214. MKa. v UBBiiam. g - ictrtelt 26. oktobra 19ZZ. Uto LV. Iaha|a vsak dan popeliU«, Uvm«attl at4»U« la pramalfc«. •nseratl t do 9 petit vrit A 1 D, od 10—15 petit vrst ft 1 D 50 p, večjl inserat! petit vrsta 2 D; no tiče, poslano, Iziave, reklame, prektld petit vrsta 3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponuJbe beseđi 75 n. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — lnseratnl tUvek posebcj. Vprasanjeni gleJe inseratov naj se prilotl znamka za odgovor, V»*mnlštwo „tlo*. Naroda" la vNar»daa tiskara«* KaaOava allea 41 9, prlUlčno. — TtUfon at. 304. ! UradaUtva Hll§f. *ara>dt" **afi*vi altoa *L f, I« aadatro?i« TeU'oa stav. 94. •aalaa aprafatna la aadtUai« ta saaostao fraaaovana« ■**• Rolcopftta« •• nm vrata. ~fM HF Pasameztia itevitks: ~W* tr Jugoslaviji vse dnl po Oln 1-— v Inozemstvu navađna d*l Oln 1, nadali« Oln 1*25 Poitnlita plaiana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: j-----. , .,/ f"?":3r-! _----- tihnuh 12 mesecev...... Dm 120*— Din 144 — Dia 218 — 6 § .......60— 7?-— f 10» -1........10- »12- . U- ri Pri moreWtn«m povišenju i« im4 daljša naročnlna tin»U?aW. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedrio &tiđtm po Mtaurt*ci. Na MnUM( »■■■■»■ m ■ I ■ ■ I ■ 1 "I to ■UMI I ^M I M ■ ■ Prof. Frnest Denls: PA?K/1NSKAVO!KA. Treba je bilo maščevati prednike, treba je bilo osvoboditi pradede, katerih vzdihi v okovih pod zemljo od never-r.ikov poteptanih. so se čuli iz grobov, treba pa je bilo priboriti tuđi bodočim rodovom svobodncj§e in srečnejSe živ-Ijenje, treba je bilo odpreti sVobodcn dohod k morju. Zmazati moramo Turke in Švabe, večne sovražnike na$ega ro(ju, __ ali nmretl. Neki polkovnik je pravih da je moštvo njetovega polka, ko je priiel na Kosovo polje, brez vsa-ketja povelja obstalo, prekrižalo se in z oro^jem izkazalo čast temu tnestu. Svetci in junaki vstajajo Iz grobov, da vodiio svoje osvoboditelje! Henrik Barby. dopisnik »Joumala«, ki je nam živo in slikovito popisal voj-r.o 1. 1^12. pripoveduje, da so 2. nov. ra*koči1i prelaz, preko katerega vodi pot v Prilep: Slo je zato, da zavzamejo 1200 — 1400 visoke visine, ki so bile mjerno utrjene in je bilo inofoCt pri« do n ih le po strmih stezah, ker n! bilo moguče porabiti topov, Ko se le potem po tretjem naskoku petemu odcHku končno posrećilo zasestt viSine, so bili mrtvi vsi častniki in dve tretuni m-^St-va. »Sli smo skozi neko ožino«. je pra-vil Barby in neki ranienec, »Turki ^o nas zasipali s točo kroteli in SrannMov. Padali smo, a napredovali smo vendar-le. Naenkrat 5cm začuti! rano, a Sei sem naprcj. Naenkrat se je vse okroj za-vrtelo in izjiibil sem zavest. In vendar sem še slis*a1 glas svojega poveljnika: Naprej. brat je! . . . Glejte stolp kralje-viča Marka! — Naprej, bratje!« Đolestne vzklike žtn, ki s# ćela stoletja služile pohot»o$ti gospodov, vzklike prodnikov, kl $• trpell pod nasiljem in krivico, jok ttrok, ki so bili preganjani zaradi vtr« in ljubezni do ntrodt — vse to so stišali srbskl vojaki ob pozivu kraljevića Marka, ki se jt prebudil iz svojega itoletnega spanja. Kcdei je na svojega zvt«t«ga Šarca in je klic&l svoj narod okoli sebe, »da bi se t njim na čelu vrgel na sovražnika z glasom: Naprej. brat je, v imenu domovine In svttega križac. Vsak priprost človtk j« vtdel t 1ta boju. da gre tu za njegovo eseb»* korist: ako ne razbije zgradbe, za katero se sliši Sumenje moria, bo moral biti zadovoljen s p^S^Ji« ki mu jih bo pred-pisoval avstrijskl carinar, in izraM:al ;ca bo rrr1d;*ar5ki /^id ali pa obmejni ži-vinozdravnik: ni^zove čcSpIi^ bodo se-j^nilc in njegovo žito bo ostalo neprodano. Zmaga pomtni torej ma^Cevanie, pa tndi svobodo zemlje, ki je $e popolnoma zasufnicna. Takoj pri prvrm spopadu so se pokazali uspehi. 5rT/ so v tren vzporcd-nih armadah prodirali proti Ovčjemu polju m«d Kumanovim. Skopliem in Ve-Usom, kjer se je zbirala turska vojska. Dne 23. oktobra so v okolici Kumanova zadeli na sovražne •ddelke. kl so prešli v napad. Srbske čate to s težavo napredovala ako« teme dollio in ikal-nate grebene, ki so zadržali premikanje topništva in so omogočill turskim pred-stražam, 4tt so $• umiVal« korak za korak em. NHho\i odde4Vi so bili 5« precej daleč drug od dnigrga. ko so pred-njo straže princa Aleksandra naenkrat trčilt ob annado Zekkl ##5e. ki jt raz-vU svoio oftrzivo in jo mantvrlral v pctrtn'lh Crtah. Pn! ^ai dn* 2\ oktobra lc bil skrajno resen in bil bi postal ne- varen. ako bi se bflo dogodilo kako pre- • senečenje. Vslcd trdovratne^a edpora | 15. polka in p--> junaSkern naskoku 7. i poIVa pelioto, k! je proti večeru po wa- ] vđušenlh besedah svojega povel'nika | Nikolajeviča prepodil in po*nal Turke j na njihove prvotne pozicije, je đobfl J pre^tolona^lednik dovolj ča^a. da je iz- j bral svoje čete in je na dan 24. oktobra i cdrcdil napad na cell crti. Srbi — pravi poročllo generalnefa Štaba — so prodirali p« terenu, ki uf bil krit !■ $« bili j silno izpo^tavljen! ognju snvra?nikovih topov. Z bajo«eti so na«kočili Tur^t. iz-gnall se flh m »kopOT tn to J!h prisilili, da 99 se »ačeli v meredu umfkati; ok dvek popoldn« se je sovraJnik umiVal na ćeli crti: pustfl }• na bofišču 10.000 4o 20.000 mrtvih i« ranjtnlh. 2000 ujot-■Ikov In okoli 108 topoT. Srbi 9O zd*i m^gll ađrirfltl troh sfle «ad Vardar}*« 1« m brez koia sa-iodll Skoplie, star# gkv«« m«to Duša-movo, in 8« iasl«dovali lovražnflea, ki jt poskusil sam« *t slab odpor mo4 | ?tipom i« VeUsoni rispel ob 6.30 v Kumanovo. Član! vla-€e, narodni poslanci, posamne delegacije ter zastopstva važne^ših mest m obcin iz ćele države so že zjutraj odšll Iz Kumanova na 4 km oddaljeno Crno polje. Ko Je kralj prlspel v Kumanovo, ga je pozdravil načelnik občine Toma Gri-goriiević z besedami: »Ljubljeni naš kralj! Srečen sem in v čast mi »©, da Vas morem pozdraviti ob tako svečani priliki, ko slavimo osvobojcnje In ujedinjenje Srbov, Hrvatov In Slovencev. Kumanovska bitka je diadein v Vaši kraljevski kronl. Naj bo nam Vaše vladanje v srečo in blagor ćele države. Na mnogaja leta!« Med velikim Spalirjem naroda, ki je pribitel k proslavi kumanovske bitke od vseh bližnjih in oddoljen«j?lh kraiev, se je kralj ob 7.30 odpcl.'al s knezom Arzenom in princem Pavlom ra Crno polje, kjer so bili zbrani Se člani \IaJe in zastopniki razrnh krajev , občln, mest. kakor tuđi zastopstva posami'ih držav, med njimi češkoslovaška vojaŠVa delegacija z generalom šebekom na čelu Povsod je bil kralj Iskrena, navdušeno in viharno pozdravljen. Narod mu je pcvsod vzklikal: »Zivel naš kralj Ale-ksander!c Na dano povelje ob pdsotnosti pcl-noStevilnesa generalštaba so se pričcli veliki vojaški manevri. Med streljanjem pušk in topov je vojaštvo tevajab posamne zanimive faze v veliki borbi za osvobojenje. Ćete so manevre izvajale vzorno in z vsem elanom. Manevri so trajali dve uri ter so se konćali od 10. Čete so se začele na to zbirati. Nj. Vel. kraljica Marija je po končanih manevrih v avtomobttu prlspcla s svojim spremstvom na Crno polje. Od vseh je bila navduŠeno pozdravljena. Zbrane čete so na to defilirale pred Ni. Vel. kraljem Aleksandrom in kraljico Marijo ob prisotnosti vlade, celokupne-nega generalštaba, rastopnikov