsednik zbornice Painleve. Njegov govor so burno pozdravljali. Posebno so ploskali onemu delu govora, kjer je razvijal misel, da mora biti Francija miroljubna, protimilitaristična država.
Upor v Albaniji.
Rim, 5. junija. (Izv.) Uporniki so za« sedli Tirano, Izgube so na obeh straneh znatne. Uporniki korakajo na Skader.
Opor v Romuniji?
Bukarešta, 5. junija. (Izv.) Agencija »Radio« (uradna romunska agencija, op, ur.) odločno dementira vse vesti o uporu v Romuniji in jih proglaša za borzne manevre. Temu nasproti pa poročajo veliki angleški listi, da je stanje v Romuniji zelo resno.
Beležke.
3-Državni pravdnih« dr. Wilder in 'dr. Žerjav sta imela danes konferenco. To bo nepristranska preiskava!
Čaruga in »Orjuna«, Ko je Čaruga zvedel, da v Ljubljani še noben orjunaš, ki je pobiral v tujih stanovanjih ali pa lo-mil pohištvo, ni bil pozvan pred policijo ali pred sodišče, je vzkliknil: »Boga mi, pa i ja sam orjunaši Zašto me ne pustite na svobodu?«
Čaruga in pravica. Ko je Čaruga vi-del, da je za svoja tolovajstva v zaporu, je vzkliknil: »Še je pravica na svetu.«
Morilec Fakina Ln pravica. Ko je mo. rilec rudarja Fakina videl, da ga res ne išče ne policija in ne žandarmerija na njegovem stanovanju, je vzkliknil: »Ni več pravice na svetu!«	лд.Р
Državni pravdnik in »Orjuna«. če bi se sodišče predrznilo in če bi se gospod državni pravdnik tako daleč izpozabil, da bi dvignil obtožbo proti kakemu orjunašu, ga bodo orjunaši kratkomalo odstavili in ga postavili pred lastno sodišče. Glej slučaj rudarja Fakina!
Strah. Potniki, ki so prišli včeraj do« poldne z Dolenjskega, kar izrecno nagla-šamo, da ne bo kdo mislil na znane »potnike iz Caribroda«, nam pripovedujejo, da tam nekje na Dolenjskem straši. Vsako noč, odkar je bil na živinski način umorjen rudar F a k i n, se namreč pojavi med 11, in 12. uro ponoči pred neko hišo bela postava, ki trikrat potrka na vrata: Bunk, bunk, bunk! Pri tretjem trkanju se zbudi neki človek, ki silno nemirno bdi, ker spati ne more, do popolne zavesti in gre pred hišo. Tam vzame z razvodenelim apnom napolnjen škaf, potem debel čopič in gre s tem orodjem na vogal hiše, in ga začne beliti. Mož beli in beli, sosedje pa, ki so ta prizor opazovali, so rekli, da mož nori. Mož jim je pa rekel: Ali ne vidite, da nekdo vedno piše na vogal hiše F A -KIN ? Ta čudni nekdo vedno bolj piše, kolikor bolj jaz mažem! Jaz mažem in mažem, pa zamazati ne morem, ne morem, kar ne morem. In spati tudi ne morem, ležati ne morem, jesti in piti ne morem, vedno vidim pred seboj napis FAKIN. To so strašne muke, neverjetno strašne. Ta napis je nekaj groznega, nekaj strašnega, ki me je in peče bolj kot živ ogenj, pa ga ne pogasim ne z vinom ne z vodo. Peče, strašno peče! Pa me vsak večer opominja, vedno piše na moj vogal FAKIN in jaz belim in belim, pa ne morem prebeliti. Črke so ognjene in me žgo kot razbeljeno železo in mi razjedajo vso mojo notranjost. Zakaj, zakaj? Sosedje pa se pomilovalno spogledujejo ob tem pripovedovanju in se razhajajo z glavami ma-joč. Sosedje dobro vedo, kdo je bil FAKIN in zakaj FAKIN piše vsako noč svoje ime na vogal hiše. Mi ne vemo, če je to pripovedovanje resnično ali ne, mogoče pa je dandanes vse. Celo to je mogoče, da človeka vest peče, in sicer silno peče, če je kristjanske krvi.
Ponižno vprašanje. Ali so bili pri pogrebu nesrečnih trboveljskih žrtev v Ljubljani navzoči državni oblastniki gluhi ali pa so onakih misli s prekucuhom g. Trifti-novičem, vrhovnim poveljnikom vseh 0r-jun v državi, da ga niso aretirali, ker jc t>czival na revolucijo z besedami »pa makar bilo to proti v pozitivnih zakona o v e države«? Ali so vpelje preiskava proti njemu? Vnaprej že vemo, da ! na to vprašanje ne bo ne odgovora. Pa še
>Jutro« pravi, da se lažemo, kadar ugotavljamo, da režim ščiti protizakonita delanja Orjune.
Eins — swei — drei — holcus pokus ~ eehen Sie! V Trbovljah so ubili rudarja Fakina. Pa je reklo »Jutro«: Eins, to ni resi »Narod« je seveda molčal, kakor mora plačani hlapec molčati. Pa so rekli z\vei: Fakin je ubit, ampak nihče ne ve, kdo ga je. Njegov slučaj je »nepojasnjen«. Pa so rekli v »Jutru« drei: Mogoče so ga pa komunisti sami ubili? In promptno je napravila »Orjuna« hokuspokus in napisala >uradno« poročilo, da so Fakina ubili — komunisti, ker je razodel orjunašem vse njihove »skrivnosti«, n. pr. skrivnost nagrad, koliko jih je bilo razpisanih na zaplembo praporov in podobno čenče. Namreč takrat, ko je ubogi zvezani Fakin te skrivnosti pripovedoval orjur.ašem, takrat, ko so mu tiščali glavo v krožnik vrele juhe, baš takrat so povabili orjunaši k tej posebne vrste slavnosti vse komunistične voditelje, da so na svoja ušesa slišali, kaj pripoveduje in izpoveduj® zvezani Fakin! _ Sehen Sie!
Jedan, koji zna. Poročali smo, da so udrli v stanovanje dr. Lemeža številni oboroženi ljudje, v znamenju »NACIJE« in mu razbili vso hišno opravo in odnesli tudi v gotovini 400 Din. Taka dejanja izvršujejo ljudje, ki jih ljudstvo navadno ne imenuje ne nacionaliste in ne idealiste. Pa naj bo, kakor je že, propalo je propalo. Oprave ni več in 100 dinarjev tudi ni več. Kdo je vzel tistih 400 dinarjev, se ne ve. Vemo samo to, da so v stanovanje udrli orjunaši. Vemo pa tudi, da je včeraj neka ženska ponujala 400 Din, češ, da jih je neka služkinja ukradla gospe Lemeževi. Pa jih ni ponujala njej, ki so ji bili ukradeni ... Današnji zagrebški sHrvat pa piše o tej zadevi med drugim, »da je ovu grupu orjunaša vodio M e k i n c, koji je defraudirao novac kod zagrebačke organizacije brijača, a sada je namješten kod ljubljanske orjune kao plaćeni razbojnik.« Mi ne vemo, če je to res. Dognati pa se . da taka zadeva iz sodnik aktov, iz katerih j je razvidno, da je bil neki Mekinc, rojen v Ljubljani, zaradi tatvine prvič zaprt, ko je bil star okoli 16 let, potem zaprt zaradi raznih tatvin v Zagrebu, kjer je dobil tudi »Stadtvervveis«. Če je ta Mekinc, ki je izučen brijač in sodnijsko dobro znana oseba, indentičen z orjunašem Mekincem, potem dr. Žerjavu iskreno čestitamo na njegovih političnih pridobitvah. Jasno nam je pa tudi, da je moralo v tem slučaju dr. Lemežu izginiti s stanovanja 400 dinarjev. Nam ni znano, ali se oblast za zadevo zanima, vemo pa tole: Orjunaši so ustrelili Fakina, danes pa razglašajo, da so ga komunisti. Čez pet dni so se na to spomnili. Čez pet dni je neka ženska tujim ljudem začela ponujati 400 Din.
G. Fabjančič nam je poslal sledečo izjavo: Podpisani prosim, da v intex-esu resnice popravite notico v včerajšnji številki »Slovenca?, ki pravi, da je »najnovejši or-junaš g. Vladislav Fabjančič«. Ta vest je popolnoma izmišljena. Z odličnim spoštovanjem Vladislav Fabiančič.
Cerklje ob Krki. Naša občina spada med največje občine na Kranjskem. Občinski odbor sestoji iz 33 odbornikov. Za obč. volitve, ki bi se imele vršiti 9. julija, je vložila kandidatno listo samo SLS, in sicer brez kompromisa. — Bila bi k temu sporočilu vsaka beseda odveč! Do sedaj je imela SKS 7 odbornikov, SLS pa 25 odbornikov.
Cerklje ob Krki. Na binkoštno nedeljo bomo imeli razstavo, ker bo ta dan zaključen drugi gospodinjski tečaj. Razstava bo zelo obsežna. Vstop prost, pridite pogledati
Gor. Logatec. Binkoštni pondeljek, dne 9. junija bomo posvetili naše nove bronaste zvonove, dva za župno cerkev in dva za podružnico sv. Krištofa na Taboru. Začetek ob poldevetih zjutraj. Posvetil jih bo preč. g. dekan Janez Kete z Vrhnike. Zvonovi so vliti v zvonarni in livarni v Št. Vidu nad Ljubljano in so bili o veliki noči razstavljeni v livarni. K tej slovesnosti vabimo vse okoličane.
Mozirje. V nedeljo dne 1. maja se je vršil tukaj sadjarski shod. Na prijaznem gričku, iz katerega je bil prekrasen razgled po z belim cvetjem odetim sadnim drevjem, ki pokriva mozirsko dolino, se je zbralo ogromno ljudstva od blizu in daleč. Shod je otvoril prireditelj g. R. P e v e c, ki je pozdravil vse navzoče ter povdarjal neizmerno važnost smo-trenega dela za prospeh sadjarstva. Kot prvi se je oglasil k besedi sadjarski starosta g. Praprotnik, kojega delovanje je vsakemu Slovencu znano iz mohorjevega koledarja. Z nepopisnim navdušenjem je ljudstvo pozdravilo svojega učitelja. Govorili so nadalje g. sadjarski nadzornik G o r i č a n, g. škulj iz Ljubljane kot zastopnik sadjarskega in vrtnarskega društva, Dolinšek, Cesar, štrucelj, Kralj in drugi. Vsi navzoči so govornike pazljivo poslušali. Brez dvoma je, da so si navzoči njih besede ohranili in da bodo v prospeh slov. sadjarstva storili, kar le mogoče. Le nekateri tukajšnji veljaki se shcda niso udeležili in pokazali s tem, da jim je blaginja ljudstva bore malo mar. G. prireditelju Pevcu, g. Praprotniku in drugim mozirskim
sadjarjem, Iji so sadjarstvo v tem kraju povzdignili tako visoko, bodo slovenski sadjarji ohranili trajno hvaležnost.
