Stev. 144.
T LJubljani, v torek, dne 28. Jmdla 1910.
Leto XXXVIII.
velja po pošti: s	W	Af m mmmm Mk M	=— Inserati: =—
ETiil fff Af lPlIV*	H^li
5R22S:fc	■ I lil	Hn	■	s-^,:::?:
V^B BB M1®"' HnH	RM	T reklamnih notloab stane
V upravništvu: ==	■ fc ■ ■ U H	■ W	H	■
" » u"4o * ■ ■ A ■ ■ H ■	| V	|	fl	objaTlJenjn primeren popuit.
ts ImP m^A L« W 1 n 9	IL*J ^ ^
loiilianie na dom 20 t. na ■H^' HBMH UMUf	cBKJf	JHMKgEffil	MU	BSUBm&m	vsak dan, lzvzemšl nedelja la
OT^P	w	MA m	^m^r	praznik*, ob 5. url popoldn*-
tt*" Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi so no vračajo; nofrankIrana pisma JM&JI6 = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 71.^==
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e t Kopitarjevi nliol štev. 6. "Ea = Sprejema naročnino, lnaerate ln reklunaolje. = ■ . Upravnlškega telelona štev. 188. ■ i
Današnja številka obsega 8 strani. *»C
Pozdrav obrtnikom!
Jutri se vrši v Ljubljani shod obrtnikov Kranjske dežele. Pomemben dan je to za naš gospodarski razvoj, kajti ravno obrtni stan se bori pri nas z največjimi težavami in bi moral propasti, ako se ne okrepi v zadnjem trenutku.
Česa manjka obrtnikom? Pred vsem organizacije. Le v združenju je moč; to spoznavajo vsi stanovi. Zlasti pa je treba organizacije malemu obrtniku, ki ne more vzdržati konkurence velike industrije, ako se ne združi v močno falango.
Ta organizacija, pravilno izvedena, bo odprla obrtniku pot do boljše bodočnosti. Ne v liberalnih frazah, v delu in izobrazbi je rešitev malega obrtnika!
Velika industrija dela z ogromnimi kapitali, armade tovarniškega delavstva ji. služijo, ona drži cele države in dežele v odvisnosti od sebe. Odkod to? To je organizacija dela in organizacija kapitala, ki dosega velikanske uspehe, a njeni sadovi pridejo v korist samo redkim kapitalistom, ki do brezmejnosti bogate od truda in žuljev drugih.
Mali obrtnik se mora iz tega učiti. Kar je privedlo veliko industrijo do tolike moči, to se mora izkoristiti tudi za malega obrtnika, da vživa ljudstvo sadove organizacije dela in kapitala.
Zato z veseljem pozdravljamo, da je kranjski deželni odbor, ta krepki zastopnik ljudskih koristi, ki je zadnji dve leti razvil tako živahno delavnost, stopil na čelo akciji za povzdigo našega obrta. Deželni odbor skupno s centralno vlado osnuje v Ljubljani zavod za p o s p e š v a n j e ob r t a, katerega namen bo, skrbeti za izobrazbo obrtnikov, obrtnikom kazati tehnične napredke njihove stroke in jih vsestransko podpirati v njihovem stremljenju. llpamo, da se bo ustvarilo tako središče in ognjišče, okoli katerega se bo mogel zbirati naš obrtnik in iz njega zajemati moči za napredek svojega stanu.
Zato pozdravljeni, obrtniki cele dežele, možje dela, ki se borite za svoj vsakdanji kruh! Podajte si roke k skupnemu delu, prisezite si zvestobo in edinost, da ne bo sile, ki bi potrla slovenskega obrtnika!
Pisma Iz ^lessena.
v.
Potujoče gospodinjske šole.
G i e s s e n, 21. junija 1910.
Važnost pouka v gospodinjstvu se uvideva povsod bolj in bolj. Tudi na Kranjskem se je v zadnjih letih začelo nekako gibanje v tem pogledu. Kako velik pomen imajo gospodinjske šole za ljudsko in delavsko blagostanje, je poudarjal letos ob priliki IV. avstrijskega dobrodelnega shoda na Dunaju dr. B. Spork, med drugim tudi rekoč: »Nezavednost in nerazsodnost delavskih in kmečkih gospodinj, ki ne vedo prav uravnati in voditi hranitve družine, je kriva, da otroci hirajo in cla je umrljivost med njimi vedno večja.« Isto se je poudarjalo pri zadnjem kongresu za prisilno vzgojo in oskrbo v Ljubljani.
Mala Hessenska napreduje tudi v tem oziru pred vsemi drugimi nemškimi državami. Da ima po vseh večjih mestih dobro organizirane gospodinjske šole za meščanske sloje in poleg tega razne tozadevne tečaje, tega ni treba posebej poudarjati. Take mestne šole pa niso za kmečko in obrtno ljudstvo, ker so predrage in gredo pri pouku in zahtevah daleč žrez potrebe pri-
Stoletnica.
Sto let bo preteklo 30. t. m., odkar se je rodil Stanko Vraz, eden najbolj vnetih Jugoslovanov in propovednikov jugoslovanske solidarnosti. Sanjal je resnično o enem samem jeziku, ki naj bi spojil vse Jugoslovane in sestavljal pesmi, polne domorodnih idealov. Vsi Jugoslovani naj bi bili bratje, enih misli in čustev, ene kulture in istih želja in teženj.
In danes?
Kraljevina Hrvaška je usužnjena svojemu najhujšemu sovražniku, grofu Khuenu. En del njene inteligence prostovoljno služi svojemu rablju za bore groše, drug del, ki je v opoziciji, misli, da bodo prišla nebesa na zemljo, če se uresničijo stare hrvaške državno-pravne sanje in ne pomisli, da je treba preje hrvaškemu kmetu pomagati do kruha, do izobrazbe in stanovske samozavesti. Skrbite preje za ljudstvo in česar mu je potreba, vse drugo vam bo dodjano!
Dalmacija, ki bi lahko veliko pomenila, nosi grehe in krivdo svoje za vsako delo nesposobne inteligence. Njeni poslanci nimajo zmisla za nobene širše ideale, se ne udeležujejo političnega življenja v Avstriji, čepijo doma in prosijo drobtinice vsak za svoj okraj, veliko govorijo in ropotajo, a vlada se jih ne boji, ker Ve, da je Vse dalmatinsko ropotanje otlo. Vrh tega se italijanstvo okreplja, hrvaškega ljudstva pa se nobeden ne usmili in ga pusti živeti dalje v njegovi zanemarjenosti.
Primorje nam glede hrvaškega dela nudi prav isto žalostno sliko. Stari marastični, mladi dobičkarski, ljudstvo pa junaško strada dalje, kakor je bilo že ocl Benečanov navajeno.
In Bosna? Katoliki so po krivdi vlado razcepljeni, mohamedanska inteligenca je potisnjena v kot, Srbi nezadovoljni, čeprav so večina. Bosanska vlada izigrava drugega nasproti drugemu, nazgoraj se laže, naspodaj pa korumpira. Razprave v bosanskem saboru kažejo, da je v Bosni vse prav tako, kakor je bilo. Bosna ni po ustavi ne avstrijska, ne mažarska, ne bosanska, v resnici pa je mažarska.
Tako je v jugoslovanskih deželah sto let po Stanko Vrazovem rojstvu. Koliko smo tega zakrivili sami, o tem
prostega ljudstva. Zato je država vpeljala takozvane potujoče gospodinjske šole za večje in manjše kraje po deželi. Te šole so namenjene in pi'ikrojene za navadne kmečke in obrtne potrebe in bi se tudi pri nas lahko vpeljale z razmeroma majhnimi stroški, a rodile bi brezdvomno lepe uspehe.
Pred vsem si je država dala vzgojiti v ta namen potrebno število učiteljic, ki v zimskem času oskrbujejo gospodinjski pouk, poleti pa se vporab-ljajo po raznih šolah kot učiteljice ročnih del. Vrhutega država oskrbi premakljiva štedilna ognjišča, potrebno posodo, knjige, učila in kar je še drugih malenkosti. Občina (večja vas ali manjše mestece), ki želi gospodinjski tečaj, se priglasi pri pristojni oblasti, naznani število učenk in se obveže preskrbeti primeren lokal za dobo tečaja, ki traja navadno po sedem tednov. Učenke (v starosti od 17. leta dalje) plačujejo na teden malenkost 2 M, imajo pa zato v tečaju kosilo in popoldne kavo. Za zajtrek, večerjo in prenočišče ni treba skrbeti, ker stanujejo v domači hiši. Pouk, ki se pričenja vsak dan ob 8. dopoldne in konča ob 6. zvečer, obsega v teoretiškem delu sledeče točke: naše stanovanje, obleka, nauk o hrani, priprava hrane, negovanje zdravja, postrežba bolnikom, vrt, gospodinjsko knjigovodstvo, društva, Praktiško se poučuje kuharstvo, šivanje, zlasti krpanje raznega perila in druga ženska ročna dela. Vrhutega sc
bodo sodili zanamci, ki bodo — tako upamo — srečnejši in zadovoljnejši, kakor smo mi — sto let po Stanko Vrazovem rojstvu.
Pred bitko n naia prava.
Bienerthu njegova kravja kupčija z Lahi za laško fakulteto greni življenje. Slovenci se moramo po svojih poslancih boriti za svoje pravice in prav nič povoda nimamo, cla zapostavimo svoje pravice na ljubo tistim Lahom, ki v Trstu, kjer je na tisoče slovenskih otrok, ne dajo v svojem pravicoljubju niti slovenskih srednjih šol. Jugoslovani so za slovenske pravice žc pričeli boj. Poslanec »Slovenskega kluba«, Gostinčar nadaljuje danes svoj ob-strukcijski govor. Culi smo, da občudujejo obstrukcijskega govornika Go-stinčarja najhujši obstrukcijski govorniki. Za obstrukcijske govore so pa pripravljeni, ko Gostinčar konča svoj govor, tudi že poslanec dr. Korošec, ki ima pripravljen zelo obširen, dolg govor, Demšar, ki bo tudi pošteno vlekel in dr. Ploj, ki bo, kakor se čuje, govoril več ur. Nemška vladna glasila se že naprej boje »obstrukcijske govorniške povodnji« v proračunskem odseku in napovedujejo, da ne bo z laško fakulteto nič. Sicer je pa zelo veliko nemških poslancev vseh strank, ki jim laška fakulteta prav nič ne diši in žele natiho-ma vladi in Lahom pošten poraz. Dr. Sylvcster, Marckhl, Pacher in dr. El-vert so zapustili proračunski odsek, ker nočejo glasovati v odseku za laško fakulteto, nameste jih Skedl, Redlich, Keschmann in Bernkopf. Popolnoma je pa zaprlo sapo vladinovcem sledeče poročilo, ki je objavlja korespondenca »Zentrum«, ki izvaja, da so Jugoslovani popolnoma pripravljeni na to, da vlada odkloni jugoslovanske zahteve. Jugoslovani se zato pripravljajo na obstrukcijo, v kateri jih bodo podpirali češki agrarci, radikalci in mladočeški poslanec prof. Hrasky, kateremu je odstopil poslanec dr. Kramar svoj mandat v proračunskem odseku. Ko pride laška fakulteta v zbornico, se sestavi več sto resolucij in izpreminjevalnih predlogov, o katerih bo morala zbornica glasovati po imenih. — Res, mrzli ciu-ek! Kdor ve, kaj pomenja imensko glasovanje in koliko časa traja imensko glasovanje v zbornici, ta tudi zna,
poučujejo dekleta o prvi pomoči pri raznih nezgodah. Vse kar spada v zdravstvo, poučuje okrožni zdravnik.
Ko je tečaj v enem kraju končan, se prepelje vsa kuhinjska ropotija v drugo občino, ki se je med tem določila za prihodnji tečaj in ki je preskrbela primeren prostor in določila učenke. Ena učiteljica ima vsako zimo po tri do štiri take tečaje in tako vzgoji v eni sami zimi 50 do 60 mladih gospodinj. Tečaji so seveda prostovoljni, a kdor se vpiše, se obenem zaveže, da bo vztrajal do konca.
Koncem vsakega gospodinjskega tečaja je javna preizkušnja in reči moram, da je to jako pametna in posnemanja vredna navada, ker na ta način ljudstvo vidi lepe uspehe in se z lahka pridobi za dobro stvar.
Pred nekaj tedni imel sem priliko prisostvovati taki javni preizkušnji v bližnji občini, kamor smo bili od šolskih oblastev povabljeni tudi avstrijski učitelji.
Ob določeni uri smo vstopili v do-tični lokal, kjer nas je sprejela in pozdravila učiteljica in nas v kratkem seznanila z bistvom potujočih gospodinjskih tečajev. Sam pogled po jako veliki in za ta slučaj primerno okrašeni dvorani je naredil na vsakogar najboljši vtis.