parla- menta, zastopnikov raznih ver in drugih zastopnikov naroda. Po končanem defiliranju je bil na kumanovskem bojicu obed. Pri tej priliki Je Nj. VcL kralj Aleksander ime! kratek in velcpomem-ben govor oficirjem in celokupni vojski. V tem govoru se je kralj s toplimi besedami spominjal padlih vojakov - he-rojev, ki so s svojim junaštvom pribo-rili svobodo Jugoslovenom In mašče-I vali Kosovo. Omenjal je, da je pred de-setimi leti pod njegovim poveljstvom priborila prva armija po težkih dva-dnevnih borbah svobodo Srbiji in da je v nekaj dneh srbska armada zmagovito prodrla do Bitolja. Spominjal se je svojega pradeda Karagjorgja, ki je odšel 1. i804. v borbo proti Turkom za svobodo naroda. Ta borba je trajala skoraj ne-pretrgoma od 1804 do 1878, dalje od 1912 do 1918. Kralj je v svojem govoru pozival armado, da se še nadalje bori za svobodo domovine In ca svobodo podjarmljenih bratov. General V a š i Ć je r markantnih potezah očrtal razvoj kumanovske bitke, opisal je hrabrost mlade srbske vojske. Spominjal se je posamnih borcev junakov. ki so s svojim Junaštvom vztrajali na položaju in tako mnogokrat odločilno vplivali na potek bitke, ki se je zmagoslavno končala za naSo državo. Predscdnik narodne skupSčine dr. Edo L u k i n i ć se je v svojem govoru spominjal pradeda na§? kraljevske rodbine Karagjorgia In velikega osvobo-dilnega dela pok. kralja Petra Vclikcia Osvoboditelja. NaglaSal je tudl veliki politični pomen, ki ga je imela ta bitka za vse Jugoslovene, zdihujoče pod tež-kim jarmom avstro - ogrskega imperijalizma. Kumanovska bitka je prinesla svobodo tuđi Hrvatom in Slovencem. Ob 11. dopoldne je patrijarh D i m i-t r i j e opravil v kumanovski cerkvi svečan parastos v spomin bojevnikom za svobodo in ujedinjenie. Mesto Kumanovo je bilo vse v za-stavali. Vsaka tuđi najubožnejša in naj-priprostejša hiša je bila okrašena z za-stavami in zelenjem. Zvečer pa je bilo I mesto vse razsvetljeno. Občina je priredila banket, ki se ga je udeležilo 250 oseb. Danes Je v skopljanski cerkvi slo-vesno blagoslovljenje. Zvečer se kralj in kraljica, kakor tuđi vlada in narodni poslanci odpeljejo v Beograd. ČEŠKOSlOVAiKIPAMENT. PROGRAMATIČNA IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA SVEHLE. — NEMCI IN SLOVAŠKI KLE-RIKALCI V OBJEMU. — Praga, 24. okt. (Izv.) V politični javnosti z velikim zanimanjem pričako-vano jesensko zasedanje češkoslovašk. parlamenta je danes ob 10. dopoldne pričelo s parlamentarnim delom. Pred-sednik narodne skupščine T o m a § e k Je otvoril jesensko zasedanje. Dnevni red današnje seje je bila programatična izjava vlade o njenem bodočem politič-nem, gospodarskem, finančnem in soci-Jalnem delu. Ministrski Dredsedmk Švehla je * kratkih besedah očrtal vladni program. Podal je programatične Izjave o dclu posamnih ministrov in tako podal oelokupni program vlade v gotovem sistemu. Med njegovim govorom so Nem-oi, osobito nemški nacijonalisti in dalje slovaški ludovd, (to so klerikalci) več-krat viharno in hrupno vzklikali ter u-govarjali njegovim izvajanjem. Tudl koncem njegovega govora so opozlcijo-nalci priredili demonstracijo proti mini-ttrskemu predsedniku. Ministrski predseđnfk Je Jasno fn Čotiekod s povdarkom čital vladno pro-gramatično izjavo. Uvodoma je nagla-šal, da je program njegove vlade le na-daljevanje programa poprejšnje vlade z dne 18. oktobra 1921. V izjavi veli ministrsfcl predsednik, rćn so temeljni pogoji za mirni razvo) države urjeni in utrjenj mednarodnl odnošaH, katerlm češkoslov. zunanja politika posveča neprestano In vedno skrbno in budno pažnjo. V razmeroma kratkem času našega samostojnega dr-žavnega življenja smo si uitvarlli do-ločene in jasne %memlce za svojo zuna-ujo politiko, kl stremi v sporazumu 8 politiko naših zaveznikoT za ohranitvijo miru na podlaci mirovnih pogodb in za obrambo proti vsem nasprotnim posku-som« Prijateljski stik držav v mali antan- t\, ki temelji na skupnosti interesov in na občutni potrebi, varovati mir in red v Srednji Evropi, je trdno Jamstvo njene varnosti in omogoča sistematično poglobitev dobrih odnošajev z ostalim! državami In to posebno na gospodar-skem polju. O finančnem programa razpravlja-joČ je izjavil ministrski predsednik: > Ceškoslovaška skuša v svrho oja-Čenja svojega gospodarske*« položaja premagatl s najrečio ©diočnostjo »ča- sno gospodarsko krizo, kl Je bfTa potzto-čena s hitrim dvigom SeškosIoraSke valute. A vlada ne more ničesar storiti, kar bi pomenilo povratek razvrednosti-tve češkoslovaške valute. Valutna politika mora itl za tem, da ne bo naša valuta na inozemskih trgih podvrŽena prevelikim tresljajem, marveČ da se doseže primerna stabilizacija. CeSka valutna politika je ta, da ne srne dovollti pre-vellkega kolebanja tečaja na* zunanjih tržiičih. Kar se tiče državnih financ, moramo postaviti take smernlce, da se izdatki vedno krljejo z dobodkl tn da moramo predvsem skrbetU da se neka-tere postavke v budgetu reduciralo. Ministrski predsednik je na podlagi finan-čnega programa, ki ga je izdelal finan-Čni minister Rašin, izjavil, da se bodo v bodoicm proračunu znatno crtale postavke izdatkov mlnistrstva narodu« obrambe. Dalje Je ministrski predsednik na-povedal, da namerava vlada znifatl davke, posebno Indirektne. Napovedal Je tudl, da se zniža davek na premog. Vlada namerava z znižaniem dav-kov predvsem doseči znižanje ceu premoću. Vprašanje nacijonalizacije rudni-kov in drugih naravnih zakladov v re-publiki ostane še tuđi nadalje posebno važen razpravni predmet in bo vlada f vso pažnjo proučavala ta problem. Znižanje poštnth'm žefeznlfkfh ta-rlfov. V nadaljnem govoru je ministrski predsednik napovedal znižanjo itleznl-Iklh in poStnih tarifov. Končno ie ministrski predsednik te-javil, da bo vlada vse te hi druge probleme skušala resiti v tesnem sodelo-vanju r narodno skupSČino in da noč« pri tem delu nobenejta izključiti, osobito ne onih, ki imajo odkrit interes «a obstoj države in srce za javni blagor. Vlada bo pravična in neprtetranska na> pram vsem državflanon brez razlike narodnosti vere ali družabnega položaja. Vlada bo spoftovila zakone bi bo zahtevala od državl)anov9 di spoit«|e|e zakon. Vlada se čuti dovolj močno, da varuje avtoriteto in interese države pod vsakimi okolnostmi in bo znala varovati svojo eksekutivno oblast pri izvr-ševanju vladnih poslov. Ravno tak program je popolđne ml-jilstrski Dredsednik prcčital x tctiihu Dr. Beneš o avstrijskem problemu. Za mlnlstrskim predsednlkom Švehio Je povzel besedo minister runanjih del dr. Beneš, kl te je v dalJSih Izvajanlih bavil i rešitvijo ivstrijskega vpraSanja na zbo-rovanju Društva narodov v 2cncvi in s» konffercnco med zastopnikl češkosJovaške In Italije v Benetkah, ki Je s tem vpraSa-njem v zvezl. ceškoslovaška vlada ie začela rasprave po zelo temellitem proučavanju in posvetovaniu z ostalim! člani-cami male anatnte, kakor tuđi političnesa | položaja, : Vlada trn J© z vso tHo ravrela za Jam-| »treno pocodbo slede Avstrlje. Pri po-Cajanjih Je hotela doprinesti dokaz, da ni-ma tajnih načrtov, kamoli da snuje kak napad in da v Evropi ne zasledule in ne mara zasledovatl politike rivalitete naspro-ti komurkcll. Naglažati je hotela, da