Murska Sobota. Lokalna lista »Szabad- i sag« in »M5rszka Krajina« me še vedno napadata radi nagovora pri serenadi prevzv. g. knezoškofu. Ti napadi se izražajo še v for-melnem bojkotu, ki ga izvajajo nad menoj nekateri mažarski šovinisti, ki o taktu nimajo mnogo pojma. Radi tega izjavljam: Govoril sem kot prakiičen katolik, ki obsoja vsak šovinizem, torej tudi nmžarski šovinizem. Govoril sem kot Slovenec v imenu av-toktonega domačega ljudstva, pooblaščen iu poučen od njegovih zastopnikov. Ne »M8r-szka Krajina«, ne »Szabadsag« nista imela in nimata mandata, da bi govorila in sodila v imenu taistega ljudstva, v čigar imenu seru jaz govoril in v čigar imenu sem tako govoril. Ali je bil govor primeren ali nc, o tem imata pravico, da govorita le praktično katoliško ljudstvo naše župnije in pa presv. g. škof; obeh sodbo vem iz prvega vira jaz, ne pa imenovana časopisa. — Govoril sem 'Zgodovinska dejstva. Eno tako dejstvo je tudi, da znači Jugoslavija za газ osvobojenje. Zal, da ima tu »Szabadsag« prav, ko ponosno odklanja osvobojenje, češ: mi smo bili vedno in smo svobodni. »Szabadsag« pa ne ve, da nam gre za osvobojenje tistega ljudstva, o katerem on nima pravega pojma, tistega ljudstva, na Čigar plečih sloni -»Sznbadssgo-va« »svoboda«. Mi pa hočemo, da pride čas, ko »Szabadsag« ne bo več mogel trkati tako ponosno na svoja »svobodna« prsa, ko bo mesto njega govorilo tako prekmursko slovensko ljudstvo. — Pesem, ki sem jo citiral in ki izraža čustva avtoktonega prekmurskega ljudstva (ki se po krivici z njim identificirajo razni prišleki drugih narodnosti, iz Avstrije in Mažarske), je domača prekmurska pesem. Ni bila »bedastbča«, da sem jo citiral, ampak bedast je tisti literarni analfabet, ki me z demagoško geslo zavrača: ni res, da bi bili romali Prekmurci leto za letom k Muri, jokat se v njo... — »MdTSzki Krajini« se zdi škoda, da je občina dala 10.000 Din za škofov sprejem. Kakor je to zares kulturen čin g. gerenta, tako trdim kategorično: če bi bili merodajni faktorji organizirali v ta namen katoliške ~up-ljane, bi bili razpolagali z dvojno vsoto in občina bi ne utrpela ne eno pare. Zakaj tega niso storili in niso hoteli storiti, o tem naj piše »MOrszka Krajina«. — Jaz pa, kar sem govoril, sem govoril po svoji vesti, brez »napoleonskih« ambicij. Dr. Fr. Sušnik.
Trganje, revjnatizem zdravi najbolje Reu-matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico se pa debiva v lekarni Leustek.
Di
— Katol. tiskovno društvo v Ljubljani je, kakor mnoga* druga društva, po prevratu pre-menilo svoja pravila. Zadnje tozadevne pre-membe (§§ 1, 2, 3 in 4) so bile javljene in odobrene po pristojni oblasti. § 2 pravil, na katerega se sklicuje včerajšnje »Jutro« pri svoji zahtevi po razpustu KTD, se glasi v novi sestavi sledeče: »Namen društva ie izdajanje in razširjevanje dobrih knjig in tiskovin razne vsebine ter podpiranje časopisov v versko-narodnem in patrioticnem duhu ure-jevanih.« Kdor se hoče o tem dejstvu prepričati, naj si pegleda Koledarček kat. tiskovnega društva iz zadnjih let in se bo lahko prepričal, da »Jutro« laže, zato da more huj-skati.
Velik apetit demokratov. »Jutro« je objavilo včeraj sledečo od Jutrovcev samih v Pribičevičevo »Reč«: poslano poročilo: »Eeograd, 4. junija, r. Današnja »Reč« objavlja poročilo iz Ljubljane, da bodo nacionalisti povodom trboveljskih dogodkov zahtevali, da se razpusti »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani in sicer iz razloga, iz katerih je bil razpuščen nemški Kulturbund. »Katoliško tiskovno društvo« služi nepatriotičnim ciljem ter ie postalo glavna organizacija za subverzivno politiko, kar se zlasti vidi iz listov, ki jih izdaja društvo ter njih napadov na državno in nacionalno zavest Slovencev. Katoliško društvo« ima še danes v svojih pravilih točko, da mora delovati v avstrijskem patrioticnem duhu. To da se protivi splošnim načelom v naši nacionalni politiki.« Menda ne bo treba še pripominjati, da trditve Jutra temeljijo na neresnici. Katoliško tiskovno društvo pa prav nobenega časopisa ne izdaja. Jutrovei berejo sicer lahko v vsaki številki tistih listov, ki so jim obležali v želodcu, da jih izdaje konsor-cij, torej popolnoma druga juridična oseba, kakor je KTD, pa kljub temu lažejo, ker jim gre lo v program, ki ga te dni občutimo v Sloveniji. Mi pa dobro vemo tole. Iz »Jutrove« notice jasno sledi, da bi se demokrati radi polastili »Jugoslov. tiskarne« na isli način, kakor so se n. pr. : Ka-zinskega društva« in še mnogih drugih. Ker so sami nezmožni, ustvariti kako solidno gospodarsko podjetje (glej Agro-Mer-kur etc.!) in njihova tiskarna kljub gorečim željam njihovega prvaka še ni moglf nadkriliti Jugoslovanske, bi se slednje radi polastili s političnim nasiljem, Z razpustom KTD torej ne bo nič, pač bo treba, ko pride na krmilo taka vlada, ki bo res zastopnica večine ljudstva in resnična čuva-
rioa zakona, pregledati vse one manipulacije, potom katerih so se demokrati predvsem mladini, polastili »Delniške tiskarne«, »Kazinskega društva« ter nekaterih drugih podjetij, ki so bila po prev ratu pod sekveslrom, pozneje pa »nacionalizirana«, t. j. izigrana v roke demokratom. — Mi z naše strani gotovo ne borlemo zamudili prilike, opozoriti vlado na vse te temne in šo nepojasnjene kupčijo.
—	Kako se pobira dopolnilna prenosnn taksa. Človek marsikaj prenese, tudi dobro ve, da je treba plačevati davke, ne upira se temu, toda pobiranje dopolnilne takse, kakor se sedaj imenuje v blaženi SHS, presega vse meje balkaiiizma. Ko sem prijavil, n:>i se ml odmeri taksa, torej izjava, da hočem plačati predpisani mi davek, sem moral za lo prijavo že plačati 5 Din 50 par; no, pa sem si mislil: naj bo! Dobim poštno položnico, naj takoj plačam odmerjeno mi takso. Res pošljem davčnemu uradu odmerjeni ml znesek potom položnice. Čez nekaj dni pa priromu občinski sluga ter mi z dostavnico pomoli neko »bukvice«, iz katerih nisetn mogel prav nič brati, ker je bilo prav vso samo srbsko. Vprašal sem ga, kaj jo to. Pa mi pove, da je slavna davkarija mi poslala potrdilo, da sem omenjeni davek v resnici plačal, in za to potrdilo moram plačati še 4 Din 50 par. Povedal sem mu, da imam že kot potrdilo odrezek postne položnice. Kako bo sedaj, ne vem. — Poznam podružno cerkev, ki plača dopolnilne takse 1 Din, beri in piši: en dinar. Za prijavo, da je podružna cerkev pripravljena plačati .1 Din, jo morala plačati 5 I)in 50 par. Sedaj pa, ko je ta ljubi dinar plačala, naj plača za potrdilo šo 4 Din 50 par, torej skupaj 10 Din, pravega davka pa 1 dinar. Komentarja menda ni potreba, ker ne najdem primernih besed za tako ravnanje.
—	Preklicana odlikovanja. S kraljevim ukazom se preklicujeta odleka o .odlikovanju dr. Ivana Bujanoviča, vseučiliškega profesorja v Zagrebu, in Aleksandra Jemrića, banskega svetnika v Zagrebu.
—	Novi državljanski zakonik in vprašanje civilnega zakona. Komisija, ki v pravosodnem ministrstvu izdeluje načrt novega državljanskega zakonika, se v nekaterih vprašanjih ne more zediniii. To je v prvi vrsti vprašanje civilnega zakona; del komisije jo za to, da ae civilni zakon sploh ukine, dočim je drugi del nasprotnega mnenja. Tu bomo o svojem času katoličani govorili svojo odločno besedo.
—	Izkopavanja v samostanu pri Prizrenu. Ministrstvo za vere jo poverilo posebni komisiji s prof. Čorovičem ua čelu nalogo, da izvrši izkopavanje starin v samostanu Sv. Ar-iiacgela pri Prizrenu.
—	Obnova pravoslavnih samostanov. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit 1,300 tisoč Din za obnovo samostana 2iče m kredit 2,000.000 Din za obnovo samostana Visoki De-čani in stare patrijarhije v Peči.
—	Kadilnikova koča nn Golici. Pred kratkim so posetniki »Kadilnikove koče« na Golici zamerili oskrbnici koče, da jim je branila piti vodo snežnico. Da ne bo neopravičenih očitkov s te ali one strani, naj pojasnimo p. n. občinstvu, da je oskrbnica koče res branila piti snežnico, to pa edino le iz popolnoma utemeljenih higieničnih ozirov, nikakor pa iz osebne nenaklonjenosti ali celo hudobnosti ali škodoželjnosti. — J. Z.
—	V Postojni naj se o Biukoštih vsakdo zglasi v restavraciji g. Birka, Hotel Jama (Ribnik), kjer bo dobro postrežen. Svoji k svojim.
—	Uvedba selške službe pri pošti Vič. S 1. junijem t. 1. sc uvede pri pošti Vič dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Brdo. Dostavljalo se bo vsak dan razen ob nedeljah.
—	Grozen roparski napad sredi Bclgra-da. Dne 4. t. m. zjutraj okolu pol 7. ure so slišali minjouloči iz menjalnice Hajina S. Me-dine v Kolarčevi ulici v Belgradu grozen krik. Takoj nato je planil iz menjalnice mlad fant, ves oškronljen s krvjo. Bil je kakor brez uma. V eni roki je držal krvav železen drog, v drugi pa kup bankovcev. Slučajno so tisti hip prišli mimo trije orožniki, ki so se tnkoj vrgli na mladega moškega. Le-ta se je besno branil in šele s pomočjo drugih ljudi se je posrečilo, da so ga obvladali iu zvezali ter odvedli na policijo. V tem so drugi pohiteli v menjalnico, kjer se jim je nudil strašen prizor: Poleg odprte blagajne je ležal v luži krvi poslovodja menjalnice GerSon Mošič. Iz giave mu je lila kri in iz slresljajev se je videlo, da še živi. Jasno je bilo na prvi pogled, ua se je bil izvršil drzen roparski napad. Napadalec je priznal in podai obširno izpoved. Piše se Vasilije Teodorov Korjcšov, 22 letni ruski begunec, bivši dijak in WrangIovec. V zadnjem času je bil brez vsakega zaslužka in brez sredstev, a zahotelo se mu je končno po užitkih. Tako se mu je rodila misel, da si z ropom in umorom pridobi na en mah veliko denarja. To jutro je slučajno našel pol metra dolg železni drog ter ga vtaknil pod suknjič, ne da bi še imel kak določen načrt. Tu je videl, kako v ulici Kralja Milana menjalec Kalderon odpira svoj lokal, šel je za njim v menjalnico z namenom, da ga ubije in oropa. Toda ko je govoril z njim in se pripravljal na udarec, mu je prišla na misel lastna mati in upadel mu je pogum. Odšel je zopet iz menjalnice. Na ulici pa ga je zopet obšel zli duh, jezil se je nad svojo slabostjo in sklenil, da vsekakor izvrši rop — tod ali tam. Tako je prišel v Kolarčevo ulico, kjer je našel Medinovo menjalnico že odprto. Vstopil je, vprašal poslovodjo po ceni
dolarjev, zahteval pet komadov in v tem, ko mu jih je lela naštel, potegnil železni drog ter. z njim trikrat udaril Mošića po glavi. Nato je pograbil iz odprte blagajne kup bankovcev in planil na ulico, kjer je priletel naravnost v, roke orožnikom. »Sam vrag me je gnal v zločin«, pravi Korješov pri zaslišanju ves potrt. Poslovodja Mošića so pripeljali v bolnišnico. Njegove rane so težke, vendar ne brezpogojno smrtne.