Po sredi dvorane je stalo omizje za kakih 80 oseb, okrašeno s cveticami in z raznim pecivom. Blizu vhoda je stal velik premakljiv štedilnik in poleg ua
kakšno hudo orožje ima opozicija s poimenskimi glasovanji v rokah. O položaju je govoril v nedeljo dr. Korošec na volivnem shodu v Sv. Ožbaltu pri Mariboru. Izvajal je med drugim: Slovenci ne upamo, da dobimo od vlade glede na jugoslovansko vseučiliško vprašanje povoljen odgovor, ker sede v ministrstvu možje, ki nas sovražijo. Ne preostalo nam bo drugega, kakor da poprimemo obstrukcijsko orožje. Podpirale nas bodo brez dvoma tudi slovanske opozicijske stranke, ker je postalo italijansko fakultetno vprašanje velevažno politično vprašanje, vprašanje, od katerega je odvisen obstoj Bienerthove vlade in sedanje večine. Italijani zahtevajo plačilo za svoje tlačevanje in če ga ne dobe, sta sedanja večina in vlada bili! Znamo, kakšen uspeh bo imela naša ohstrukcija, zato je prazno, da se naša obstrukcija zlomi. Skupina zbrana pri dr. šusteršiču ne gre nikdar slepa v boj proti vladi. Če se zato odgodi ali zaključi državni zbor, jc nam to Slovencem popolnoma vse eno, samo to bi nam ne bilo vse eno, če se zbornica razpusti, ker bi sledilo razpustu izčiščenje slovanske delegacije. Ne delamo na to, da se državni zbor razpusti, a če ga razpuste, pozdravimo navdušeno razpust!
Srčno, pogumno, neustrašeno korakajo naši poslanci v boj za pravice slovenskega ljudstva. Slovenske prai-vice lil boj ea nje danes v ospredja Čast našim poslancem, junakom, vojakom za prava Jugoslovanov!
Velika železniška nesreča.
Boh. Bistrica, 27. junija.
Osebni vlak št. 12, ki prihaja iz T>-< sta, je danes točno ob 8. uri 9 minut dopoldne privozil v tukajšnjo postajo, ker menjalnik ni bil pravilno postavljen. — Nesreča se je tako-le zgodila; Na četrtem tiru je že čakal tovorni vlak št. 82. Uslužbenec ni prestavil menjalnika in tako ni bil prost tretji tir, ki je odkazan za osebni vlak. Ta je torej moral kreniti po prostem četrtem tiru naravnost v tam stoječi tovorni vlak.
Strojevodja, g. Marz Vilko, je opa-zivši pretečo nesrečo, takoj dal kontra par, da bi vlak ustavil. Zal, to je bilo na strmem padcu iz predora proti postaji in pa radi obilega. dežja nemogoče. Zeleniški tir bil je namreč tako polzek,
mizah in steni vse potrebno kuhinjsko orodje. 18 praznično oblečenih kurzi-stinj je pomagalo sprejemati goste, od-kazovati jim sedeže itd. Polagoma se je napolnila dvorana. Prišli so k preizkušnji vsi starši kurzistinj, občinski zastop z županom, zdravnik, vladni zastopnik in z nami šolski svetnik. Predno se je pričelo izpraševanje, ogledali smo si razpostavljena ročna dela. Krasna izložba praktiškili ženskih (ročnih del najrazličnejših vrst iz vsakdanjega gospodinjskega življenja. Razpostavljeni so bili tudi zvezki, polni raznih kuhinjskih receptov in drugih prepo^ trebnih gospodinjskih beležk.
Začela se je preizkušnja. Prva je izpraševala učiteljica in sicer iz vseh predmetov, ki so se poučevali v tečaju. Posebno mi je ugajalo, da so učenke natančno poznale sestavo najvažnejših živil, njih redilno vrednost, kako se hranijo, tečno in okusno pripravljajo, kakšna mora biti hrana za bolnike, njih postrežba itd.
Škodljivost alkoholnih pijač, čaja i. dr. je prišlo med drugim tudi na vrsto.
Končno je izpraševal še zdravnik in sicer najprej splošna zdravstvena pravila, ki jih mora vedeti vsaka dobra gospodinja, potem pa so kurzistinje praktično pokazale, kako se vrši prva pomoč ob raznih nezgodah in nesrečah. Zdravnik je odredil: Učenka A. ima zlomljeno roko, B. in C. naj jo obvežete, D. si je poškodovala oko, E. jo obveži,
da je £troj kljub temu, da so bila kolesa popolnoma zavrta, drvil dalje, kakor po ledu seveda naravnost v tovorni vlak. Da ni strejevodja ohranil ravno-dušnosti, pisati bi Vam moral danes le o mrličih.
Pri tej priliki naj omenim še, da je popolnoma nepotrebno in naravnost graje vredno, da pusti železniška uprava cele kupe desk na ovinku pred železniškim mostom. Strojevodju visoki kupi desk vzamejo razgled. — Da je danes imel strojevodja večjo dištanco vpogleda naprej, bi bil opazil vlak precl seboj in prej vlak pravočasno ustavil. Pa je menda že tako, prej se mora pri nas narediti nesreča, potem seveda, se šele kaj stori. Prej ne!
Sreča v nesreči je, da se ni pripetila večja nesreča. Ko je zadel osebni vlak v tovornega, bilo je čuti strašni grom, kakor bi se bila podrla gora. Nek uslužbenec v magacinu padel je samega strahu.
In ubogi ljudje po železniških vo-tovih! Ti so preplašeni odleteli od ene stene do druge. Hvala Bogu, nevarno poškodovan ni bil nihče. Da pa so bili preplašeni vsi, je samo ob sebi umevno. Lahko poškodovani so bili na osebnem vlaku: Anton Andrič, kondukter; inženir Welhowski; štacijonski mojster Henrik Scholz. Najbolj je poškodovana Jera Tovkar, mati sedmih otrok iz Podbrda. Bolečine ima na nogi in na glavi.
Na tovornem vlaku pa so bili lahko poškodovani: Črv Franc, padel je pri sunku iz zavirače ter Komac Adolf. Oba kondukterja. Pet voz je razbitih. Tudi stroj je pokvarjen. Vozovi pred strojem so eden nad drugim. Izpod razbitih vozov spravljajo kavo in druge pošiljatve. Z drugim strojem pa trgajo razbite vozove narazen. Mnogo gledalcev se je pripeljalo s popoldanskim vlakom pogledat kraj nesreče.
Škodo cenijo na okrog 50.000 kron.
Hoffrichter v Milllersdorfa.
Vojno ministrstvo je ukazalo, da prestane Hofrichter svojo kazen v Mol-lersdorfu. Včeraj ob 6. uri je čakal nanj pred dunajskim garnizijskim zaporom avtomobil, ker ga niso hoteli peljati po železnici, da bi ne bilo preveč pozornosti. Hofrichter je prišel v temni pelerini z zelenim klobukom. Stotnik je ukazal šoferju, naj zaveže vrata z vrvmi, a ko je Hofrichter to zapazil, je zamahnil z roko in rekel: »Pustite, ni potrebno,« nakar je stotnik Ertl, ki je spremljal Hofrichterja v Mollersdorf, rekel šoferju, naj ne zaveže vrat. Spredaj v avtomobilu sta sedela Hofrichter in stotnik Ertl, zadaj neki četovodja in neki narednik. Ob tričetrt na 7 zjutraj je pripeljal avtomobil v Mollersdorf, nazaj na Dunaj pa ob pol 9. Vožnja je stala 60 K 90 vin. V Mollersdorfu so prevzeli Hofrichterja zaporni poveljnik, inšpekcijski častnik in štabni profos. Hofrichterja so preiskali, če ima kaj prepovedanega pri sebi, preiskal ga je tudi zdravnik, nakar so ga odvedli v temnico.
Pri sestanku s svojo ženo in s svojo sestro je rekel Hofrichter, da njegovo priznanje ni bilo prostovoljno, a nadaljnjega razgovora ni dopustil profos. jZeni je daJ Hofrichter srečko in ji rekel, naj jo spravi za sinčka, ki mu bo
F. se je pri padcu hudo poškodovala na ?lavi, G. naj odredi vse potrebno itd. Vi trenutku smo imeli pred seboj pravo »bolnišnico«.
»Bolnice« so z žalostnimi obrazi posedle po stolih, druge so hitele obvezovati razne ude, in sicer z veliko spretnostjo in vso resnobo. Zdravnik je nadzoroval vsak slučaj posebej. Obveze in potrebne reči so jemale iz domače lekarne, ki se je tudi obravnavala v tečaju. S tem je bil oficijelni iiel končan.
Sedaj so vsi gostje zasedli omizje ln kurzistinje so nam pod vodstvom učiteljice postregle s kavo, raznim pecivom in slaščicami. Razvila se je tudi brez alkohola živahna in neprisiljena zabava, vse je bilo veselo in zadovoljno. Posebno srečne so bile matere, ko so se prepričale, koliko koristnega in lepega so se naučile njihove hčerke v tako kratkem času. Vsakdo je uvidel velik pomen takih gospodinjskih tečajev za ljudsko blagostanje. V sedmih tednih se priuči vsaka udeleženka toliko, kolikor ji je neobhodno potrebno za navadne kmetijske razmere, in to skoro brez stroškov, doma pod nadzorstvom svojih staršev.
Naposled je izročila učiteljica kur-zistinjam njihova ročna dela, županstvo pa je vsaki podarilo krasno knjižico z naslovom: »Wegweiser zum liauslichen Gluck« (»Kažipot k domači sreči«), > ~ " .....' M. H ume k.
morebiti prinesla srečo. Ilofrichtcrčna rodbina je prepričana, da je Hofrichter blazen in hoče vse storili, da ga še enkrat preiščejo zdravniki. Ilofrichterca zato ne zapusti Dunaja, kakor je prvotno nameravala. Boriti se hoče, da oprosti svojega moža. Poslala mu je tudi sivo karirano civilno obleko in perilo. Ko je Hofrichter dognal, da ga žena obišče, je govoril s svojimi stražniki in rekel: »Vesel sem, da je končana mučeča negotovost, da smem zopet delati in mogoče sprejemati pisma in obiske. Dvajsetletni zapor se lažje prenese, kakor enoletni preiskovalni zapor.« Nato se je zamislil v bodočnost 20 let, se stresel in obupno zamrmral: »24. junija 1930«! Takrat bo namreč končana Hofrichterjeva 20 letna ječa.
Dnevne novice.
+ Občni zbor »Katoliškega tiskovnega društva« se vrši v četrtek, dne 30. junija t. i., ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva, Katoliška Tiskarna, I. nadstropje, na kar se tem potom vnovič opozarjajo p.^n. društveniki.
+ Nove' podružnice »Slovenske Straže«. — Hitite z naznanili! Danes so se priglasile naslednje nove podružnice: 108. Brdo p. Lukovica. — 109. Dol. Logatec. — 110. Poljčane. — 111. Gor. Logatec. — 112. Biljana (Goriško). — 113. Rateče pri Škofji Loki. — 114. Do-berlavas. — 115. Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce. — 116. Sv. Martin na Djekšah (pri Velikovcu). — 117. Marija na Žili (p. Beljak). — 118. Rajhenburg. — 119. Gorica (Štajersko).
—	120. Sv. Anton. — V vsaki slovenski župniji naj sc zganejo naši somišljeniki in naj v dneh do prihodnje sobote, posebno pa jutri, pokličejo na dan podružnice »Slovenske Straže«! Pri proslavi 10. julija sodeluj vsa Slovenija! Pisarna »Slovenske Straže« preskrbi vse potrebno, poslati je pisarni le naznanilo, da se namerava podružnico ustanoviti ter 2 K 20 vin. za znamke. Pokažimo z dejanji, da nam ljubezen do obmejnih naših bratov ni samo prazna beseda. S tem, da branimo slovensko mejo, branimo vso domovino pred verskimi in narodnimi sovražniki!
-f Voditelji Izobraževalnih društev
—	odzovite se povsod, kjer se še niste, vabilu „Slovenske krščanskosocialne zveze" za sijajno proslavo 10. julija. Naj ne bo našega društva, ki bi z vsemi svojimi močmi ne sodelovalo pri tej proslavi! Odpošljite takoj naznanilo pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljano.
-f Orli! Kjerkoli še nimate podružnice „Slovenske Straže" ustanovite jo! Vse potrebno preskrbi pisarna „Slovenske Straže", kateri takoj javljajte ustanovitev podružnice. Skrbite, da na vseh naših hribih zaplamte 4. julija zvečer naši kresovi!
Ustoličenje novega djakovske-ga škofa dr. Krapa.ca se vrši jutri dopoldne v Djakovu. V duhu bo ob tem slovesnem trenotku združen tudi slovenski narod z bratskim narodom hrvaškim. Tudi Slovenija moli k Bogu, da bi vsa dela novega biskupa bila v slavo naše skupne lepe domovine!
-f Ustanovno zborovanje obrtno-pospeševalnega zavoda bo jutri ob 10. uri dopoldne v deželni zbornici. Tu bodo zborovali zastopniki kuratorija, za-
Zanemarjena mladina ln učiteljstvo.
(Predavanje č. g. Schuberta, duhovnika na poboljševalnici v Korneu-burgu, na kongresu za prisilno vzgojo v Ljubljani junija 1910.)
(Dalje.)
Večkrat navedeni § 16. daje staršem moč, izročati strožji vzgoji otroke, katerih ne morejo obvladati, vendar pa ta paragraf ne more prisiliti slabili staršev, da bi izpolnili svoje dolžnosti napram otrokom. Ako starši ali varuh noče, se more le v najhujših slučajih poseči v njihovo vzgojo od strani sodišča. Ravnotako malo razpravlja ita paragraf o otrokih, ki so v nevarnosti, da se zanemarijo. Kaj naj se stori s temi? Ali se naj jih prepusti usodi in čaka toliko časa, da se popolnoma pokvarijo?
Tem in mnogim drugim nezadostnim razmeram na postavnem polju naj odpomore novi, na modernem temelju sloneči oskrbovalni zakon, čegar načrt nam je večinoma že znan. O tem zakonskem načrtu se jc že na predlanskem kongresu na Dunaju obširno govorilo, zato nočem tega ponavljati; navesti pa hočem le nekatera določila, ki se tičejo šole in njenega sodelovanja pri izvrševanju teh določil.
stopniki ministrstev za javna dela in za trgovino. Pozdravil bo obrtnike dež. glavar. Tu se bo zarisal delokrog zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem.