prlzna-va upravlčene Interese In potrebe Avstrlje. da ■poiteva upravlčene Interese Italije k«t 9O—Ć9 Avstrlje In velesile in da se popdaoma pođrela moralne mu vodstvu Draltva narodov, pri čemer pa izrecno za-hteva. da se popolnoma vpoitevajo njeni upravlčeni Interesi in potoji ra rbstanek. Poudarjatl moramo, le nadaljeval mi-■Ister, da se je ta politika češkoslovaške vlade itkazala v Ženevi kot popolnoma na mest u. PriSlo Je do podpisa poiltlčnesa protokola, čitar vsebina je znana In kl bo brezdvomno tvoril novo veliko jamstvo za konsolidacijo razmer v osrednji Evropi in prepfečil, da bi kakrSnakol! država smatrala Avstrijo kot predmet kake transakcije. Ta sporttum zagotavlja mir, varnost, lategrlteto In popolno suverenost In pre-prečuje, da bi v oirednfl Evropi katerakolt država začela kako podjetje na stroške drnce. Da se bodo narodi vseca tesa res držali, za to jamči vpliv in pomen Dru-Itva narodov, ki ie že zelo narastel. Z veseljem moram sporočltl, ]e delal dr. Benel. da sva ta načela naše zunanje politike, zlastl kar se tiče osrednje Evrope* ■ataačno proučila % (talijanskim zuna-njlrn ministrom Sckancerjem In da sva se ▼ tej smerl popolnoma sporazuinela. 5em popolnoma prepričan, da je od-IciitosrCnl poraztovor med menoj in ita-ll]anskim zunanjlm ministrom Schanzerjem važen na enl strani za ntrditev miru v esrednl Evropi, na drufl stran) pa za do-»eto dobre harmonije med Italijo in naml In nailma zaveznlkoma Jusoslavljo In Ro-manljo. GOVOR rTNANCNEOA MINISTRA DR. RASINA. rinančnj minister dr. Ra$In Je končno po govoru zimanjers. ministra uzotovil, da so bili izdatki za Ieto 1922 znižanl na 19 mllijard 37 milijonov« torel približno za' 435 milljonov manjši od prcjSnjega leta. pri čemur se mora računati, da so se Izdatki za državno šolstvo napram prejšnje-mu letu za 711 milljonov zvlšali. Primanj-kljaj v novem proračunu za Ieto 1923., ki znaša §e vedno 566 milijonov, upa vlada zmanJSatl, oziroma kriti In IzenaČitl z nadalje ranjen akcije za znlianje cen In 9 Itedcnlem v materijalnih Izdatklh. SpIoSno moramo, da dosežemo aktiven proračun fn da moremo prlčetl r, delnim odplačevanjem delnest delta, ovestl v celokupno državno ■pravo energično akcijo za ItedenJ© In tako stvarne kakor osobne Izdatke akomo-diratl padanju cen. Minister je končno tzrazli upanje. da bodo tud! cene železu začele padati. Indeks cen v veletrgovini bo najbrže tekom tega neseca dosegel nivo, kl odgovarja med-narodnema tečaja čeSkoslovaške krone In Indeksu švicarske valute. Na ta način bi bila kriza v produkciji premacana. GOSPODARSTVO. — TImelj. Nurnbcrg 23. oktobra 1922. 3000 mark višje, živahno nakupo* ▼anje, hmelj iz hribovitih leg se pla* čuje po 62.000 mark za 30 kg. (100 mark =. 1J5 Din.) —X Dr. Mllan ŠkorTj, hon. prof.: MeniCno pravo. Zal. Juridične fakultete v Ljubljani, 1922, tiskala tiskar-nt J. Đlaznlka nasl. v Ljubljani, etna 35 dinarjev. To delo je prvo v vrsti uč-benikov, ki jlh namerava izdajati juri-dična fakulteta v Ljubljani. Knjiga ima &b strani velike osmerke ter je lepo opremljena In je cena 35 dinarjev v$e-kakor nizka. Dobro je došla sluSatc-Ijem, pa tuđi praktičnim juristom. Ob-Simejlo strokovnjaSko occr.o prinese-ino čimpreje. 2e danes pa poudarhmo, da je tuđi to ntjnovejše in modf rr.o dc-lo dr. Skerljevo na absolutnem višku menične vede, da v vsakem ozi-rti vstkomur lahko nadomeiča velike ga In maleca Griinhuta in dr. in da dela veliko čast ne tamo niSemu ppznancmu in spretnemu učenjaku, marveč ćeli — Jufoslavijl. — Dobiva »e knjiga v vseh ljubljanskih knjlgarnali, slušatelji pravne fakultete na univerzi jo morejo kupiti zt zniiano etno ob pokažu svoje legitimacije. —8 Uvoz 2Ka Iz Roaunske. Po po-ročUlh iz Beograda, se je v mesecu ju-liju uvozilo Iz Romunije 900 ton pleni-co. —8 Uto* k Romani)«. V mesecu Juliju je naia država uvozila iz Romunije 258 ton petroleja. 186 ton drv (ta uvozna točka je vrlo zanimiva!) in 1400 ton soli. —C Zastopnikl vefe7ndustrlje v Mo-skvL 20. t. m. so prispeli v Moikvo zastopnikl nemtke, švedske In češkoslo-yaške veleindustrije. POLITIČNE VESTI = Poziv slovanskernu d!ja§tvu. — Praški pripravljalni odbor kongresa slo-vanskega dija§tva je izdal te dni poziv, v katerem vabijo zastopniki slovanskih dijaŠkih organizacij in skupin celokupno slovansko dijaštvo, da se udelcžl kongresa dijaŠtva, ki se vrSi v letošniih počitnicah v Pragi. Kongres ima namen medsebojnega spoznavanja in zbližanja kot podlage skupnega dela. Glavni pomen kongresa pa vidi odbor v tem, da položi temelj nove vere v veliko bodoč-nost slovanskih narodov. = Politika miruje. V politiki je zavladalo zatišje, ker je večina držav-r ikov in politikov odsotna iz prestulice. Ko pa se vlada in poslanci vrnejo s ku-M»anovskih svečanosti in ko pridejo do-mov tuđi ministri in parlamentarci iz Prage. se prične nova politična kampanja, ki bo imela, kakor vse kaže, za uverturo odstep sedanje vlade. Ako se bn z demisijo vlade Že spremenil dose-danji vladni sistem, to je drugo vpraša-nje. MrtvaSki zvonec sistemu sicer že klenka, ni pa izključeno, da se umira-joči sistem vendar ls vzdrži na bolniški postelji še nekaj mescev. = Obsojen bolgarskl Žurnallst. Polslužbeni list boćarske vlade »Hcho de Bulgarie« javlja, da je sodišče v Sofiji obsodilo v dvomesečno ječo urednika sofijskega »Dnevnika« Krista Ivanova Gradanova, ker je v svojem listu priobčil Članes, ki je vseboval težke ža-Jitve kralja Aleksandra. r= Prve zunanje posledlce Lloyd Oeorgelevega odstopa. BližajoČe se nove volitve na Angleškem so po nemških izvajanjih velike^a pomena za zunanje-politični položaj AngJije in tako bo sledilo gotovo zavlačevanje v razpravah o reparacijskem problemu zbog neias-nega položaja, v katerem se Anglija se-daj nahaja. Druga poroČila trde, da se-daj ne more biti govora o skorajšnjem sestanku bruseljske konference. Iz Bruslja tuđi že naznanjajo listom iz ofi-cijoznih krogov, da niti govora ni več o tem, da bi se ta čas mogla sklicati med-zavezniška konferenca v Bruslju. Sele po tem, ko reparacijska komisija premo-tri Bradburyjev predlog, bo mogoče program za konferenco sestaviti in sklicati zastopnike zavezniških dežel. Gre za rnednarodno posojilo in za problem međzavezniških dolzov. Nadalje treba udeležbe Zedinjenih držav na tej konferenci. Izreka se tuđi bojazen, da se ne bo mogla vršiti orijentska mirovna konferenca kakor prvotno dolo-čeno, marveč da bi se odložila vsled se-danjih angleških razmer na poznejši čas. = O bodoči anzleški znnanjl poli- tlkl sodiio franeoski politiki večinorna zelo hladno, naglašajoč, da se ni treba udajati nikakim iluzijam in ne misliti na kako veliko izpremembo v angleškl politiki. Ljudje izginejo, problemi pa ostanejo. »Eclaire« pravi o Lloyd Ge-orgeu, da je bil on živ ugovor samemu sebi. »Matin« meni k Lloyd Georgeje-vemu odhodu. da je zločin na člove§tvu to, ako angleški premier, voditelj sve-tovne politike, ni gentleman. Loucher izvaja, da bi bilo napačno, ako bi se Francozi preveč veselili padca Lloyd Georgea. NihČc med njegovimi nasled-niki ne zapusti Crte angleške zunanje politike, kakor jo je zasledoval Lloyd George. On je pač branil interese svoje lastno dežele. Zato se mu ne more