—	Za irkoriščnnjc vodne sile reko Želez« nico v Hosni. Te dni se je oglasila v ministrstvu za kmetijstvo in vode v Belgradu deputa-cija iz Sarajeva, ki je predložila načrt za izkoriščanje vodne sile reke Železnice.
—	Tat v vlaku. Ivanu Bojerju, pos. sinu iz Hriba pri Kočevju je bila ukradena med vožnjo na progi Karlovec—Črnomelj rdeča usnjata denaruica, v kateri je imel 90 dolarjev in 1000 Din v gotovini.
—	Podjeten Rus. V več krajih po Sloveniji se je zglasil ruski begunec «Kozakov«< Pripovedoval je ljudem, da ima veleposestvo v okolici Petrova in da kupčuje z živino. Pri tem pa končno edide po dobri pogostitvi in ukrade, kar mu pač prija. Do sedaj se je že prijavilo več kot 25 strank, katere je ta pod-, jeten mož na ta način ogoljufal za pogostitev in za manjša posojila, katera je dobil pod pretvezo, da nima drobiža.
—	Pobegi. Iz strahu pred nastopom kazni je pobegnil 26 letni Miha Piškur iz Predgrada pri Starem trgu. — Na poti iz ljubljanske kaznilnico v domačo občino je pobegnil svojemu sprcmljcvalcu, ki bi ga moral izročiti županstvu, 25 letni Ji:kob Bricelj, zidar, doma iz Sp. Hrušice pri Dobrunjah. — Uslužbenka pri Jožici Jeravš v Podbrezju Rozalija Mcjal je pobegnila od hiše in je odnesla več perila in obleke.
—	Razbojnik Čaruga pred sodiščem. Na razpravo 4. t. m. je bilo povabljenih vsega 18 prič. Vse izpovedo več ali manj obtežilno za Čarugo, ki ga pri konfrontaciji prepoznajo kot voditelja pri raznih roparskih uapadih. Čaruga večinoma taji.
—	Nesreča. Miha Mezek, zidarski pomočnik, doma iz Bukovščice v Selški dolini, zapo-sleu pri zidarskem mojstru J. P. iz Žabnice, se je te dni težko ponesrečil. Padel je z odra in zadobil na prsnem kosu in na roki težke poškodbe. Zdravniške pomoči si jc poiskal pri zdravniku v Železnikih.
—	Pod motornim čolnom. Minulo nedeljo popoldne se je 20 letni dijak Josip Gregoris pri Sv. Andreju v Trstu pri kopanju oddaljil iz kopališča in plaval na odprto morje. Tu sa je znašel tik pred brzečim motornim čolnom. Ker ni imel več časa, da bi se umaknil, se je potopil pod vodo, misleč, da bo čoln plul nad njim. Toda vijak jo fanla dosegel in mu zase^ kal več globokih ran.
—	Razne tatvine in vlomi. Tesarski po* močnik Valentin Slapnik od Sv. Duha pri Stari Loki je ukradel v Smarjeti svojemu tovarišu Antonu Kadčiču nekaj perila in pa 60 Din gotovine ter je neznano kam pobegnil. — Posestniku Ivanu Konečniku v Stražišču pri Prevaljah je bilo ukradenega več moškega, ženskega in posteljnega perila v skupni vrednosti 2400 Din. — V Zaplani pri Vrhniki je bilo vlomljeno pri posestniku Francetu Trčku in pokradenega nekaj perila, obleke in čevljev, 45 Din gotovine, 5 kg bele moke, nekaj riža in 50 jajc ter molitvenik z zaponko, v skupni vrednosti 3000 Din. — V Grižnh je ukradel neki osebno znan berač, ki sc je izdajal za ruskega ujetnika, rudarju Francetu Krku srebrno uro vredno 300 Din. — Iz izložbenega okna trgovine Ivana Vescliča v Ormožu jc bilo ukradeno 12 kosov po 3 m dolgega sukna za moške in ženske obleke v skupni vrednosti 60C0 Din. — Gostilničarju Josipu Koširju v Ljutomeru jc bilo ukradeno izpred gostilne črno pleskano moško kolo znamke «Kozivos«, vredno 1500 Din. — Pri Sv. Jurju na Vranskem jc bilo vlomljeno pri posestniku Henriku Serše. Vlomilci so mu od-, nesli več moške obleke in perila, za 8 parov čevljev usnja in volneno odejo, v skupni vrednosti čez 8000 Din. — V Trzinu pri Kamniku jc bilo vlomljeno pri kočarici Mariji Mu-šičevi. Tat je ukradel iz družinske sobe 4 rjuhe, par čevljev in usnjato dcnarnico z manjšim zneskom denarja. Škoda znaša preko 2000 Din. — V Lavtaškcm vrtu v staro-: loški občini jc bilo vlomljeno skozi podstrešje v hišo posestnika Matevža Bcnetka in ukradeno iz skrinje Janeza Dobreta več obleko in perila, gamaše in klobuk v vrednosti do 4000 Din. — V Potoški vasi je bilo vlomljeno pri posestniku Petru Borštnarju. Tatovi so pokradli več moške obleke in perila, čevlje in gamaše, srebrno vcrižico iz 6 srebrnih kron in pctkronskctfa tolarja s srebrno medaljo, v skupni vrednosti do 6000 Din.
štajerske
š Zborovanje SLS. V Brežicah ob Sav! se je vršil dne 29. maja izredno dobro obiskan okrajni zbor zaupnikov SLS za sodni okraj Brežice. Predsedoval mu je g. Pod-v i n s k i. Govorili so: dr. II o d ž a r iz Celja o občinskih volitvah, poslanec Zebot in Kranje pa o političnem položaju. Razveseljivo jo dejstvo, da se kljub strastni agitaciji Pribičevičevcev in samostojnežev ljudstvo po ogromni večini tudi v Posavju vrača v SLS. Znani Urek je popolnoma izgubil teren. Zapuščajo ga njegovi najzvestejSi. Po shodu, ki S" ie razvil v lepo manifestacijo za našo SLS,
Sfrem
•* >
ao glavni zaapniM iz posameznih občin refe-rirali o položaju v dotičnih krajih o pripravah za bodočnost — Na Ponikvi ob južni železnici jo SLS dne 1. junija sklicala javen shod, na katerem sta poročala poslanca Zebot in Vrečko. Hvala Bogu, ljudstvo je povsod sprovidelo, da je namera raznobarvnih nasprotnikov, nas razcepiti na razne strančice, hudobno in dobro preračunjena nakana sovragov slovenskega naroda.
š Župnija Trbovlje je podeljena g. Ja-fcobu Gašpariču, župniku pri sv. Ru-pertu nad Laškim. Inštalacija se bo vršila dne 1. julija.
š Smrtna nesreča. V GStzovi pivovarni V Mariboru se je smrtno ponesrečil zidarski polir Ivan Kranjc. Pri popravljanju nekega zida se je zrušilo ogrodje pod njim in padel je na tla s preccjšnje višine. Dobil je težke poškodbe ter je umrl v par minutah.
š Kaznjenca napadla paznike. V nedeljo, L t. m. je prišlo v celjski jctnišnici do prave pobune. Jetnika Keršič in Koprivec, ki bi morala priti v sredo pred poroto, sta napadla jetniška paznika Rudolfa Macarola in Ivana Bana, ko sta stopila v celico. Jetnika sta paznika pobila na tla, nezavestnima pa odvzela kljnče in puške ter potegnila iz poslopja, Ko-privca so takoj prijeli, Keršič pa je pobegnil.
š Razstava celjske meščanske šole. V po-đopju celjske meščanske šole je bila minulo soboto otvorjena razstava risb, ženskih ročnih del m plastičnih izdelkov. Otvoritvi je prisostvovalo poleg zastopnikov oblasti tudi mno-^obrojno občinstvo.
š Poskušen samomor. Med Celjem in Te-ftarji se je v nedeljo vrgel pod prihajajoči vlak neki 19leten mladenič. Mimoidoči so ga še pravočasno opazili ter mladega kandidata smrti potegnili tik pred vlakom s tračnic.
' Maribor. »Lepega zvona glas, <	Seže v deveto vas —
, '	Zato naročite »Zvonoglas.«
lj Ogled umetnostnih spomenikov. Umet-nostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 15. junija izlet na Jezersko, Preddvor, Mače in Breg. Udeleženci se zbero ob 6.45 zjutraj na Gosposvetski cesti pred Ko-lizejem. Prispevek znaša za osebo 30 Din, s čimer je plačan prevoz iz Ljubljane na Jezersko in nazaj. Pismene prijave sprejema umet-nostno-zgodovinsko društvo (Ljubljana, univerza) najpozneje do torka, 10. junija.
lj Umesten predlog. Občinski svetnik Josip R a j n a r in tovariši (SLS) so vložili v občinskem svetu naslednji predlog: Predlagam, da g. župan ukrene vse, da se v sred-< nji magistratni hiši napravi seznam, kje so posamezni magistratni uradi. Stranke prihajajo na magistrat in sprašujejo za posamezne urade. S tem izgubo stranke mnogo časa, pa tudi uredništvo mora prekinjati delo, da da potrebna pojasnila. Predvsem pa velja to Za elektrarno, plinarno, pogrebni zavod, bolniško blagajno in knjigovodstvo. Knjigovodstvo se je prejšnji mesec preselilo in še danes ni nikakega napisa ne na mestni hiši in ne na kresiji. V knjigovodstvu naj se poleg tega napravijo uad posameznimi okni napisi, 'da se stranka more soma postaviti v pravo vrsto, ne pa da bega od okua do okna in S tem otežkočuje redno in točno poslovanje uradništva, sama pa izgublja čas. Svoječasno je bil že stavljen sličen predlog, pa se do dai.es še ni zadevi ugodilo. Prosim g. župana, da smatra zadevo za nujno in važno.
lj Pokvarjeni hidranli. Občinski svetnik Jože Pire je vložil na g. župana dr. Perica sledečo interpelacijo: Zadnji čas opažamo, da se hidrantje na ljubljanskih cestah ne popravljajo v pravem času. Zgodilo se je že ,več nesreč pri živini, neglede na to, da zahtevajo pokvarjeni hidranti večjo porabo vode in otežujejo v slučaju požara gasilsko akcijo. Taki hidranti so na Zaloški cesti št. 6—7, na Sv. Petra cesti (kav. Stritar) ter pred kavarno > Evropo«. Prosim gospoda župana, da da točna naročila glede nadzorstva Midrantov.