+ Dr. Krek je govoril v nedeljo v Vodičarjevi gostilni na Javorniku. Govoril jo o državnozborskih zadevah. Novi parlament, dasi se zabavlja proti njemu, je nekaj že storil za ljudstvo. Več bo, ko se razmere spremene in ko pride ljudski duh v višje kroge. Lahom je obljubila vlada fakulieto, da napravi kravjo kupčijo. Govoril je o draginji in o delavskih stanovanjih, o katerem vprašanju objavlja članke v »Naši Moči«. Po dr. Kreku govore poslanec Piber, Čebulj, kaplan Žbontar, ki poživlja, naj delavstvo pristopa Jugoslovanski strokovni zvezi in tov. Glavič. Shod je trajal nad dve uri. Po shodu je pristopilo J. S. Z. 23 članov.
-t Ustoličenje senjskega škofa Roka Vučič se vrši jutri, 29. t. m.
+ Gibanje Orlov. Jutri je ustanovitev Orla v Št. Jakobu za Savo in za okraj Šmarje-Sap na Dolenjskem. Obe ustanovitvi sta združeni z javno telovadbo. Dne 3. julija bo javna telovadba v Dobrepoljah, 17. julija pa javna telovadba v Zadobrovi na Posavju. Prijatelji Orlov, prihitite na naše prireditve polnoštevilno! Na zdar!
+ Važen živinorejski razgovor. Dne 29. junija t. j. na. praznik sv. Petra in Pavla ob pol 4. uri popoldne se vrši v Kamniku v Kamniškem domu razgovor o pospeševanju živinoreje v političnem kamniškem okraju. Živinorejci v kamniškem okraju, ki se zanimate za povzdigo živinoreje, udeležite se tega važnega razgovora, pri katerem bodo prisotni tudi poslanci kamniškega okraja.
4- Naše gibanje na Primorskem. Med slovenskima katoliškima tiskovnima društvama v Gorici in v Trstu vrše se pogajanja za skupno glasilo obeh imenovanih društev. Najbrže postane „Novi čas" skupno glasilo in ker bi v tem slučaju tržaška „Zarja" prenehala izhajati, dobi „Novi čas" tržaško prilogo. Istotako vrše se že pogajanja za združitev. S. K. S. Z. za Gorico in Trst v eno zvezo za vso Primorsko.
-f Nova podružnica »Slomškove zveze«. V nedeljo se je v Kamniku osnovala 6. podružnica »Slomškove zveze«. Dasi ni bilo skoraj nobene agitacije, vendar se nas je zbralo nad 30 učiteljic in učiteljev ter nekaj duhovnikov. Ustanovni shod je s svojim obiskom počastil veleč. gosp. dekan in poslanec Lavrenčič, ki je v globoko-zamiš-Ijenem govoru pozdravljal zborujoče učiteljstvo. Vodil je zborovanje tajnik »Slomškove zveze«, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru zlasti poudarjal, da je za slovensko učiteljstvo nastopila doba, v kateri se mora odločiti: ali z vero, ali proti veri! Srednje poti ni več! Neznačajen je vsak učitelj, ki opravlja še verske dolžnosti, pa je obenem še član liberalne ali protiverske učiteljske organizacije! Neznačajen je, kdor je še vpisan v cerkvenih matrikah za katoličana, pa obenem podpira list, ki bije boj proti kato-ličanstvu in cerkvi. Z ustanovitvijo podružnice je tedaj dana prilika učiteljstvu kamniškega okraja, da ostane značajno; dvoživke so odslej dalje v tem okraju nemogoče: z nami ali proti nam. Po prečitanju pravil se je takoj izvolil odbor: Slapšak, Kuhar, Tavjek, Odlasek, Kratner in katehet flrhangel. Ker je bil veleč. gosp. Janez Kalan zadržan in je vsled tega njegovo predavanje izostalo, je pa to vrzel spopolnil tova-
Ta zakon nosi ime: Zakon za oskrbovalno vzgojo (Fiirsorge-Erziehungs-Gesetz). S tem se hoče označiti vzgojo, ki je v zvezi z oskrbovanjem otroka. Zakon nima namena toliko delovati proti že izvršenim kaznjivim dejanjem, kakor pa kaznjivost preprečevati ali saj omejevati s primerno vzgojo. Gre se torej bolj za ogrožene, kakor že za popolnoma izkvarjene otroke.
Kar se tiče zakona samega, se navaja v njem najprej določba o starosti mladoletnih, ki se jih more izročiti prisilni oskrbovalni vzgoji. Da se vpo-števa važnost te točke v pravi in polni meri, moramo vedeti, kako je bilo preje.
Doslej je bila samo že zanemarjenim otrokom pomoč dovoljena od vlade. Zakon od 24. maja 1885, drž. z. ima o tem sledeče določbe: »Ako kak mladoleten pod 14. leti zakrivi kako kaznjivo dejanje, ki se ga po določilih kazenskega zakona samo vsled mlado-letnosti storilca ne more smatrati kot zločin, ampak le kaznovati kot prestopek, potem se more kazensko sodišče izreči za oddajo mladoletnega v kak poboljševalni zavod. Ako pa se kaznjivo dejanje mladoletnega more kva-lifikovati kot prestopek, potem more varstvena oblast odrediti, se odda mladoletnega v poboljševalnico, ako je popolnoma zanemarjen in če ni nobenega sredstva, da bi sc doseglo pravo vzgojo in nadzorstvo mladolet-
riš Slapšak, ki je predaval: Kako naj šola nazorno kaže posledice nezmernega pijančevanja. Predavanje je bilo dokaj zanimivo, ker je bilo vzeto iz življenja. K besedi se je oglasila še tovarišica Minka Odlasek, ki je poživljala tovarišice na delo med ljudstvo v duhu velikega Slomšeka. Bodimo pogumne, neustrašene, odločne ! Končno tovariš Štrukelj želi novoustanovljeni podružnici obilo vspeha ter zaključi zborovanje.
-j- Svetnik č. g. Ažman v Gorjah je nevarno obolel. Priporoča se gg. sobra-tom-v molitev.
+ »Mladost« izide to soboto.
—	Poštna vest. S 30. junijem t. I. se opustiti peš-pošti Krmelj-Tržišče in Tržišče-St. Janž. Mesto teh peš - poŠt se pa vpelje vsakdanja enovprežna poštna vožnja Tržišče-Krmelj Št. Janž na Dolenjskem z naslednjim voznim redom: odhod ob 8 20 dop. Tržišče prihod ob 7-30 zv., odhod ob 910 dop. Krmelj odhod ob 6 40 zv., prihod ob 940 dop. St. Janž na Dolenjskem odhod ob 6'40 pop.
— Zopet semanjski sleparji. 24. t. m.
je bil v Rovtah pri Logatcu semenj, iz katerega se je okoli ene ure popoldne vračal domu Blaž Pavšlar, gostač iz Godoviča. Kakih 10 minut od Rovt proti Logatcu se mu pridruži neznan človek. Ne dolgo potem pride za njima drugi neznanec, ki začne preiskavati Pavšlerjevega spremljevalca, ne da bi kaj rekel. Ker ni ničesar našel, se obrne k Pavšlerju in ga prične otipavati po žepih, ter mu iz notranjega telovni-škega žepa potegne malo knjižico za bilježke, ki mu jo da nazaj, češ da ni njegova. Nato mu potegne še črevelj in nogavice z noge, nakar sta oba tujca stekla proti Logatcu. Pavšlar nič slabega sluteč jo krene domov in šele malo pred Godovičem je opazil, da mu je neznanec izmaknil iz knjižice 260 K. Pavšlar je ovadil takoj zadevo orožnikom. Po njegovem popisu je eden storilcev okoli 35 let star, srednje velikosti, s podolgastimi, a bledimi lici, rujavih las, obrvi in ravno takih dolgih brk. Na sebi je imel temno sivo obleko, in klobuk s širokimi okraji. Govoril je hrvaško, in pravil, da je Belokranjec. Njegov tovarši je okoli 40 let star, malo manjše postave, ima okrogla rujava lica, črne lase in obrvi in male črne brke. Obleko je imel črno in črn klobuk. Orožniki pridno zasledujejo tatova. Brezdvomno sta tista dva tička, katerima se je v Ljubljani že dvakrat posrečila te vrste tatvina in katera tudi ljubljanska policija zasleduje.
r— Na stopnjicah ponesrečila. Reza Rojšek, 63 let stara vdova, je stanovala na Slapah v neki podstrešni sobi. Pred par dnevi, okolu 8. ure zvečer je šla Rojšek po stopnjicah v svojo sobo, pri tem se je pa spodtaknila. Padla je v znak ter se na glavi poškodovala. Sosedje so jo takoj prenesli v posteljo, in ker jim je rekla, da ji je bolje, so jo pustili samo. Drugo jutro jo je šla obiskat gostinja Alojzija Ranguš, a našla jo je mrtvo. .Krivda zaradi njeno smrti ne zadene nikogar.
—	Zader in okolica — mednarodna rivijera. Minole dni si je ces. svetnik Mayer po nalogu nekega berolinskega konsorcija ogledal Zader in okolico ter natančno proučil vse okoliščine, z namenom, da dožene, ako bi bila tu ugodna tla za ustvaritev velike mednarodne rivijere. Mayer je izjavil, da je našel mnogo ugodnejše pogoje, nego je pričakoval. Prvi veliki mednarodni
nega.« — Poleg tega se more po §§ 7. in 8. zakona od 24. maja 1885, drž. zak., poslati mladoletne osebe od 14. do 18. leta v prisilno poboljševalnico: 1. zaradi potepuštva, 2. zaradi beračenja, 3. zaradi delomržnosti, 4. zaradi vla-čugarstva in zvodništva ter 5. zaradi prelomitve policijskega nadzorstva.
Državna oblast posreduje torej šele takrat, ko je otrok že nravno propadel! Zakon pa ničesar določnega ne predpisuje, kako rešiti otroka ali ga obvarovati pred popolno nravno propalost-jo, ako je že zagrešil kako kaznjivo dejanje. Tem nezadostnim razmeram bo novi zakon odpomogel. V novem zakonu ne bo govora o posamezni starosti mladoletnega grešnika, ampak o celi dobi, ki je pomembna za človekovo vzgojo. Prvič nima novi zakon nobene starostne meje navzdol; torej se bo moglo izročiti tudi otroke v najnežnejši mladosti javni oskrbi. Navzgor tvori mejo še nedovršeno 18. leto, vendar pa se more odrejena prisilna vzgoja raztegniti do 21. leta, če se spozna, da jc prejšnja odpustitev gojenca nemogoča. Ako se prisilna oskrbovalna vzgoja odredi kmalu po dovršenem 18. letu, so še vedno na razpolago tri leta, ki navadno res zadoščajo, da se gojenec poboljša.
(Dalje sledi.)
hotel se zapadno od Zadra otvori najbrže ob mednarodni veslaški tekmi za Gordon-Bennettovo kupo.
—	Iz davčne službe. Prestavljena sta gg. davčna upravitelja Debelak Ri-hard iz Trebnjega v Ljubljano, davkarija za okolico, Vencajz Edvard pa iz Mokronoga v Trebnje.
—	Vič-Glince. Zelo smo se razveselili, ko nam je ravnateljstvo železnic telegrafično sporočilo, da nam je dovoljen posebni vlak za društveni izlet k Novi Štifti in v Ribnico. Izlet ima dva lepa namena: okrepiti in osvežiti si telo in duha. Večina izletnikov pripada tovarniškemu zlasti tobačnemu delavstvu, ki potrebuje, da se vsaj enkrat v letu pošteno navžije svežega čistega zraka. Ta jim bo na razpolago že takoj pri vstopu v ribniško dolino, ko bomo od Orteneka dalje eno uro peš hodili po z vitkimi jelkami in smrekami obraščenem gozdu. Isto tako bomo dihali zdrav gorski zrak pri Novi Štifti, ki stoji na prijaznem gričku v vznožju gozdnate Velike Gore. Po popoldanskem sv. opravilu se bo pod stoletnimi košatimi lipami razvila prosta zabava s petjem in drugim razvedrilom. Da bodo izletniki na jasnem glede voznega reda, sporočamo sledeče: Odhod bo iz Ljubljane iz južnega kolodvora ob 6 uri in 55 minut zj. Prihod bo v Grosuplje bo ob 7 uri 54 minut, v Ortenek ob 8 uri 54 minut k Novi Štifti okoli 11 ure, kjer bo takoj sv. opravilo. Povratek iz Ribnice ob 7 uri 24 minut, prihod v Ljubljano ob 9 uri 36 minut. Vožnja po železnici tja in nazaj bo 3'50 K. Kedor izmej Ljubljančanov se želi nam pridružiti, se lehko oglasi v I. delavskem konsumnem društvu v Ljubljani. Da bomo s pravem času lahko vedeli, pri čem da smo, prosimo izletnike, da se do jutri večer zglasijo.