tozadevno ničesar očitati. Nckaterl franeoski listi ločujejo Llyod Georgea v vojnih letih od Lloyd Georgea v po-vojni dobi. V Času vojne je Lloyd George storil vse, da bi ohranil enotnost an-tante, po vojni pa se je trudil, da bi to enotnost razdrl, ker se je v najvažnej-ših vprašanjih razločeval od Francije. »Petit Parisien« sodi, da je to notranje nesporazumevanje pravi vzrok za njegov padec in ne morda nezadovoljnost z njegovo orijentsko politiko. Millete pravi, da je LIoyd George sam sebe str-moglavil. On je bil prvi, ki je izrekel besedo »Prelom antante«. Noben ansle-ški in noben franeoski državnik ne srne nekaznovan prezreti najjasnejše potrebe našega časa: potrebe skupnosti med Anglijo in Francijo, brez katere se ni-uia resiti nikak problem sedanjega časa. Seveda Francozi nikdar ne pozabijo tega, kar je Lloyd George za nje storil v vojni. Bonar Lawa slikajo Francozi kot preizkušenega prijatelja Francije. Per-tinax piSo v »Echo de Pariš« o njem: »Oba njegova sinova sta padla v vojni, njegov zet je general Sykem, eden iz-med Šefov angleške avijatikc. Bonar Law je resen, korekten, pogumen, kl ne da kar tako lahko svoje besede. Kadar pa kaj obljubi, se smemo nanj za-nesti. Od takcga moža lahko pričakuje-mo, da stori vse potrebno, da se obnovi »Entente cordiale«. = TrockiJ odpotoval v Angoro. Iz Helsingforsa poročajo, da je Trockij odpotoval v Angoro, kjer se bo posve-toval s Kemal pašo. Brzojavka U Moskve to poročilo potrjuje, - Kongres železnicarjev. Narodne orcanizacile jujrosiovcnskih fclcžničaricv (Zvcza jueoslovcn^kih želcz-ničarjev v Ljubljani in Udr;>?.cn]a v Beogradu, Sarajevu. Zagrebu in Subntici) so imele dne 21., 22. in 23. t. m. v Beogradu svoj redni letni krn^res. Kongres se Je bavil predvsem z neznosnlm gmotnim pelo-iajem vseh želczničarjev. Koncres ]e na-dalle sprcjcl enetna pravila za vse nalete naredne organizacije v kraljevini, ki se bodo, ko bo vlada pravila potrdila, na podlagi teh pravil precsnovala v en-.tno organizacijo z avtoncmnimi pekraj ir skiini organi-zacijami in centralnim odbor* m v Beogradu. Kongres je posetil pomoćnik ministra saobračaja z. Avramovlii, ki ic v dal'šem govoru cbrazložcval prilike in neprilike na čeleznlcnh. Minister snrbračaja sam pa ja poslal na kongres sv-jega stenografa. Iz stenografskc?a zapisnika se bo mopcl g. minister sacbrača]a temeljito seznaniti o miSljenju in bedi rred žele.'ničnrji, knjtl kongres mu je naštel mnogo britkih resnic. Kongres je sprejel to-le re solucijo: t Da se rcsolucija centralnog odbora nacionalnih Žclcznićara i njihovih pokrajinskih organizacija predata ministarstvu saobraćala 25. septembra o. c., koja se odnosi na povećanje i izjednačenje dodataka na skupoću, u celosti odmah uvede u život. IL Da se naredba o cslsuranjn saobračat-nog osoblja zasnovana na čl. 6. zakona o osiguranju radnika izmeni u toliko, da odgovara rdicdbi istog zakona, tako im se no bi krnila prava stečena u pojedinim pekra-Jinskim zakonima, da se po toj naredbi Sto pre donesu pravilnici i formulari i proved« izbor uprave. Da direkcija Sto pre postave stalne le-kare po predlozlma uprave fondova ! da Ih njoraju smestiti po zahtevu uprave fondova. III. Da se nastane na što življem pMtzt-nja stanova i železničkih kolonija kako osoblje ne bi snosilo opštu nevolju stanb©-nog pitanja. IV. Kongres Je primio na povoljnu rnanj« obećanje g. ministara daće projekat zakona, pre nego ga podnese zakonodavnom odboru na remenje, poslati Centralnim rd-boru r.acicnalr.ih železničara na uvidjaj i da če opravdane pretivpredlege uvažiti, isto-tako i sve pravilnike kojiće zakonom sle-dovatL V. Da se vrate prava stečena pokrajinskim zakonima, koja su po ujedinjenju ukinuta. VT. Da se Železnlčarima na okružnim 1 privatnfm čeleznicnma. naročito podrinskih I požarevačkih, priznadu sva prava koja uživaju želczničari državnih 2eleznica. G- minister kao nadzorna vlast, na'd-Je načina I okružne cdbore nagna, da se odazovu opravdanim zahtevlma svojih železničara u granicama u kojima imaju prava i državni železnlčari. VII. Da se pav?ali na putovanja, 'dežurstva I prekovremene radove povečaju s razmerl kllometraže. A da se dodaci na nočna dežurstva protegnu na sve pruge razvijanog saobraćala a ne na pojedine stanice, VIII. Da se dodad na skupoću protegnu I na penzionere i njihove porodice u smislu tačke L ove res oluci je. IX. Da se forsira nabavka odjela Icako bi se ovo Imalo JoS prvih dana ove zime. ResolucIJe preda Centralni odbor gospodu ministru saobračaja, ko se vrne 9 kumanovske proslave t sledečim spremnim pismom: Gospodine ministre I Dostavljajući Vam u prilogu rezotudjn kongresa nacionalnih železničara iz ćele kraljevine slobodni smo skrenuti pažnju g. ministru, da očekujemo da se naš zahtev tačke I. priloženo rezolucije privede kraju u roku od 15 dana s tim, da poviSica važi od 1. avgusta ove godine. Sto ako ne bi bilo slobodni smo napomenuti, da nismo u stanju nadalje snositi odgovornost 1 da ćemo biti prlnudjeni, da organizacije raz-pustimo. Jer nećemo smeti odgovarati M posledice u slučaju negativne odluke. Beograd, 23. oktobra 1922. D. MNoJevIć s. r. prtdsedr.ik Centralnega odbora. R. Miiosavljcvlć s. r. sekretar. TURISTIKA !N SPORT. ^Izl«t na Lltoo 996 m» ki ga priredi v nedeUo, dne 29. t m. »Slov. plan. društvo« s povabilom na vse podružnice, da ie udeleže" teja Izleta, kjer se snidejo planinci Ik Savske, Savinjske in Dravske doline. Odhod Iz Ljubljane ob 5.40. Z drugih posta] Je urediti odhod tako, da se snl-demo od 7—8 v Zid. mostu ali ob 837 nm Đregu. Ravnateljstvo Južne železnice ]• dovolilo z odlckom 3665/11. 22 50% popusta pri vožnji vsem izletnikom pod slede-dečiml potoji: Iz vseh postaj Juž. želez. v Sloveniji se kupijo vozovnice II. ali III. ! razreda do posti^lišča Dres. Izkazati se ]• treba t člansko Izkaznico tn pustiti žl-Kosati vozovnico z mekrim postajnfm žigom. Te vozovnice se ne smejo oddati, ker I veljajo tuđi za nazaj v zvezi s potrdilom o udeležbi, ki ga debijo udclcžend na cilju. Od končne pestaje BrcR Se 2 in pol ure do planinske koče blizu vrha. Scstop po doKovoru. Povratek * vlakom, ki prispo v Uubljano ob 21.37. V slučaju slabegt Stev. 244 Ol HVrN>M N AKOIU dritr 2ti oktobra >^>22 Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1922. — p^ampanja proti Ljubljani. Štajerski listi, katerih duševni oče je dr. Kukovec, že mesece sistema* tično ščuvajo in hujskajo proti Ljubljani, ker menijo, da s tem de* lajo vodo za mariborsko oblast. Vse grehe, ki jih ima na vesti slaba ad» ministracija bas radi tega, ker je vodstvo te administracije v Beogra* du slabo, da ne rečemo, škandaloz* no, so naprtili na rame Ljubljane in kujcjo iz tega svoj politični kapital. Nedavno tega so vsi ti listi priob* čili dr. Kukovčev govor, v katerem je povdarjal, da je kriva Ljubljana slabe uprave na Štajerskem zato, ker ni dala pokrajinska vlada za Slovenijo po prevratu še niti enkrat — inšpicirati štajerskih okrajnih glavarstev. Ne glede na tot da je takšna trditev naravnost otročje smešna, vendar ugotavljamo, da je dal sedanji pokrajinski namestnik Hribar inšpicirati ražen menda dveh že vsa okrajna glavarstva na Šta» jerskem, in da je ta posel špecijel* no poveril g. vladnemu svetniku dr. Vodopivcu. Na drugi strani pa je res, da prejšnji dežclni predsedniki, ne izvzemši dr. 2erjava, v resnici nišo skrbeli za to, da bi se po Šta* jerskem vršile običajne in mestoma tuđi potrebne inspekcije ondotnih političnih oblastev. Pa to so malen« kosti. In ako se takšne malenkosti izrabljajo v borbi proti Ljubljani, je to samo dokaz, kako globoko je vkoreninjena mržnja proti vsemu, kar prihaja iz Ljubljane, v srcu onih oseb, ki že mesece na Štajeskem vodijo kampanjo proti Ljubljani pod geslom »Proč od Ljubljane, ži* vela mariborska oblast!« Značilno je, da stoji na čelu te kampanje dr. Vekoslav Kukovec, ki je še vedno vrhovni predsednik slovenskega de* la demokratske stranke. Na vso to divjo in v ničemur osnovano gonjo pa docelo molči pokrajinsko vod* stvo demokratske stranke v Ljub? ljani in ne najde niti besedice za obsodbo takšnega nepolitičnega in rudi netaktnega postopanja svojega vrhovnega načelnika. S tem, da molči na vse izpade dr. Kukovca proti Ljubljani, pač molče odobruje vso njegovo proti Ljubljani naper* jeno gonjo; kaj poreko k temu Ijub* ljanski napredni volilci? — Rok za vladanje kandidat' skih list. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje za* deve objavlja: V smislu razglasa mestnrga magistrata z dne 22. okto* bra 1922., št. 22.200 se konca rok za vlaganje kandidatskih list za ob* činske volitve v Ljubljani dne 31. oktobra ob 14. Vse politične, soci« jalne in druge skupine, ki namera* vajo vležiti nove liste, se opozarja* jo, da je za konec tega roka mero* dajen železniški čas. — Proslava Kumanovske bitke ▼ Ma-rftoru se Je vršila v skromnem obsegu. Prosti dan za Sole, cerkveno opravilo v stolici, katerega so se udeležlU zastopnik! vojašklh In civilnih oblasti. — Ob priliki obletnlce »28. oktobra« to je dne osvobojenja češkoslova-škejra naroda priredi generalni konzul dr. Otakar ĐeneS na dan 28. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne v srebrni dvorani hotela »Union« I. nadstropje recepcijo in si usoja s tem vse češkoslovaSke pripadnike In vse jugoslovenske prijatelje češkoslovaško - jugoslovenske vzajem-nosti, kakor tudl vse korporacije in ženska društva najvljudneje vabiti. Poseb- ! na vabila se ne bodo razpošiljala, — Na češkoslovaški državni praznik dne 28. oktobra 1922 konzulat Če-škoslovaške Republike v Ljubljani ne u rad uje. — Naročnlkom !n čitateljem. Zadnje tedne se Jo opetovano prlgodilo, da je bfl tfsk v naSem listu slabo čitljiv, vča-sih ćelo nečitljiv. Povzročile so to tež-koče, ki so posledice tehnične preure-ditve naSe tiskarne. Kakor smo že za-beležili, smo naročili nov stavni stroj, čiiar postavitev in ureditev je trajala več kakor teden dni. Ker smo za stroje pripremili nov lokal, je treba v ta lokal sukcesivno premestiti stroje. Da je to spojeno z neizofcibnimi neprilikami v obratu, se razume samo ob sebi. Z ozi-Tom na to prosimo naročnike in čitate-lie, naj upoštevajo momentane težkoče, ki jih imamo v obratu, ter nam oproste, ako tuđi te dni tisk morda ne bo tak kakrSen bi moral biti. V nekaj dneh bo vse urejeno in vse tehnične neprilike odstranjene, na kar bo obrat zopet lah-ko v redu poslovah — Smisel moteča pomofa se je vTinila v naš včerajšnji uvodnik *>O zaareMki resoluciji«. V tretji kolo* ni v 18. vrsti od zgoraj bi se moral stavek: »Zakaj ljudje so pričcli istovetiti centralizem z militariz* mom« glasiti pravilno »Zakaj ljud* je so pričeli istovetiti ccotralizcm z unitarizmom** —^- ' — Imenovanje. Za generalnega ravnatelja direkcije državnih dolgov ie Imenovan Adolf Jakovljević, inspektor v ministrstvu financ. — Iz policijske službe. Kakor javljajo iz Beograda, je visji koroisar ljubljanskega policijskega ravnateljstva, Avgust Del Linz, imenovan za policijskega svetnika na istem mestu. Policijska komisarja I. Pestevsek v Mariboru in dr. Kokalj v Ljubljani sU ime« novana za višja komisarja. — Spremerabe v finančnl službi. Iz Maribora nam piSejo: Finančni svetnik g. dr. Brence pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru je premeščen kot predstojnik cenzurnega oddelka za pristojbine itd. pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani. Njegovo mesto prevzame iinančni svetnik g. dr. Valja-\ec. S tem premeščenjem pa je v ozki zvezi tuđi Slov. plan. druStvo, podružnica Maribor, katere predsednik je od-hajajoči g. dr. Brence. Kakor sliSim, prevzame začasno tuđi to mesto g. dr. Valjavec. Z dr. Brencetom izgubi ne samo finančno ravnateljstvo v Mariboru odličnoga in pri občinstvu priljubljenega uradnika, nego izgubi tuđi SPD neumorno delujočega predsednika, katerega posebna zasluga polcg kolege dr. Va-ljavca je, da smo Slovenci dobili v svoje roke nemŠkonaciionaJno Trutzburg na Pohorju, »Marburger HUtte«, katero skušajo Nemci še vedno pridobiti na-zaj, pa seveda zaman, ker je bila kup-Čija pravilno sklenjena. G. dr. Brencetu iskreni planinski pozdrav na njegovo novo mesto! — Poroka. VCcraJ sta se v tukajSnJI frančISkanski cerkvi porcCila e. Viktor P i r n a t, učitelj in gdč. Mara B r c ž n i k, učiteljica, oba iz Novega mesta. Bilo sreČ-not — Smrtna kosa. V Ljubljani, v Oledališki ulici št. 7 je umrla ga. Josipi-na Šircelj roj. Knez. Blag ji spomin! — Izplačevanie invalidnih pristnjbin. Kakor javljaia iz Beograda, je finančni mi# nister naročil vsem pokrajinskim finančnim upravam, da takoj prično izplačeVati inva* lidom vse zaostale pristojbine in prejemke. V ta namen je vlada odobrila kredit 70 mi» lijonov dinarjev. — Ali morajo res vojaški novine! železnlco sami plačevati? Prejšnji teden je bilo več mladeničev letnika 1898 in 1899 poklicanih v vojaSko službovanje. Ker pa se je med tem dognalo, da je bil vpoklic za nekatere neupravičen (namreč za tište, kl so že služili med vojno oziroma po vojni v naši armadi), so jih poslali zopet domov. Poklicani so bili iz najoddaljenejših krajev Dolenjske v Celje ter so baje morali vožnjo tja in domov sami trpeti. Tako smo vsaj sli-šali tamatl in kritikovati kočevske mla-deniče. Nam se kaj takega ne zdi ver-jetno, zato bi bilo treba pojasnila. — »Mariborski Straži« v pojasnilo! Imenovani list z dne 23. t. m., pisoC o rakupu Kokoschineggovih hiš v Mariboru po državi za nastanitev ev. mariborske oblasti, sklepa: »V koliko pa je bil pri tem nakupu udeležen dr. Triller kot pravni zastopnik Kokoschinegga, pa bo vedel povedati »Slovenski Na-rcd«. — Ugotavljam, da je moja pisar-na pač zastopala svojčas imenovanega gospoda v nekaterih drugih zadevah, da pa že skoro leto dni ni z njim v nobe-nem stiku več. O proda]! hiš sem izve-del ie Ie Iz časoplsor ter ml Je slcer ćela ta zadeva bodisi uradno bodfsi zasebno Dopolnoraa tuja In neznana« — Upam, da bo »Stražat toli lojalna, da bo zabeležila to mojo izjavo. — Dr. Karei Triller. — Proslava zlatomalnika ▼ Mariboru. V Mariboru se je v nedeljo vršila proslava zlatomalnika patra Kalista Herca. FrančiSkanska cerkev je bila na zunaj in znotraj primemo okrašena. — Svečanostni cerkveni nagovor je imel stolni vikar dr. Matek. ZlatomaSnik Je 5e s krepkim glasom zapel svojo zlato maSo. Po cerkvenem opravllu se je v samostanski dvorani vrSlla slavnost v krogu vabljenih, med njimi tuđi okr. glavar dr. Lanjšič In župan Grčar, ki sta poleg provincijala Mariofila HoleC-ka slavljenca pozdravila s prlmernim nagovorom. Slavljencu, kl v Mariboru vživa simpatije v vseh slojih tuđi od naše strani: Se na mnosaja leta! — Zdravstveno stanje mesta Linbllane. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane v Času od 15. do 21. oktobra tzkazuje to-lc sta-tistiko: Umrlo Je 16 oseb, 7 moških In 9 žensk, med njlmi 1 tujka. Smrtni vzroki: Jetika 1. pljučnica 1, možsanska kap 3, srčna hiba 2f rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 7, samomor 1, umor In uboj 1. Med tem časom se je rodilo 17 otrok, 9 moSke-ica (1 mrtvorolen) In 8 ienskega spola. Naznanjene nalezljlve bolesni: davica % sluCaja, jrrlža 1 sluCaJ. — Mestna ustanova sa UaMlassk« abog« obrtnike. Meatnl madstrat raspisuje 20 podpor po K 100 za onemogte ljubljanske obrtnike. Pazpls Je na magistrata Javno razularen fn te naj Interesenti tam bllžle lnfformlrajqo, — Pofiesrećen knrjač. Friderlk Kolnik, kurjaC Južne Železnlce v Mariboru Je v po-nedeljek padei Is senika v Studencth tako nesrečno na tla, da si Je razbli glavo ter ao ga morali prepcljatl % relUnim vosoa X bolnica, * - ~ . — Ročna ustanova la ljubljanske re- veže. Mestni magistrat ima oddati 12 ustanov in sicer dve po 50 K in io po 40 K mestnim revežem, ki ao pristojni v Li ubijano. Interesenti debe potrebne informacije v razglasu, ki je na magistratu javno nabit. Prošnje se sprejemajo Ie do 15. nov. 1922. — Hrvatska vina, Kateri želi kupiti dobro hrvatsko vino, novo ali staro, na] se zanesljivo obrne na poplsanega: Anton KogoJ, upravitelj mestne užitnlne, Samobor. — Javna varoost. Prebivalci Pod Qo-lovcem nam sporočajo, da se na Golovcu skriva tolpa nepridipravov, ki ozrožajo Javno varnost. Dogodilo se Je že par sluča-jev, da so bili Ijudje, ki tam stanujejo, de-jansko napadeni ćelo cb 6. zvečer. Raz-svetljava je pičla In nekatere hi§e popolno-ma na samem.. Kaj naj počno ljudje, ki imalo nočno službo ali sicer ponoći nujet, opravek? AH naj sežemo po samopomoči? Naj nam dajo orožne liste. Saj Clovek niti ni varen, da mu de!amr?neži ponoći ne za-palijo strehe nad h»5o! Prosimo torej nu)-ne odpomoči, da se ne zgodi kaj hujSega. — Nc-dravi eksnerimenti. Kju^avnuar Javne bolnice, Leopold HruSovar, je našel pločevinasto kroglo, ki je pušćala plin. S kroglo je dclal razne eksperimente. Najprvo jo je vtakni! v vodo, da bi naSel mesto pu» ičanja. Ker ae mu ta poizkua ni obneacl, je kroglo napolnil a plinom in prižgal. Nena« doma je krogla eksplodirala ter mu udarila v obraz. Prcccj poškodovanega po obrazu ia ua oh<*h očesih so prepeljali v bolnico. — Predrznl vloml v odvetniške pl-sarnc. Kako je v Mariboru potrebna že tolikokrat brczuspeSna javno zahteva-na splo§na radikalna policijska racija, sploh temeljito organizirana perlustraci-J3 celega mesta. to potrjujejo predrzni roparski napadi, ki se dogajaio v zadnjem Času tuđi v mestu in bližnji okolici. Višek predrznosti pa sta vloma v nedeljo popoldne v odvetniški pisarni dr. Rapoca v Cankarjevi ulici (v hiši kavarne »Beograd«) in v plsarni dr. Jana v Sodni ulici. Vlomilei so pobrali ob-leko perilo, knjige, pisarniSke potreb-Sčine in drugo. Pri odpiranju miz so lopovi poškodovali seveda tuđi ključav-nice. Največ škode trpi dr. Rapoc. V ob-mejnem mestu kot je Maribor, bi morala biti pač strožja kontrola, kl bi v par dneh izpraznila iz stanovanj mnogo sodrge, ki ne spada v mesto. — Tatvlne v Dravogradu. V hotelu »Korotan« v Dravogradu Je bilo odneSeno trem trgovcem 9270 dinarjev in mnogo obleke ter čevljcv. — še dva Člana »Sfrahovalctv LJublJa* ne« pod ključem. Včeraj ata nadstražnik Vas in detektiv Pecar na Igu aretovala če* den parček Ivana Meserka in njegovo Iju* bico Antonijo Sorn. Oba, Janez in Tončka, sta bila dična člana proslule družbe »stra* hovalcev Ljubljane«. Znala sta se zelo spretno skrivati in sta po aretaciii glavne družbe pobcgnila iz Ljubljane. Klatila sta se nekaj časa po Mariboru ter se predvče* rajšnjim vrnila v Ljubljano, od koder ata se napotila na Ig. kjer sta računala na po* inoč neke »prijateljice« glasovi tega Skod* larja. Te pa žc ni bilo več tam, tetnveč je dični par dobil spremstvo policije. Tončka je 201 etno, krepko razvito dekle, ki pa trdo« vratno taji, da bi bila v kaki zvezi s »stra* hovalci Ljubljane«. Janez pa, ki je enako star, zagotavlja svečano, da je bil samo »en mau zraven«. Tako je sedaj vsa družba, lično število 16 pod ključem. — Prodaja moke. Dne 26. oktobra t. 1. ob 16. s ebo prodajalo na kolodvoru v Novem mestu 87 vreč nekoliko pokvarjent (od dežja premočene) moke. — Kino Tlvoli. »Neznpisana postava«, zanimiva drama iz amerikanske sa življenja, se danes predvaja radnjikrat v kinu »Tlvoli«. Neki tujec, kl prihaia v krčmo, se zaljubi v lepo Rozlto, V gozdu, kjer ji od-kriva svojo l]ubezen, ca znsači bivši Iju-bimec Rozite in ga treSčl v prepad, Obupan >žl nato k njegovim starSem ia te jim izda, da je njihov sin, ki so ga pogreSall že od mlađega. Med njim in »navldesno« sestro Marijo se razvije grešna Uuhezen, ka-terj Je priča nekdo, ki tuđi ljubi Marijo. Nahujska vaSke ljudi, ki hočejo dozdevno krvoskrunstvo med bratom in sestro ka-znovatl in sklenejo obesitl brata. V zadnjem trenutku, ko mu Že polagalo vrv za vrat, pribiti pravi brat, kl ni bii mrtev, ko Je padel v prepad in sa re$i in dva ljubavna para sta srečna. DRUŠTVENE VESTI — Ceskosfavensfca Obee ▼ Lfvbtlanl pofadA u pMlefftost! československ^ho nl-i rodnfho svAtku dne 28. fflna. — po glav-nostnfm pFcdstivenf »Jcnufy« (Jeji pastor-kyfla) — pfatellsk^ večfrek v restauraC-nich mfstnostcch Narodnlho domu a rve tfmto svoje CIeny I ostatn! pffsluSnfkv Ce-skosl. republiky k hojnd n4vlt#v€. Jlhoslo-vanitl hostt na vcčlrka ?W« ritani Ptt-hl^5ky na vstupenky k slavnostnfmu pfedstavenf v dfvadle z ochoty pfljfma pan Skrulnt u nfhož dlužno listky pfedem a včas zajlstlti. —J. A. D. »Trlflav«, podminlca LJnb-IJana Ima svol semestralni občnl zbor za zimski semeater 1922/23 dne 28. oktobra t 1 ob 14. v zbornici nnlverz«. Dnevni red: 1. Nacovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika. 3. PoroCilo odborovo. 4. Glavna poro-čila odbornikov. 5. Porodio revizori ev. 6. Razdelltev društvenih trakov. 7. Volitve. Prorram dela sa bodočo poslovno dobo. 9. Slučajnosti. Udelefba na občnem zboru Je za aktivne dane obvezna, vabljenl so starejilne »TrlKlava«. — Odbor. — riaaicoakt kroidi Ima svoje redne aestanke v čltalnld »Na rod n era doma« v Cd Ju. Tam se sprejemajo tudl članl. — Osr«dn|a zveza lavalh sameitaieev hi vpokofcncev Ima trajno selo SirSeca odbora v sredo. 25. t. m. cb 2a na maristratu. Polec rbiCaJnega dnevne ta reda Je na vrsti važno poročtio predsedstva. Udeležba !