lj Grožnja. »Jutro« grozi magistratni m nslužbcncern z glavobolom, če ne bodo metali v koš vabil za sestanke SLS. Za nas jc jasno, da irnimo mag. naslavljenci iste .pravice kot drtigi državljani; torej„ se smemo udeleževati sestankov katerekoli politične stranke, pa raj bo to laži-demokratska ali pa SLS in tc pravice nam nikdo ne more jemati, zlasti zato ne, ker sesrtanki mag. uslužbencev SLS se vrše vedno ob delaproetem času, pri čemur pa demokratska gospoda kakor je splošno znano, ni nič kaj izbirčna in ima svoje sestanke med uradnimi urami v različnih ma-gistratnih uradih in se poslužuje tudi uradnih telefonov za svoja poročila v »Jutru« in »Slo venskem narodu«. Sklicatelja sta nam pa itak že na prvem sestanku povedala, da SLS odklanja vsakogar, ki bi pristopil k nji samo radi sedanje večine v obč. svetu ali morebiti kake osebne koristi. Niso namreč vsi ljudje po demokratskem koprtu, da bi bili pristaši gotove organizacije iz dobičkaželjnosti, kakor so n. pr. pri Orjuni gotovi elementi zato zraven, da se nekaznovano okoristijo, kar dovolj jasno pove »čudovito zmanjkanje« 400 dinarjev v Lemeževem stanovanju. Da, da, »amovoljno odhajamo pristaši Reisnerjeve stranke v okrilje SLS, kajti ta je beseda vsakomur svobodna, oa nai si bo tudi zadnji
n cestni pomet&č, kar pa v laii-demokratski ' stranki ni mogoče, ker tam smatrajo za človeka še le tem gori nekje pri kakšnem gospodu svetniku.
lj Umrl je po dolgi mučni bolezni g. Ivan Bekš. Pogreb bo v petek 6. junija ob 2. uri iz Tržaške ceste 21. N. v m. p.!
lj Podmladek Rdečega Križa v Ljubljani priredi v dnevih 7., 8. in 9. junija t. 1. v prostorih I. dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu razstavo deških in dekliških ročnih del, katere so izgotovili Člani Podmladka R. K. na ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah. Razstava bo otvorjena v soboto 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Vsi razstavljeni predmeti bodo po nizkih cenah na prodaj, ua kar posebej opozarjamo cenjene obiskovalce razstave. Izkupiček porabijo Podmladkarji v dobrodelne nameno in sicer predvsem v podporo bolnim in revnim součencem.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo oktobra 1923 zastavljenih predmetov 12. t. m. ob 3. uri popoldne.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Rabič, sirota, 3 mesece in poL —'1 Elizabeta Klobča-ver, vdova umirovljenega žel. sprevodnika, 70 let. — Josip Stelzer, kapetan v pok. in hišni posetnik, 50 let. — Franc Markovič, mitniškl nadpaznik, 41 let
lj Samomor v bolnici. V ljubljanski bolnici in sicer na kirurgičnem oddelku se Je ustrelil kapetan v pokoju in hišni posestnik v Laškem Ivan Stelzer. Mož se je pogodil v srce in je obležal mrtev. Izvršil je samomor iz obupa, ker je vedno bolj bolehal na neozdravljivi bolezni. Imel je želodčnega raka.
lj Nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. Brivski pomočnik Franc Jak Se, 19 let star, iz Ljubljane, Trnovo, Cerkvena ulica št. 21 je vzel samokres in je šel v Mestni log, da bi ga preskušal. Med tem pa se mu je nenadoma sprožit samokres in krogla mu je prodrla v trebuh. Našli so ga v mlaki krvi brez zavesti. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da je poškodba smrtno nevarna in je prav malo upanja, da bi okreval.
lj Usodna neprevidnost. Delavec pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Anton Kokalj se je peljal predvčerajšnjim iz Ljubljane v Veliko vas pri Litiji. Med vožnjo se je naslonil na še ne popolnoma zaprta vrata vagona. Na ovinku so se vrata sunkoma odprla in Kokalj je padel iz vlaka. Dobil je pri padcu tako težke poškodbe na glavi, da so gn morali prepeljati v bolnico.
lj Nesreča na cesti. Na vogalu Miklošičeve ceste je trčil poštni avto v zadnji dol voza posestnika Ivana Ramovža iz Stožic pri Ljubljani. Ramovž ima okrog 500 Din škode. Kdo je nezgodo povzročil, se bo pokazalo pri obravnavi.
lj Ne'tTevidna kolesarja. Na Martinovi cesti je povozil ključavničarski pomočnik Viktor Zahraduek s kolesom 5 letno Vlado Švankovskijevo iz Vodmata št. 3. Otrok mu je priletel sredi ceste pod kolo. Deklica je šla z materjo, ki je nosila v naročju še 3 letno dete in ji je ponesrečenka ušla brez vednosti na cesto. — V Kolizejski ulici pa je podrla neka neprevidna kolesarica, ki je vozila po cestnem hodniku zasebnico I. Zontarjevo, tako da je padla. Poškodovala pa se je 1; sreči samo na desni dlani.
lj V Jakopičevem umetniškem paviljonu v Lattermanovem drevoredu so ukradli neznani vlomilci nekaj obleke in Čevljev v vrednosti do 2000 Din, last akademičnega kiparja Ivana Zajci.
lj Prijet tal. Policiji se je posrečilo, da je prijela brezposelnega knjigovodjo Vinka Kmeta iz Velike 1лке. Mož je ukradel Katri Dernovškovi na Emonski cesti oktobra meseca lani več obleke v vrednosti nad 3000 dinarjev. Kmeta so zasledovali že od leta 1921, ker je ukradel Mariji Isteničar na Vrhniki 11 dolarjev.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 17 policijskih ovadb m sicer: radi izgreda 1, radi telesne poškodbe 3, radi prestopka cestao-policijskega reda 7, radi nedostojnega vedenja 2, radi pasjega kontu-maca 2, radi pretepa 1 in radi prekoračenja policijske ure 1.
lj Tatvine v Ljubljani. Iz dvorišča hiše štev. 19 v Komenskcga ulici so bile ukradene 3 kokoši vredne 150 Din. — Na Ahac-ljevi ccsti štev. 15 je bil ukraden iz Anton Oblakove kovačnicc kovaški priraož, vreden 150 Din. — Na Erjavčevi ccsti je poskusil vlomiti neznani vlomilcc v Češkovo vilo. Bil jc prepoden in jc pravočasno pobegni!.
Priporoča sc Vam staro znani restavracija »Tratnik« na Sv. Petra ccsti 25. — Pripoznnno dobra kuhinja. Večino sveže mrzlo pivo. — Vsaki dan koncert. Vstop prost. — Se priporoča M. Tratnik,
Narodne gledišče.
OPERA.
Zaretek oh pri 8 ivečcr.
Potek, 6. junija: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 7. junija: TELOVADNA AKADEMIJA SOKOLA I.
Nedelja, 8. junija: PRODANA NEVESTA, popoldanska predstava ob štirih. — Izven. Pondeljek, 0. junija: PIKOVA DAMA. nremijern.
— Izven. Torek, 10. junija: Zaprto.
DRAMA'.
Začetek ob 8 zvečer.
Petok, 6. junija: IZGUBLJENE DUŠE. - Red A. Sobota, 7. junija: ANA KARENINA. — Red D. Nedelja, 8. junija: DOM. — Izven. Pondeljek, 0. junija: PAGLAVKA. — Izven. Torek, 10. junija: Zaprto.
Na binkožtno nedeljo popoldne ob 4. sc poje v opernem gledališču znana velepriljubljena opera •Prodana nevesta«. Predstava je mišljena kot mladinska in ljudska predstava pri znižanih cenah. Na to predstavo posebno opozarjamo birmanske botre, da nudijo svojim birmancem prijetno razvedrilo, Zvečer ob 8. te pa vprizori v drami zadnjikrat v sezoni velezabavna češka veseloigra »Kamela skozi uho šivanke« in nc kakor je bilo prvotno določeno narodna igra «Dom«.
Po svetu.
AH car Nikolaj II. še živi ?
H. Block iz Prage pripoveduje:
Na Ruskem in med ruskimi begunci je veliko ljudi, ki ne verjamejo na smrt carja, temveč so prepričani, da oblasti iz političnih vzrokov govorijo o usmrtitvi. Ruski kmetje so si o tem spletli že cel venec legend. Ali je kaj resnice? Zbrali bomo snov, kritizirali je ne bomo.
Na nekem zborovanju ruskih roonarhi-stov v Berlinu so govorili o kandidaturi velikega kneza Kirila Vladimiroviča za prestolonaslednika. Tedaj se je dvignil star ruski dostojanstvenik, ki ima dobre zvezo v nemški diplomaciji, in je rekel: >Zelo tehtne vzroke imam, ld me silijo k prepričanju, da car še živi. Zato ne smemo govoriti o nasledstvu. Ko bo prišel čas, boste slišali resnico o carju.« To je govoril meseca novembra 1922.
Neki angleški list je priobčit pred kratkim sliko carjeve obitelji, brez velike knje-ginje Marije. Vsi so bili oblečeni v kitajsko obleko. List pravi, da je slika iz januarja 1. 1922., napravljeua v bližini šanghaja; pristavi, da se je carjeva obitelj rešila in je zbežala na Kitajsko.
Preiskovalni sodnik Sokolov, ki je po naročilu Kolčakove vlade vso stvar natančno preiskal, je prepričan, da je bil car umorjen in žena in otroci tudi. Pravkar je priobčil 65 brzojavk, ki sta jih izmenjala moskovska vlada in morilec carjeve obitelji Bjeloborodcev. Pa celo Sokolov pripoveduje neko dogodbo, kako je hotel Viljem rešiti Nikolaja in je dal po svojem diplomatu Alwenslebenu ukreniti vse potrebno. Ruski knez Dolgorukov, prijatelj Ahvenslebena, je pisal: >Nemški diplomat mi je rekel, da bomo med 16. in 20. junijem 1918 slišali vest o umoru carja. Nikar pa tega ne verujmo, ker bo ta vest nalašč razširjena; ua zunaj pa pokažimo, da verjamemo. In 18. junija so poročali kijevski časopisi, da je bil car umorjen.«
Sofijski ruski list >Rus< priobčuje proglas antiboljševiškega kozaškega atamana Solovjeva iz Harbina v Mandžuriji. V pro-klamaciji beremo tole: >Nikar ne verjemite, da sta bila car in prestolonaslednik umorjena. To pravijo samo boljševiki, ker si ne upajo povedati resnice. Resnica je, da sem jaz, stotnik Solovjev, odpeljal 12. junija 1918 carja in njegovo obitelj iz Jekaterinburga in jih pripeljal v gorovjo Altaj. Na varnem so. Boljševiki pravijo, da sc, carja umorili, ustrelili so pa samo tiste iz njegovega spremstva, ki niso mogli o pravem času uiti.< Nadalje pravi Solovjev, da so od služabništva rešili samo Leonida, sina dvornega služabnika Se-dneva, in da je Leonid sedaj pri njem, So-lovjevu. Velika kneginja Marija Nikolajeva je umrla tri mesece po begu. Solovjev je hotel carja že prej rešiti, pa ga ni mogel.
Posvetovanje ruskih velikih knezov v Parizu leta 1923 je prišlo do zaključka, >da ni zadostnih razlogov, da bi imeli za mrtva carja in njegovega brata Mihajla Aleksandrovima.« Značilno je tudi, da carjeva mati Tharija Teodorovna dosedaj ni da'a brati še nobene maše za svojega sina.
Naj bo tako ali tako, uganka o usodi carjeve obitelji še ni čisto rešena.
Ravnokar se nahaja v Franciji na obisku vladar Abesinije, velike krščanske države v sredi Afrike. To jo pni slučaj v zgodovini, da prihaja vladar te države v Evropo. Abe-sinija je v vsakom oziru zelo zanimiva dežela, a le malo znana: Odkar je bila sprejela v Društvo narodov, bo golovo igrala veliko vlogo v tem delu Afrike.