—	Zdravniški kongres v Sofiji. Po
danes iz Krakova došlem sporočilu, vrši se prva konferenca osrednjega slovanskega zdravniškega zbora že 2. julija predpoldne. Kongres kot tak pa se prične, kakor je bilo objavljeno dne 3. julija, oziroma s prijateljskim sestankom dne 2. julija zvečer. Radi omenjene konference odpotujeta predsednik islovenskega narodnega odbora dr. Dč-meter Bleiweis-Trsteniški in vodja dež. bolnišnice dr. Gregorič že 30. junija ob 7. zjutraj iz Ljubljane. To ostalim kolegom v vednost. Da se po dolgi vožnji odpočijemo, bi bilo želeti da se odpeljemo skupno dne 31. t. m. zjutraj. Kolegi, ki se odpeljejo šele 1. julija in ki še nimajo članske izkaznice ki služi kot legitimacija na srbskih železnicah, ter karte za prosto vožnjo po Bolgarskem, obrnejo naj se tekom jutrišnjega dne brzojavno na predsednika dr. Blei-weis-Trsteniškega. Članske izkaznice in železniške karte se bodo pod njih imenom založile v pisarni zagrebške železniške postaje.
—	Šolski izlet. Dne 1. junija je napravila ljudska šola na Trebelnem pri Mokronogu šolski izlet v Novo mesto in na Grm. Udeležilo se je izleta 28 deklic in 2t dečkov, skupno torej 49 otrok. Bili so jako živahni, veseli in zadovoljni na izletu, četudi so mnogi hodili dve do tri ure peš, predno so prišli do kolodvora v Mirni peči, odkoder so sc od-
Zdej sa me začel naš leberalci že uržah delat in m naprej metat, de sm jest delu pesni namest ranega gespuda dohtar Medveda!
Sej člouk rad nardi za sojga bližn-ga, kar more, tu je enkat res; ampak de b biu jest res tku pustrežliu, de b še pesm delu namest našeh pesnku, tku naumn pa spet nism. Kdur če bt pesnk dondons, ta naj pesm sam dela, tku uravm jest!
Ki sa že tist časi, ke jc mou rank Cimperman taka fabrka za pesm delat in jh je pol pu prmern cen predaju u tuja last in sa sc pu ush buklah in časnkeli bral pud pesmam use sorte imena, u resnic sa ble pa le use iz
peljali z vlakom. Z veliko zanimivostjo so si otroci ogledovali Novo mesto in njegove posebnosti. Po kosilu so odrinili na Grm, kjer jih jc gosp. ravnatelj Rohrman sprejel jako prijazno ter jim z vso ljubeznjivostjo razkazoval in razlagal: hleve in živino, dalje šolske sobe in pa lepo urejen sadni ter zelenjadni in cvetlični vrt. Končno jc še vse otroke in njih spremstvo nekoliko pogostil, in sicer brezplačno. Bodi mu torej na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala za trud in Jjubeznjivost, pa tudi za pogostitev izletnikov.
+ Oporoka na korist nemškemu Schulvereinu. Iz Luncjenburga poročajo da je ondi umrli okrajni sodnik Buchvvald zapustil nemškemu „Schulvereinu 50.000 K. Somišljeniki, v oporokah se spominjajte svoje domovine z volili »Slovenski Straži"!
—	Vremenske katastrofe in Halley-jev komet. Nekateri pripisujejo abnormalno vreme, mraz, dež in točo, povodnji, sploh letošnje vremenske katastrofe vplivu Halleyjevega kometa. Koliko je na tem resnice, naj vsak sam razmišlja. Zanimivo pa je, da so razni kro" nisti bilježili ob prejšnjih pojavih Hal-leyjevega kometa razne nesreče. Tako je n. pr. bilo leta 1531 ob prihodu omenjenega kometa nenavadno visoko vodno stanje jezera Cabagna. V Evropi je razsajal pegavi tifus; deloval je ognjenik Etna. Velikanske povodnji so povzročile ogromno škodo v Švici, Rimu in Antverpnu, posebno pa na Angleškem. Potres je uničil tega leta v Lizboni 1500 hiš s 30.000 prebivalci. Leta 1606 so bile velike povodnji, zlasti na Angleškem. V tem letu ob pojavu Halleyjevega kometa je bil izredno hud mraz in zima. Leta 1682 je vladala izredna vročina. Razne bolezni in kuga so razsajale po Evropi, posebno v Španiji; še hujše pa je bilo v Alžiru. Potres je uničil Catano s 60.000 prebivalci. Vezuv in Etna sta tega leta močno delovala. — Letos je bilo ob prihodu IIalleyjevega kometa zelo nestalno vreme, kar se vsakdo spominja. V zadnjem času pa so bile velike vremenske katastrofe skoro po vsej srednji Evropi.
—	,.Matica Slovenska" hrani še večje število eksemplarjev knjige drja. J. Celestina „Russland seit Aufhebung der Leibeigen-schaft", ki je izšla leta 1875. in ji je nazna-čena cena na 8 kron. Ker Matici ni znano, da bi imel kdo še posebne pravice do tega dela, ga prodaja in to po znižani ceni: izvod 40 v.
—	Treščilo je v noči od 26. na 27. t. m. v hišo posestnice Marjete Homovec v Zadlogu, občine Črni vrh nad Idrijo. Pogorelo je vse do tal s pohištvom vred. — Omenjeno noč je silni vihar podrl več kozolcev v občini.
—	Umor. V Trstu se je začela včeraj razprava zoper zidarja Franca Grajzerja iz Smlednika na Kranjskem, ki je marca t. 1. zabodel do smrti svojo bivšo ljubimko Marijo Petelin.
—	Občinske volitve v Mirni peči
so se vršile 25. junija 1910. Bili so izvoljeni: za župana gospod Josip Košak, posestnik in gostilničar v Mirni peči, za podžupana Alojz Hude posestnik in trgovec isto-tam, za svetovalce Janez Jarc v Podborštu, Somrak Anton Sela, Anton Spendal, Biška-vas, Martin Kralj, Šentjurje, Jože Barbo,
Cimpermanuve fabrke. Tist časi sa že zdauni menil in taka fabrka b se dondons mende tud več pusebn na izplačala, ke mama že tku tulk pesnku, de se je že bi za čudet, če edn na zna pesm delat, kokr če jh zna in jh dela. Gespud dohtar Medved pa je znou pesm delat, tu se mu more pestet, in še prou dobr jh je znou delat; zatu pa pol na morm zapupast, kuku morja naš lebcralci taka naumnast nardet, de sm jest za gespuda dohtar Medveda pesm delu. Jest se le čudm, de m še ni du dons nubedn naprej vrgu, de sm jest namest gespud dohtar Taučarja rumane pisu in namest ranke gespe Blajvajsuve kuharskeh bukl? Sej jest sm pu navad tku usega uržah, kar kermu prou k ksihte na stuji, pa že prau: tle je mou pa že spet Boltatu Pepe iz Kudeluga soje parkle u špil.
Prelub moj prejatli leberalci! Tku na sme jt več naprej! Tega more bt enkat konc! Kuku pridem jest du tega, de se u delal nazadne mene uržah, če se u gespe dohtar Taučarju mlek prsmodu, al pa gespud dohtar Taučari cviček zaletu, kedr u predebel pužeru? Tu vnder na gre! Usak nej za soje grehe udgovar daje. jest um pa za soje.
Sevede, zdej, ke je gespud dohtar Medved na un svet udšou; zdej ga maja tud ta narbl zagrizen leberalci u čast in ga na use kriple livalja. Dokler je pa živu, s nubedn leberalc še glihe ni sturu iz nega. In pr nas jc tu zmeri tku: dokler jc člouk žiu in zdrou in se trud in martrd na use kriple, ga brcne,
Mali Kal, Matija Saje, Veliki Kal, Franc Rozman, Gorenji Globodol, vsi posestniki.
—	Strela ie ubila v Podolnici pri Horjulu pretečeno soboto zvečer okoli pol desete ure dvajsetletnega mladeniča, bivšega dijaka Ivana Vodnika. Obleko mu je raznesla križem in ga ranila na glavi in roki. Bii je v tienotku mrtev. Njegovega tovariša je strela le onesvestila, ko pa je prišel k sebi, je pričel klicati ljudi na pomoč.
—	Spominsko ploščo I. K. Tkal-čldu, zaslužnemu hrvaškemu zgodovinarju, so 26. t. m. z velikimi slavnostmi odkrili na njegovi rojstni hiši v Novi vesi v Zagrebu.
—	Umrl je v Zagrebu 26. t. m. učitelj, pedagog in pisatelj Josip Klobučar v starosti 69 let.
Zemlja zasula železniško progo. Iz Celovca se poroča, da se je včeraj zjutraj kmalu po zjutranjem brzovlaku odtrgal na pobočju v Humbergu 16 metrov in 2 metra visok zemeljski plaz ter zasul železniško progo pri 28 kilometru. Promet je bil na železniški progi med Žihpoljetn in Svetno vesjo onemogočen 24 ur. Potniki so morali prestopati iz vlaka v drugega. Tovorni promet se je včeraj in danes dopoldne vršil čez Beljak.
—	Iznajdba Slovenca na dunajski razstavi. Na dunajski lovski razstavi se vidi takozvana Phonoliszt violina, iznajdba Slovenca gosp. Bajdcta star., o kateri pišejo listi, da je glavna privlačna sila vsega glasbeno naobraže-nega sveta. Saški kralj Albert je izrekel svoje posebno občudovanje na rešitvi tega muzikaličnega problema.
—	Na devet let težke ječe je bil obsojen v Trstu pred poroto Franc Graj-zer, zidar, doma iz Smlednika na Kranjskem, ker je zabodel svojo bivšo ljubimko Marijo Petelin.
—	Lovi. Lov v Medvodah je vzel za 1250 K v najem g. Fr. Dolenc iz Stare Loke. — Lov v Horjulu so vzeli v najem ondotni posestniki.
Na vseh slovenskih gorah in hribih, ma vseh točkah, ki so vidne daleč na okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer naši kresovi!
Pripravljajte se povsod za manifestacije 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico ,,Slovenske Straže"8
IZ GOSPOSKE ZBORNICE.
Gosposka zbornica je včeraj v svoji seji izjavila sožalje angleškemu kralju in Angležem radi Edvardove smrti. Nato je odobrila postavi o prepovedi ženskega nočnega dela po industrijskih podjetjih in o tiskovnih in po-množilnih aparatih. Odobrila je tudi več manjših predlogov.
NENADNI SPOR V SOCIALNI DEMOKRACIJI.
Na Dunaju je pol milijona Čehov, a ko se je šlo za to, da bi dobili Čehi za svojo deco ljudske šole, do katerih imajo celo po avstrijski postavi pravico, so bili Slovani v državnem zboru po-
kdur ga duseže in mu meče purajkelne pud noga; kedr pa duša vn zdihne in mu telu na use večne čase udpuve tlaka, tekat se pa začneja zajnga kregat in špeterat, čegau je biu, in ud same lbezen b ga ta narrajš pužrl.
Le puglejma mal nazaj in uzemi-tna za mušter ranega gespuda Gregorčiča. Kašne ceremonje sa delal leberalci en čas pu negau smrt iz nim. Sevede, zdej sa se že neki unesl, kokr punavad. Gregorčič je naš, je biu naš in bo naš! Mi sma ga pudperal u žeulejn in mi mama tucl zdej pravica du nega. Tku sa upil leberalci in gespud Gabršček jc biu ta narbl glasen med nim. Zdej pa puglejma, kuku sa leberalci Gregorčiča pudperal. Gabršček je nucu tiste čase enga čluveka, de b sedou ceu dan u negau beznic in garou zajn, dc b use iz nega teki. Ta člouk b mogu pa precej znat in bt učen in štederan na usa muč, drgač b Gabrščke na blu dost iz nim pumagan. Učen in pametn člouk pa pugerva pušten Ion za soj garajne. Iz puštenem lonam se pa Gabršček ni mogu nekol pusebn sprjaznt, sevede iz takem lonam, ke b ga mogu on drugem plačvat in zavle tega je Andrejče ustou brez tacga štederanga čluveka u soj beznic, dokler sc mu ni pusrečl ranega Šimna Gregorčiča pretantat in nakaj-fat, de je use skp pustu in se udinu pr Gabrščke za tacga čluveka, kakršnga je Andrejče nucu. Kokr se je tu zgudl, je biu pa Garbšček na kojn in iz tridesetem guldinarjem na mesec s je ' prdubu zase enga učenga čluveka, kc
raženi, ker so celo tisti nemški social« ni demokrat je, ki so prilezli v zbornico l pomočjo dunajskega češkega socialnega demokrata, glasovali proti češkim dunajskim šolam. Med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati zato hudo poka. Češki sodrugi so upravičeno ogorčeni na nemške, ki so s svojim gla. sovanjem dokazali, kakšna bi bila narodna enakopravnost pod rdečo kravato. »Pravo Lidu« daje duška ogorčenju čeških sodrugov. Piše: Odkrito izjavimo, da bi se tako ostro in javno ne prerekali s svojimi nemškimi sodrugi, če bi se šlo zgolj za nasprotje v enem slučaju, ko se gre za parlamentarno taktiko. Sedanji spor je marveč stvar načelne važnosti, ker se gre za to, da se pred vsem reši vprašanje, da se določijo pravice narodnih manjšin v celi državi.
DVE MILIJARDI ZA ANGLEŠKO BRODOVJE.
»Times« objavljajo oklic, ki ga ja podpisalo 150 admiralov in generalov, v katerem pozivajo Angleže, naj daru-« jejo dve milijardi, da se pomnoži am gležka mornarica.
SREČNA NORVEŠKA.
Lani so napravili Norvežani 5 milijonov prebitka. Štiri milijone prebitka porabijo za mornarico.
VOLITEV MEHIKANSKEGA PREDSEDNIKA.
Dias je izvoljen za predsednika, Corral za njegovega namestnika.