• za vsakeca delegata dolžnost Pred* ttđitTOk Najnovejša porodila. Proračun naše države. — Beograd, 28. oktobra. (Izv.) Mu nl«trstvo financ Še ni dogotovilo prora- | čuna za leto 1923. Glavni vzrok tiči v I tein, ker posamna ministrstva Še do da-res nišo predložila svojih predlogov o proračunu. Ministrstvo financ namera-va siaviti v proračun posamnih mini-strstev postavke izdatkov iz leta 1922, pcviSane za 15 odstotkov. V bodočem proračunu je po sedanjem nacrtu računati, da bodo neposredni davki donesli I milijardo 25 milijonov dinarjev. Revolucionarno gibanje na Bclprskem. — Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Iz Sofije prihajajo poročila. da se je pojavilo resno revolucijonarno gibanje proti režimu Stambolijskega. To gibanje vo-dita Todorov in Aleksandrov. V Nev-rokopu so se revolucijonarcl polastili < občinske uprave, šest oseb, pristašev | bolgarske kmetijske stranke so revolu- ! cfionarcl v Nevrokopu obesIH. Orožni-štvo je bilo napram revolucijonarcem pasivno. Vlada z največjo pazljivostjo \u skrbjo zasledute nadaljni razvoj tega rcvolucijskega gibanja. Vlada je odpo-slala v Nevrokop močne oddelke voja-5tva, da uduše revolucijo. Turki zasedajo Trakijo. — Carigrad, 24. oktobra. (Havas) Uradno poročilo pravi, da bo turska uprava uvedena v okraju Lczengrada X. v okraju Rodosto pa 14. no\'L-T:ra. Med 15. in 20. novembrom bo turska | uprava uvedena v vzhodni Tr^kijL Politični program angleških liberalcev. BONAR LAW §E NI SESTAVIL VLADE, — London, 24. oktobra. (Tzv.) Položaj v krizi vlade je nespremenjen. Bonar Law vodi razgovore s posamni-mi vodilnimi političnim! osebami svoje stranke. V glavnem je njegova lista se-stavljena, kakor smo jo bili že javili. Nezasedena so še mesta državnega ; kanclerja, generalnega pravdnika (ju-stica) in ministrstvo javnih del. Ker postane Bonar Law premier-minister, prevzame začasno strankine posle unio nistov Robert Sanders. Po poročilih li-stov je Bonar Law izjavil, da se prično \olitve dne 15. novembra. Razpust parlamenta napovedujejo za 4 novem-ber. Chamberlaine, Balfour In Horne, ki so ostali v Carltonklubu v rnanjSini, na-meravajo še nadalje podpirati svojo stranko. Liberale! v Manchestru so priobčili svoj politični program. Bistvene točke tega programa so: 1. Izdatna In popolna pođpora Društva narodov za uresničenje njega idea-lov. 2. Popoino, spioSno, a polagano razoroževanje vseh driav. 3. Garancije za splošni mir po raz-orožitvi držav. Glavno akcijo na] prevzame Društvo narodov. Zanimivo ie. kako je označil Chur-chil Bonar Lawa. Rekei je: »Bonar Law Je mož, ki je potreben v sedanji krizi. Njegova vlada pomenja vlado treznostl In miroljubnosti. Njegova vlada bo zasledovala politiko miru, politiko stabilnosti In ne politike senzacij. Ml hočemo upostaviti mir, ga hočemo obraniti in hočemo sodelovati z delav-stvom.« LLOYD GEORGA POLITIČNA POZICIJA. — London. 24. oktobra. (Wol?f) Po poročllu »Daily News« upajo prijatelji Lloyd Oeorga, da dobi on v parlamentu zadostno število prlstalev, tako da bo lahko v ugodnem trenotku strmocla-vil vlado Bonar Lawa ter postavit na njeno mesto koalicijo pod drugim imenom. Računajo s tem. da ne dobe kon-servativci v novem parlamentu od 615 poslancev veC kot 300 In da bo Lloyd George - Chamberfainova skupina, kl se strlnla z opozicijo, lahko strmoglavila vlado ob vsakem (asa. Kritični položaj v Nemčiii. — Berlliu 24. oktobra. (Izv.) Notra-njepolitični položaj postaja vedno bolj kritičen. Socijaldemokrati, ki Jih ovlra sveza z neodvisnim!, so popolnoma pod vpllvom mu. V svojem programu, s katerim so nastopili socijaldemokrati pred javnostjo, zahtevajo poostritev deviznih pravil, pomožno akcijo za nem-Ško marko* katere korz naj se hebotj-im * pomočlo zlatega fonda državne banke, dalje revizijo davčne zakono-dajnostl in prepoved uvoza luksusnih predmetov. MeSčanske stranke na ho-čejo preprečiti padanje valute s pove-čanjem produkcije in zahtevaio Izpre-membo prlaclpa Surnega dnevnesa uA^Bl •-•.-—• >,»- ». ■ __, — Berlin, 24. oktobra. (Izv.) Konflikt med ministrstvom narodnega gospodarstva in finančnim ministrstvom ! glede nujnih deviznih odredb in notra-! njepolitična kriza sta povzročila nadalj-no kupovanje deviz. Dolar je dosegel 4140 mark. iraneoski frank 31.200. Ker r.i bilo nobenesa borznega prometa, ie \ladalo v trgovini medsebojno zvišanje cen. Rudokopni vrednostni papini so st zvišali za 100 do 200 odstotkov. Predsednik nemške republike ostane Ebert, — Berlin, 24. oktobra. (Tzv.) Dr* 7avni zbor je na današnji seji sprejel predlog koaliranih strank za podalj^a-rje uradne funkcijske dobe državnega predsednika do 30. junija 1925. Predlog je bil spreiet s 314 glasovi proti 76 gla-sovom. Proti so glasovali nemSki naci-jonalistl kompaktno. Takoj po glasova- j nju je predsednik državnega zbora j l.oebe javil rezultat glasovanja držav-reniu predsedniku Ebcrtu. V znak, da je odstranjen provizorij, ie zavihrala na državnem poslopju zastava. Zanimiv pojav špekniantov v Berlinu. — Dunaj, 25. oktobra. (Tzv.) Zadnjb dneve opažajo na Dunaju zelo čuden pojav. Kar čez no£ so izginlll vsi špekulanti z dolarji in druglml valutamL Nekateri hoteli so popolnoma praznL Opažati pa je tuđi, da so začeli zapušča-ti Dur.ai razni trgovci, osobito tujci. kl 5o pod raznimi firmami imeli na Du- | naju svoje prodaialne lokale. Vse bežl z Dunaja. Ti trgovci in špekulanti pa se sedaj trumoma selilo v Berlin. Samo y dunajskem VII. okraju ie bilo tekom tega tedna zaprtih 10 trgovin. Bili so to povečini špekulantje z raznim blagom in valutami. Pa tuđi penzijonisti, ki vle-Četo svoje pokojnine v inozemskem de-narju, trumoma zapuščajo Dunaj ter se selijo v Berlin, kjer je življenje ce« nejše. Borzna poročila. — Zagreb, 25. oktobra. (Izv.) Za-• ključek: Devize: Curih 11.305, 11.405, Dunaj 0.0815, 0.0S65, Praga 201.50, 204.50, Trst 250.—, 254.—. Valute: dolar 00.—, 61.—, Ura 2.46, 2.50, češka krona 193.50, 201.50. — Curih, 25. oktobra. (Izv.) Da* naSnJa predborza. Zagreb 2.325, Berlin 0.118, Dunaj 0.0075. Praga 17.70, Budimpešta 0.215, Milan 22.50, London! 24.29, Pariz 38.80, Newyork 5.46. — Curih, 24. oktobra. (Direktno) Zagreb 2.40, Berlin 0.1249, Praga 17.649, Milan 22.39, London 24.321, Pariz 39.149a Newyork 5.46. — Milan, 24. oktobra. Beograd 41.10, Berlin 0.55, London 109.50, Praga 79.25, Pariz 175.10, Newyork 24.45. — Praga, 24. oktobra, Beograd 52.—, Berlin 0.70. Milan 126.—> London 137.—, Pariz 220.—* Newyork 565.—y Curih 565.—. KULTURA. ' REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LlSCA V LJLBLJANL _. DRAMA. "*>N, Sreda 25. okt. 2ivl mrtvec. Izven. ; * Cetrtek 26. okt. Jack Straw. Red B. . Petek 27. okt. Živi mrtvec. Red Cr • OPERA; ry4 Srcdt 25. okt. Zaprto. Cetrtek 26. okt. Triptychon Red A. Petek 27. okt. Zaprto Izven. Sobota 28. oktobra. Jcnufa. Proslava osvo-bojenja CeSkoslovaŠkega naroda. Slavno-gtna predstava pod portektoratom konztf* lata ČeškoslovaSke republike v Ljubljani. • • • — »Živi mrtvec«. Danes, v sredo, dne 25. ektebra 1022 se vrSI v dramskem Rle-dallSCu premlera znamenite Tolstolcve drame tZlvl mrtvec«. Dasiravno Je razddjena vprlrorttev na U slik. se bodo vršile spre-membe našlo In Ie z dvema daljšima pre-slcdkoma. V dru tri sltki nastopl zbor ruskih dljakov, ki polo predpisane ciganske pesmL Solo pojeta gospe Juvanova In de Spillerv ieva. — Sentjakobskl gledafUkl ođer T LJubllanl. Flori jao sk a ulica 27* I. V sobot«, 28. oktobra veseloigro »Gospod senator«. V nedeljo. 29. oktobra veseloigro »Maška-rada«. V torek, 31. oktobra veseloigro »Gospod senator«. Začetek vselej ob 8. zvečer. PredprodaJa vstopnic v kavarni Zalazni* pri blagajni. ** P0I2VE0BE. — Dežntk Ie zamenjal dne 24. i m. ob 10. neki gospod na pollcijskem ravnateljstvu. Da ne bo Ime] sltnosti, naj zadevo uredi — takoj. — Na predavanju ns onlverzl dne 14. t. m. od U. do 12. Je nekdo pozabll Sop klJuCev tn dozo. Dobi vse nazaj v upravni-Štvu »Slov. Naroda«. Oiavni nrednfk: RASTO PUSTOSrPMŠEK, Ođgovornt urednik: Valentin &opitar+ _/ "• Stran 4 »SI OVrNSKl NAROM« dru- 36. oklohra 1922. Stcv. 244. Obnovite naročnino! Dijakinia UH staa«*«fija, lahl irido In aakato •«•&* tnasaaaa kloaaaa-paoanloa trr v>ak dan pristne kranjaha klaaaaa. Proda ac tuđi velika kaal. Jnlija Urbaa, Stari trg 15. 9102 Lep kabinet •• oatal« a- I'Semu gospodu. Ponudbe pod .V. V. f071 ; na upravmštvo So-venaktga Naioda. 9071 Otroški voziček aa eant praala. N^alov pove ujvav niStvo Slovcnskega Narod*. 9015 Ište se kuharica piidna in ro*i?n«. Javi naj se na Po- Ijanski cesti it 73, U. nastropje levo 9079 nsouslii pomočnlK Specenjske atroke, nameS^en kot swia-diščar rri večjem delničarskem društvu na Su*a»>. Tuđi prc v trgovino naiat;at žabo i e ali ka i enakega. Zm^žen ^saJ-egi dela. — Ponudbe nod .Hotel 9075* na upravo Slov. Naroda. 0075 Do 10 000 kros ■agrad« jobl, kdoc pretkrbi stanovanje, obtto-eče najmanj iz 3 sob, kuhinje ter pri tiklinami, ležeče na prometnem kraju ili blizu eentrutna mtsta. Nnjemnina ae Dlača do 4000 K mesačno. V iimenjavo 5i ae tuđi lahko odstonllf dve meaečni »obi, tna mtblovana, ena prazna. Po-■udbe pod aIn2eair V 9078" aa upravo Hov. Naroda. 0078 Ženi I na ponudba! SIoTtnac, aiar 36 ltt, Muni aezna i4 a atavaaakiai 4«klc4oai v aUratt Ml lf 4m 31 Ut. Sprermejo at 1« r*«ae >#H«a1be. Sietr ai pnično p« ŠMoplaih ti takati deklt, a at a*maga «ičt taka« ll ftovtnakili avetltc T#r«l, katero bi reaal le aa anentj v Amer k« prifl, naj ni pOt In prti*« slika, kat«« aa za-itava vnMM Fo«ua1b« w4 ,J. L. 00§7" ia apMva Sftov. Naroda. 0047 Hehonlino stružnlco \r. fele-a, dobro ohranjeno, pruda I-Baitaio sin, Čopova cesta 18. 9 55 Proda se več dobro obranjenih moških oblek in zimskih suk.nj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9L63 Ha Hiirfu se pioJa stavbna vogatia parcala-Naslov pove np^ava Slov. Nar. 9d .H 5nik 416-9057* na u, rav« S, Naroda. 90 ^7 Lena stavbns pari na .FnSkovcu" nasoroti Panzmgcr a sr proda. Naslov pove upr. Si. Nar. 9007 Inteligantno jospcđlfno z znanjem Šivanja in p'*riektnim ;ni-t jem nemSčme l$:e z dohrim postopa-n«em k s,vn\\ d ci od 10 in 12 I t. Ga. " Beata Vinaklf sjpro^a zdiavni a, • Karlovac. 8991 Proda se ia! z vrtom, 10 minut od ko'odvora Celje, * pripravna za vsnee^a obrtn ka. Ct na " 55 000 Din. Vpra'ati v Sp. Hudin i 57. Sode za vino, mošt itd. razrroJa dok'er traja " zai^a, tvrdwa J. AUGlbTlN, Sv. Jcr-} neja cesta 231. 8572 ilčem 7» svojega 4Tetneea otroka Inteligentno nem'ko gospod čno, ako mo^oče iz , Ncmške Avstije. Plačam 15(jOp K. Ponudbe po n?ogoČnostl s siko'pod .Domovina 6024" ra upravo S". Nr r. 90 4 Seno, slama ovas 1 «e d^bf n^ibohe na vagone s skTadi§*a M Dimićf Zagreb, JuriSićeva ulica ?4, telefon 19—16. 9015 SEHČT garantirano dobro, suho, rreiano s sl?d-klm, franko vsaUa postaja Slovenije K 900 za 100 ksj dobavi jata vsak čas PUKL & VERCE, SoStani. 8496 Kontoristinja z več'rtno prakso, vešča slovenske, de-'oma tuđi nem^ke stenografi]e, stroje-"isia, knjlcovodstvo *n vseh pisarni*1*ih poslov. Želi premeniti slu'bo. Gre tuđi izven Ljubljane. Ponudbe pod .Vestna industrijo In so ta r#| m raapolaf^. Ponsdbe pod .D«bta pozicija" na an. zavod Drago Besetjak, Lmbtiana, Sodna 5. 8083 Mesarski ua]enec P'šten, boljSih staršev aa aprajma. Na-lov pove upiavniStvo Slovenske^* Naroda. 9068 Divloilno in perotnlno ktmuje po na>vi§jih dnevnih cenah M. Suntatfg izvoz jajec in perotnine v Liutomera. 9'00 Proda se hlSa z vrtom v hli^inl Ijubli.ine oh državni c*-sti, rrik adna za vsa-o trgovino ali nbft. Naslov pove uprava Slovenskr^a Naroda 9012 krnčavnlčarika n5eoca e ta'oj sprejmeta (brp^ hane in sta-novana) p- Kosmač Franc, stambeno ključavničarstvo, Ljubljana, Jtranovn ,1 ca 5. >90V> Proda £2 dynamo 4fl HP, ter 2 'ermcnlcl. eno 7- b'a>to goinlno ko o (Ttie^rnd) vo tiizki ceni. Kje, pove upr. SI. Nar. 0004 PopllnornTnova nngroSna cgrsla <;e osl' pjem v zdraviliiču Topi ce na Do-lenjskem. Poizve se v Sp. Š ški, Vod-likova cesta 9 (gost Ina Anžok). 9010 Radi posebnih razmer prodam Togalno enonadstropno hišo f Ljubljani, v zdravem In lepem kraju, 10 minut od pošte, z več lepimi stano-/an|i, vrtom itd. — Kupcu odstopam s 1. januarjem 1923 stanovanje s 4 so-3ami In pritiklinami. Pismene ponudhe ?od »Zelo upodno 8696" na upravo SI. Naioda. 8696 PERILO i« daata, gospođa In daoo, •praaia sa novorolanike )o Dajniiiiii [(Dah pii: 1. ŠINKOVIC nasl. B. Soaa LlnUlana, Mtstnt fr« M. Zimska sezija! Velike množine zims^e^a blaga ravnokar došle. fl.SE.ShabErnB^b:g,o 7rst;c za strope zdeluje In prodaja na debelo in drobno po na ntžjih cenah Pri \ečjihmno>i «h znaten popust. — ANTON STEINER, Ljubljana, Jeianova u! ca 13, irnovo. 2128 Kupujem kože lsjfc e, kune, hrte, polhe, žalce iid. po na^lgj h dnevnih cenah. P. Sereko Ljubljana, Kri!evn!ika ulica 7. 03liisvke ii sivoqa li,c-a (GraugussabgUsse) zn sve graae oiula i ind-.isiri.e, rrenDa nacrtu, kalupu 1 i uzotcima od n.rtna-njili do najte?.ih k' mada, obrađenu i' s ro\o dr»h'v1:a orimnh uz um:^rene d-eie SMEV, tvornica strojeva, Bjelovar. 7 ;;4 (moderce) po životni meri priporoča AHAEUTTEH,Dunajskac 6 II poleg lekarne Piccoli. 2130 PAPIRNE SPONKE ( ^J> Trgovci, In« dustrljalclf .T1GER" pisarne zahtevajte v papirnih trgovinah samo izdelke domače tvrdke TIGER d. z o. z. LJUBLJANA Modni salon. Prlporofam se si občjnsfvu za izdelo-vanje vsakovrstnih modnih In sportmh oblck, kakor tuđi raglanov po najno-vej>t m"dl. Prlznano solidna !n točna postrežba. Na že'jo odiemalcev razpo-i*eam z rairnoderneišimi vzorci. J. Kersnlč, Resljeva cesta 1/1. desno. i F. Jurili r;!afe?afec gltsoviri« v Liublanl Wol!ova 12. ivrSojem nglaševnnfa ter popravila pla-soviriev in harmonije? specljCloo strokof-aof točno In ceno. PO CENI nova dvokolesa, otroSki vozlčkf, Slvalnl in razni stroi', pncum-«ti^a in v*ak<*. vrstnj de'i. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. S^rejema o se v po* DOlno popravo za emajliranje z oen'em \n poniklanje dvokolesa, otr^Škl vozkxk\ Sivalni In razni strojt in dcli. Karlovi * cesta 4. 796« Antikvarijat. Knjigama Hinko Sevar Ljubljana, Stari trg 31 kupuje in prodaja različne knjigo v vstk jezikih po ugodnih cenah. 8414 Furniture ter orodje in ure samo na veliko Budol! Pick, Zagreb, Ilica 47. msstnitesorsliimoisier v Ljubljani prevzame vsakovrstna teiarska d«lat kakor s'rešne stole.kunole, stolpe, mostove, vrtne utiče itd. Parna žaga z vseml stroji za obdelovanje lesa. 47§6 Ha orla! Cenj, svojim naročnikom naznanjam, da bodenn oddal zamdi pomanjkanja prostora čez 60.000 fo.ografskih originali pll Vuka stranka, katera a« je od ttta 1895—1918 pri meni fotografirala, dobi lahko svojo negativno ploičo proti mali odškodnini, ako se zgla>l tekom 50 dnii Za dostaje številka ai ime, priimek ra leto fotografiranja Fotografski ate!ja D. WA L!ubllan&, Kolodvorska ul. 34. 8907