Abesinija je absolutna monarhija, katero vlada krščanski vladar, imenovan >na-gura negesti« (kralj kraljev), ki ga pa Ev-ropojci navadno nazivajo negus. Država je sestavljena iz raznih kraljestev iu provinc, katerih vladarji so odvisni od cesarja. Skupščine ne poznajo. Cesar imenuje ministre in guvernerje v provincah.
Abesinija meri 1,120.400 kvadr. km, je torej več kot dvakrat tako velika kakor Francija, in ima kakih 8 do 12 milijonov prebivalcev. Ljudskega štetja v deželi še nikoli ni bilo, zalo se številke ^atistik v iem oziru ne ujemajo.
N.irodna vera je koptsko krščanstvo, toda v deželi so nahaja ludi precejšnje število muslimanov in celo paganov in nekaj deset-' tisočev Zidov. Grk Fromentii, Drvi etiiopijski
nadškof, je v 4 stoletju pokristjanil Abesin. ce. Pozneje so postali jakobiiski kopti (mo-nofiziti).
Abesinsko pleme se razlikuje od arab. sivega in zamorskega. Podnebje je zmerno vkljub bližini ekvatorja. Mestoma se da tem< peratura primerjati oni v srednji Italiji, drm god vlada večna pomlad, kot na primer vi Addis-Abebi, v glavnem mestu, kjer ee letni čas začenja koncem septembra in traja do konca maja. Abesinija je namreč prostrana gorata planjava z gorami, ki se dvigajo t višino 1000, 2000, 2500 metrov in še višje« Addis-Abeha leži 2500 metrov nad morjem. Nekateri turisti so imenovali Abesinijo ^afriško Švico«. Dežela ne pozna zime, ampak letni čas tropskih, silnih nalivov, pravi ve-soljni potop, ki traja tri mesece, začenši ] julijem. Ti nalivi poplavljajo v pravem pomenu besede vso deželo, toda vsled njih je izreduo rodovitna Žito se žanje dvakrat, celo trikrat na leto. Tla rode vse v obilici: Žito vseh vrst, kavo, sladkorni trs, datlje, bombaž, banane, indigo, gumi, kavčuk itd. V deželi se nahajajo tudi zlati in srebrni rudniki, kakor tudi kamena sol. V gozdih iu na planem prebivajo leopardi, levi, panterji, hijene, sloni, opice, žirafe, kače, krokodili in povodni konji.
Abesinija je bila deloma kolonizirana od Grkov iz Egipta pod Ptolomejem Everge-tom. Francoski kralj Ludovik XIV. je poslal negusu poslanstvo. V 16. stol. je neka portugalska ekspedicija prepotovala deželo in nato so prišli jezuiti in spreobrnili 300.000 ljudi h katoličanstvu, toda kmalu e vsaka sled ka-toličanstva izginila. Francija je v prošlera stoletju sklenila z Abesinijo tri pogodbe, ki so ji zasigurale razne gospodarske in diplomatske prednosti.
Edino eno železnico imajo v "Abesiniji, to ima v posesti neka francoska družba. Po tej progi se pride iz pristanišča Džibutija ob Rdečem morju v glavno mesto Addis-Abebo v treh dneh. Proga je sicer dolga samo 800 kilometrov, toda vlaki vozijo le po dnevi.
Napisali bi lahko cele strani o raznih zanimivostih življenja abesinsltega naroda, o njegovih navadah in običajih, izmed katerih so mnogi silno čudni, o življenju vladarja, o sprejemih in pojedinah na dvoru in o življenju tujih diklomatov v Addis-Abebi. • • •
—	Nazadovanje socialno demokratičnih strokovnih organizacij v Avstriji. Kakor poroča >Arbeiter-Zeitung«, je število članov so-sialističnih strokovnih organizacij v Avstriji lansko leto padlo za 153.186. Sedaj štejejo te organizacije 896.703 članov.
—	Četrti razred na železnicah uvedejo v Češkoslovaški republiki. Cene bodo znatne nižje nego v ostalih razredih, da bo revnejšim slojem olajšano potovanje.
—	Tajnik »Labour Party« v Zagrebu. Ođ 29. maja se mudi v Zagrebu tajnik angleške Labour Party, član Carnegiejevega instituta g. Mitrany. Informirati se hoče o kmetskera gibanju na Hrvatskem ter poučiti dobre in slabe strani v izvajanju agrarne reforme pri nas. Angleška delavska stranka, ki je sedaj v Angliji na vladi, hoče namreč izvesti doma agrarno reformo. G. Mitrany ostane na Hrvatskem dva tedna. Iz Hrvatske se poda dalje v Belgrad, od tu pa še v Sofijo, da bi se do podrobnosti poglobil v agrarno .vprašanje na Balkanu.
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE
Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v. Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M, Humek. Okusno vezana knjiga 120 Din.
Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din.
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Ante Beg. Cena 100 Din.
Kubična računica. V novi meri s prideja-no naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din.
Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina. Z dodatkom Albertijev-Znidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din.
Podkovstvo. Pouk kovačem fti konjerej-cein. Sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja dež. podkovske šole v Ljubljani. Cen? 46 Din.
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din.
Hitri računar v kronski in dinarski veljavi. 30 Din.
Vse navedene knjigo se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Zadruga urarjov, zlatarjev, optikov, pasarje* in grnverjev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, Hn ostanejo njih trgovine ob kinkoštnib praznikih in sicer v nedeljo popoldan in v pou-delje.k celi dan zaprlo. Odprte bodo torej le v nedeljo dopoldne. P. n. občinstvo se vsled tega naproša, da k! eventuelne potrebščine pravočaeuo nabavi.
Anton Pcvc:
Gospodarstvo.
Kmetijska produkcija.
Na nekem predavanju o kmetskem gospodarstvu se jo razmotrivalo vprašanje o pomenu produkcije lanu za našega kmeta. Nekdo jo bil mnenja, da naj se kmet bolj specijalizira v produkciji manjšega števila rastlin in da naj se ne bavi z vsem mogočim, ker tega umsko ne zmore. Naši dedi so bili bolj neuki kakor današnja generacija, proizvajali so vrhu vsega tega to kar proizvaja kmet danes, ludi lan za platno iu volno za sukno, — imeli so prav, kmet naj proizvaja vse, kar je s pridom porabno v družini in pri živini. S tem ni rečeno, da se moramo spet pričeti oblačiti v nekdanjo raševino, platno in irhovino, pripravljeni pa moramo biti vedno tudi na to, kakor nas je lepo poučila minula svetovna vojna in zna naže kmete še poučiti sila razmer.
Lan pridelujemo spomladanskega, ki nudi vlakno in semenje, ter jesenščaka, ki nudi le vlakno. Dobimo na ha do 40 met. stotov bilk in do j.2 met. stotov glavic, od katerih odpade 6 met. stotov na pleve, ki so kot krma enako viedne ajdovini. Sejati se sme na isti zemlji le vsakih 8 let, na ha 150—180 kg zrn v rstah po 10 cm vsaksebi, in med spomladanskim 4 kg korenja na ha. Čim bolj zgodaj spomladi se vseje, vendar ne v premokro zemljo, tem več bo vlakna. Zemljo je v jeseni pognojiti s 400 kg suporfosfata in 250 kg kalijeve soli na ha, globoko preorati in potreati s 1000 kg apna; spomladi se nato globoko prebrana ali je plevclno plitvo preorje in zagnoji še z 20 kg čilskega solitra, če vmes po-sejemo korenje in le s 50 kg č. solitra, če vsejemo le lan, — hlevski gnoj ni dober, ker povzroča debelo vlakno in lan rad poleže. Poruva se navadno 100 dan po setvi, ko je postal rumen kot čiželc in mu je listje od ko-renik do nad polovice stebla odpadlo; če jo še skoraj zelen rad gnije in če je že rjav, da krhko in manjvredno vlakno — pri ruvanju je ločiti plevel in v rasti zaostale bilke. Suši se vsaka pest zravnano največ 24 tir ur na zemlji in nato postavi bilka proti bilki v obliki strehe in v smeri vetra, da se posuši skozinskoz. Razzrni se z železnimi smukalniki ali i. zato prirejenimi stroji, ah pa z lesenimi, 25 cm dolgimi, 10 cm širokimi in 5 cm debelimi tolkači. Nadaljne godenje je oskrbeti skupno v zadrugah, prav rade pa to oskrbijo tovarno, davši v zameno za bilke dogotovlje-no platuo. Seveda ne bomo danes pridelovali toliko lanu, da bi hoteli v platno oblačiti vso iJjcuzino, vendar pa vedno toliko, da naši si-.pt^vi poznajo rastlino, kateri pravimo lan in naša dekleta kolovrat.
Isto velja tudi glede produkcije volne. Toliko ovac bi moral rediti vsak kmet, da ima dovolj volne za najpotrebnejše zimske pletenine. Trditev, da je ovčjoreja nerentabilna v primeri z drugimi kmetijskimi panogami, jo povsem napačna, ovčjereja pripomore k večji rentabilnosti govedoreje in pašništva, ker ovca požre vse ono, kar govedo pusti in si vsled tega na Holandskom s svojo najbolj mlečno govedo in posebno razvitim mlekarstvom, ne moreš predstavljati kmeta brez ovac. Ovca uspeva najboljše na paši, ampak najboljše uspeva tudi le na paši goved, zato bom o paši pozneje več pisal. Popolen užitek od ovčjereje bomo pa imeli le tedaj, če izkoriščamo ovco v vseh 3 smereh; za mleko vsled rednega odbiranja po mlečnosti in vsled redne molže; za meso vsled reje hitro rastočih pasem s fino kakovostjo mesa; za volno, upoštevaje pri selekciji za pleme množino in kakovost volne,
ki pri pleteninah ni treba, da bi morala biti najtanjša ali najfinejša.
Najvišjo in najfinejšo produkcijo bo do segol vsikdar le strokovno najbolj umen kmet. Da bi mogel le-ta hraniti v glavi vse podrobnosti, ki tak višek pri vseh različnih kmetijskih proizvodih omogočajo, je nemogoče — pravtako kakor naj!>oljša kuharica nima vseh jedil v glavi, marveč se redno poslužuje kuharskih knjig, kadar sodeluje pri izrednih gostijah. Potrebne so strokovne knjige neobhodno tudi vsakemu praktičnemu kmetovalcu. Vzbudili smo v našem kmetskem ljudstvu toliko zanimanja za politične časopise, tudi le mrtve črke, da se danes od čiste samozavesti naslaja v človečanskih Radičevih oslarijah, vzbudimo v njem še večje zanimanje za strokovne knjigo in strokovni pouk, — žetev na
tem polju bo vsakogar bolj zadovoljila. • • •
INDUSTRLJSKO - OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU od 10. do 28. avgusta 1924.
Razpis oiicijelnega lepaka. Razstavni odbor jo razpisal za tri najboljše osnutke ofici-jelnega lepaka za »Iudustrijsko-obrtno razstavo« v Mariboru po 2000, 1000 in 500 K. Osnutek, ki bo sprejet, se nagradi seveda še posebej. Vabimo vse interesente (umetnike, slikarje itd.), da se udeleže natečaja. Vse informacijo glede besedila daje pisarna razstavnega odbora Maribor, Grajski trg št. 1., telefon interurban št. 325. Osnutke je vposlati zapečačene in označene samo s šifro najkasneje do 20. junija 1924 ob 12 opoldne.