Štajerske novice.
š Shodi volivcev K. Z. v nedeljo,
26. t. m. so sc izvršili povsod popolno* ma zadovoljivo za našo stranko in po-« slanec Terglav in kandidat dr. Verstovšek sta govorila na veličastnih shodih v Družmirju pri Šoštanju, Skalah in Velenju. Povsod so kandidata z velikim navdušenjem sprejeli. G. Pu-šenjak je govoril na shodu v Št. Martinu za Dreto. Poslanec dr. Korošec v Št. Ožbaltu in v Breznem ob koroški železnici, Pišek in Kemperle v Trbo-njah, Zebot in Galunder pa pri Sv. Duhu na Ostiem Vrhu. Kandidatura dr. Vcrstovška je bila povsod z navdušenjem sprejeta. Dne 4. julija bo dobila liberalna stranka smrten udarec. Kac bo padel, kakor je dolg in širok.
š Volivni boj na Spodnjem Štajerskem za državnozborski mandat se vrši sedaj zelo živahno. Liberalna stranka čuti, da se bliža konec bornemu njenemu života-renju. Vsaka vejica, ki ji obeta le količkaj rešitve jim služi dobro, da se je oprimejo. Štajercijanci jim dajejo še največ upanja, da se povzdignejo, glede števila glasov. Kajti to je golovo, da če pridejo vsi naši volivci na volišče in storijo vsi naši agitatorji svojo dolžnost v polni meri, je zmaga našega kandidata, kljub silnemu liberalnemu in štajercijanskemu pritisku zasigurana! Večina bo znašala gotovo nad tisoč glasov. Ampak vse te dni pred volitvijo moramo skrbno posvetiti čili agitaciji, da bo zmaga sijajnejša. Nesramni liberalizem mora dne 4. julija ležati na tleh v vsej svoji nagoti!
š Slomšekova slavnost pri sv. Urbanu nad Mariborom se je vršila v nedeljo dne 26. t. m. v spomin, ko je dični slovenski vladika prvokrat pridigoval, peval in maše-
mu je ud jutra du pozne nuči tlaka delu, puvrh je skrbou pa še za tu, de sa ga razbobnal ukul za dubrotnka zatiranem in pužrtvalnga rodaluba.
Sevede se je Šimen Gregorčič hmal naveliču uživat dubrote veliega rodaluba Gabrščka; zatu je puložu ta čast, bt Andrejčku kurektar, hmal dol in mast, ke se je te časti držala, zraven in se lepu zahvalu za use, kar mu je Gabrščku Andrejče dobrga sturu.
Na ta viža delaja leberalci zmeri in pousod. Use sam na flanc. Tistga leberalci na puznaja, de b desnica kej dala, levica pa d bc ud tega nč na vedla. V? svet more vedet za dubrote kašnga lcberalca, umazanast pa skrivaja tku previdn, de jh ni tku lohka za pugrun-tat in prideja na dan sam take nhne umazanast, ke sa tku velike, de pousod vn štrleja, nej jh šc tku previdn skrivaja.
No, pa jest ket čedn člouk bi slabga želodca, na prirnem rad umzaneh rči u roka, de se ud nh še sam na umažem; zatu pa pestim ta reč raj prgmah. Sej tku nč na zaleže, če jm še tku pridgam in jh skušam na prava pot prpelat. Tu maja tku trmaste in trde buče, ket terolsk knedlni, zatu pa je tku, de se jh nč na prime in jm na gre druga reč u glava, kokr cviček, — sevede leberal-nem prstašem, — leberalnem prvakem pa šlampanc, ke s ga u sojem velikem rodalubji prvošja učaseh mal čez usak-dnjna soja merca.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
val na prijaznem urbnnskem hribčku pred 50 leti. 2e na predvečer so se vršile slovesne večernice, glasilo se je mogočno pokanje topičev, ter je mogočen kres naznanjal širni mariborski okolici in daleč tje na sever, jug in izhod, da bodo obhajali Slovenci mariborske okolice izvanredno slavnost. V nedeljo 26. t. m. je dež sicer malo Kazil slavnost, vendar se je zbralo mnogo stotin vernega slovenskega ljudstva pri svetem Urbanu. Mogočna slov. trobojnica je vabila Slovence k cerkvici, ki je bila vsa o-ialjšana. Slavnostni govor je imel dr. Medved iz Maribora. Ta slavnost ostane v neizbrisnem spominu obmejnim Slovencem!
š Izstop iz celjske liberalne Zadružne zveze. Te dni je izstopilo več starejših posojilnic iz celjske liberalne zveze in s tem odgovorilo na Štiblerjev nastop v Ljubljani. Z dr. Tavčarjem, kateri je sedaj postal vodilna moč liberalnih zadrug v Ljubljani, naj gre roko v roki Štibier, naše zadruge ne bodo šle. Zadnji čas za izstop e 29. junij.
š Častni člani „Zarje". Slov. katol. akad. tehn. društvo »Zarja", si je izvolilo preč. g. Matijo Ljubša, c. kr. kurata v Gradcu, preč. g. dr. J. E. Kreka, državnega poslanca, preč. g. dr. Aleša Ušeničnika, prof. bogoslovja v Ljubljani in veleučenega g. dr. Fr. Kosa, c. kr. prof. v Gorici, za svoje častne člane.
,š Odsek celjskega Orla priredi dne 29. t. m. domačo veselico na Dobrovi. Predstavlja se igra: »Zdaj gre sem, zdaj pa tje«. Za to predstavo uprizorijo dekleta Marijine družbe igro »Strahovi«. Po predstavah šaljiva pošta, šaljivi srečolov, tamburanje itd. Ker so prostovoljni prispevki namenjeni za nov oder, kateri se postavi v Celju v veliki dvorani v hotelu »pri belem volu«, je želeti od vseh strani obilne udeležbe.
š „Zarja", slov. kat. akad. tehn. društvo v Gradcu, priredi svoj redni občni zbor dne 1. julija v prostorih »pri zeleni Štajerski". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poro-ročilo odborovo. 4. Volitev preglednikov. 5. Slučajnosti. Začetek ob osmi uri zvečer.
š Liberalne surovine so v nedeljo razbile shoda pri Sv. Duhu in Ost. Vrhu. Kmetje, v boj proti liberalnim surovinam sa zmago poštenega dela!
š Volitve v celjski okoliški občini. Kakor se kaže, misli ljuba naša vlada, da bi bil ravno sedaj ugoden trenutek za to, da bi pomagala nemškutarjem v okoliški občini na krmilo. Zato je tudi celjsko okrajno glavarstvo v tem smislu rešilo nemške reklamacije. Nemci sami niso pričakovali od vlade tolike pomoči — zato že triumfirajo v Bvahtarici", da je občina njihova. Rešitev reklamacij je vsled vladne pristranosti zares za Slovence neugodna — ali vkljub temu še davno ni govora o nemški zmagi. Nemci hočejo sedaj volilce samo ostrašiti in oslepariti.
š Požigalci. 20. aprila je pogorela v Zgornjem Leskovcu, ptujski okraj, Les-jakova viničarska koča. Kljub temu, da ni bila dosti vredna, menda samo 30 K, jo je Jurij Lesjak zavaroval zelo visoko pri banki »Slaviji«. 21-letni sin Neže Lesjak iz prvega zakona, Franc Kmetec, je bil osumljen, da je zažgal kočo na zahtevo svoje matere. Starši so namreč hoteli sezidati novo kočo, za kar pa niso imeli denarja. Bili so vsi trije obtoženi zaradi sleparstva. Še pred razpravo pa je priznal Jurij Lesjak, da je zažgal v prid svoji ženi kočo ter ni o tem Kmetec vedel ničesar. Oba Lesjakova sta bila obsojena na tri mesece ječe.
š Utopljenka. Iz Ptuja se poroča, da je v torek 14. junija vrgla Drava pri Sv. Marku na breg žensko truplo. V utopljenki so spoznali Emo Novak, soprogo železniškega revidenta v Mariboru.
š Nevarnost mačk. V Anino otroško bolnišnico v Gradcu so prinesli te dni otroka, katerega je domača mačka po trebuhu nevarno obgrizla. Otroka bodo morda o-zdravili.
š Mrzlo vreme na Zgornjem Štajerskem. Ljubno na Zg. Štajerskem, 27. junija: Nocojšno noč je zapadel sneg vse gore v Aniški in Murski dolini, in sicer prav globoko v dolino. Kolikor se da odtod opazovati, ni zapadel sneg samo štajerskih planin, ampak tudi solnograške in koroške. V dolini močno dežuje. Temperatura je tako padla, da hodijo ljudje po ulicah v zimskih oblekah.
Ljubljanske novice.
lj Deželni obrtni shod se začne jutri v sredo, dne 29. junija 1910, dopoludne v dvorani »Rokodelskega doma« (Komenskega ulica ) v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Delovanje novoustanovljenega »Zavoda za pospeševanje obrti«. 2. Namen in pomen deželnega obrtnega sveta. 3. Maloobrtni kredit. 4. Organizacija obrtnega stanu. 5. Vajeniško vprašanje. 6. Slučajnosti. Da se tega
| važnega shoda udeležite, Vas vabi za deželni odbor vojvodine Kranjske Franc pl. Šuklj^, deželni glavar. Ev-gen Jarc, obrtni referent deželnega odbora.
lj Na čast udeležencem obrtnega shoda, sklicanega od vis. deželnega odbora vojvodinje Kranjske priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov veliko vrtno veselico jutri na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 5. uri popoldne v Rokodelskem domu (Komenskega ulica) v Ljubljani. — Spored: 1. Petje pevskega zbora Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. 2. Godba si. ljubljanskega sekste-ta. 3. Srečolov. 4. Šaljiva pošta. 5. Šaljivi kuplet: Postrežček. 6. Šaljivi dvo-spev: Dolgi, ozki Longin in mali debeli Benjamin. 7. Šaljivi trospev: Kamniški knajpovci. 8. Prosta zabava. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. — Preplačila se v prid društva hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — V slučaju neugodnega vremena bo veselica pri pogrnjenih mizah v veliki dvorani Rokodelskega doma z istim sporedom.
lj Musica saera v stolnici. Jutri na praznik sv. Petra in Pavla se bo izvajalo pri veliki maši ob desetih sledeče: Missa solemnis in A in gradual »Con-stitues«, oboje zložil Anton Foerster; ofertorij »Constitues« zložil Stan. Premrl.
lj Musica saera pri sv. Petru. Povodom patrocinija v mestni župni cerkvi sv. Petra se bo pri veliki sv. maši izvajalo sledeče : 1. 1. Gruber op. 105 Missa: Domine, salvum fac Imperatorem nostrum. 2. Graduale „Constitues eos" C. R. Kristinus op. 68/1. 3. Offertorium „Constitues" op. 68/2. 4. Tantum ergo, Schopf op. 62. Vse točke izvajale se bodo orkestralno.
lj Bratje Orlil Danes zvečer važna seja za jutrišnji javni nastop v Šmarjah na Dolenjskem. Pridite vsi! Na zdar! — Ljubljanski Orel.
lj Poletna ljubljanska šolska naselbina v Sangradu pri Cerkljah. Kakor čujemo, so te dni pričeli voziti cement in razne priprave v Sangrad. Vodstvo naselbine bo letos imel cerkljanski učitelj Lapajne. Ako bodo letos tudi osebe, ki ne spadajo v zavod, popivale v zavodu, ne vemo. Vprgiiamo pa poklicano šolsko oblast, kaj lioče z ozirom na znane žalostne dogodke ukreniti? Skrajni čas je že, da zavzame o oni stvari svoje stališče tudi deželni šolski svet. Treba je v taki kočljivi stvari jasnosti, ne prikrivanja.'
lj Z mestnega magistrata čujemo: Gosp. župan je radi mizarskih del pri obrtni šoli bil osebno pri soc. demokraški »Produktivni zadrugi mizarjev«. Rekel je, cla ta zadruga dobi delo, ako napravi dela za isto ceno kot gg. Rojina in Tonnies. To je res imeniten zaključek razpisov del! Nato se je z deli že pričelo, dasi dve pritožbi proti takemu postopanju pri razpisih ležita pri deželnem odboru. Eventuelno škodo takega postopanja bo moral torej plačati gosp. župan. Plačal jo bo tem lažje, ker se je nato »Produktivna zadruga mizarjev« zavarovala pri — banki »Slaviji« .. .
