Utala vnk torek« Mrteh In ■oboi*. Com ponomiil Hivfrt K 1*50. m „ .. Uo®*lP» Knjižni«* CASOPB ZA TRGOVINO, INDUS1 Uju«2a« «aM«H Vrtiniitf K ipnnflln Ji v I Ontth Mn. O/L - » M w*», - thifc prt Umm ara* ▼ l^mMlUJO. — Rarotaiuft a« «s«4H SOSi Uta. K %H, M |tiMi M frtri hblA >wifc» I «. • V w v Ijabg—L | ■MbiKttni. - PUC* to LITO IT. LJUBLJANA, dne 25. junija 1921. ŠTEV. 62. K zunanji politiki. Zadnjič je angl. premier Lloyd George označil kot glavne sedanje politične zapletljaje flezijski upor ter turško-grško vojsko. Zadnji konflikt zanima v veliki meri tudi Jugoslavijo in se hočemo danes pečati ž njim na podlagi informacij, ki so nam na razpolago. Ko so zavezniki sklenili s premagano Turčijo sevresko mirovno pogodbo, ki je malone uničila osmanlij-sko državo, so slabo računali, kajti pogodbe danes ne priznava niti Turčija niti Grška. Kemal paša je v Angori ustvaril novo vlado in armado ter je že delj časa angažiran v boju z grškimi četami. Tudi na Grškem so razmere danes druge kot v dobi podpisa se-vreske mirovne pogodbe. Tedaj je Ve-nizelos s svojo diplomatično spretnostjo dosegel, da so zavezniki prisodili Grški južno Macedonijo in skoro vso Tracijo, čeprav je ta sklep občutno tangiral jugoslovenske in bolgarske interese. Grčija, ki ima že itak dolgo obalo ob Egejskem morju, je s tem dobila nov obalni pas, ki bi po vsej pravici moral pripasti Jugoslaviji in Bolgarski. Stremljenje obeh ju-goslovenskih držav, priti do pristanišč Soluna in Kavale, je sevreska pogodba poteptala. Ko se je vrnil v Grčijo kralj Konstantin, ki ga je ljudstvo navdušeno sprejelo, ako so časopisna poročila pravilna, je za zaveznike odpadel vzrok nadaljnega podpiranja Grčije. Vendar zavezniki glede politike v bližjem Orientu niso istega mnenja. Baš sedaj se v tem vprašanju vrši v Parizu medzavezniška konferenca, ki so se je udeležili Francija, Anglija in Italija. Lord Curzon je predlagal za Anglijo, naj zavezniki ponudijo bojujočima se državama svoje posredovanje, ki naj bi obstojalo v nekakem kompromisu, namreč, da bi tisti deli nekdanjega turškega cesarstva, ki jih je sevreska pogodba prisodila Grčiji, dobili avtonomijo z mednarodno upravo in pod turško suvereniteto. Ta kom- Predsednik »Uprave za zaštitu industrijske svojine« dr. Janko Šuman: Zaščita industrijske lastnine. (Nadaljevanje.) Ta obveznost se tiče ne samo pra-industrijske lastnine, ki so jih pridobili naši državljani, ampak tudi onih, ki so jih pridobili tuji državljani na podlagi do tega trenutka veljavnih zakonov. Tako je torej upravičen tudi Anglež, ki je po mednarodni pariški pogodbi, revidirani v Washingtonu pridobil patent na Dunaju ali v Budimpešti, zahtevati, da mu naša država prizna njegovo znamko ali njegov patent, ki je n. pr. dne 27. oktobra 1918 veljal v Sloveniji, ali na Hrvat-skem. Način, kako bi se miogla pravica industrijske lastnine priznati, bi bil bodisi ta, da uprava uradoma zahteva od patentnega urada na Dunaju odnosno v Budimpešti prepise patentnega oziroma registrov znamk in vzorcev, ki bi obsegali vse pravice, ki so dne 27. oktobra 1918 veljale na naši zemlji, in da vodi te registre nadalje sama; bodisi oni, ki ga je usvojila naša država, da namreč prepušča vsakemu posamezniku, ki hoče imeti zaščito* -svoje pravice industrijske last- promisni predlog znači precejšnje približanje turškemu stališču. Ako bi Ke-malova vlada ne hotela pristati na to rešitev spornega vprašanja, bi zavezniki zagrozili z vojaško podporo Grški. Mimogrede bodi omenjeno, da turška in grška armada v Mali Aziji sta približno enako močni ter ni pričakovati pri tej razdelitvi moči skorajšnjega konca vojske. Gornjemu angleškemu predlogu je francoski ministrski predsednik Briand diaponiral predlog, naj se to vprašanje pokrene prav od početka ter naj se zaslišijo mnenja interesiranih držav. Mi oba predloga beležimo, ker sta važna tudi za Jugoslavijo. Ako obvelja angleško stališče, nam južna Macedonija in Tracija še nadalje ostaneta nedostopni, ako pa zmaga francoski predlog, bi imeli Jugoslavija in Bolgarska morda priložnost, da uveljavijo svoje zahteve glede južne Macedonije in Tra-cije. Zato se moramo za ta problem tudi mi zanimati* Kot poroča ob tej priliki neki zagrebški list, se je na mirovni konferenci potegoval Wil8on za to, da bi gornji dve turški pokrajini pripadli Jugoslaviji oziroma Bolgarski, ker narodnostno spadajo k njima, ali s svojim predlogom ni prodrl. Gotovo je, da ima Grška najmanj pravice do njih. Za Jugoslavijo pa je ugodna rešitev tega problema naravnost življenjskega pomena, ker gre pri tem za zvezo z morjem. Baš zadnje dni smo videli, da ne moremo niti na obali Jadranskega morja prav uspeti, ker si hoče Italija z vsemi sredstvi ustvariti gospodarsko hegemonijo na Balkanu. Predno bomo mogli zgraditi primerne železniške zveze med notranjostjo države in dalmatinskimi pristanišči, bo poteklo mnogo let, in celo edina luka, ki ima normalno železniško zvezo z zaledjem, Baroš, se nam izmika iz naše popolne ingerence. Ne da bi hoteli zanemarjati te strani naše zunanje politike, moramo vendarle imeti venomer pred očmi tudi egejsko morje, kamor je že stremila kraljevina Srbija. nine, da jo pri upravi prijavi. Na ta zadnji način se je uprava izognila velikemu, nepotrebnemu delu, kajti go-tovo je, da mnogo ljudi, ki je imelo zaščito v bivši monarhiji, nima nobenega interesa na zaščiti v naši državi. Predno je naša država določila na kateri način se pravice industrijske lastnine, veljavne v trenutku razpada bivše avstro-ogrske monarhije na naši zemlji, priznajo in prevzamejo, treba je bilo ustanoviti »Upravo za zaštitu industrijske svojine«^ in stvoriti zakonsko podlago za zaščito te lastnine. Ker pa naš zakonodajni aparat ni delal, ni bilo mogoče uveljaviti predpise za zaščito industrijske lastnine potom zakona, temveč začasno le potom kraljevske naredbe. V to svrho je po členu 78 začas-2 “nans'jskega zakona za leto 1920-21 od 21. avgusta 1920 dobil minister trgovine in industrije pooblastilo, da začasno do izdanja specijal-nega zakona ustanovi potom kraljevske uredbe »Upravu za zaštitu industrijske svojine« u Beogradu kot samostojno državno oblast in predpiše njeno sestavo in organizacijo, poslovni red in postopanje pri reševanju in od-ločevanju, način kako se pravice industrijske lastnine pridobivajo in rgubljajo, takse in pristojbine, ki jih je plačati za poslovanje uprave in da Ako smo prav poučeni, uživa Jugoslavija že sedaj v solunskem pristanišču ugodnosti, ali kot čitamo, le na papirju ter je polno pritožb iz trgovskih krogov, da se promet preko Soluna razvija le z velikimi ovirami. Pri reviziji sevreske mirovne pogodbe se nam, vsaj od daleč, zopet nudi priložnost, da ponovno reklamiramo solunski kompleks. V tem vprašanju nas veže interesna skupnost z Bolgarsko ter bi morali glede teh zahtev nastopati proti zaveznikom sklenjeno. Žalibog se naše razmerje na-pram Bolgariji še ni toliko izboljšalo, da bi mogli o skupnem nastopu soditi optimistično, ker moramo predvsem vstrajati na tem, da Bolgarska opusti svojo dosedanjo šovinistično politiko ter izpolni svoje obveze napram nam. V tem oziru bosta naša in bolgarska vlada najbrže neodvisno nastopale. Glavno je, da bo naša diplomacija v Parizu pravočasno predložila svoje zahteve ter pri njih vztrajala. Vse te možnosti so seveda še problem bližje bodočnosti, ali pripravljeni moramo biti tudi na orisani razvoj dogodkov. Glasniku uprave za za- Stitu industrijske svojine«, ki izhaja prvega vsakega meseca v latinici. strski predsednik Nikola Pašič, ki je v svojem obširnem uvodnem govoru razložil stališče vlade napram določbam rapalske pogodbe, in dosedanji potek pogajanj z Italijani. Povdarjal je predvsem, da naša vlada neomajno vztraja na izvršitvi rapalske pogodbe, kar pomeni brezpogojno izpraznitev vsega ozemlja, ki ga držijo Italijani nepravno zasedenega in vzpostavitev samostojne reške države. Rapalska pogodba je mednarodni akt, ki je razen od nas in Italije ratificiran in priznan tudi od Francije in Anglije. Rapalska pogodba sicer ne določa nobenega termina, do kdaj se mora izvršiti evakuiranje Jugoslaviji pripadajočega ozemlja in vsled tega Italija pač lahko zavlačuje evakuiranje pod različnimi pretvezami, toda konečno prej ali slej ga mora izvršiti. Naša vlada je opeto-vano Italiji sporočila, da pričakuje, da bo pospešila izvršitev rapalske pogodbe in napravila državo Reko samostojno. Reka sicer sedaj še ni priznana od ostalih antantnih držav razen nas in Italije, vendar ni dvoma, da bo priznana, kakor hitro se kot taka konstituira. Naravno je, da je Italija kot stvo-riteljica samostojne Reke interesirana na tem, da ji zasigura alimentacijo, in gospodarsko bodočnost. Ta interes Italije je diktiran deloma tudi od tod, da je treba porazdeliti promet med Trstom in Reko. Rapalska pogodba pa nam daje možnost prometovati preko Baroške luke, dokler ne izgradimo drugih lastnih luk na Jadranu. Italijo je sedaj zanimalo predvsem, kje nameravamo graditi luke in to z aran-žmanom Reke in Zadra lepo preprečiti, da postanemo klijentela njihovili* luk in jih vzdržujemo, ker so drugače obsojene na propad. Vlada je dosedaj samo toliko razgovarjala z Italijani o tem vprašanju, da je zvedela za njih predloge in želje, h katerim je treba sedaj, ko so znani, zavzeti pravo stališče. Italijani so želeli, da se osnuje za Baroš, Delto in Brajdico, ki nam ne- govino, patentne pravice, pridobljene v Budimpešti tudi do 27. oktobra 1918 za celo bivšo Ogrsko (torej tudi za Hr-vatsko, Slavonijo, za Banat, Bačko in Baranjo) ter za Bosno in Hercegovino; vzorci in znamke, ki so se pred razpadom avstro-ogrske monarhije pridobile vsled prijave pri pristojni trgovski in obrtni zbornici in ki veljajo v celem bivšem območju avstro-ogrske monarhije; vzorci in znamke, ki so prijavljeni po razpadu v naši državi, ki pa imajo samo veljavnost na ozemlju, na katerem so se prijavile, tor^j ne na ozemlju republike Avstrije ali Ogrske. § 162 uredbe določa: »Kdor na kateremkoli delu naše države uživa kako pravico industrijske lastnine onega dne, ko stopa ta uredba v veljavo in želi, da se mu ta pravica tudi nadalje zaščiti za ostalo dobo njenega trajanja po predpisih te uredbe na zemlji, na kateri je do tega dne veljala, mora to pravico prijaviti »Upravi za zaštitu industrijske svojine«, ko stopi ta juredba v veljavo in najpozneje v roku treh mesecev, računaje od dneva, ki se odredi s posebno na-redbo. Če se ta prijava v tem roku ne izvrši, preneha veljavnost dotične pravice«. (Dalje prihodnjič.) tfvomno suvereno pripadajo, in za Re-fiko pristanišče v svrho skupne eksploatacije konzorcij, ki bi vodil luško upravo na gotovo dobo let na skupen račun. Dobiček skupnega obrata bi se sorazmerno porabil za investicije in zboljšanje naprav v vseh delih luških in pristaniških naprav, na našem, kakor tudi na Reškem delu. Po preteku te dobe bi bili prosti, in ne bi bili primorani skupno upravo obnoviti. Ita-ljani so sicer v časopisih bili razglasili, da naj bi konzorcij trajal 90 let, vendar so pri razgovorih v Beogradu bili mnogo skromnejši in predlagali prvotno polovico, potem 30, 20 in na vše zadnje celo deset let. Za nas je nastajalo sedaj dvoje vprašanj, ekonomsko in politično, za kaj naj se odločimo. Politični razlogi bo bili pred vsem, .da imamo na severu z Avstrijo, Madžarsko in Rumuni- o, kakor tudi na vzhodu z Bolgarijo n Grško povsod bolj ali manj nejasno situacijo, ki nas sili k vzdržljivosti. Radi tega so bili nekateri mnenja, da bi bilo vsaj na zapadu treba nekako presekati situacijo in doseči ujasnitev položaja. Ekonomski razlogi pa govore vsi proti temu sporazumu. Strokovnjaki, ki žive in poslujejo kot praktiki na Reki in Sušaku že desetletja, so zavrnili vsak predlog sporazuma z Italjani v tem oziru in zahtevali v zmislu vladinega stališča, da se, ako se sploh pogajamo za uporabo Reke, pogajamo le z Reško državo. Za naš promet zadostuje obala, ki je nam pripadla, ker ima dovolj kapacitete, da obvlada naš voluminozen izvoz. Strokovnjaki so iz-|avili, da je bila luka Baroš zgrajena za množinsko blago in da se tam lahko dnevno 800—400 vagonov krca in da mi prvi čas gotovo več tovora ne bomo imeli. V Barošu, ki je dovolj globok tudi za največje oceanske parnike, ima prostora 4 do 5 oceanskih parnikov, odnosno 9 obalnih parnikov. Provizorično bi se lahko razdelil promet tako, da bi se Baroš porabljal pred vsem za obalni promet, medtem, ko bi se tovorni promet obavljal na Delti in Brajdiči, ki meri skupno •/. Barošem 250.000m2. Tam se dajo napraviti ob že obstoječih industrijskih tirih ogromna skladišča. Skladišča naj bi, kakor je to bilo poprej pod madžarsko vlado v običaju, zidali trgovci, ki bi s tem dobili pravico jih eksploa-tirati na dobo 25 let. Po preteku te dobe bi skladišča pripadla brezplačno državi. Izgrajena obala Baroša znaša nad d 100 metrov. Njena železniška zveza je od reške popolnoma samostojna in je okrožni predor pod Sušakom, odnosno Trsatom, uporaben za^ vožnjo navzdol in navzgor. Pod madžarskim režimom se je skozi ta predor Hljub 26 %# vzponu prevažalo najtežje tovore. predvsem angleški premog v celih vlakih iz Baroša. Bilo bi edino potreba malo zboljšati ventilacijo predora a tem, da se na treh odprtinah namestijo električni ventilatorji. Na ta način bi bil okrožni predor tudi za osebni promet praktično urejen. Na ba-roškem kžsju bi nam pripadle tudi dve po 100 metrov dolge barake kot ma-gacini. Ker je Madžarska pred vojno e različnimi tarifamimi ugodnostimi favorizirala promet Reke, bo sedaj padel znatno, ko je predvojna Madžarska razpadla in je važen eksportni del severne Madžarske z bogato indu-dustrijo pripadel Čehoslovaški in na gozdovju bogata Sedmograska pa Ru-muniji. Vsled tega odpade ves izvoz lesa iz Karpatov in Erdeljske, ki bo Kel sedaj po Donavi. Enako tudi dober del žitnih transportov. Sploh je gospodarska kapaciteta sedanje okrnjene Madžarske zelo neznatna, Rumunija bo naravno skoncentrirala vse na lastnih obalah, Češka gravitira bolj na sever in je že sedaj s svojo tarifno politiko pokazala, da namerava glavni tovor napotiti preko Hamburga po Lobi in bo le za sredozemski promet nekoliko rabila Reko odnosno Trst. Res je, da je tranzit preko našega ozemlja med Reko in ostalim zaledjem, po določbah mirovne pogodbe, prost in da ga ne moremo ovirati, da zanj ne smejo veljati višje pristojbine in tarifi, kakor jih računamo v lokalnem prometu. Toda vse zaledje izven Jugoslavije, bi nudilo Reki mor- da komaj dobro petino ali četrtino predvojnega prometa. Za alimentacijo Reke pride torej kot resen faktor edinole naša država vpoštev. To je nad vse važen moment, ki se ga ne sme prezreti in katerega odločilne važnosti se mora vlada pri pogajanjih zavedati. Nam je v neposredni bližini Baroša in Sušaka razen Bakra, ki je terensko neprikladen in izpostavljen hudim burjam, še naravna luka Mar-tišnica na razpolago. Martišnica je dovolj velika za 6—8 velikih ladij in dovolj globoka in zavarovana ter ima na bivšem konjskem dirkališču, okrog karantenskega lazareta nad 200.000 mJ prostora, ki je kakor ustvarjen za lesno skladišče. Terenska diferenca med platojem in obalo znaša ca 20 m in bi se dalo že obstoječe dvigalne naprave topilnice >Plumbura« tam razširiti, da bi zadostovale tudi največjemu prometu. Vse investicije za naštete adaptacije naših luk bi stale le male svote, ki se jih sme mirno tudi z ozirom na bližino italjanske meje izvršiti. Kapaciteta reške železnice na Karlovac znaša do 1400 vagonov dnevno, vendar se je v zadnjih desetletjih pred vojno le parkrat izjemoma dogodilo, da je dosegel dnevni promet luke 800 vagonov. Baroš je služil pred vojno v glavnem lesnemu prometu, premogu in ko je začela madžarska vlada voditi izseljeniške transporte preko Reke, so bili tudi izseljeniški parniki večkrat v Barošu. Madžarska je bila tudi ves obalni promet umetno koncentrirala na Reko, tako, da so posamezni kraji ob obali mogli medse-boj občevati le preko Reke. Kljub vsemu pa je bila reška luka stalno v deficitu. Ako bi mi sedaj vstopili v konzorcij, bi morali iz svojega aktivnega prometa na Barošu kriti primanjkljaj reške uprave. Vsi ti ekonomski razlogi govorijo zato, da se osamosvojimo na Barošu, in Sušaku, da se tja prenese telefonska in brzojavna centrala, ki gre dose-daj še preko Reke, da se v bodoče dirigira ves promet za Primorje in za daljno plovbo preko naše luke in Sušaka. Strokovnjaki so opozorili vlado, da imajo Italijani na Reki monopolizirano vso pristaniško delavstvo in da ga izkoriščajo, ker spravi uprava glavni dobiček. Dalje, da so Italijani sedaj, ko je bila Reka zasedena, dali skladišča in zemljišča na Delti in v Barošu v najem Italijanom in da bo po evakuaciji težko te civilne pogodbe izpremeniti, kar pa bi pomenilo ogromno škodo naših trgov, krogov. Celoten refren konference je bil, da prav noben gospodarski razlog ne govori zato, da bi se moralo sploh s kom pogajati, ker lahko s tem, kar nam je pripadlo, samostojno shajamo. Ako pa se konečno pogajamo, se smemo pogajati samo s samostojno reško državo. V torek so nato obiskali ministrskega predsednika tudi delegati samostojne reške stranke in ga prosili, da vpošteva željo vsega prebivalstva, ki je proti vsaki skupni upravi in koncesijam Italijanom. Zainteresirali so potem posamezne politične stranke, da bi bila tudi politična stran ba-roškega vprašanja ugodno rešena. Kakor je danes jasno, so vso vznemirjenost prinesli k nam Italijani z lansiranimi poročili, v katerih so svoje predloge označili kot gotovo dejstvo. Fakt pa je, da se je naše zunanje ministrstvo vpustilo v pregovarjanje z Italijani ne da bi bilo zaslišalo vnaprej strokovnjake in da bi bilo sondiralo političen program Za-nele, ki sedaj že mesec dni sedi v Rimu in je morda že prodal Reko Italiji. V tem slučaju bi bila naša bodoča pogodba z Reko, pogodba z Italijo. To je hiba, katere ministrstvu ne moremo odpustiti. Mi Slovenci sicer še nimamo pravega izhoda na Baroš in Reko, vendar je najvažnejši gospodarski postulat, da dobimo čimprej direktno in najprikladnejšo zvezo z Barošem. Na tem se vztrajno dela, dasi moramo konstatirati, da nekateri važni krogi temu vprašanju ne posvečajo nobene pažnje. Radi tega pa je rešitev baro-škega vprašanja tudi za nas Slovence največje ekonomske važnosti. Ustava. Ustavno delo v konstituanti le počasi napreduje. Čimbolj se bližamo koncu specijalne debate o posameznih delih vladnega ustavnega predloga, tembolj dvigajo opozicijonalne stranke svoj glas ter vsled važnosti trenotka segajo po najradikalnejših sredstvih, da prisilijo vlado k popustljivosti. Sedaj je tudi Jugoslovanski klub sledil vzgledu Hrvatske Zajed-nice ter je demonstrativno zapustil ustavotvorno skupščino z izdanjem posebnega oklica na svoje volilce, v katerem utemeljuje svoje stališče v ustavnem boju. Potemtakem dosegajo nasprotja v ustavnem vprašanju vrhunec. Kot nepristranski registrator-ji samo beležimo te politično važne dogodke in moremo samo izreči željo, da dobimo čimpreje dobro ustavo, kajti šele potem bomo tudi de facto država s pravim temeljem. Glavni boj se bije za vprašanje, kakšno vlogo naj v Jugoslaviji igrajo posamezna plemena ter se z vso vnemo oznanjajo avtonomistična gesla. V Sloveniji je to gibanje vsaj lojalno ter ima brez-dvomno idealen cilj, ohranitev slovenske individualnosti, ali hrvatski pokret moramo motriti bolj skeptično, ker tamošnji odpor proti srbijanstvu 6ega prav do korenin in po našem mnenju lahko postane državna nevarnost. Ako dodamo še bosansko ognjišče z verskimi in socialnimi prepadi ter kaos v macedonskih pokrajinah ter sploh obmejne razmere napram Bolgariji in Albaniji, nam stopi vsa resnost današnjih dni nazorno pred oči. Jasno je, da ustava, kakršna bo že njena vsebina, ne bo večen funda-mentalni državni zakon, ampak bo v toku političnega življenja od časa do časa menjala svoje sankcije, vendar bo njena prva vsebina prav globoko posegla v naše življenje in nam za bližjo bodočnost odločila našo politično usodo. Baš sedaj razpravlja konstituanta o najvažnejšem delu ustavnega predloga, o upravni razdelitvi države. Ker vladne stranke odklanjajo avtonomistično ureditev države, ker so mnenja, da bi taka notranja ureditev državo preveč oslabila in privedla do velikih kriz, se pri odsotnosti precejšnjega števila poslancev razpravlja samo o tem, kako velike naj bodo pokrajine. V kolikor smo poučeni, obstojita v glavnem dva načrta. Po prvem bi bilo državo razdeliti v obilico nekakih županij, kot obstojajo na Hrvaškem. To bi bil prav izrazit centralizem, kajti razmeroma majhne županije, ali kakor jih že hočemo imenovati, ne bi bile sposobne za širšo samoupravo, ker bi ne imele sredstev za to ter bi bilo treba v tem primeru ustvariti v Beogradu silno obsežen centralni upravni aparat; kajti velika večina mnogoterih upravnih poslov bi morala biti vendarle rešena v ministrstvih. Da bi pa pri sedanjih razmerah mogli organizirati v svoji prestolnici tako kompliciran in drag upravni mehanizem, menda propagatorji gornje ideje sami ne verjamejo. Ta načrt je izšel brez-dvomno iz srbskih krogov, ki pa so pri tem imeli pred očmi teritorijalni obseg nekdanje kraljevine Srbije, kjer je iz Beograda ven ministrstvo za notranje zadeve vodilo vso notranjo državno upravo. Sicer je že Srbija imela začetke obširne samouprave, ali ta se iz raznih vzrokov ni mogla razviti ter je glavno upravno delo vendarle pripadlo beogradskemu notranjemu ministrstvu. Ta srbski koncept upravne razdelitve države pa je v veliki Jugoslaviji brezdvomno neizvedljiv ter bi tudi takoj pokazal vse slabe strani predalekosežnega centralizma. Vse upravno delo bi začelo zastajati ter bi kmalu morali začeti ali z upravno reformo ali z izpremembo ustave. Drugi načrt upravne razdelitve države je realnejši ter se k njemu nagiba večina voditeljev vladnih strank. Po tem načrtu bi bilo državo razdeliti v približno 20 pokrajin, torej v števi-lično in teritorijalno večje komplekse kot po prvem načrtu. Take upravne edinice bi vsled svoje velikosti lahko vršile že izdatno število samoupravnih funkcij ter bi Beograd lahko precej razbremenile. Pri tem pač odpa dejo zgodovinske meje sestavnih de lov države. Tisti, ki pravijo, da je t* meje ustvarilo nasilje ter zato ni n*- I. benega vzroka, da jih obdržimo še v naprej, imajo gotovo prav, ali s praktičnega stališča moramo upoštevati okolnost, da gre tukaj za izednačenj« avstrijskega, hrvatskega, bosanskega, madžarskega, srbskega in črnogorskega upravnega sistema ter ne b® mogoče, preko noči ustvariti enote* upravni sistem, ki bo odstranil vs« dosedanjo upravne tradicije. V tem oziru moramo ignoriranje zgodovinskih mej presojati precej skeptično. Po našem mnenju bo pri upoštevanj« zgodovinskih mej več ali manj moralo ostati. Glede števila prebivalstva posameznih pokrajin si vlada sama š« ni na jasnem. Večji zagovorniki centralizma zahtevajo čim manjše število prebivalstva, večji optimisti bi se zadovoljili tudi z nadmilijonskim številom. Nam je to vprašanje prav posebno pri srcu, ker gre za usodo Slovenije. Prepričani smo sicer, da bi slovenski živelj zato še ne zašel v nevarnosti, ako se Slovenija razdeli v dvo upravni pokrajini, ker je dovolj izrazit ter ima dovolj kulturnega temelja, ali mnenja smo, da bi bilo samo v slovensko in jugoslovensko korist, ako Slovenija ostane nedeljena. Popolnoma neodvisno od strankarskih ozirov smo tega mnenja in vemo, da nam štajerski krogi ne bodo povsem pritrdili. Pred očmi imamo namrel velike naloge, ki jih ima v bodočnosti rešiti slovenski del jugoslovenskega naroda. Ako hočemo popraviti vse napake, ki smo jih napravili v najnovejši zgodovini, ko smo izgubili Korošk* in Primorje, se ne smemo preveč pogrezniti v enoličnost velike jugoslo-venske države, ampak je brezdvomno boljše, da vsa kot enotna upravna pokrajina nosimo idejo revanše in zopetne združitve izgubljenih slovenskih delov. Ta perspektiva je gotovo pravilna. Seveda, ako so pri določitvi števila prebivalstva pokrajin merodajni oziri, ki nam z ljubljanskega vidika niso znani, ter se jih mora upoštevati, smo uverjeni, da bomo tudi pri dveh slovenskih pokrajinah dovolj močni, da bomo v bližji ali polnejši prihodnjosti s pomočjo obeli bratskih plemen izvršili svojo narodno dolžnost na severni in zapadrtf meji. Fašizem. Beseda fašist, fažizem pride od /fascio«, kar pomeni zvezo. Je to zveza ljudij v blaženi Italiji, ki strahuj* danes i državno laško vlado, i soci-jaliste in komuniste, predvsem pa s* znaša nad ubogimi Slovenci v Istri, pa tudi na Goriškem, da celo na Notranjskem. Ti ljudje, boljše propali-ce, se rekrutirajo iz nekdanjih vojnih dobrovoljcev, delomržnežev, izpuščenih kaznjencev itd. Organizacije fašistov, ki so s* razvile z vladno pomočjo, imajo dvojen cilj; rešujejo: 1. laški socijalai program, 2. laški nacijonalni program; kako, bomo videli. V prvem oziru vladajo na Laškem razmere, ki prav nič ne spominjajo na demokratizem drugih držav. Tam vlada še kolonski sistem, t. j. veleposestniško zemljo obdelujejo ljudje, ki dobe za svojo tlako mal košček zemlje v najem. Beda in pomanjkanje teh kolonov je velika, o gospodarski .samostojnosti ni govora. Zato čujemo o pogostih uporih teh kmetov-delav-cev, ki jih pa država vedno s silo zatre. Pri tem se odlikujejo zlasti fašisti, ki morč in požigajo na svojo roko. Laški industrijski delavec, že po naravi skromen, je največji proletarec sveta. Da si izboljšajo svoj položaj, so laški delavci uprizarjali razne ^tavke, da, zasedli naravnost tovarne in prevzeli njih vodstvo. Pa prišli so vojaki in fašisti, streljajoč in zapirajoč, in laški socijalni program je bil rešen. Boji med socijalisti in fašisti so v Italiji na dnevnem redu in razvijejo se pogosto v prave bitke s strojnimi puškami in oklopnimi avtomobili, s katerimi razpolagajo seveda pred vsem fašisti. Tem je vse dovoljeno. Smejo nekaznovano pobiti človeka, vzeti mu denar in zažgati dom, če je dotičnik le socijalist (komunist) ali colo Hrvat, Slovenec. Socialistični (lomi po Iraškem gore kot kresovi. Posebno pa divjajo fašisti nad nesrečnimi Jugoslovani v Primorju. Gonijo in zapirajo jih v ječe po nedolžnem, pobijajo brez kazni, ropajo nemoteno, požigajo hiše in cele vasi kot za šalo.Posebna zverinstva in divjaštva pa so uganjali fašisti ali boljše laški olicijclni banditi nad našim narodom v Primorju med pripravami za volitve v laški državni zbor in na dan volitev samih dne 15. junija. Naši ljudje so bili opljuvani, kamenjani, pretepani, spremljani od fašistovskili krogelj. Voditelje so po mnogih krajih kratkomalo zaprli, stotinam so nahranili z nasiljem dohod na volišča. Kljub temu terorju in kljub nezaslišanemu uasilju se je držal naš kra-ševski-goriški-istrski rod kot skala in prodrl s 4 našimi kandidati na Goriškem in z 1 v Istri. Iavoljen je med drugimi tudi dr. Wilfan. Te narodne poslance čaka težka naloga, zbrati po zaupnikih ves mate-rijal, ki dokazuje trpljenje našega naroda v Primorju od prevrata sem, in ga razgrniti ne le pred nacijonalisti-čno-fašistovskim svetom v rimski zbornici, ampak tudi pred celim svetom, da spozna ta slovansko Armenijo in se zavzame že enkrat za njo Zanimivo pa je zvedeti, kdo vzdržuje in podpira fašiste. To je laski kapitalizem, ki odreka delavcem enake pravice in naprave, ki so jih priznale že vse države in ki niso v nasprotju z današnim družabnim in gospodarskim redom. Drugi zagovornik in podpornik, da, vzdrževatelj fašistov pa je laška vlada sama, ki želi in hoče, da tišče oni na eni strani ves zdravi, pametni in socijalni razvoj /. ognjem in mečem k tlom, na drugi strani pa pomagajo na isti način uničevati nelaški narodni živelj. Imamo tedaj opraviti z oficijelno plačanim lopovstvom. Sicer pa je pri zadnjih državnozborskih volitvah kljub vsem mahinacijam propadel Giolitti et compag-nia bella, tako da vlada še nima svoje večine in se bo morala pogajati ali z ljudsko stranko (katoličani), ali pa z obsovraženimi socijalisti, (prvi okrog 110, drugi okrog 120—130 poslancev). Skratka, zaveti mora tudi v nasilni laški politiki drug duh, duh spravljivosti in demokratizma in takrat naj laški špiritisti gledajo, kako se bodo znebili fašistovskih duhov, ki so jih tako lahkomišljeno priklicali. Izvoz in uvoz. Osiguranjo valute pri izvozu losa. V čl. 14. uredbe o valutah in devizah z dne 29. marca t. I. je uvrščena med predmete, pri izvozu katerih se še nadalje zahteva osiguranje valute, -gradja (stavbeni niaterijal) sploh. Na vprašanje, kaj se pod tem kolektivnim imenom razume, je ministrstvo za finance, generalni inšpektorat v Beogradu pod I. br. 6986 z dne IB. I. m. odgovorilo, da se pod >gradjat razume ves les, raz-veii lesa za kurjavo, v predelanem m nepredelanem stanju. Povišanje kontingentov za izvoz iz Avstrije. Ministrstvo za trgovino in industrijo na Dunaju je zopet zvišalo kontingente za izvoz industrijskega bla^a ,K Avstrije v našo kraljevino. To povišanje se nanaša seveda le na blago, katerega izvoz je zabranjen za druge države. Za uvoznike. Izvozna taksa za Ce-hoslovaško za zlato in srebrno blago je znižana od 5 na pol odstotka fakturne vrednosti, dočim je za kemične proizvode ustanovljena sledeča taksa: Anilin-ske barve 2 odstotka od fakturne vrednosti, surove barve 1 odstotek, kolodij 2 odstotka, kloroform 2 odstotka, surovi vosek 1 odstotek, žvepleni eter 2 odstotka, svinčniki Koli i Nor 1 odstotek, vžigalice 1 odstotek. Pri izvozu nestrupenih anilinskih barv v tubah, katrana in njegovih derivatov, čistila za čevlje, mineralnih olj, svinčnikov vseh vrst raz-ven Koh i Nov in drugih kemičnih predmetov se bo plačevalo pol odstotka fakturne vrednosti na račun izvozne takse. Uvoz in izvoz Zedinjenih Držav. Meseca maja je znašal uvoz blaga v Zedinjene države 208 milijonov dolarjev, izvoz pa 330 milijonov dolarjev. Uvoz zlata v mesecu maju je znašal 58,209.000 dolarjev. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Vidovdanski praznik je za vso našo državo velikega pomena, osobito letos, ker bo na ta dan podpisal naš regent ustavo ter na njo prisegel. Da počasti ta praznik na primeren način tudi ljubljansko tigovstvo, pozivlje gremij vse svoje člane, da imajo ta dan svoje trgovine zaprte. Hišni posestniki trgovci pa naj obesijo raz svojih hiš državne in narodne zastave. Naša trgovska pogodba s Cehoslo-vaško ratificirana. Celioslovaški parlament je ratificiral trgovsko pogodbo, ki je bila sklenjena med našo kraljevino in Cehoslovaško. Trgovsko-obrtniška zbornica v .Solunu. Naši trgovci v Solunu so prosili naše ministrstvo za trgovino in industrijo, da jim dovoli ustanovitev trgovsko-obrtniške zbornice v Solunu. Novi šefi pooblaščenih trgovskih agencij. Za šefe pooblaščenih agencij v inozemstvu so postavljeni: v Milanu g. Marko Komnenovič, bivši šef agencije v Keki; v Parizu g. Kisla Šantič, trgovec; pri novo osnovani hamburški agenciji pa g. Dušan Ubl, ravnatelj '*Trans-portuega in Prometnega društva«. Napredek domače vinske trgovine. Naša obče znana domača vinska veletrgovina Milko Jesih, Rudnik-Ljubljaua, je dogradila svoje vinske kleti v velikem in modernem obsegu. Kakor nam znano je zadobila tvrdka s svojo solidno in natančno postrežbo zaupanje ne nalilo pri domačih, temveč tudi pri tujih kupcih. Nova preureditev kleti itd. in strokovnjaško ravnanje z vinom nam jamči, da bode tvrdka v stanju, da zadovolji svoje odjemalce z vsakovrstnim, vležaniin in izbornim blagom. Ta napredek v naši trgovini ■/. veseljem pozdravljamo, domačo tvrdko pa vsakomur priporočamo. Oglas v oglasnem delu naše današnje številke daje natančneje podatke. S svetovnega lesnega trga. Na Nizozemskem lesna trgovina skoro počiva. Z nemškim blagom tekmuje zlasti Češkoslovaška, ki ponuja cenejši les. Čiči ja s svojim obiljem lesa se tudi pojavlja kot tekmec na svetovnem trgu. V Italiji vlada pomanjkanje lesenih sodov za vino, ocet, olje in petrolej. Vsled tega namerava uvoziti okoli 250 tisoč sodov iz Jugoslavije in •Grčije. Na Švedskem nameravajo lesni izvozniki znižati cene. Finska precej tekmuje na nemškem trgu z nemškim domačim lesom. Vsled visokih cen surovega lesa v Nemčiji težko tekmuje nemška lesna ti govina na mednarodnem trgu. Pričakuje se, da se bo kmalu pojavila na svetovnem trgu tudi ruska trgovina. Trgovinsko-obrtniška razstava v Sarajevu. Med 24. in 27. septembrom t. 1. prirede sarajevski trgovci in obrtniki tr-govsko-obrtniško-poljedeljsko razstavo v Sarajevu. Italijani prodajajo tekstilno blago v masah. Da se odvrne kriza tekstilne industrije in prepreči stavka konzumen-tov, je italijanska zveza tekstilnih tovarn sklenila, da bo prodajala tekstilno blago v masah po fceni, ki je za 66 odstotkov nižja kot današnja cena v nadrobni trgovini. Monopol žitne trgovine na Poljskem. Za trgovino z žitom na Poljskem se namerava osnovati privalni monopol. Nek konzorcij s kapitalom ene milijarde poljskih mark se pogaja radi tega monopola, da bi skoncentriral vez žitni promet v svojih rokah. Cehoslovaško-ruska trgovska pogajanja. Celioslovaški konzul v Revalu je prejel od Litvinova načrt trgovske pogodbe, ki se bi v kratkem sklepala med obema republikama. Cehoslovaška komisija je pripravljena, da odpotuje v Moskvo. Rusko-amerikanske trgovske zvezo. Amerikanski senator France je dospel v Berlin, od koder odpotuje v kratkem v Moskvo. — France je vodja vplivne finančne skupine, ki dela z vsemi močmi na to, da zopet oživi trgovske zveze med Ameriko in Rusijo. Industrija. Predilnica v Ajdovščini v Jul. He-»ečiji, ki je imela zaposlenih do 600 delavcev, radi pomanjkanja naročil in obče stagnacije zdaj že tretji teden popolnoma stoji. Tvomica igralnih kart v Ljubljani. Eberlova delavnica namerava osnovati tvornico za izdelovanje igralnih kart. Delniška družba za izdelovanje iu promet stavbenega materijala. V’ Zagrebu je registrirana »Delniška družba za izdelovanje in promet stavbenega materijala«. Glavnica znaša I milijon kron in je razdeljena v 2000 delnic po 500 kron. »Delniška družba za izdelovanje železniških pragov«. Ko je pretila nevarnost, da bo vlada rekvirirala za železniške potrebe vse železniške prage, so se naše družbe te stroke združile v navedeno delniško družbo z glavnico 1 milijona kron, da bi zamogle uspešneje nastopati svoje interese. Sedaj je »Delniška družba za izdelovanje železniških pragov« v Zagrebu protokolirana z delniško glavnico 1,650.000 kron. Ruski laboratorij zn kemične izdelke v Osjeku. Rus, Grigorij Adrijanovič Stanislavski, bivši tovarnar kemičnih produktov v Kijevu, je otvoril pred nekaj tedni v Osjeku lasten laboratorij. Proizvajal ho razna mastila, žganje itd. Obrt. Knjigovodski tečaj. Načelstvo krojaške zadruge opozarja svoje člane na knjigovodski tečaj, ki se v najkrajšem času prične in sicer za člane in članice zadruge brezplačno ob prostih večernih urah. Tečaj je sploh izredne važnosti za vse obrtnike in se vsled tega nujno priporoča. Prijave se vrše pri uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. Denarstvo. Zamenjavanje pokvarjenih in obrabljenih bankovcev. Gospod finančni minister je odredil z odlokom z dne 11. maja 1921, D R br. 34.386, da morajo vse državne blagajne pokvarjene in obrabljene bankovce po 1 dinar in po 0.50 dinarja zamenjavati za nove, nepokvarjene. Pri tej zamenjavi naj se postopa tako, da se občinstvu ustreza kolikor mogoče. Zamenjati je bankovce tudi, ako so raztrgani, zamazani, brez robu ali če jim kaj manjka. Ne smejo pa se zamenjavati bankovci, katerim manjka kar polovica. Vsi drugi nedostatki naj se izpregledujejo. Blagajne, ki vrše lo zamenjavo, naj zamenjane bankovce povezujejo v snopiče po 100 izvodov ter zapečatene snopiče občasno pošiljajo >Depotu bankovcev, vzetih iz obteka ., ki jim takoj izplačuje ustrezno vsoto v dobrih bankovcih po 1 dinar in po 0.50 dinarja. GOO milijonov zlatih mark vojne od škodnine za Jugoslavijo. V Parizu je Jugoslaviji definitivno priznan 5.51 odstotni delež vojne odškodnine. Kot prvo izplačilo dobi naša kraljevina 600 milijonov zlatih mark. Minister za finance dr. Kosta Kumanudi, ki je v zadevi vojne odškodnine dosegel popoln uspeh, se je odpeljal 21. t. m. iz Pariza v Beograd. Promet z devizami in valutami. Ker so si trgovski krogi član 9. uredbe o prometu 7. devizami in valutami različno tolmačili, opozarjamo interesente, da se pod zahtevanimi potrdili o protokolaciji tvrdke razumejo potrdila trgovsko-obrt-niških zbornic. Trgovsko-obrtniške zbornice bodo kakor do sedaj izdajale potrdila o protokolaciji tvrdk, ki so potrebna pri nakupu deviz. Zamenjavanje kronskih uovčanic. Rok za zamenjavanje kronskih novčanic je že zdavnaj pretekel. Zamenjane so bile vse pravočasno predložene pravilno žigosane novčanice. Zanimiv rezultat zamenjavanja je ta, da se je v naši državi nahajalo veliko manj kronskih novčnic, kakor se je pričakovalo. Pri zamenjavanju navedenih novčanic v do nedavno okupiranih krajih se bo moralo zelo rigorozno postopati, ker je mogoče, da so se v teh krajih nakopičile nesorazmerno velike količine takega denarja. Dviganje vrednosti dinarja. I/. Pe- čuha poročajo, da namerava naša vlada izplačevati tamkajšnjim uradnikom in vojakom plače v starih kronskih nov&i-nicah in povleči iz prometa dinarje, da na ta način dvigne vrednost našega denarja. Kako izgledajo ponarejene bank-note po 20 dolarjev? Navedene novčanice nosijo sledeče nadpise: Izdala jih je ->Federal Reserve Bank of Chicago«, serija III. C. št. nečitljiva, podpisani «o D. F. Hauston, Secretary of the Treasu-ry, John Burke Treasurer of the U. S. Slika Clevelanda je nejasno izdelana. Skrčenje francoskega proračuna. Previsoki francoski proračun je privedel ministra za finance Doumera do prepričanja, da ga je treba kolikor mogoče skrčiti. Budget bo zmanjšan na račun vojske. C&rlna. Novi direktor carin. Na mesto upokojenega generalnega direktorja carin Sava Kukiča je imenovan g. Bogdanovič. Znižanje izvozne carine v Bolgariji. Bolgarska gospodarska stranka je sklenila da zniža izvozno carino, da omogoči izvoz vseh gospodarskih in industrijskih produktov, ki je v zadnjem času zelo oslabel. Izvoz bo dovoljen brez omejitev. Davki. Takse lia oglase v časopisih se ne uvedejo. Predvidene takse na oglase v časopisih se na podlagi sklepa finančno-gospodarskega komiteta ne uvedejo. Gospodje so vendar sprevideli, da bi take takse v času občega zastoja privedle naše časopisje v težak položaj. Pristojbine za Eineinatografo. Fi-nančno-gospodarski komite je sklenil, da se bo za kinematografe pobirala pristojbina 10 odstotkov brutto dohodka mesto 500 din. od predstave, kakor se je to prakticiralo do sedaj. |Promet. Dva omnibusa Bistrica—Bohinjsko jezero. Redna omnibus vožnja Bistrica— Bohinjsko jezero se otvori 26. t. m. Omnibusa vozita po določenem voznem redu vsak dan od jutranjega vlaka k Sv. Janezu-Sv. Duhu do Zlatoroga ter se vračata od tu zopet k večernemu vlaku v Bohinjsko Bistrico. Voznina znaša do Sv. Janeza 4 din., do Sv. Duha 5 din. in do Zlatoroga 7 dinarjev. Železniški promet med Madžarsko in našo državo. Po poročilih iz Budimpešte se prične železniški promet med Madžarsko in Jugoslavijo dne 1. julija. Dogovore naših in madžarskih delegatov morati le še odobriti obe vladi. Železniška delavnica v Beogradu. Pred nekaj dnevi je bila iz Nemčije odposlana ena kompletna železniška delavnica, katero nam je morala oddati Nemčija na račun vojne odškodnine. Transport spremljajo do Beograda nemški strokovnjaki, ki bodo oddali vse dele delavnice naši komisiji, katero bo določilo naše ministrstvo zn promet. Francosko-poljBka avtomobilu« iu zrakoplovna d. d. Pod tem imenom je v Varšavi osnovana delniška družba z glavnico 350 milijonov poljskih mark. Kmetijstvo. Žetev ječmena. Kakor se poroča iz notranjosti Srbije, je v moravskem okraju že začela žetev ječmena. Žetev je zelo bogata. Poljedelska razstava v Ceustohovu (na Poljskem). Dne 15. t. m. je bila v Censtohovu otvorjena poljedelska razstava. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Pomanjkanje vagonov ia reekspedi-cija na Rakek. Iz kroga interesentov so došle trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pritožbe, da se na postaji Rakek ne dobi vagonov za pošiljatve lesa. Hkratu žele interesenti, da bi se dovolila reekspedicija za Rakek. Zbornica t-e je pri obratnem ravnateljstvu v zadevi informirala in dobila nastopna pojasnila: 1. Za vagone je zadnji čas težava, ker vagoni s premogom za Beograd ne prihajajo nazaj. Dnevno se odpelje 240 ton. Cim se položaj izboljša, bo lažje preskrbeti vagone. Sicer se pa prometno ravnateljstvo potrudi, željam interesentov postreči. Pretečeni teden je preskrbelo 85 vagonov zn les iu je v ta namen izposlovalo celo iz Trsta dostavljanje vagonov. — 2. Reekspedicija za Rakek je nemogoča. Postaja je majhna in bi bila takoj zastavljena. Stranke so pustile prejete transporte v reekspodiciji stati in so še-le iskale kupcev. Interesentom se svetuje, da se zadovole z reekspedicijo zn Logatec. (Št. 5249). Oprostitev smokev od luksuznega pribitka. Vsled želje interesentov, je trgovska in obrtniška zbornica intervenirala pri ministrstvu financ v ta namen, da bi s« industrijo pri uvozu smokev kot surovin za industrijsko predelavo oprostilo od plačevanja luksuznega pribitka k davku na poslovni promet po službenih novinah št. 7 z dne J 1. januarja 1921. Intervencija zbornice je imela vspeli iti je generalna direkcija neposrednih davkov z dopisom št. J94H5 /. dne 28. maja t. 1. odredila, da se smokve kot sirovimi za predelavo ne smatrajo za luksusno blago, ker po seznamu luksusnih predmetov (priloga Pravilniku o naplati poveza na poslovni obrt« G. I). N. T. lir. ‘25947, od 10—XII 1920.) plača luksusm povišek samo na smokve, zamotane v škatljab, zabojih in košarah do 5 kg težo (br. 20 splošne car. tarife), ki vsekakor niso namenjene za predelavo. Na drugi način pakovane smokve so podvržene samo plačilu davka na poslovni obrt brez plačila luksusnega davka. (št. 5206). Dobava, prodaja. Razpis dobave papirja. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje pismeno ofertalno licitacijo na dan HO. junija 1921 na nabavo sledečih vrst papirja: 10.000 kg koncept, čeliraji. vel, 42>; 08, 10.000 kg koncept, čeliran. vel. 50X 80, 10.000 kg koncept, čeliran. vel. 47 X 60, 2.000 kg koncept, čeliran. vel. 0:>X 95, 3.000 kg koncept, čeliran. vel. 60X 90, 5.000 kg celuloze papir vel. 6:1X05. Ponudbe za vso razpisano množino, ali tudi za dele te množine, je do navedenega, dne najkasneje do 12. ure dopoludne vložiti pri ekonomnem odelenju ravnateljstva državnih železnic v Subotici. Ponudbo, ki mora biti opremljena z vzorci papirja je poslati v zapečateni kuverti na Direkcijo državnih železnic kraljevine SHS v Subotico. Na kuverti mora biti jasno označeno: Ponudba za licitacijo hartije. Varščina za naše državljane znaša 10%, za inozemce 20%. Vsa druga pojasnila se dobe pri ekonomskem odelenju ravnateljstva državnih železnic v Subotici. En izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja žarnic. Na podstavi členov 128., 129. in 146. carinskega zakona bo glavna ljubljanska carinarnica dne 30. junija 1921 ob desetih na javni licitaciji prodajala 16 kg netto električnih žarnic v vrednosti. (8900) osemtisočdevetsto dinarjev. Razpis dobave oken. Agrarna za-jednica v Skoplju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje 2500 oken za zidanje naselniških hiš. Dobaviti ie kompletna okna z vsemi okovami. Cene je kalkulirati Iranko vagon Skoplje. Ponudbe je nemudoma poslati na naslov Agrarna zajednica Skoplje. Izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. toristinj, 2 blagajničarke, 10 prodajalk,11 učencev in 3 učenke. — Sl užbe išče: 3 knjigovodje, 1 korespondent, 5 kon-toristov, 3 poslovodij, 1 potnik, 1 skladiščnik, 20 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 14 kon-toristinj, 9 blagajničark, 18 prodajalk, 8 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči. Tržna poroti!«. Trg. Gospodarska pogajanja z Avstrijo ogrožena. Z ozirom na to, da se je Avstrija obrnila na ligo narodov v zadevi sekvestrov, ne da bi bila prekinila pogajanja, ki jih je v zadevi sekvestrov in dekotov pričela z našo vlado, je 'zavladala v političnih .krogih močna struja poti temu, da bi se gospodarske pogodbe z Avstrijo podaljšale. Ministrski svet je 20. t. m. razpravljal o podaljšanju gospodarskih dogovorov z Avstrijo. Povodenj v IJosni. Predsednik bosanske vlade se je . podal v severno Bosno, da pregleda kraje, ki so vsled povodnji utrpeli veliko škodo. Največ škode je naredila povodenj v banjalu-škem okraju, kjer se škoda ceni na več milijonov kron. Nemčija kupuje ladje, ki so bile preje njena last. Neka hamburška firma je kupila bivše nemške ladje, katere je Anglija prodajala. Do sedaj je kupljenih 26.000 ton. Po poročilih hamburških listov so bile te ladje kupljene za Nemčijo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »MERKUR« v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodij, 1 korespondent, 1 kontorist, 0 poslovodja, 4 potmki, 1 skladiščnik, 4 pomočniki mešar.e stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik manufakt. stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 9 kon- Zagreb. Govedina: 20 do 32 K za kg, mast 42 K, salo 40 K, suho meso 44 K. Tedenski izkaz o kretanju cen na dunajskem trgu 10. junija. — Pšenica: naše blago se nudi Iranko postaja uvoza 9.50 do 10 jug. K. Amerikanska se nudi Iranko postaja Uoterdam 44 do 46 avstr. K. — Koruza: naše blago Iranko šlep Dunaj 4.90 do 4.95 jug. K. Naše blago Iranko postaja uvoza 4.20 do 4.25 jug. K. Argentinska ab Hamburg 23 do 24 avstr. K. — Ječmen: naše boljše blago Iranko Dunaj 0 do 6.50 jug. K. Naše lažje blago Iranko Dunaj 5.60 do 6.70 jug. K. — Oves: naše boljše blago Iranko Dunaj 5.50 do 5.70 jug. K. — Bloka: naše blago Iranko postaja uvoza št. 0 14.20 do 14.50 jug. K. Naše blago Iranko postaja uvoza 11. kvalit. 13.20 do 13.50 jug. K. Naše blago Iranko postaja uvoza lil. kvalit. 11.80 do 12.20 jug. K. Amerikanska Iranko postajaliolerdam ca 58 do 63 avstr. K. Zaklana žival: Govedina, sveža 155 do 200 avstr. K po kg; govedina amerikanska 120 do 140 avstr. K po kg; svinjsko sveže meso 230 do 260 avstr. K po kg; telečje sveže meso 240 do 268 avst. K po kg; ovčje sveže meso 80 do 130 avstr. K po kg; jagnjetina sveže meso 130 do 140 avstr. K po kg; suho svinjsko meso 260 do 300 avstr. K po kg; slanina in salo .150 do 180 avstr. K po kg; mast, večinoma amerikanska 160 do 175 nvstr K; šunka, dobra na drobno HOO do 3UO avst. K po kg; salama, ogrska 680 do 720 a. K po kg. Poljski pridelki. Osijek. Dovozi neznatni. Pšenica notira 1050 do 1060 K, koruza 430 do 440 K. Ovsa na trgu ni. Stanje posevov je zelo ugodno. Ječmen je v večjih krajih že požet, dolgotrajen dež mu ni za-mogei škodovati. Krme je malo. Sombor. Promet je še nadalje omejen, ker ni dovoza. Pšenica se ceni na 1030 do 1040 K, koruza na 425 do 430 kron, oves na 500 do 510 K. Stanje posevov se je znatno zboljšalo. Lepo vreme bi bodoči žetvi mnogo koristilo. Hmelj. /atec, dne 15. junija 1921. Stanje hmelj, nasadov je povoljuo. V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina dospela deloma do tri četrtine visokosti drogov oz. žic, deloma že do vrha; rastlina je zelo krepka in ima obilo stranskih panog. Nekaj je (tudi nasadov, v katerih je dospela šele do polovice ali dve tretjini visokosti drogov. Pozno obrezani nasadi in oni, katere je poškodoval bol-hač, so v razvoju zaostali. Zadnji teden smo imeli po dnevu in po noči hladno vreme, kar ni ugodno vplivalo na hmelj, vendar je vsled deževja zadosti mokrote v zemlji in bo lnneljska rastlina ob toplem vremenu zamujeno zopet nadomestila. Apis-muha in njena zalega jo skoro popolnoma izginila. Kupčija je nekoliko oživela in tudi cene so narastle in sicer od 2000-2200 č. K za 50 kg. lvonečno razpoloženje in cene čvrste. Les. Slovenija. Povpraševanje po lesu je za sedaj malenkostno, produkcija pa večja nego tekoče potrebe. Zaradi tega so lesne zaloge polne. Otesani les za zgradbe, nesortiran, v navadni dolžini 4 do 10 cm, plačujejo še s 700 K za kubični meter. Kubični meter mehkih desk stane 1100 K, deske za zaboje 1250 kron, bukovi pragi 65 K komad. Bukova drva na vagonu od nakladalne postaje do 185 K kubični meter. Bukovo oglje na vagone 150 K za 100 kg. Sicer so pa lesne cene v Sloveniji razmeroma nižje kot v hrvatskih in srbskih po- krajinah, kjer je bil les namenjen izvozu, toda našel malo odjemalcev. Papir. Zagreb: 100 pol, konceptni papir navadni K 300, dclument koncept K 350, fini beli brez lesa K 420, fini, težki, beli, črtani papir K 450, tanki beli papir za pisalni stroj K 400, trgovski karirani K 430. Kovine. London. Baker 72 87 f. st. na trimesečni rok 73'25, elektrolitični 76 do 78, best selested 73—75, Strong shecto 116, kositar plačan 166, na trirnesečrri rok 167 12, svinjcc 22'62, cink 26'25, aluminij 150, antimon,Regulus 40, bela pločevina loco 28 5, nikel 185 po toni. Srebro 34 87, zlato 109 3, platina 380. Berlin. Baker elektro. 2050, rafinirani 99/99 1600, mehki svinec 580, ^mehki surovi cink 720, Remelted cink v ploščah 420, aluminij 2525, valjan aluminij 2650, kositar »Banka« 4575, kositar »Straits« 4475, kositar »Austral« 4475, nikelj 98/99 4075, antimon Regulus 675, srebro fin. 1060 mark. Borza. 23. junija. Zagreb, devize: Berlin 270.50 do 208, Milan 727 do 727.75, London 549 do 550, Newyork ček 143 do 143.50, izplačilo 145 do 146, Praga 200 do 200.75, Pariz 1180 do 1185, Švica 2460 do 2465, Dunaj 21.35 do 21.40, Budimpešta 58.50. Valute: dolar 140 do 141.25, avstrijske krone 22.50, češke 198, 20 K v zlatu 463 do 466, napo-Ieondori 465 do 467, marke 212 do 214. leji 224 do 227, lire 715 do 720, turške zlate lire 520. denar blago Ljubljanska kredit, banka . 800 900 Jadranska banka .... 1800 1850 Slov. eskomptna banka . . 600 610 Beograd, valute: dolar 35.25 do 35.30, franki 289 do 291, lire 179 do 180, leji 56.50 do 57, levi 40 do 40.25, marke 53.50 do 54, češke krone 50 do 50.50, avstr, krone 6 do 6.50, drahme 210 do 218, napoleondori 11575 do 116. Devize: London 136.50 do 137, Pariz 294 do 295, Ženeva 615 do 616, Praga 50 do 50.25, Dunaj 6.32 do 635, Berlin 52 do 52.25, Milan 182 do 182.50. Dunaj, devize: Zagreb 461.50 do 465.50, Berlin 956 do 962, Budimpešta 267.50 do 270.50, Bukarešta 1054 do 1064, London 2555 do 2575, Milan 3465 do 3485, Newyork 679 do 683, Pariz 5455 do 5495, Praga 932 do 933, Sofija 715 do 725, Varšava 41.75 do 43.75, Curih 11.525 do 11.575. Valute: dolarji 673 do 677, levi 710 do 720, marke 5430 do 5470, lire 3445 do 3465, dinarji 1835 do 1855, poljske marke 41.75 do 43.75, leji 1048.75 do 1058.75, švic. franki 11.475 do 11.525, čehcslov. krone 931.25 do 937.25. CurUi, devize: Berlin 8 35, New-york 29.20, Praga 8.10, Budimpešta 2.35, Zagreb 4.—, Bukarešta 9.30, Varšava 0.37, Dunaj 1.10, avstrijske žig. krone 0.86. Totrn pletenin in tkanin josip raz s ttoHP. IMn hgntffi nasip 40 izgotavlja po primernih cenah in najnovejših vzorcih berlinske rute (volnene) raSel-rute, ženske naglavne šale, razne rute (Cachnez), svilene modne kravate (za gospode in dame), svilene modne šale (za gospode in dame), angleške športne šale (za gospode in dame). Cenjenim odjemalcem in zastopnikom svetujemo, da nam po možnosti sporoče celotno potrebo in to radi tega, ker se na eni stranP cene surovinam vedno dvigajo, na drugi strani pa naknadnih naročil ne moremo izvršiti, ker dela tovarna samo po naročilu in si ne nabavlja zalog. Zaloga pohištva lastnega izdelka Andrej Kregar strojno sisizarstuo Št. Vid n. Lluliliono. Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled. imerilmnsKi temi za knjigovodstvo se zopet dobi pri Upnninlftni Trsooskesa list«. Prvi In edini slovenski zavod zavarovalni Vzajemna zavarovalnica w LJuisSiaaS. Sprejema: 1. Vsa požarna zavarovanja. 2. Življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. bencin strojno olje touot-mast Kolomaz Vsakovrstne slamnike in kioHnke f ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših damskih modelov. Franjo Cerar, tovarna slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Prešernova ul. 5 na d v., vsako sredo in soboto. IsiSBas Gosposka ulica št. 38. Telefon intermb. 389. nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapler, Fllntpapler), ŠMIRKOV PAPIR (Sihinlrgelpaplr), ŠMIRKOVO PLATNO (Schndrgel-lelnen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (Schlelftflcher), posuto s steklom ali šmlrkom za trgovino in Industrijo. Zahtevajte cenike! cn » 3 m o a 1 » a n cr 2L o POZOR TRGOVCI! Dular & Fabiani VELETRGOVINA MANUFAKTURNEGA BLAGA v Ljubljani, Dunajska c. 33, pri »Balkanu1. SAHO NA DEBELOI Priporoča svojo bogato zalogo angleškega, Češkega, francoskega In italijanskega proizvoda po zelo znlSanih cenah. Solidna In toCna postrežba zajamCena. mmm, MXXX ODPREMNO PODJETJE STEVO TONČIČ I MARIBOR Oddelek zn razpošiljanje poštnin paketov. GO. TRGOVCU Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ I MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem STEVO TONČIČ t MARIBOR Telefon 230 in 330. — — Brzojavi: Tonspedit. .T s: mb as mm M a« «• ji S t: ■■ MB •a •a MB MB s: y n ■a s: ■a k v. trgovina s paplrsm na veliko LJUBLJANA MlktoSICeva cesta štev. 6|l. priporoča od svoje zaloge i Trgovski, fini in srednja fini plsarniSki, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Navana (za mast) In navadni omotnl papir. Pisemski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo. ‘V. KB IBS aa ii BR aa aa :: MB SR aa H aa BB s« •m aa BB BB aa aa s aa BB BB BB BB :: BB BB aa MB H s S •a E n Usnjarska industrija, d, d. na Bregu pri Ptuju | jupjm na[afI1(]S;ve | „PETOVIA 11 kose | m ^ Trgovci pozor ^ DOSPELE SO staroznane Si 03 angjm »dosi I m ^ _ m Izdeluje vsakovrstno usnje, Čevlje, fine In navadne, gamale, torbice, listnice, denarnice In drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba tožna. m m m m m Bi m m m v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka trgovina z železnino Gosposvetska cesta št 10 BBBir'« BBBBBBBKBBBB 3EBBlK3IQKB3E3lt3E]IE3IOE3E3E9E3KaEM^3KlB3ERBQKRE ^^Kn£8:KBSu»ssi»:sKSKss£SKSSs::si:s::s:::s»::s:2:£s::;^s:£:s£:^. sl 'B* u m m m m s m m m m Erjavec Turk PRI »ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (Mflhleisen) nasproti Krlžanske cerkve. JL • uradni, trgovski, pismeni, ■ fnltlll ovojni, svileni, prepisni, nimi ogljeni itd., pisarnISke 1 In Šolsko potrebSClne, kuverte, vse vrste umetniške razglednice kupite najceneje pri' tvrdki IVAH GAJŠEK Papirno trgovina - Ljubljana Sv. Petra c. 2, poteg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. iMaMHipyii sinii Misli oir fi :: H K BB n* razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In rožno pisavo potom neizraisljive steklene plošče Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15, 20-20 | The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. | Moderno urejena popraollnlca oseh pisalnih stroje«. Na debelo In drobno najceneje kupite trgovski in kendljskl gladek, Črtan, karlran In kvadriran, pismeni v mapah In škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetnl in ovojni rasne zvezke za srednje In višje šole. raznovrstne kuverte in razglednico, tipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge plsarnlike in Šolske potrebščin« pri L PEVALEK, mrV. ion. Zli - M nizki ti“ Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. I^esna industrija Bratje Tavčar Centrala Maribor Telefon št. 245. Podružnica Vuzenica Telefon št. 1. Ponuja veakorstni rezani in tesani les*. , , M JE SS IV A * ‘ (lastniki Bratje Tavčar) Družba z o. z. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. Maribor Kopališka ulica štev. 11. Interurban telefon št. 245. Kupuje po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene) svinje, govedo itd. MXX*QEXXXXXXK XKXXKX**XXXM i Veletrgovina Veletrgovina mafiufakturnega in z m o d n e g a blaga manufaktur« * IS”. Šoštarič „ME RKIJR“ Maribor MARIBOR s c v najkrajšem času Cankarfeva ulica 1. o a preseli iz Gosposke ulice na Velika zaloga manu fakture, Aleksandrovo češki, francoski | cesto š t e v. 1 3 In angleški izdelek i kar opozarja že a □ sedaj svoje — cenjene odjemalce. Samo na debelo. j NA DEBELO. Veletrgovina z železnino Pinter in Lenard, Maribor NA DEBELO. Priporoča se tvrdka Josip Peteline LlubUnno. So.Petro nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme Šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke! Postrežba tožna! v Industrijsko sol za usnjarje v vrečah In belo jedilno sol oddaja vsako množino franko Maribor tvrdka Anton Tonejo in drag Maribor. Zahtevajte cene. \ V ••■I pral: A. Zanki sinovi. Medič. Rokove & Zanki, Tovarna kemlinlh In rudn. barv ter lakov. Cantrala: Ljubljana. D. s o. s. Sklad lite: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlnl laki. Pravi Brnet. Barva za pode. Priznano najboljia in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Pederwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne ražpollljajol > XXX | Veletrgovina vina Milko Jesih Rudnlk-IMana i Dolenjska testa. Tel. it. 518. Honkonotno cenel priporoča svojo vedno sortirano zalogo izbornih štajerskih, dolenjskih, banatskih, dalmatinskih, črnih In belih vin. Zahtevajte ponudbe 1 Na debelo: Dan. taj, kakao. jatfline, olja, Mi kit kokiajski in tiapistoi-ski aii. ulami. innka in slanina. Ijntmmkn stekle-niina vina letnik 1917. Vele-trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga 'I I' KAROL HABER Maribor VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koioni-jalno blago in vsakovrstno žganje. RoiihircDtn teni — tožna dom Brzojavi: GRELIŽ. Telefon interurb. štev. 246. ar Zahtevajte cenike l m i_M*LTLTrr«~rrnfan~i‘*‘i-"-“r mvrmr* ^■‘•rriVir1 “ ‘ I. C. MAYER * LJUBLJANA MANUFAKTURA S EN GROS EN DETAIL Slatina. T. MENCINGER UubUana. Resljeva cestn 3. XXXKX*KK**XXKX Edina razprodaja vseh vrst specijalnega movco - tlpso za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseevtfiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosta Novakovič veletrgovina mavca Ljubljana. Židovska ulica št. 1. AAAAAAA Veletrgovina \ A. Šarabon < S v Ljubljani ( ^ priporoča / >S Špecerijsko blago \ raznovrstno iganje ^ >moko / In deželne pridelke ^ j raznovrstno rudninsko ^ \ 22, 10-10 vodo. S / Lastna praiarna za leavo \ \ in mlin za dišave / /P z elelctrlčnlm obratom. \ \ ceniki na razpolago. / (/SA/\/\/V\/ •sr----------------- Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge L po najugodnejših pogojih. - IM.II. I— I Lastnik: Konzorcij za izJ-vanjs *rrgovsa-ga -!s'a Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotoč, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, Zadar, Zagreb. t------ Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In Inozemstvu. -A J - O lavni uradnik: Potor KoUlle. - OOg.vorni ui.Onlk: Pranjo M.1. - Tisk, Mm. Maks. Hrovatin . Uubl|„l.