Industrija na razstavi. K letošnji razstavi, ki je, kakor že omenjeno, zamišljena v mnogo večjem obsegu in ki naj dokumentira ves razvoj industrije in obrti zlasti na naši severni meji, jc pritegnjena tudi industrija. Mislimo, da ni treba še posebej uaglašati važnosti te razstave zlasti za one industrijske panoge, ki so še le v razvoju in o katerih se pri nas kljub temu, da je take industrije mnogo, pravzaprav šo zelo malo ve in zna. Velesejmi so predvsem trgovinske institucije, kjer so sklepajo kupčije v velikem obsegu, dočim je nameu razstave ta, da seznani najširšo javnost z domačo industrijo in tako opozori na njo vse konzumeute. No le v industrijskih krogih, tudi v krogih konzumentov in trgovcev je bilo doslej pomanjkanje take razstave zelo občutno, ker je moral marsikdo premišljevati in pisariti okrog, ne vedoč, da dobi ta ali oni industrijski izdelek po mnogo nižji ceni in mnogo prej doma v lastni državi, na drugi strani je pa industrijalec z ogromnimi stroški iskal kupcev in metal tisočake za reklame, da je opozoril javnost na svoje podjetje. In kljub temu ni mogel doseči zaže-Ijenega uspeha. Vsemu temu se da odpomoči samo potom takih razstav, katere obiščejo interesenti iz vseh delov naše države in tudi mnogo inozemcev.
Zato je pač predvsem v interesu industrije in njenega razvoja, da se v čim večjem
številu udeleži razstave. Gmotne razmere, ki sicer tega ali onega obrtnika ovirajo, da bi se razstave udeležil, pač pri industriji ne pridejo v poštev. Saj so stroški v primeri z ugodnostmi, ki jih nudi vsaka razstava, tako majhni, da ne pridejo niti v poštev in daleč nadkriljujejo vsak, tudi najmanjši uspeh.
2e iz navedenih razlogov je pričakovati, da se bo industrija v častnem številu udeležila razstave, ki se vrši letos v Mariboru. Prometne zveze so zelo ugodne in razen tega je dobil razstavni odbor zagotovilo, da so bo dovolil za razstavljeno blago po železnici 50-odstotni popust O tem bomo poročali še natančneje. Za danes samo ponavljamo vabilo, da se industrijci v čim večjem številu udeleže razstave s svojimi izdelki.
Obrtniki! Ali ste že premislili, kake koristi in ugodnosti nudi razstava? Ako šo tega ne veste, vprašajte tovariše, ki so se udeležili lanske in predlanske razstave. Nekateri še sedaj niso izvršili vseh naročil, ki so jih lani dobili. Ne zamudite torej te prilike in sigurno prijavite udeležbo. Če niste slučajno prejeli prijavnice, zahtevajte isto od razstavnega odbora.
Vse informacije glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Grajski trg št. 1, telefon interurbaii št. 325, kamor naj se obračajo vsi interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali telefonično. Za dopise, naslovljene na druge osebe, ne prevzame odbor nikake odgovornosti in naj se blagovolijo stranke raditega obrniti edinole tiu gornji naslov.
Ž Združene mlekarne y Ljubljani. Včeraj se je vrši prvi redni občni zbor tega važnega zavoda za naše narodno gospodarstvo. V prvih 8 mesecih obstoja je imelo podjetje že obsežen promet. V tem kratkem čauu je sprejelo ca. 2 in pol milijona litrov mloka od katere množine se je prodalo v Ljubljani in ek-sportiralo v inozemstvo 1,400.000 litrov, medtem ko se je iz ostalih 1,100.000 litrov izdelalo nad 8 in pol vagona sira in nad 2 vagona masla. Velikost podjetja je razviduu tudi iz števila zaposlenih delavnih moči, katerih zaposluje podjetje v svoji centrali v Ljubljani 33 ter po svojih podeželskih mlekarnah na-daljnih 26 uslužbencev. Razen lega nudi stalni zaslužek voznikom, ki dovažajo mleko v podeželske mlekarne in odvažajo na kolo-dvote. Da pa more podjetje racionelno izrabiti mleko, ima razen centrale v Ljubljani še po deželi montiranih 14 parno-turbinskih mlekarn, ki so urejene za izdelavo čajnega masla, raznih vrst sirov ter pasterizacijo mleka. Potom teh lahko podjetje poljubno regulira dohod mleka v centralno mlekarno ter na drugi strani zopst lahko potom teh izdeluje raznovrstne-sire in čajno maslo, ter se tako ravna po zahtevah trga. Centralno mlekarno v Ljubljani, ki obstoji iz 35 m dolgega ter 11 m Širokega poslopja, je podjetje v letošnjem letu povsem moderno uredilo tako, da ima dnevne kapacitete za 40.000 litrov mleka. V notranjosti mlekarne se nahaja velika dvorana
(9.80 X 8.40 X 5.5) namenjena za pasteriza-cijo mleka, posnemanje istega ter pasterizacijo smetane. V tej dvorani so momtirani v to svrho sledeči stroji: 2 pastorja a 2000 litroV, 1 čistilna centrifuga za mleko za 4000 1, hla-dilniki ter centrifuge za posnemanje mleka. Zraven tega prostora se nahaja inaslarna« nizko-hladilni .prostori za mleko ter 5000 U* terski izolirani bazeni za shrambo mleka. Potrebno gonilno moč in paro daje 45konjska lokomobila, ki goni 30.000 kal. kompresor, ki se uporablja za hlajenje mleka in hladilnih prostorov. Pod celim mlekarskim poslopjem (35 X 11 m) pa se nahajajo 7.5 m visoke kleti kot skladišča za sir, ki zamorejo spre* jeli v oskrbo nad 10 vagonov sira. Tukaj se nahajajo tudi hladilni prostori za 2 vagona masla. Zraven gospodarsko poslopje 48.5 X 15 metrov, v katerem so stanovanja za uslužbence, moderen hlev za 10 konj, remiza za vozove in montažne ter kleparske delavnice. Po obsegu poslovanja, kakor tudi po svoji organizaciji jo to podjetje v stroki mlekarske) industrije in trgovine eno izmed največjih V naši državi. Pri volitvah je ostal upravni svet neizpremenjen, dočim sta bila v nadzorstvo na novo izvoljena g. ekonom Markež in g« ravn. A. Pečar.
g Vpis v zadružni register. — »Vzajemnost«, nakupovalna, prodajna in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Novem mostu. Načelnik g. Lovro Klemenčič.
g Likvidacija. Zadružna zvonarna v Ljubljani, reg. z. z o. z. se jo razdružila in prešla v likvidacijo.
g Vpisi v trgovski register. — Gospodarske pisarna, družba z o. z. Ljubljana z glavnico 10.000 Din. Poslovodja je Anton Pesek, Wolfova ulica 1; — »Papir«, nabavna in prodajna družba za tisk. potrebščine z o. z. v, Ljubljani. — Poslovodje: dr. Gregor Žerjav, Ljubljana, Avgust Scholz, ravnatelj Jugoslo-venske štampe d. d. Zagreb iu inž. Franjo Tavčar, Ljubljana.
g Občni zbori. Konzervna tovarna >Glo-bu< na Vrhniki dne 21. junija, tovarna pločevinastih izdelkov Emil Lajovic in drug d. d, v Ljubljani, 22. junija (izredni občni zbor)!, tovarna za dušik d. d. Ruše 24. junija na Dunaju,
g Telefonski promet. Med Zagrebom in Budimpešto se je otvoril dne 27. maja telefonski promet.
g Promet v sušaškem pristanišču. V teku meseca maja letos se je uvozilo v pristanišče Sušalc s parobrodi noredn. linij sledečo blago: pesek in kamen 85 ton, cement 311 ton, premog 1975 ton, 328 ton lesa in 2000 hI vina in olja. Izvozilo pa se je v inozemstvo: lesa 13.000 m3, bukovih desk in železniških pragov 600 ton. S parobrodi rednih linij se je izvozilo J298 ton raznega blaga. V primeri z ostalimi meseci se je povečal uvoz in izvoz vobče znatno, a za nekatere predmete kakor n. pr. les, za 300 odstotkov.
g Izvoz vina iz naše države. Po bel grajskih poročilih se jo med Češkoslovaško in Jugoslavijo sklenila zadnji petek trgovinska pogodba, po kateri ima naša država pravico
Шо?о milo z znamko ЈШГ
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako
samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
'James Oliver Curwood:	30
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
Bil je živahen in nežen mladič, ki ga Je mati negovala z vso skrbjo. Rastel je, kot volkovi, silno naglo in ne počasi kot pes.
Čez teden dni je že kobacal do Kazana, eo vlegol med njegove predne šape in tu mirno zaspal. Prvič, ko se je to zgodilo, je bil Kazan v veliki zadregi. Pol ure se nil premaknil in slednjič je prišla volkulja Sivka vsa srečna lizat ubeglega mladiča. ,
Ko je bil star deset dni, se je začel Igrati s kosom zajčje kože. Neko lopo popoldne pa je spoznal solnčno luč. Skozi luknjo v drevesni skorji je pokukal solnčni žarek v brlog in zadel ob tla poleg Barija. Ta jo začel začuden strmeti v zlati trak. Kmalu pa je skušal igrati se z njim, kot se je igral z zajčjo kožo. Ni razumel, zakaj ga ni mogel zagrabiti: a od sedaj naprej je vedel, kaj je solnce in luč.
Naslednje dni je hodil k odprtini brloga in tu je videl isto luč. Bleščalo se mu jo in mežikal je z očmi in boječe se je vlegel na prag velikega sveta, ki ga je imel pred seboj. Volkulja sama so je vlogla zunaj v solnco in poklicala mladiča. Tako se je Bari navadil na solnčno luč, ki jo jo prisrčno vzljubil. Temni brlog mu ni več ugajal.
Toda kmalu je spoznal, da vse zunaj ni svetu ni prijetno. Neki dan se je plazil okoli po otoku in mati ga jo zastonj klicala v brlog. Bližala se je namreč nevihta. Toda ni hotel ubogati in narava se je maščevala naxt niim. Zajel ga jo strašen naliv, bliskalo
se je in grmelo in skoraj bi bil utonil, da ga nc bi prišla iskat Sivka in ga v žrelu odnesla v brlog.
Tako se je polagoma razvijala v njem previdnost in vzbujali so se mu razni nagoni. Oni dan, ko se je njegov stikajoči nosek dotaknil ravnokar ubitega, še krvavečega zajca, ki ga je bil prinesel Kazan, je prvič okusil kri. Zdela se mu jo izborna. In isti vtis je imel vsakikrat, ko se je vračal Kazan s plenom domov. Ker se je pa moral naučiti sum ubi jati, je začol kmalu grizli padle veje in kose lesa in na ta način si je okrepil zobe, ki so kmalu poetali trdi in ostri.
Prišel je tudi čas, ko se mu jo odkrila velika skrivnost Življenja in Smrt. Kazan je bil prinesel v svojem gobcu velikega belega zajca, ki je še živel, a bil tako pohabljen, da se ni mogol dvigniti, ko ga je volčji pos položil na tla. Bari je dobro vedel, kaj so zajci in jerebi in je rajši imel njih krvavo meso, kot sladko materino mleko. Toda zajce in jerebe je vedno dobival mrtve.
To pot se je pa zajec z zlomljeno hrbtenico premetaval po tleh. Volčič se je pri tem pogledu preplašeno umaknil. Nato se je pa vrnil in radovedno opazoval gibanje smrtno ranjene živali.
Volkulja Sivka je čutila, da stvar ne gre naprej, in se je približala zajcu ter ga večkrat duhala od čisto blizu, ne da bi ga ugriznila. Kazan pa je leno ležal v kotu in prav zadovoljno gledal prizor.
Vsakokrat, ko je volkulja sklonila glavo in se dotaknila z gchcem zajčjega telesa, je Bari pozorno dvignil ušesa. Ko je videl, da sc mate.ri ne zgodi nič hudega, se ie vedno bolj bližal. Kmalu se jo njegov cob-
ček dotaknil zajca, ki je ležal kot mrtev.
Toda ta ni še bil poginil; nonadoma se je premaknil in sunil Barija s hrbtom tako silno, da je ta cviloč od groze odletel par čevljev daleč proč.
Ali naglo se je spet postavil na noge. Bil je razjarjen in želja po osveti je vstala v njem. Vrnil se je manj plaho in dlaka na hrbtu se mu je ježila. Globoko je zadri svoje zobe v zajčji vrat. Čutil je, kako se življenje treso v drhtečem mesu in ni prej izpustil, dokler ni zadnji tresljaj prenehal v njegovi prvi žrtvi.
Volkulja Sivka je bila navdušena. Z jezikom je pogladila mladiča in Kazan je izrazil svoje zadovoljstvo z rončanjem. Bari je jedel od zajca vse, kar je hotel, in nikoli mu meso in kri nista še tako ugajala.
Čez eno leto je že poznal vse skrivnosti življenja. Naučil se je ne bati so strašnega glasu sivo sove, prasketanja padajočega drevesa, groma, šuma tekoče vode, klica vodne kuno in košute, kakor tudi nc nočnega tuljenja njegovih bratov volkov.
Spoznal je kmalu, da ima izboren nos in more slediti divjačini. S skušnjami je pa rasti o njegovo zaupanje v samega sebe.
Razen tega se je pa tudi njegovo telo spremenilo. Zrastel je in postal vitek in gibčen. Rumenkast kožuh mu je postal rjav in svetla siva proga se mu jo vlekla po vsej hrptenici, kot jo je imel Kazan. Njegova podolgovata glava je pa spominjala na mater. Sicer je imel pa ostalo telo po očetu.
V kotu velikih oči je imel rdečo piko. Vsi prebivalci gozda vedo, kaj pomeni ta krvava pika pri malih huskyjih. Znači namreč, fin jo žival rojena v Wildu in da je njej oče ali mati bil divja zver.
Bari jo najprej pretaknil ves mali otok, na katerem se je nahajal brlog, nato jo pa mislil iti preko na drugi breg. Dolgo časa jo opazoval vodo, ki je šumela pod njegovimi šapami, slednjič si jo je pa vendar upal prekoračiti na padlem deblu.
Ni bil še petdeset yardov daleč, ko je začul poleg sebe plaluuanje peruti. Bil je wiskey-jack, ki se je nahajal ravno na njegovi poti. Ptič ni več mogel letati, ena njegovih peroti se je bila polomila brezdvomno v boju s kako malo divjačino. A vkljub temu se je zdel Bariju eno najbolj vznomirljivih živih bitij. Siva dlaka na hrbtu se mu je začela jeziti in volčič je naskočil ptiča. Z ostrim krikom je ugriznil v njegovo perje. Velika šoja je začela sekati s svojim kljunom na Barijev gobec. Toda Kazanov sin je bil dovolj velik, da se ni umaknil in vsled bolečine jo le še bolj krepko grizel. Zobje so dosegli meso in z veseljem jo nadaljeval boj. Ptičev odpor pa je pojemal, kmalu je prenehal kljuvati in udarjati s perotmi. Bari ga je izpustil, videl jo, da leži ptič mirno in se ne gane več. Whiskey-jack je bil mrtev.
Volčič je bil zmagal v svoji prvi bitki in brezmejen ponos mu je zato navdal srce. Začel jo delovati v neizprosnem mo hanizmu divjoga življenja.
Uro pozneje ga je našla volkulja Sivka na istem mestu. Od veliko šoje so ostali samo šo kosi in perje, ki je daleč okoli pokrivalo tla. Bari jo ie pa s krvavim gobčkom vlekel nasproti ostankom svojo žrtvo.
Volkulja Sivka je razumela in gladila svojega mladiča. Povedla ga jo s seboj. V| gobčku jo prinesel ečelu porot premaganega ptiča
izvoziti v Češkoslovaško slednje leto 110.000 hektolitrov vina brez vsakršne kompenzacije. Pogodila stopi v veljavo 15. t in.
g Belgrajska trgovska zbornica je na svojih plenarnih sejah 31. maja in 1. junija t. 1. resno razpravljala o stanju letošnje letine, o izvoznih predmetih, o prometu ter izvozni carini ter prišla do sledečih zaključkov: 1. Stanje letine v področju belgrajske zbornice je bolje nego lani, vobče vrlo dobro, zlasti dobro kaže pšenica in travniki. Slive so slabo rodile, y najboljšem slučaju eno tretjino lanske letine, kvaliteta obeta biti boljša. Tudi sadje stoji ugodno. Od lanskih pridelkov se zlasti mnogo pšenice in vina ni izvozilo. 2. Stanje prevoza in železniškega prometa je zadovo-ljujoče in je želeti, da se tudi v bodoče v dosedanjem tempu popravlja. Ceste in pota so pa v vrlo slabem stanju in z ozirom na nedavno ukinjenje kuluka se je bati, da se to stanje še poslabša. (To velja za Srbijo, kjer skrb za ceste ni organizirana kot pri nas. Op. ur.) 3. Z ozirom na odločilno važnost iz-yoza za narodno in državno življenje in ako se upošteva predvsem ureditev državnih financ, je želeti, da se ukinejo vse izvozne carine.
g Težave dunajske banke Wiener Lom-fcard & Eskompte-Bank. Ta banka obstoji od L 1873. V začetku skromnega obsega se je po •prevratu precej hitro razvijala in dvignila v šestih emisijah svojo delniško glavnico na Nak. 1.200,000.000. Nam. jc Nak. 400, divi-denda 1. 1922: Nak. 72.020. Novih emisij se je udeležil tudi inozemski kapital (Banque Outremer Briissel, Bca commerciale Triestina in Ogrska obča hranilnica). Banka jc ustanovila ozir. se udeležila pri industrijskih in trgovskih podjetjih raznih vrst. Tako je v letu 1921. zasnovala tovarne igralnih kart na Dunaju, v Brnu in v Jugoslaviji. Sedaj je banka zaprosila za prisilno poravnavo. Vzroki so isti kot pri drugih denarnih zavodih na Dunaja: podjetni finančniki, ki so banko vodili, so podvzeli dnlekosežne posle, ki so presegali silo zavoda, in divja špekulacija v devizah, zvezani z valovanjem francoskega franka, jih je spravila do današnjega stanja, potem ko so se izjalovili poskusi, pritegniti vnovič inozemski kapital. Banka, ki je sama napredovala s pomočjo inozemskega kapitala, je s svoje strani razširila svojo interesno sfero
p v- f^ir-mucev;
NAJFINEJŠE
tudi na inozemstvo in je odlično udeležena pri Hrvatski banki d. d. Zagreb, ki šteje med svojimi upravnimi svetniki poelovodečega upravnega svetnika in ravnatelja lombardne in eskomptne banke. Banka trdi, da bo vse terjatve krila in so njene težave le prehodnega značaja, kar bi bilo želeti tudi v interesu našsga denarstva. — Ta slučaj je za nas in-teresanten posebno radi tega, ker nam v jasni luči kaže vlogo dunajskih bank: Dunaj je danes središče, kjer se zbira inozemski kapital, da preko dunajskih bank išče poti za plodo-nosno naložbo. Za nas pomeni to dvojno škodo: inozemski kapital postane za nas dražji in mi padamo v čedalje večjo gospodarsko odvisnost od Dunaja, ki nam je že dovolj krvi izpil in od katerega bi se morali finančno čimprej osamosvojiti.
g Italijani snujejo albansko Narodno banko. Ravnatelj od Credito Italiano Commenda-tore Albertti, ki je obenem član finančnega odeska Zveze narodov, je dobil nalog, zbrati delniško glavnico za ustanovitev albanske Narodne banke. Delniška glavnica naj bi znašala 5 milijonov zlatih frankov, od tega bi odpadlo 25 odstot. na italijanske finančne skupine, 25 odstot. na švicarske, .10 odstot. na albanske, ostanek pa na frac.-angleške banke.
Učiteljski vestnik.
Zadnji dve številki »Slovenskega Učitelja« prinašata zelo zanimivo in poučno vsebino. O vzgoji deklic pri pouku ročnih del. Pavla Munda-Štrumbelj. O socialni vzgoji v šoli. I. Dolinec. Vestna učiteljica. Tinca Rodič. Iz metodike telovadbe. Milko Jeglič. Beležke šolskega vodje ua hospitacijah. Hribski. Slovenska čitanka za osnovne šole. I. E. Polak. Listek. Kultura in književnost. Društvena stanovska kronika. Vsaka slovenska katoliška šola bi morala biti naročena na glasilo krščanskega učiteljstva — pa jih jo 116 kron! Na »Popotnika« pa menda vseh 800! To smo navedli za ogledalo krščanske in katoliške zavednosti naših krajnih šolskih svetov. Še bolj jasno pa bomo o tem vprašanju govorili na naših zborovanjih. Komur je kaj za krščansko šolo, naj se vpraša, zakaj še nima šola v njegovem kraju »Slov. Učitelja«?
Upokojeni so: Višji šolski nadzornik Franc Gabršek in ravnatelji: Luka Jelenec, Jakob Dimnik, Janko Nep. Jeglič, Josip Ca-
puder, Božidar Valenta, Janez Leveč, Franc Čraagoj in še veliko drugih. Četudi so vsi ti gospodje zavzemali dokaj častna mesta, vendar ni v sedanji dobi pričakovati prevelikega navala za ta prazna mesta. Ljubljanski šolski voditelji nimajo pravzaprav od vodstvenih mest prav nič, ker po novih službenih prejemkih ne dobivajo voditelji nikakoršnih vodstvenih nagrad, a dela imajo veliko več kot pa njih tovariši-učitelji, ki'jim ni treba ostajati v šoli od jutra do večera, kakor morajo šolski voditelji.
Zakaj odlašate? Na pedagoško socialni tečaj se doslej še ni prijavilo dovolj udeležencev. S prijavami bomo počakali še do bin-košlne nedelje. Osrednji odbor »SI. zveze« mora pričeti s pripravami pravočasno, zato je neobhodno, da se prijavite takoj. S pripravami je veliko dela, ki ga ni mogoče izvesti v enem tednu. Uvažujte to in pošljite prijavo takoj osrednjemu odboru »Slomškove zv^ze«.
Naznanila
Družabni klub. — Izlet v Postojno. Izlet v Postojno za binkoštne praznike se ne vrši, ker ni zagotovljena brezplačna propustnica preko drž. meje. Vplačani zneski se povrnejo, razen 6 Din. Pač pa sc vrši za člane in prijatelje Družabnega kluba izlet na Rakek ter po dogovoru k cerkniškemu jezeru in v škocjansko jamo. Odhod iz Ljubljane hinkoštno nedeljo zjutraj ob 6. uri z glavnega kolodvora. Zbirališče udeležencev do pol 6. ure pred Akademskim domom. — Predsednik.