lj Občni zbor »Prvega ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva« se je vršil včeraj zvečer pri Novem svetu. Trajal je od pol 8. ure zvečer do 2. popolnoči. Otvori ga zadružni načelnik Ivan Rostan, ki imenuje za overovatelja zapisniku člana Svetek in Tekal, za skrutinatorja pa člana Zaje in Skalar. Pozdravi slovensko in nemško zadružnike in se spomni umrlih članov: skriptor Konrad Štefan, inž. Konrad Lachnik, dr. Ivan M. Hribar in Leopold Armič. V znak sožalja skup-ščinarji vstanejo. Skupščino so pozdravili novomeški člani s sledečo brzojavko: »Srčno pozdravljamo današnji občni zbor. Naša zahvala za dosedanji trud in prosimo za nadaljno zvesto podporo v našem pričetem boju!« Zbor pozdravi ravnatelj Rozman. Gospodarsko poročilo poda zapisnikar Bradaška. Sej je bilo 12, nadzorstvo je imelo eno sejo, v kateri je bil izvoljen za predsednika Štamcar, ker je odstopil prejšnji predsednik Carli. Med letom sta odstopila predsednik Putik in njegov namestnik Zebre, za predsednika je bil izvoljen nato c. kr. finančni računski oficijal Ivan Rostan. Take bilance, kakor je zadnja, z 2124 K 64 h, društvo še ni imelo. Neiztirljivili dolgov se je izbrisalo za 1479 K 94 h. Nekaterim ni bilo prav, ker smo prodajalno tako pre-osnovali da prodaja vse, kar rabi član, da pe obleče od nog do glave. Kako smo imeli prav, kaže, ker je samo letos pristopilo 97 novih članov. Pojasnuje posamezne bilančne točke. Debate se udeleži dr. Kermavner, nakar se podeli odboru na predlog nadzorstva (poročevalec Svetek) absolutorij. Pri točki: izprernemba pravil, se vname dolgotrajna, deloma zelo živahna in burna razprava. Načelstvo je predlagalo, naj
se pravila tako izpremene, da se smejo snovati podružnice in pa, da člani jamčijo za štirikratno, mesto za dvakratno višino svojih deležev. Podružnice jc dvetretjinska večina potrdila, za povišanje jamstva ni bilo dvotretjinske večine, dasi se je razpravljalo zelo dolgo časa o tej točki in je s stvarnega, praktičnega stališča konsumov, če nočejo ostati branjarije, res potrebno obširno jamstvo, da dobi lahko društvo večji kredit, kar je seveda pri dvakratnem jamstvu zelo otežkočeno. Debate so se udeležili: dr. Kermavner (štirikrat), Zajec, Skalar (trikrat), dr. Žrjav (dvakrat;, dr. Marn (trikrat), Zirkel-bach (dvakrat), Reisner (petkrat), Putik (štirikrat), Vesel, Goričnik, Maier, Pe-terlin. Volitve: iz načelstva so izstopili Bradaška, Guzelj, Rostan, Zotman, Putik, Žebre; iz nadzorstva: Štamcar, Elsner. Petrovčič, Teykal, Gomilšek, Zarli, Peterlin. Načelnik Rostan: Nekateri gospodje so se dogovorili in priporočajo to-le listo, ne da bi seveda hoteli pritiskati na skupščinarje, ker voli naj samoobsebi umevno vsak po svojem prepričanju; priporoča: v načelstvo: Bradaška, Guzelj, Rostan, Bernik, Ribnikar dr. Orel; za namestnika: dr. Marn in Završan. V nadzorstvo: Elsner, Štamcar, Gerstenmayr, prof. Tomfri-šek, Lilleg, Matjan, Kitak; za namestnika: Gruber, Šircelj. Pri volitvah je bilo oddanih 36 glasovnic. Dobili so: Ribnikar 32, Bernik 30, Guzelj 30, dr. Orel 30, Bradaška 20, ki so izvoljeni, Rostan in Reisner sta dobila po 19 glasov, žreb odloči za Reisnerja, ki sprejme izvolitev; za namestnika sta bila izvoljena Završan in dr. Marn. V nadzorstvo so izvoljeni: Tominšek 31, Štamcar 31, Lilleg 30, Mathian 29, Gerstenmayr 28, Petrič 18 in Kitak 14; namestnika sta: Gruber in Šircelj. Pri slučajnostih se sklene, da ustanovi zadruga podružnico v Novem mestu, čisti dobiček se sledeče razdeli: uslužbenci 310 K, tajnik 400 K, za dividende 400 K (4 c/o od popolnoma vplačanega deleža), rezervnemu zakladu se nakaže 1018 K. — Ob 2. uri ponoči zaključi predsednik Rostan občni zbor: »Če tudi nisem več izvoljen, ostanem zvest zadružnik!«
lj Prosto skladišče gg. Krisperja in Tomažiča dovoljeno. Družba z neomejenim jamstvom Krisper in Toma-žič je, kakor čujemo, dobila koncesijo za prosto skladišče v Ljubljani na starem Činklovem prostoru. V to skladišče se lahko vlaga blago, ki še ni plačalo carine in užitnine.
lj Rimske izkopine v Ljubljani. Pri kopanju kanala v Gregorčičevi ulici, 2 m 60 cm za vladnim poslopjem, so našli ostanke zahodnega rimskega zidu stare Emone. Zid je debel 2 m 40 cm kakor na južni strani na posestvu nemškega viteškega reda. Novo odkriti zid se razširjuje v temelju za 40 cm proti mestu, za 18 cm pa na zunanjo stran (pri južnem zidu za 36 in 34 cm). Na notranji strani se je zasledilo še ilovnato pobočje. Ker je bil tu svoječasno narejen na Auerspergovem vrtu rib-njak, se marsikaj ni ohranilo. Našli so tri stare denarje, izmed katerih sc dva ne more spoznati, eden pa je bronast iz časa Konstantina I. — Pri stavbi »Učiteljske tiskarne« v Frančiškanskih ulicah št. 8 so odkrili v severovzhodnem kotu vrta približno poldrug meter globoko v zemlji star rimski grob. Sarkofag je dolg 2 m 7 cm, širok pa 63 cm; rob je 8 cm debel. Zanimivo je, da je sarkofag izklesan iz rumenega peščen-ca, ker doslej še niso zasledili krste iz te vrste kamna, ki so rad kruši. V sarkofagu so našli nekaj kosti, iz česar pa se ne more sklepati o natančni starosti tega rimskega groba.
lj Slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana" je poklonil svetnik trg. in obrtne zbornice g. J. Hafner iz Škofje Loke 10 K. Presrčna hvala!
ij Osebna vest. Valentin Stroj, ad-junkt južne železnice v Beljaku, je imenovan revidentom.
lj Salomonsko prerokovanje. Celjski »Narodni Dnevnik« je šel med vremenske preroke in prerokuje res tako salamonsko, da je vsako »krivo prerokovanje« nemogoče. Dokaz: »Dnevnik« prorokuje za 27. in 28. t. m. vreme takole: »Zanimiva bo rešitev med lokalnimi in vnanjimi pogoji. Prvi kažejo na deževno, hladno, deloma tudi viharno vreme. Drugi pa obetajo zdatno splošno izboljšanje vremenskega položaja.« Prerok se ne more motiti, ker gotovo ugane, kaj da pride, ali dež, hlad, vihar — ali pa solnce. Res, kdor zna pa zna! Kajne, gospod »general bum bum«, — če bo oblačno se solnce ne bo videlo.
Ij Amerikanca, gg. dr. William I. Tho-mas, univer. profesor in Mr. George A. Dor-sey. sourednik lista „The Chicago Tribune" iz Čikage sta počastila včeraj s svojim obiskom tukajšnjo »Deželno zvezo za tujski promet". Daljna gosta sta si ogledovala z
veliko pozornostjo pokrajinske slike naSe. naravnih krasot tako polne domovine, prav posebno pa so jima ugajale fotografije naših deklet, svatov, pastirjev in ribičev v narodnih nošah, katerih lepo zbirko sta vzela seboj, da jih objavita, čim se povrneta domov, v tamošnjih listih.
lj Za rokodelski dom v Ljubljani je daroval preč. g. Anton Lesjak, župnik v Šentjerneju, 20 K mesto venca na grob svoje dobre sestre rajne Marije Šega. Bog plačaj!
lj Davčni vijak je znan po tem, da na državljane pritiska z vso silo in včasih zadene kakega reveža, ki se komaj preživi. Ljubljanska davčna administracija je te dni naložila nekemu popolnoma ubožanemu Ljubljančanu, revežu brez premoženja, ki se preživlja z malo podporo 80 K mesečno, revežu, ki je oslepel, davek in še kar za nazaj. Nekoliko več obzirnosti bi bilo zelo želeti.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zaje, delavka, 60 let; Ivan Godec, delavec, 82 let; Alojzij Oman, sin železniškega čuvaja, 3 dni; Ana Debevec, ko-čarjeva žena, 40 let.
lj Aretovan je bil včeraj zaradi hudodelstva nevarne grožnje 341etni delavec Jakob Polajnar iz Pazina, ker jo grozil svojemu polirju Ivanu Lacu, da ga bode zabodel, in je faktično imel v to svrho že pripravljena dva velika noža. Aretovanca so izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
lj Umrla je v Gradcu 26. t. m. vdova magistratnega svetnika iz Ljubljane gospa Antonija Jeras, roj. Kramer, v starosti 77 let.
lj Za izvoščka se je učil včeraj popoldne v Štefanji vasi nek ljubljanski izletnik. S svojimi prijatelji je najel v mestu izvoščka, ki jih je peljal v Štefan j o vas. Ko so se ga nekoliko nalezli, sede izletnik na kozla in požene. Kot novinec v ti stroki je zavozil v nek plot, kjer je poškodoval konja in voz.
lj Ubegla prisiljenca. Dne 24. t. m. sta pobegnila od dela v Goričanah prisiljenca Mihael Thaler in Anton Fell-ner. Prvi je rojen leta 1887 v Oberber-gu, drugi pa leta 1873 v Grieskirchnu pri Riedu.
lj Surovina. Predvčerajšnjim je brez povoda udaril z neko rečjo pc obrazu 20-letni hlapec Leopold Bogataj sedemletnega gluhonemega sina svojega gospodarja in ga pod očesom znatno poškodoval, potem pa popustil službo in neznano kam pobegnil.
lj Pretepači. Danes ponoči so si v Šolskem drevoredu skočili v lase neki delavci in svojemu tovarišu raztrgali suknjič. Pretepače je stražnik predstavil uradu, kjer so jih po zaslišanju izpustili na prosto.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 62 Makedoncev in 42 Hrvatov.
O POGREŠANEM LLOYDOVEM PAR NIKU »TRIESTE«
se snujejo najrazličnejša domnevanja Na nesrečo izkušeni mornarji ne mislijo. Mogoče je, da je poveljnik parnika pri bližanju viharja »monzuna« se mu izognil in tako zašel daleč stran od svo. je poti. Pa tudi, če se je zlomil stroj al! karkoli, ima »Trieste« jadra v rezervi Prav lahko je tudi, da ga je srečala kaka ladja poškodovanega in ga vleče sedaj s seboj proti kakemu pristanišču. Parnik ima jedi za štiri mesect in premoga za 3000 milj. Slučaj dokazuje, kako je potrebno, da se uvede na Lloydovih ladjah brezžični brzojav, ki ga dozdaj nimajo (!!) razun »Thalije«
Po svetu.
Nova trdnjava. Češki list poročajo da namerava vojna uprava urediti meste Pferov v Moravski za trdnjavo. Okolo mest* namerava zgraditi velike moderne trdnjavsk« zgradbe. Vojna uprava smatra to meste kakor zelo važno točko iz razloga, ker st tu križa mnogo železnic.
Nemški pisatelj Karol May — preo
sodiščem. Poročali smo že svoječasno da je nemški pisatelj Karol May, znan. pisec indijanaric in podobnih romanov svoječasno tožil pisatelja Lebiusa, kei mu je očital razna pustolovstva, zarad. katerih je May presedel več let v kaz nilnicah. May je takrat izgubil tožbo ki jo pa hoče sedaj obnoviti. Dokazat, namreč hoče, da je preteklo že 40 let kar je izvršil predbacivane zločine, zaradi katerih je bil kaznovan, in da sc bila ta dejanja sad mladostne lahko mišljenosti. Dalje hoče tudi dokazati da je pozneje živel neomadeževano, tei da je spisal svoje mladinske romani na podlagi svojih doživljajev in poto vanj v Južni Ameriki, kar bodo doka zali južnoameriški hotelirji, ki jih j« povabil v Evropo. Ker namerava tud Lebius z pričami iz vseh strani sveti nastopiti proti Mayu, se pričakuje ve
likanskega procesa in novih odkritij o Karolu Mayu.
Poleti je zmrznil. Iz Budimpešte se poroča 25. t. m., da so na cesti v Belo našli zmrznjenega nekega voznika, ki je iz magurskega pogorja vozil v dolino les. Bržkone je pil preveč alkohola, zaspal na svojem vozu in zmrznil. Visoka Tatra je v snegu. V višje ležečih pokrajinah je pomrznil krompir do korenin v zemlji.
OBSTRUKCIJA V PRORAČUNSKEM ODSEKU.
Dunaj, 28. junija. Dr. Š u s t e r š i č in dr. P 1 o j sta bila danes ob pol 10. uri dopoldne pri ministrskem predsedniku, ki jima je prebral sklep sobotnega ministrskega sveta, ki v glavnem izjavlja, da vlada ne dopusti, da bi se s predlogo o italijanski pravni fakulteti združevale druge vseučiliške zahteve. Vlada ostane pri tem, Ha se mora sedaj najprej rešiti predlogo o laški pravni fakulteti, potem bi bila šele pripravljena govoriti z Jugoslovani o njihovih visokošolskih zahtevah. Za sedaj vlada zahteve Jugoslovanov po reprociteti skušenj zagrebškega vseučilišča, po sto-licah v Pragi in Krakovu ter po garancijah za slovensko univerzo v Ljubljani ter po garanciji, da se stalno laška univerza nikdar ne ustanovi v Trstu, odklanja, češ, da s predlogo o laški pravni fakulteti se ne ustvarja nič novega, ampak se d& Lahom nekaj, kar so že imeli ter da je v kompromisnem predlogu, ki določa Dunaj za sedež laške pravne fakultete, garancija, da rešitev ni stalna. Vlada bi bila pripravljena, pogajati se z Jugoslovani takrat, kadar bi poslanska zbornica stalno rešila to vprašanje. Ko je Bienerth to besedilo vladne izjave prebral, sta Bienerth in naučni minister Sturgkh nagovarjala zastopnika Jugoslovanov, naj bi Jugoslovani v svojem lastnem interesu pripustili sedaj rešitev laške pravne fakultete. Dr. šusteršič in dr. Ploj sta vladno izjavo vzela samo na znanje ter jo izročila takoj jugoslovanskemu vseučiliškemu klubu, ker je tak vladin odgovor med poslanci povzročil splošno ogorčenje ter je bilo takoj soglasno sklenjeno, v proračunskem odseku takoj pričeti z obstrukcijo. Ta sklep je bil takoj izvršen ter je sedaj obstruk-cija v proračunskem odseku v polnem razvoju. V proračunskem odseku je pričel poslanec Gostinčar z nadaljevanjem svojega, v zadnji seji prekinjenega govora. Gostinčar je neprenehoma slovenski govoJl od četrt na 11 do tričetrt na 2, nakar so poslanci dr. Korošec, C h o c in H r a s k y zahtevali od predsednika proračunskega odseka barona Chiaria, naj sejo za pol ure prekine, da se poslanec Gostinčar more okrepčati. Chiari je to zahtevo odklonil, nakar so jo poslanci burno ponovili. Chiari se še ni hotel udati, nakar je nastal tak vihar, da se je slišalo poslance celo na hodnike. Chiari se je nato vendar premislil ter je odredil polurni odmor. Ob pol 3. uri je Gostinčar nadaljeval svoj govor. Čuje se, da bo Gostinčar govoril 12 ur.
PARLAMENTARNO ZASEDANJE OD-GODENO?
Dunaj, 28. junija. Odsek za spremembo poslovnika danes ni bil sklepčen. Slovanov ni bilo k seji. Finančni odsek je le z veliko težavo postal sklepčen. Nobena stvar ne gre vladi naprej. Govori se, da bo zasedanje že v petek ali v ponedeljek odgodeno.
Dunaj, 28. junija. Položaj se je vsled vztrajne obstrukedje Jugoslovanov in opozicionalnega stališča Polja-kot ter nezmožnosti barona Bienertha zadnje trenutke tako poslabšal, da se govori, da bo vlada državni zbor že v petek odgodila ali zaključila.
SAMI PORAZI VLADE.
Dunaj, 28. junija. V pododseku finančnega odseka je bil danes sprejet predlog, naj se odsek odgodi, da prouči predloge referentov, posebno Stein-wenderjev, o osebnem dohodninskem davku in na tantieme in dividende. Sprejet je bil z 11 glasovi proti 10. Od-godilni predlog so stavili socialni demokrati, z njimi je glasovala »Slovanska Unija« in en Poljak. Ostali člani »Poljskega kola« so se odstranili od glasovanja, da omogočijo padec vlade. Drug poraz je vlada doživela v odseku za izpremembo poslovnika, ki je bil nesklepčen, ker so se absentirali člani »Slovanske Unije« in »Poljskega kola«. Poljaki so šli torej dejansko med opozicijo. Položaj vlade je vsled tega silno slab.
VLADA POLJAKOM.
Dunaj, 28. junija. Vlada je sporo čila Poljakom, da je treba radi natančnega studiranja projektov vodnih zgradb odgoditi to zadevo.
TUDI GOSPOSKA ZBORNICA ZOPER BIENERTHA.
Dunaj, 28. junija. Gosposka zbornica je pričela z drugim branjem proračuna.
Dunaj, 28. junija. Danes se vrši seja gosposke zbornice, ki se posvetuje o proračunu. Naznanjenih je 15 govornikov. V imenu levice je Grabmayr napadel politiko sedanje vlade, ki v svojem dveletnem vladanju nima pokazati nobenega dejanskega uspeha. V imenu desnice je grof Thun vlado silno ostro napadel, ker je zamudila vsako priliko, da razmero ozdravi. Vlada je skrajno indolentna in nosi tudi sama krivdo, da češki deželni zbor ni delozmrien, ker ni niti prsta ganila, da doseže sporazum med Čehi in Nemci. Seja bo trajala pozno v noč.
POGAČAR PRIJET?
Zagorje ob Savi, 28. junija. Orožniki so prijeli tukaj mladega moža. Najbrže je to vlomilec Pogačar.
CESAR V IŠLU.
Dunaj, 28. junija. Cesar je odpotoval clanes v Išl.
DVE MILIJARDI ZA ANGLEŠKO BRO-DOVJE.
London, 28. junija. »Times« priob-čuje oklic, ki ga je podpisalo 150 admiralov in generalov in v katerem se po-zivlje angleški narod ,naj potom zbirke daruje dve milijardi za ojačenje angleške bojne mornarice in vojske.
NORVEŠKA PLAVA V DENARJU.
Kristijanija, 28. junija. Listi poročajo, da namerava vlada predlagati v parlamentu (storthingu), naj se zaradi ugodnih državnih financ 4 milijone K od 5 milijonov kron prebitka v lanskem letu porabi za bojno mornarico.
ZASTRUPLJENJE V FRANCOSKI ARMADI.
Pariz, 28. junija. V Vergunu so vojaki dobili zastrupljeno juho in meso. Obolelo je 40 vojakov, 15 nevarno.
KOLERA V GALICIJI.
Krakov, 28. junija. V osobnem vlaku Lvov—Krakov je včeraj nenadoma obolela blizu postaje Brezzow neka ženska iz Roštoka (Podolje), in sicer s znaki kol -e. Bolnico so takoj odnesli iz vlaka ter prepeljali v bolnišnico v Breszowu. Ko je dospel vlak v Krakov, so želoz-niški voz, v katerem je sedela obolela ženska, odklenili in temeljito desinfi-cirali. Osem potnikov omenjenega voza, kakor tudi kondukterja, so začasno isolirali ter razkužili njihovo prtljago.
Mnenje gospoda dr. E d -garda Saiasa
v Solunu.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Preizkušal sem na nekaterih bolnikih buteljke Vašega Serravallo-vega Kina-vina z železom, ki ste mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. Pri enem izmed teh bolnikov v konvalesccnci, sem mogel konstatirati, da so njegove moči s pomočjo tega vina hitro narastle, splošno stanje se je znatno zboljšalo in tek se je zopet pojavil. Drugi slučaj, kjer sem dosegel imenitne uspehe, je bila neka porodnica bolna na malarični mrzlici. Vaše vino zmagalo Laveranovega parasita. Ta dva slučaja mi zadostujeta, da bom zana-prej vedno pripisoval Vaše vino vselej, kadar bo prilika.
Solun, v maju 1909.
Dr. E. Saias.
Gostilna v LašHem n jima"
se da v najem ali na račun.
Pismene ponude na
1847 dr. Kolšek-a Laško.
1691 Proda se takoj po nizki ceni 3—1
vila „Zofija"
pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani.
• od I. do IV. gimnazije se sprejmejo za prihodnje leto na hrano in stanovanje blizu II. državne gimnazije oddaljeno 5 minut. Dijaki imajo na razpolago lep senčnat vrt. Poizve se pri vrtnarju, Ambrožev trg štev. 3 v Ljubljani. 1813 3-1
nahaja se v hiši g. župana, Sodna ulica St. 2.
Upisavanje v°sdJ-dldn° M"
1822 n-i	ure popoldne.
Ifinotoč
mestni trg Sten. 13.
Ustanovljen 1. 1856.
priporoča
= izursfna stara =
namizna ulna
liter po 80, 84, 88, 96 u in 1'28 K.
Razuentega od 26. junija naprej, od leta 1909 liter
Sprejme se
1873
Trgovina na debelo
1672 30-1
odstrižene in zmešane kupujem po najvišji ceni
frizer za dame in gospode Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
Izdelujem vsa lasna dela.
Učenke
se sprejmejo na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi glasovir in lep vrt. Stre-liška ulica št. 18. 1880 3-1
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda z proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1881 Balija na Glincah preje Traun 3—1
Pristno francosko
ponudi po najnižji dnevni ceni
Viljem Steinherz, Ljubljana.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Gospodarsko društvo
Bermn, pošta Pazln, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
sv0)'*1 udov. Cena je nizka. Vino Vlila je bele, rudeče in črne boje; ka-
kovost izborna.
(2983 1)
Proda se po zelo nizki ceni nova pri-, , tlična hiša za dve stranki na Cesti dveh Cesarjev št. 10. Mestni log. Poleg je nekaj zemlje jako pripravno za zelenjadni ali sadni vrt.	1752 3—1
Poizve se nalandnelo pri lastnihu A. Hribar, Rudnih 47.
pri Ljubljani.
Posestvo v Dravljah
št. 33 pošta St. Vid pri Ljubljani, s trgovino z mešanim blagom in celim gospodar, poslopjem, primerno tudi za vsako drugo obrt, se da v najem. Več se poizve pri lastniku ravnotam.	1721 3-1
M M 1 M
Dobroidoči Hotel
1878 3-1 Restavracija
in Kavarna
v Ljubljani blizu kolodvora
se odda s 1. avgustom pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov za pojasnila pove upravništvo „Slovenca".
nam
Naznanilo
Na c. kr. II. državni gimnaziji ob Poljanski cesti (Strossmayerjeva ulica 1) se bodo sprejemali učenci, ki hočejo v bodočem šolskem letu 1910./11. stopiti v prvi razred
v nedeljo dne 3. julija od 8.-12. ure dopoldne
Spremljani od roditeljev ali njih namestnikov, naj se zglase pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom in šolskim izpričevalom, ki mora obsegati rede iz krščanskega nauka, slovenskega in nemškega jezika in računstva.
Vzprejemne izkušnje se prično v ponedeljek, dne 4. julija, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh.
Ravnateljstvo.
Razprodaja tvrdke
Karel Recknagel, Ljubljana
Mestni trg št. 24
Radi opustitve trgovine se prodajo vsi predmeti za nakupno ceno ali tudi pod njo in sicer: potrebščine za krojače, trakove, čipke, volnene in svilene baržune, svileno blago, modrci, rokavice iz sukanca, svile in usnja, predpasnike, krila, tkanine, žoke, nogovice, perilo za gospode, dame in otroke, kravate, čepice, robce itd.
* 1 I •
i, mm
Mestni trg St. 24. i & ti i
Alkohol in zločini. Dunajska osrednja zveza avstrijskih protialkoholnih društev je sklenila v svoji zadnji ocl-borovi seji, vložili prošnjo na justično ministrstvo, naj sestavi statistiko, koliko kaznjivih dejanj se je zgodilo vsled vpliva alkohola in o zločincih, katerih starši so bili pijanci. Profesor Aleksander Hoffler, ki je na zadnjem predavanju dunajskega akademičnega abstinenčnega društva govoril o »alkoholu in zločincih«, je v svojem predavanju poročal, cla jc preiskaval več tednov vse kazenske akte zadnjih dveh let pri sodiščih na Dunaju in v Ivorneu-hurgu ter je dognal sledeče: izmed 1259 obsojencev tekom dveh let je bilo 681 pivcev, torej 58 8 odstotkov. K temu se mora prišteti tudi 200 oseb, ki so bile oproščene zaradi popolne pijanosti od obtožbe ter kaznovane samo zaradi pijanosti. Tako znaša skupno število zločinskih dejanj 881 ali 65 odstotkov, ki so jih povzročili alkoholiki.
Mladostni irredentisti v Italiji. Italijansko brodovno društvo je leta 1907. ustanovilo takozvane mladinske odseke (Circoli giovanilli), da bi tako okrepilo in osvežilo svojo propagando. Toda mladi so s svojo nediscipliniranostjo starim kmalu zrasli čez glavo, tirali irredento, imeli zvezo z Assoz. Trento e Trieste ter v vsakem oziru vodili društvo na poti, po kateri resnejši člani niso hoteli hoditi. Zato je Lega Navala na svojem letošnjem občnem zboru v Benetkah sklenila, cla se mladinski odseki razpuste, njih člani pa vpišejo v glavno društvo. Mladina je vsled tega besnela; rimski odsek pa je sklenil, da ne pristopi glavnemu društvu, marveč da se cel vpiše v Asso-ziazione Trento e Trieste ter se tako javno prizna k teritorjalnemu irreden-tizmu. Italijansko merodajno časni-štvo se seveda samega veselja joka nac'. tako rodoljubno mladino.
Lepi postranski zaslužki. V novejšem času so se dohodki znamenitih opernih pevcev in pevk precej pomnožili z nagradami za petje v lonografe. Tako je lansko leto zaslužil Caruso s petjem za fonografe 200.000 mark; gospodična Farrar 72.000 mark. Ernmy Destinus 60 000 mark, madame Homer 82.000 mark, madame Fremstaat 41.000 mark in pevka Gadski ravnotoliko. Poleg tega je pa še mnogo uglednih pevcev, katerih ta postranski zaslužek znaša letno 10.000—40.000 mark.
Ženin se ubil v gorah. Iz Geneve se poroča 25. junija, da se je ponesrečil v jallouvrijskih gorah med turistovskimi krogi znan Poljak, Emil Husar. Prosil je svojo nevesto, ki jo je hotel drugi dan poročiti, naj mu dovoli zadnjič splezati na vrh Jal-louvre, 7000 čevljev visok. V višini 6000 čevljev pa se je ponesrečil; padel je v globok prepad. S težavo so dobili truplo iz kotline. Žalostna vest za nevesto!
Moderno gibanje proti frančiškanom! Iz Lizbone se poroča o groznem umoru treh frančiškanov, ki jih ima na vesti organizacija, ki se bori proti cerkvenim redom. Zastrupljen je bil ves samostan. Izmed frančiškanov je podlega trojica v groznih mukah, dočim se ostali menihi bore s smrtjo. So ljudje, ki to imenujejo napredek!