Gasilno društvo v Gorenjah pri Rečici ob Poki postavi letos nov stolp in si nabavi novo zastavo. Slovesna blagoslovitev iste bode 21. septembra 1924 s sv. mašo na prostem tik postajališča Paška vas. Vabimo, da se prijevite na prireditev ter obenem prosimo male podpore za nabavo zastave. Vsak še tako majhen dar dobrodošel. Kdor pa daruje do 15. julija 100 Din in več, se mu naroči žebelj, katerega pribije lahko v dro-5 zastave na dan blagoslovitve. Vse prijave in darove sprrjema podnačelnik Drago-tin Korošec, Gorenj?, Rečica ob Paki.
Vsem davčnim uradnikom, članom Udruže-nja poreskih činovnika. Opozarjamo ponovno na skupščino, ki se vrši 9. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani društva »Kazino« (Zvezda) ter prosimo tovariše, da se je v največjem številu udeleže.
Kdor pride z vlakom, naj kupi na odhodni postaji cel listek, ki naj ga pa na ljubljanskem kolodvoru n e odda, ker mu bo služil za brezplačni povratek. Javite se za banket vsaj do 7. junija. Izlet na Bled v torek, 10. junija ob 6.40. Dopusti za ta dan so dovoljeni, ter dobe vsi uradi pravočasno službena obvestila. Glavni sprejem gostov Srbov in Hrvatov v nedeljo, 8. t. m. ob 10.43 na glav. nem kolodvoru. Več v zadnji številki .Našega Glasa«. Sprejmimo svoje brate z njim lastnim go-stoljubjem! — Ljubljanska sekcija Udruženja.
Ljubljanska porota.
Zaključek poroto. Včeraj se je zaključilo poletno porotno zasedanje z dvema obravnavama, ki pa ste bili tajni. Obtožena sta bila namreč dva fanta iz Toplic pri Zagorju radi § 127, Oba pa sta bila oproščena, ker se jima ni mogla dokazati krivda v smislu zakona. Senatu je predsedoval sodni nadsvetnik Veli o v a r, votanta sta bila sod. svet. dr. E b e r 1 in dr. M o h o r i č, tožil jih je državni pravd-nik Lavrenčak, zagovarjala pa sta jih zagovornika dr. Treo in dr. Poček.
V tem kratkem zasedanju je nekaj obravnav odpadlo, nekaj zanimivih pa ni prišlo na vrsto, ker še niso završene potrebne poizvedbe in predpreiskave. Pač pa obeta jesensko zasedanje, da bo dolgo in jako zanimivo, ker pride več zanimivih slučajev pred ljudske sodnike.
Izgubljeni ključi. Na praznik, 29. maja po. poldne se je izgubil 1 zavoj s 4 ključi, med katerimi ima eden številko 5343 WG. Najditelj se naproša, da jih odda pri upravi Slovenca.
MeteoroSogično poročilo.
Mnbljana 30S m n. m. viS.
Normalna barometersko višina 736 mm.
ca. opusu* •M«
4. 6. 21 h
5.,6 7 h
tiaro-mote' v min
<38-6
733-2
i ermo-meter » C
18 6
18-3
6. 6. 14 h
<309
-0'2
I'.Iliru ■ iiioroncn v O
0-7
08
Nebo, 'etrov
obl.
obl,
0-8
dež.
l'MMlni t mm
14
KUHA RICA
Srednjih let, poštena, zmož- j na vsake kuhe, voditi go- j spodinjstvo in za vsako delo | jz^cjuje
sposobna, z dobrimi izpričevali, želi premeniti službo za stalno h kaki boljši rodbini. — Naslov se dobi pri upravi lista pod »STALNA SLUŽBA štev. 3242.
NOČNEGA ČUVAJA
sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe pod: »NOČNI ČUVAJ« na uprav-ništvo »Slovenca«. 3068
Starejše NATAKARJE »JEDILONOSCE«
'dobroiztirier.e, trezne, sprejme takoj restavracija na drž. kolodvoru v Zagrebu. Istotam se sprejme spreten
KUHINJSKI MESAR
(Kiichcnfleischcr), popolnoma zmožen vseh kuhinjskih in restavracijskih mesarskih poslov z večletno prakso.
ŠIVILJO
LE prvovrstno moč z daljšo prakso in splošnim znanjem v krojenju sprejme TAKOJ za stalno in pod najugodnejšimi pogoji MODNI SALON. Naslov pri upravi »Slovenca« pod številko 3202.
KOŠNJA sena in
19 parcelic po pol orala, odda v Črni vasi štev. 6 AVGUST DRELSE, Ljubljana, tovarna peči. Poizve se v pisarni Lončarska steza štev. 2.	3243
VILA s posestvom
telo ugodno NAPRODAJ. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3231.
čajno maslo
in prodaja mlekarna KRIŠTOF, Ljubljana, Sv.
Petra cesta št. 60.
Stavbeno kleparstvo
VIKTOR FLIGL
Ljubljana, Vrhovčeva al. 3,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Kritje zvonikov in pločevinastih streh, poprava istih ter barvanje. Napeljava strelovodov, pozlačenje strelovodn. igel. Cene solidne, razpolaga z najboljšimi delavnimi močmi. Pojasnila brezplačno
V NAJEM ODDAM
ali prodam posestvo v Travni gori z dobro idočo gostilno, gospodarskim poslopjem in njivami, travniki in eno gozdno parcelo, tudi z vsem potrebnim gostiln, in gospodarskim orodjem. Kraj pozimi in poleti zelo obiskujejo lovci in letovičarji. Re-flcktanti naj se obrnejo na lastnika Lovro GRUDEN, Travna gora, p. Sodražica.
Vreče za oglje
nove, ozir. rabljene, vendar dobro hranjene se KUPIJO
takoj. - J. POGAČNIK,
Ljubljana, Dalmatinova ni. 1
MALO POSESTVO
v Kristacdolu 40 pri Hrastniku naprodaj z gozdom, sadnim drevjem, njivami in travnikom, s pridelki vred. Hiša ima 4 sobe in kuhinjo s štedilnikom. Naprodaj radi bolezni. Stanovanje je takoj prosto. — Več pove Janez Ovčak v Kristandolu št. 19.
^iiiiiiiitiini iiiittHiuiiiii)iii]iiiHiiifMi);iniHiHaiiiiiiiiiiiiuiiiHiiMiiiiiiuiiMitiiit:iuiiiiiuiiititiiiiiiiiiUHi!iHiiiin ^
Najboljši in r.e|priprawne|šl pisalni stroj za potovanje
Prodam POHIŠTVO
priprosto, a dobro ohrank-no. Istotam se proda velika moderna PISALNA •Compass« za leto 1923, 8 mesecev star pes »škotski ovčar«, ln «rišo« za plin. Ogleda se med 1—3 pop. Naslov v upravi pod 3230.
PRODAM takoj skoro
nov, jako dober, levoročni ŠIVALNI STROJ za 5000 MIZj^ ' ^*0' kakor tudi sličen »Sin-' ger« cilinder-strof po raz-meroma nizki ceni. Naslov pove uprav« pod št. 3220.
UGODNO SE PRODA
različno ORODJE za mehanično in ključavničar, obrt in dva BENCIN-MOTORJA. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 3240.
Najnovejši
modni traki, svila in nakit za obleke ravnokar došlo. Modna trgovina
T. EGER
Ljubljana, Sv. Petra c. 2
PRODAM: STOJEČ BENCIN-MOTOR,
6 KS, TRAČNO ŽAGO in UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ, vse v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista pod številko 3204.
LkED
se dobi od 7. do 8. ure zjutraj pri tvrdki
T. Mencinger,
trgovina z mešanim blagom in delikatesami
Sv. Petra cesta 43
:: VINSKA KLET. :: ZAJUTRKOVALNICA.
HIŠA V ŠMARJETI
pri Rimskih Toplicah št. 32, zidana, z opeko krita, tik župne cerkve, 5 minut od toplic, naprodaj. Prostran lokal za trgovino, obokana klet, 4 sobe in kuhinja v pritličju, spodaj in v podstrešju še stanovanj, sobe. Vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. — Ponudbe sprejema lastnik J. BIDER, posest, in gostilničar, Ko-karje 28, p. Mozirje, ali pa o Binkoštnih praznikih v Šmarje ti.	3215
^ ТОПСИГ
kupuje po najvišjih cenah
v. п. шштши
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip 27, ZO TO dO. g ...............
KDOR HOČE
graditi stavbo po znižani ceni,
naj piše po pismene informacije na DRAGOTIN KOROŠEC, Rcčica ob Paki.
DAMA so najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
.......................»H.... t....................
.............».«»«.«...................... itHtttnnm
ie,
denar, ki ga izdaste zavržen, zato ker
za reklamo, nikdar
o» ni
oMIio
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z »L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah.
M. Pcdkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
VSE ZASTONJI
Sussmann-ova SEKIRE
iz Hlmmelberga na Koroškem so neprekesljive! Lesni podjetniki! Gozdni delavci! Poizkusite! Naročila sprejema
MILAN VAVPOTIČ — GORJE PRI BLEDU.
Iščem TRGOVINO
V NAJEM na prometnem kraju v mestu ali" na deželi, tudi z gostilno. - Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod številko 3219.
Lep črn
ima
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnita Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda ш stroškov ter zagotovi
v^cir&o
♦..............******......
za gospode
V VELIKI IZBIRI NUDI TVRDKA
F. in I. G0RIČAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29,
po zelo znižanih ceceh, in sicer:
bele, šilon, poltrde.......po Din 95
bele, Ia. šifon, pike prsa, poltrde . . po Din 110 modne, z 2 ovratnikoma, angleški in
češki cefir.........od Din 100 napre)
navadne molinos in cefir.....od Din 60 naprej
Spodnje hlače iz molina in gradlna; JSF- IZDELAVA IN BLAGO PRVOVRSTNO, -»sj; Velika izbira KRAVAT, OVRATNIKOV in drugih modnih PREDMETOV. OGLEJTE SI IZLOŽBO!
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, WolIova ulica št. 1.
barve, irrtlls, lako, kit. emajle, Jopiže in zajamčeno čisti fjmeS najboljše kakovosti nudi
cfružba z o. z.
Maribor LjufcSjar.a Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
edK-Zankl
Ljubljana
centrala Tovarne
LfubJJana - Medvode.
I THE REK Co., - Ljubljana
g GR.IDISCE 10......Telefon 268
E
Opalografl v vseh velikostih In opologrsfiliie potrebšflM vedno v zalogi.
i iiiiiiiii
E№
Dravogradska rafinerija mineralnega nlja, Dravograd
Prva in edina rafinerij« mineralnih olj V SLOVENIJI nudi vse v to stroko spadajoče predmete prvovrstne kakovosti iz domačih in inozemskih surovin po brezkonkurenčnih cenah. — VAŽNO ZA POLJEDELCE! Zaloga trošarine prostega bencina za pogon poljedelskih strojev I — Dalje nudi: Najlincjši bencin v lekarniške svrhe, lak-bencin kot nadomestilo terpentinovega olja ter bencin za pranje, petrolej, motorna olja, špccialna strojna olja, transformatorna olja, auto olja, dinamo olja, olje proti prahu ter plinovo otje prvovrstne kakovosti za pogon Diescl-raotorjev, tovotno mast, auto mast, najfinejšo mast za mazanje
jermenja, mast za jamske vozičke F, kovaško smolo, mast za živinozdravniške svrhe itd. itd. DOBAVA SE NARAVNOST IZ TVORNICEI
PODPIRAJTE DOMAČO INDUSTRIJO!
ZAHTEVAJTE CENIKE I
ННКИПВ1