S sekiro ubila moža. V vasi Crnici, sesvetski občini na Hrvatskem, je ubila pred par dnevi s sekiro Magda Pudjak svojega moža Fabijana. Po tem činu se je sama javila občinskemu načelništvu. ki jo je izročila orožništvu. Pudjak je ostal na mestu mrtev. Zakonca sta živela v vednem prepiru med seboj, čemur je bila posledica uboj.
Velika pevska slavnost v Belem-gradu. V nedeljo so imeli v prestolnici Srbije veliko pevsko slavnost, ki se je udeležilo 4000 članov srbskih pevskih društev iz kraljestva in od zunaj: iz Srbije, Bosne-Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske-Slavonije in Ogrske. Gostje so bili pogoščeni od kralja in od občine.
Srbski rezervisti poklicani pod orožje. Iz Belegagrada poročajo: Vojni mimster je poklical pod zastavo 10.000 rezervistov. Ti bodo sodelovali pri reviji, ki se priredi na čast bolgarskemu carju na Banjici. Na reviji bo prisotnih 20.000 vojakov.
Draga vrtnica. »Rivista dei fiori« poroča, da je pred kratkim spremljal vojvoda Malborough neko mlado damo v znameniti vrt slavnoznane vrtnarske tvrclke Coeoles pri Londonu. Dama je obstala pred neko krasno vrtnico, ki je vzbudila njeno občudovanje. Uljudni vojvoda pa je takoj odtrgal vrtnico in jo podaril spremljevavki. Ni se pa malo začudil naslednji dan, ko jc dobil od tvrdke račun za 150 funtov štcrlin-gov ali 3600 kron. Seveda se je branil plačati to vsoto, a pred sodiščem je izgubil tožbo, ker je vrtnar dokazal, da se jc trudil deset let, predno je mogel vzgojiti novo vrsto vrtnic. Vojvoda je moral plačati veliko vsoto za odtrgano vrtnico.
Išče se trgovsko izvežban
nekje na Notranjskem.	| |
Vodil bi opekarno, žago in mlin. | Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo ,Slovenca' pod slovom „Tovarnau do 5. julija.	i8n
sezono
obleke, plašče, frotir rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače in vse druge potrebščine priporoča
Modna trgonina P. IVIagdtč
LjuSsijana: nasproti glavne poštz.	1745 10-1
So. Petra cesta Št. tem potom p. n. občinstvu vljudno naznanja, da je preselila svojo	1876
Obenem se priporoča cenjenemu občinstvu in častitim damam, da tudi zanaprej ostanejo zvesti odjemalci. Izde-H!?l lovalo se bode tudi nadalje v večji množini vsakovrstne nogavice, rokavice, jopice in druge različne pletenine, podpletovale stare nogavice itd. iz najboljšega in najfinejšega blaga. — Postrežba točna Isi cene nizke.
anaaucsaaaanuuaaaaaaciLananaaaaaa
Stare
1867
2-1
is Liubliatii, Sodna ulica IL

Varstvena znamka
Ho!h!erjewa cementna opeka
z zarezo in brez zareze
1611 8 1
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj:
l
%
&
EnjeMjana.
J? Zahtevajte cenik!	—	Ravnotam vedno velika zaloga Portland-ccmenla. ^
Gospodične
iz boljše rodbine se sprejmo na hrano in stanovanje. Terezija 1832 Papst, Barvarska steza št. 5.
Organ ist
ki bi znal tudi kako rokodelstvo, se sprejme takoj. Plača 600 K. Več pove župni urad v Bazovici 1855	pri Trstu.	2-1
kosilne stroje
„Deering" 16041_,
najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni :: Geni ::
priporoča
g znana veletrgovina z
železnino,motorji inpoljedelskiml stroji
Fr. Siupka
0 ijiislblšani, KlarSjje Terezije cesta St. f.
prodajalka
izučena všpecerijski stroki zvečletno prakso, želi v službo stopiti v mesto ali na deželo event. tudi kot samostojna voditeljica. Naslov poove uprava lista.	1S45
Še nekaj
se odda takoj v Predovičevem selu z 1 ali 2 sobama in drugimi pritiklinami.	1826
Natančnejša pojasnila daje
Elija Prcdovič
Ljubljana, Ambrožičev trg 7.
Iščem dva
5-1
za izdelovanje zidne opeke s pomagati, Plača po dogovoru pri g. G. Šmidu v Komendi.
Zlate netiaj«: Berili, Pariz, Rim \iLyS
Postaja Zabok in postajališče Zagorske železnice »Siublčke Toplice".
Sezona traja od 1. mala do 30. oktobra.
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznostl, kožnim boleznim, ter tudi za rekonvalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K l"— nadalje. Pojasnila in prospekste daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.

rA ATA ATA ATA ATA ATA ATA in ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA AVA ATA £
„ m
za pomladansko in polstno sezono 1910.
= Kupon =
3'10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, kakor tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgnrn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna In solidna, ' obroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zaslon) ln iranko.
Vsled direktnega naroČila blaga pri vrdkl Sleget Imliof iz tovarne Imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel.kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svetega blana. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se IzvrSe nojskrbneje, natanCnb po vzorcu IH)
/
Sš*5
Slaščičarna P. KIRBISCH
LJubljana, Kongresni trg St. 8
priporoča izurstni, usak dara sneži
sladoled in
ledeno kavo.
i_......

Naznanilo,
1798 3-1
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Liubiiani
(Tomanova ulica štev. 10, zraven „Narodnega doma")
bode v julijskem roku
vpisovanje za I. razred v nedeljo, dne 3. inlila 1.1.
dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljev! pisarni. S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko, oziroma obiskovalno izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek, 4 julija od 8. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa potem dne 4. julija pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljevi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju Noveui mestu in Radovljici ali okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani; dne 20. junija 1910.
M
ITI
000(0) 0000
0000
JV(odni salon ja damske klobuke
JV[agdič\ Ljubljana
oriooroča svojo bogato zalogo modernih m okusnih slamnikov po zelo ugodnih in brez konkurenčnih cenah. Naročila z dežele izvršujem z obratno pošto.
000000000000000000000000000000000000000 |0000000001&)00@)00000000000000000000000000
1491
St. 10439.
Razpis.
Za zgradbo okrajnocestnih preložitev 1.) Pod Veselico na Hrib, 2.) Cez Vejer proti Malenici, 3.) Dolac-Vidošice, 4.) Pod Kavrenko-Drašiči in 5.) v Kodelovcu pri Dolcu na okroglo 4900 K, 21300 K, 32300 K, 14900 K in 1000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo vprašalne svote naj se predlože
do 9. julija 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe cestnih preložitev pri Metliki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo ali oddati samo nekatere teh razpisanih zgradb.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnemu stavbnem urad.
Od deželnega odbor* kranjskega.
V Ljubljani, dne 21. junija 1910.	1821 (4-1)
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
y	1618
kre-menične.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in dite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in mer
Leo FranKe, Ljubljana, pisarna Kongresni trg 6, L nadstr.
i
§
*
Slavn. občinstvu se vljudno naznanja, da je
kauarniški urt zopet odprt
Za mnogobrojni obisk se vljudno priporoča
K. Polajnar, lastnik »Kavarne Prešeren". 4
lisSirD izuežban rC5t2NPr2ter
se išče za dobro idočo restavracijo v zelo prometnem mestu. Pogoji zelo ugodni, na zahtevanje se uredijo tudi spalne sobe. Zraven zelo lep velik senčnat vrt, kegljišče in veselična dvorana. Dotičnik mora znati slovensko. Prevzeti je restavracijo s 1. avgustom. Natančna pojasnila daje Ivan Bajželj v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej), ustmeno ali pismeno. 1837 6 i
Prodaja različnih vrst hlodov, rižev-cev in 350 komadov stoječih dreves
v Kamniku.
Meščanska korporacija v Kamniku proda dražbenim potom na lesnem skladišču u Stahouci pri Kamniku sledeče vrste lesa:
17 skladov 4 m dolgih smrekovih in jelovih hlodov, približno skupaj 5190 komadov v meri 2000 tn3;
dva sklada riževcev za trame, po 5, 6, 7 in 8 tn dolgih, približno skupaj 1100 komadov v meri 200 ttfi; nekoliko tn3 mecesnovih hlodov po 4 tn in cela drevesa;
en sklad javorjevih in jesenovih 4 tn dolgih hlodov skupaj 86 komadov v meri 1950 /7*3.
Potem o gozdu „Zamazicu" poleg mesta Kamnik, torej lahko in kratko spravilo, 350 komadov stoječih, lepih in močnih dreves od 20 do 60 cm prsne mere
siceri	75 komadov smerek,
174 „ jelk,
73 „ borovcev,	1862 2-1
28 „ hrastov,
Prodalo se bode ofertnim potom, katere je vlagati s 5 o/0 vadijem do 15. iuliia 1.1. pri meščanski korporaciji v Kamniku.
Skladi prodali se bodo posamezno, eventuelno skupno.
Stoječa drevesa v Zamazicu bodo posekali korporacijski drvarji; odpadki od teh dreves ostanejo last korporacije. Ta drevesa morajo se do konca svečana 1911 iz gozda spraviti.
Odbor ni vezan najvišjo ponudb^ sprejeti, temveč si pridržuje prosto pot pri
oddaji.
Natančnejša pojasnila v korporacijski pisarni v Kamniku.
ODBOR.
Otvoritev trgovine.
Sl. občinstvu uljudno naznanim, da bora s 1. julijem 1.1. prevzel prostore tvrdke R. & E. Rooss nasled. v Kranju hišna številka 28 v najem in tam otvoril
trgouino z mešanim blagom.
Ker sem tudi podružnico v Kranju založil z najboljšim blagom in ker se bodem vedno potrudil, staviti najnižje cene, nadalje odjemalce dobro in točno postreči, prosim za enako zaupanje in naklonjenost, kakor dosedaj v moji 1787	glavni trgovini.	3_t
Fr.DoleilZ, veletrgovina v Kranju.
IZPELJAVA
mh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za m glavna In stranska mesta tn- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA || NAKUP IN PRODAJA
I MPDriTD/ OSREDNJA MENJALNICA: 'illCnitlJII* DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrirnimirp- Baden< CoSka Kamnl<". CeSka Lipa, Brno, Gablonz a, N. Graslitz, Krakov, Lltomerico, Moravski luuiu^iuuc. zumberg, MOdllng, Meran, Novi Jiein, Plzon, Praga, Llborce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d,
,o Zavarovanje proti m pri žrebanji!! in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
r
Otvoritev hotela

Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne želenizce, otvoril prenovljen
hotel „STOL".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo., Senčnati park in novo kegljišče sta na raz-g polago. Razgled in lega krasna. Kraj jako. miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V'j bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene" nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno upoštevanje. Z odlič. spošt.
Alojzij Zajec.
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali iz trgovine, sc sprejme takoj.
18« Naslov pove uprava lista.
1441
Koncerti=
slov. filharmonije
vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
na Kranjskem dolenjska železniška postaja Straža - Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike ko eli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do I. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno	zdraviliška uprava.
S
iKarna pri ,i
m. LEUSTEK
najDOij pripravnu, pitam
Dorševo med. ribje olje
steklenica 1 K, večj£
P Prihodnji spored „EIektroradiografa Ideal"
1573	(od srede 29. junija do petka 1. julija)	2—1
Mojzesovo življenje
(kolosalna svetopisemska slika, sestavljena po navedbah slovitega P. Madisona Peters D. J.
^	traja skoraj 2 uri.
Hajvečji uspeh sedanjosti.	Hajvečji uspeh sedanjosti.
LJubljana, Reslieua cesta l
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
~ "	......ugod. okusa, lahko
prebavljivo. Mala večja 2 K.
Tanno-chinln tinktura za lase, Sžffi;
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna ln zobna voda izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
: za slabokrvne m prebolele
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 9 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijalitefa: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Najbolfša in naisignrnejša prilika za šfedeaie!
Denarni promet do 31. dec. 190S čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
Stanje vlog dne 31. marca čez 21 milijonov kron
Ljudska
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ■,,.
Wo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Šusteršič. predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg. veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar. svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1

2'-.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K S'50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.~šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1
a
F* Schaff er


nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
.slezrazkrajaiol)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
MuiBi, jospolnifi in Motorji!
Šare
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8
hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovino zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete
po izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo
je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno	1571
H. Sare, Su. Petra cesta šfeu. 8.
Ženitna ponudba.
Katero dekle ali vdova srednje starosti — čeprav brez premoženja — bi vzela penzionista s 3000 K letne pokojnine in še drugo premoženje? Ponudbe na upravništvo tega lista pod štev. 1864 in sicer najljubše s sliko ali pismom. Za poštenost in 1864 tajnost se jamči. 2-1
cieieie:cic:eie:c:e:eie:e:c:e:e
mnimiii
išče gostilničarja.
Nastopiti je brž ko mogoče.

BALKAN"
špedicija, komisija. Centrala: Trst. Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon št. 38.
B
ŠPEDICIJE -m
vsake vrste. — Prevažanje blaga
za trgovce in zasebnike.
Preselitve, vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, pre-vzetje blaga v prodajo i. t. d., i. t. d.
„BALKAN"j
špedicija, komisija. Centrala: Trst, Podružnica: Ljubljana,
Selenburgova ulica štev. 7.. 4
Telefon St. 38. 1
QES
B
•> t K
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
.Tisk: »Katoliške .Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan