p0einin» olačan« • Boiovtnt
I eto LXI
9 Ljubljani, v torek 24. oktobra 1933
Štev. 243 a	( ena I Din
srn ^^^ 1/M-.Jyl
Telefoni aredniitvai dnem« služba 2050 — nočna 299«, 2994 hi 2050	--Izhaja vaak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ameriško - rusho zbližanie
Kapital hiti na pomoč boljševikom
Katoliška revija „Amerika" kritizira Rooseveltovo politiko, napoveduje vojno z Japonsko in graja nemoralnost kapitala
Amerika in Rusija
Včeraj smo brali, da je predsednik Ze-dinjenih držav severne Amerike Roosevelt poslal predsedniku osrednjega izvršilnega odbora sovjetske Rusije brzojavno pismo, v katerem izraža začudenje, dn »med državo 125 milijonov in državo 160 inilijono\ ljudi že 15 let ni bilo normalnih odnosov«. Roosevelt prosi Ka-linina, naj pošlje zastopnika v Wnshington, da se ta zadeva uredi v korist obeh držav. Kajpada je Kalinin ujel ameriško kroglo kar v zraku in je odgovoril Rooseveltu, »da je srečen, da je Amerika prišla do tega spoznanja «ker pada v oči», dn ie pomanjkanje vsakega normalnega odnosa med tako velikima republikama dajala naravnost potuho vsem elementom, ki ogrožajo svetovni mir« in dn bo poslal svojega zunanjega ministra Litvinovn v Ameriko, da vodi osebno poganjanja s predsednikom Rooseveltom.
To suhoparno vest lahko obračamo seni ter tja. jo pregledujemo skozi povečevalno steklo ali s flegrnutičnim izrazom človeka, ki ni osebno prizadet, dejstvo ostane dejstvo in to dejstvo ie veliko samo po sebi in velik.i po posledicah, ki jih bo rodilo. Mogoče nam manjka perspektive, da bi mogli pravilno oceniti zgodovinski pomen teh telegramov, ki so se križali nad nacionalistično Evropo, zate bo pa lažje poiskati vzroke, ki so Ameriko napotili do tega koraka.
Zedinjene države severne Amerike so zadnja velika država, ki se pripravlja, da prizna Sovjetsko Rusijo, n so bile tudi edina velika država, ki se je do sedaj najbolj trdovratno branila imeti kakšne neposredne uradne stike z republiko ruskih sovjetov. Hnrding, Cooli-dge, Hoover so se 7. gnjusom odvračali od Rusije, ki je predstavljala za ameriški prosvet-Ijeni kapitalizem neke vrste trajnega izzivanja, saj so modro verovali, da samo oni držiio v i rokah tajinstveni ključ do blagostanja. Aine- . riško ljudstvo jc z ogorčenjem obsojalo vsake vrste radikalizein, ki bi hotel vznemirjati rnv- | novesje njegovega sitegn udobnega življenj«. Rusija je pretila s svetovno revolucijo, in Ame- | rika, dežela svobode in neomejene lastninske ' pravice, je prisegala, dn ž nje noče imeti ni-knkih stikov. Ameriški parlament je celo sklenil posebno anketo, dn razgali propagando komunistične internacionale in jo zatre v kali.
Takšno je bilo duševno razpoloženje Amerike vse gor do vlade sedanjega predsednika Roosevelta. Res pa je, da ameriški kapitalizem sam ni v vsem delil razpoloženje ljudstva. Njemu je šlo samo za tem. dn Rusija ne prodre v Ameriko, izven njenih meja pa je privolil v koristne kupčije z državo sovjetov. Sovjetski komisarijat za zunanjo trgovino je dajal kjerkoli je le mogel, prednost nmeriškemu blagu in ko je sovjetska vlada započela izvajati petlelko. je podpisala največje dobavne in kreditne pogodbe z ameriškimi firmami, saj jc znano, da ie ameriška General Electric Co., ele,.trificiraia vse naprave prve petletke, da je Dnjeprostroj njeno delo, da je Ford Molor Co dobavila domala vse motorje, da je Radio Cornoration of America vložila ogromne ka-pitale, da so ameriški inženerji vodili in nadzirali skoroda vsa velika industrijska dela od Dnjepra do Magnetogorska v sibirskem Uralu. Ameriški kapital je bil »pametnejši« od evropskega. znal se je varovati »ruskega struna« v svoji lastni hiši, sicer je pa ž njim tržil v takšnem obsegu, ki ga nam ho odkrila še le zgodovina. Boljševizma k sebi ni sprejel, pač pa je sam zbežal k boljševizmu.
Zakaj je torej sedaj naenkrat padlo Rooseveltu v glavo, da na vsak način izsili pravno priznanje Rusije, ko je tudi brez tega Amerika z Rusijo doslej tako sijajno izhajala in plodonosno tržila?
Zdi se, dn so se nn obeh straneh v zadnjih mesecih izvršile velike notranje spremembe. Prvič je spoznala sovjetska Rusija slahosl svojega mednarodnega položaja. Vsenaokrog io obdajajo sosedi, ki prežijo po njenem ozemlju. Če se nahnjnš v takšnem položaju, potem ne smeš več sanjati, da boš premetaval ves svet. In Rusija je v spoznanju te resnice tudi odložilo svoj veliki načrt, Ida v svojem duhu preobrazi obličje sveta. Ona se je zaenkrat zadovoljila s tem, da ohrani sovjetsko republiko pri življenju sredi med narodi z drugačnim gospodarskim sistemom. Odtod njena prizadevanja, da se pomiri s svojimi sosedi nn podlagi nenapadalnih paktov, odtod njeno stremljenje, da se kot čuvateljica, kot »šampijon miru« uveljavi na mednarodni ploskvi.
Spremembe so tudi v Ameriki velikanske. Amerikanca je sedanja kriza ponižala, vzela mu je tisti skeleči ponos, ki ga redi samo sita materijelna kultura. Gospodarska kriza mu je zlomila hrbtenico. Predsednik Roosevelt z vsemi silami rešuje ameriško udobnost, uvaja načrtno gospodarstvo in gradi z velikimi kretnjami vsemogočno državo, koje oblast nad zasebno inicijativo nn gospodarskem polju ni v mnogem prav nič manjša, kakor oblast sovjetske države. Roosevelt je sam socialno usmerjen in ker je obdan izključno le od učenjaških svetovalcev, ki vidijo v ruskem sovjetizmu nekak zanimiv in opazovanja vreden znanstveni eks- j peri m en t, njegova vlada naravno ne gled.i več ; z istimi odbijajočimi očmi na možnost neposrednih stikov in neposrednega sodelovanja s t sovjetsko Rusijo.
Drugi vzrok je zunanjepolitičnega značaja, i Amerika kakor tudi Sovjetska Rusija opažata, •'n Japonska gradi na ozemlju rumenega ple-roena in na Tihem morju svoj lasten imperij. Razširjanje japonske veiemoči vznemirja Ameriko in Rusijo. Nova mnndžurska država Man-džukuo naj bi bila stržen za ogromno državo ki bi Rusijo odrezala od Tihega morja, utrjevanje otokov v Tihem oceanu pa naj hi hil le začetek jnponskega prodiranja proti Filipinom (n havajskemu otočju. Strah pred tem skupnim ■n objestnim sovražnikom je pomagal podreti zadnje ovire za sporazum, ki naj zajezi Ja- j ponsko lako na sovjetski kakor tudi na ameriški strani. Sovjetska Rusija pa je pograbila za to priliko še s posebnim veseljem, ker ho s tem diolomatskun uspehom prvega reda po-
Ljubljana, 23. oktobra.
V	zadnjem času listi mnogo pišejo o Roose-veltovi imicijativi, da se skoraj obnove politični odnošaji med sovjetsko Rusijo in Združenimi državami. Časnikarske agencije poročajo, da je korak predsednika izzval v Ameriki obče odobravanje. Zato je tembolj zanimivo, kaj je k tej stvari napisala odlična katoliška revija »Amerika«, ki izhaja v Newyorku. Ponatiskujemo del članka dobesedno:
»Na razna pisma, ki so jih londonske «Times» sprejele iz Newyorka, v katerih se priporoča priznanje sovietske Rusije, je znan katoliški laik Thomas Daly zavzel nasprotno stališče in s tako jasnostjo in preipričevalnostjo navajal nasprotne argumente, da so se dokazi pisca v «Time®» popolnoma razblinili. Pustil je svojim nasprotnikom samo ta dokaz za potrebo priznanja Rusije, da |e treba to storiti pač radi tega, ker do sedaj še nismo storili
V	zadnjih tednih pa je rusoiilna časnikarska agencija «United Press« pričela podčrtavati še drug argument, radi katerega je treba zveze z Rusijo. To naj bi bila nevarnost vojne z Japonsko, radi katere je treba da iščemo zaveznikov za hrbtom japonskega imperija. Toda,« pravi »Amerika«, »tudi ta argument ne more držati. Nasprotno, zveza z Rusijo bo v resnici čimprej vodila do vojne, ker je zelo verjetno, da bodo Japonci zvezo med Ameriko in Rusijo enostavno smatrali za «casus belli». Baš takšen korak kaj lahko zaplete svet ▼ novo, še strašnejše svetovno klanje.
Prav tako ne drže argumenti, ki z gospodar-
Pjiriz, 23. okt. b. Sklep o usodi Daladierove vlade še vedno ni padel. Sporazum o posameznih členih finančnega programa, zlasti o členu 37, ki se nanaša na znižanje uradniških plač, še ni padel. Za ta sporazum so izgledi minimalni največ radi
1K < ../»i
Daladier
tega, ker je razkol v socialdemokratski stranki neizbežen, ker pokazujejo nesocialisti v klubu socialdemokratske stranke moč, ki se nikakor ne sme podcenjevati. Na snočnji seji se je sprejel s 4275 proti 911 glasovom predlog, da se iz stranke izključijo vse one frakcije, ki se ne bi pokorile sklepom večine pri finančni debati. Leon Blum gre razen tega tudi za tem, da zruši Daladierovo vlado brez ozira na nevarnost, da istočasno uniči edin-stvo socialistične stranke in brez ozira na to, da obenem razbije levičarsko stranko, ki pa praktično nič več ne obstoja.
Daladier je v teku zadnjih 24 ur prejel veliko število protestnih brzojavk zaradi novega finančnega načrta. Včeraj so bile velike protestne skupščine v vsej Franciji, posebno ogromna udeležba
krila razdejanje na znotraj in vlila novega olja v mašincrijo notranje propagande, ki je radi pomanjkanja goriva že ugašala.
Tretji vzrok — in ta jc bolj ameriški — pa nosi gospodarsko obeležje. Kapital je nemoralen hil in ho ostal. Amerika mora izvažati, ona rabi zraka, širokih trgov. Ameriški kapitalist, ki ga je kriza vrgla iz njegove udobnosti, si jo želi nazaj. Sredstva? Katerakoli. Sedaj ! je podrl zaprta vrata v Rusijo. 70 milijonov do- ; larjev kreditov je že dovoljenih Rusiji, za na- ! daljnih 120 milijonov leče jo pogajanja. V Ameriki se organizirajo trgovski odbori za opremo ruskega trga. ameriški konzulati so dobili navodila sovjetskim trgovskim zastopnikom odslej izdajati polne liste itd. ild. Ameriškega kapitala se je polastil velik glad. ki ga naj llteši — Rusi ja. In če povemo, dn se bo v imenu Amerike pogajal pnvolski mngnat Morgenthnu, se ne bomo smeli čuditi, če bo z isto — ali sličnoimenskinii zastopniki sovjetov vendar le prišlo do kakšnih resnih zaključkov ne glede nn kukoršnokoli državne ali socialne ideologi ie. na hrbtu ruskega in ameriškega naroda.
skega stališča zahtevajo priznanje Rusije. Mnogi se udajaj-o utopističnim načrtom, kako ogromna naročila bodo poslej romala iz Amerike v Rusijo. V gospodarskih krogih kroži neka izjava Litvinova iz polpretekle dobe, da bi Rusija naročila v primeru priznanja v Ameriki za dve milijardi dolarjev surovin in strojev. Toda treba je samo vzeti svinčnik v roke, pa pogledati, kje naj država, v kateri množice mrjo od lakote in pomanjkanja, vzame dve milijardi dolarjev ^a nakup blaga v Ameriki. Ponovilo bi se isto, kar smo doživeli z medvojnimi posojili v Evropi. Sicer se je pa sovjetski manever kmalu sam razkril. Za dve milijardi naročil, ki nam bi jih Rusija dala kot protivrednost za priznanje sovjetov, so se v zadnjem času skrčila na skromno prošnjo za posojilo 50 milijonov dolarjev. Iz tega sledi,« končuje članek, »da ima Moskva mnogo večjo potrebo po naših kreditih, kakoT pa po obnovi diplomatičnih vezi. Letos zapade znova 300 milijonov dolarjev, ki jih mora Rusija plačati svojim evropskim dolžnikom, kar sovjete brez dvoma jako ženira, zlasti ker vlada v deželi lakota. Sovjeti stoje pred težko dilemo, da plačajo s sredstvi, ki jih imajo, ali pa, da svetu pokažejo svoje resnično gospodarsko stanje. Ne moremo razumeti, zakaj naj ravno ta hip Amerika pomaga boljševizmu in ga rešuje pred neizbežno propastjo.«
Sodba Angležev
London, 23. okt. AA. Listi prinašajo ie zmerom komentarje o obnovi odnošajev med Washing-tonom in Moskvo, v čemer vidijo predvsem pre-
je bila v Marseilleu, Strassbourgu in Brestu. Skupščine pa so zaenkrat potekle v popolnem redu. Danes popoldne pričakujejo velikih demonstracij davkoplačevalcev pred zbornico. Nacionalna zveza davkoplačevalcev je namreč sklenila, da ob treh popoldne izvrši pred zbornico velik pritisk na narodne poslance. Davkoplačevalci sodelujejo pri demonstracijah s tovornimi in osebnimi avtomobili. Baje namerava policija ustaviti okoli bourbonske palače ves promet. Demonstracijam se bodo pridružili tudi vsi pariški avtotaksiji. Radi tega računajo, da bodo danes popoldne v Parizu veliki nemiri ter je policija dobila potrebna navodila, da jih v kali zaduši.
Usoda Daladierove vlade se bo odločila nocoj. Enako se pričakujejo tudi sklepi o finančnih predlogih vlade. Sedanji položaj vodi do popolne- j ga razcepa socialistov. Razvoj razcepa med soci- i alisti se je pričel že snoči, ko je najmočnejša so- ; cialistična organizacija sprejela odločno resoluci- '
Atene, 23. oktobra. AA. V dobro poučenih | krogih trde, da so nedavni važni politični sestanki j na Balkanu mnogo pripomoglo k temu. da so se Grčija, Turčija, Rumunijn in Jugoslavija popolnoma sporazumele o ohranitvi evropskega, zlasti pa balkanskega statusa quo. kakor tudi glede ohranitve miru na Balkanu. Atenski krogi mislijo, in to poudarja tudi vladni list »Proja«. da odpor Bolgarije, če bi se pokazal, ne bi mogel zavreti končnega zbližanja med balkanskimi državami za ohranitev miru.
Grški listi posvečajo razgovorom ruinunskega zunanjega ministra Titulesca z- grškimi državniki še zmerom daljše komentarje. Tako pravi »Elefte-ron Vimac, da je dalo diplomatsko delovanje g. Ti-lulesca poleg delavnosti gg. Jevtiča in dr. Beneša Mali antanti novo obliko politične koalicije, ki ji je namen zbližati balkanske države.
Vladni list »Katimerink pravi, da je Grčija že dalj časa prepričana o potrebi trajnega miru nn Balkanskem polotoku in zato ne more biti ravnodušna nasproti inicijativnm. ki streme v isto smer. Zato bi grška javnost rada videla, da bi prizadevanja za dosego vsebalknnskega sporazuma, ki naj bi obsegal vse države balkanskega polotoka z Bolgarijo vred. obrodila sad.
Kondilisov list »I51inikon Melon' pa pravi, dn gredo danes grška in turška stremljenja vštric z jugoslovanskimi in rtimunskimi, in dn so jim pred očmi splošni balkanski interesi. Grčja je doslej po krivdi svojih prejšnjih vlad stala oh strani in pasivno gledala, kako se Mala antanta trudi, da doseže sporazum nn Balkanu: zdnj. po obisku Nj. Vel, kralja Aleksandra in rumunskegn lunan.iega ministra Titulesea je pa tudi Grčija začutila prijateljstvo do teh dveh držnv in se iskreno trudi, da po svojih inočeh pripomore h končnemu zbližanjti obeh balkanskih držav Grčije in Turčije s srednjeevropskima državama Jugoslavije in Riimiinije, s čimer hi dogradila skupni organizem v korist in lavftrovnnje svoje varnosti.
Lisi >Estia< pravi, dn potovanja Nj. Vel. kralja Aleksandra in razgovori ni mlinskega zunanjega ministra Titulesca v Ankari in Atenah dokazujejo, da so po eni strani Grčija in Turčija, po drugi strani na Jugoslavija in Romunija sklenile, da morajo
cejšen gospodarski pomen, ker bi sprava med USA in Sovjetsko Rusijo odprla ameriški trgovini in industriji nova tržišča. Vendar »Times« dvomi, da bi Sovjeti r. ogli brez težav poravnavaU račune za svoje bodoče nakupe v Združenih državah. List dalje naglaša, da USA po večini doma izdelujejo večino proizvodov, ki jih Sovjetska Rusija izvaža, vendar pa vzlic temu ugotavlja, da je bilo dosedar nje razmerje med tema velikima državama nenormalno ter je zato le prav, če se to vprašanje uredi. — Tudi »News Chronicle« poudarja v prvi vrsti gospodarski pomen obnove odnošajev med Rusijo in USA, nato pa pravi: Skoraj gotovo je, da je kočljivi položaj na Daljnem vzhodu zaradi napetosti med Rusijo in Japonsko pripravil ameriške državnike do tega, da so sklenili ponuditi Sovjetski Rusiji roko v spravo, da se pritisne ob zid prevelika japonska ekspanzija.
Ruska naročila . . .
Washington, 23. okt. b. Na podlagi privatnih ruskih informacij govorijo v političnih krogih, da bo sovjetska vlada takoj po svojem priznanju od strani Amerike naročila veiiko množino blaga v Združenih državah. Največja naročila bo dala za razne jeklene in železne proizvode in sicer v vrednosti od 400 milijonov dolarjev. Naročila bo nadalje za 50 milijonov dolarjev bombaža in raznega drugega blaga v večmilijonski vrednosti. Kredite v to svrho bo dovolila družba Reconslruction Co-operation in razne privatne banke. Naročeno blago bo Rusija plačala deloma v blagu, deloma v devizah v roku petih let.
jo, da se izključijo vsi oni, ki se nočejo pokoriti večini.
Puriz, 23. okt. c. Daladicrovi vladi se je posrečilo za en dan odgoditi odločilno bitko, iz katere bi gotovo prišla poražena. Včerajšnji odločilni dan za Daladierovo vlado je bil od-goden na danes in bo danes odločilna bitka trajala ves dan. Ponoči je pričakovati od ločitve.
Hitler pomirjuie
Miinchen, 23. okt. b. Na proslavi v Kohlheimu je imel kancler Hitler velik govor, v katerem se je dotaknil ludi zunanje politike. Vsi oni, ki so skozi štiri leta sodelovali v svetovni vojni, je govoril Hitler, in vsi oni, ki sami vedo, kako težke in strašne žrtve zahteva vojna od naroda, se bodo znali najbolj čuvati vsake površne hura-politike. Nemšk inarod ne teži za vojno in ljubi mir, veruje pa v svoje življenjske pravice ter se zavzema za eksistenco 65 milijonskega naroda, če hočemo braniti svoj narod, ni druge poti, po kateri gremo. Izjavljamo vsemu svetu: Če hočete, da sodelujemo na vaših mednarodnih konferencah in v vaši Zvezi narodov, bomo to storili samo takrat, kadar nas | boste priznali, da smo narod. Nočemo podpisovati | pogodb, ki so nečastne in neizvršljive in tudi v ' diktatu nočemo sodelovati
za varstvo miru za obrambo meja
| njihovo meje ostati tudi v bodoče takšne, kukršnt! i so. zakaj od nedotakljivosti njihovih meja je naposled odvisna tudi pomiritev balkanskega polotoka. Iz tega pa sledi, zaključuje list, tudi |>opolnn harmonija stališč in interesov med Grčijo, Turčijo, Jugoslavijo in Rumunijo.
Tilulescu ne poide v Moskvo
Atene, 23. okt. b. Romunski zunanji minister Titulescu je pred zastopniki atenskega tiska de-mantiral vesti o svojem potovanju v Moskvo. Titulescu jc izjavil: »Če bi tudi prišlo do takega obiska, bi bil sedaj brezpredmeten, ker hoče Li-tvinov obiskati Ankaro, nato pa gre v Washing-ton, tako da moj obisk v Moskvi ne bi dosegel svojega cilja.«
Nemški princ obso'en v Avstriji
Celovec, 23. okt. b. Princ Bernhard Mei-ningen, ki so ga policijske oblasti predvčerajšnjim aretirale zaradi narodno socialistične propagande, je bil obsojen nn 6 tednov zapora Obenem je policija internirala na njegovem posestvu tudi njegovo ženo, ki se ne sme oddaljiti iz dvorca in mora hiti vedno na razno-logo oblastem, ki bodo menda tudi proti njej pričele postopek zaradi narodno-socialistične agitacije. Dokazano je namreč, da je Meinin-gen. ki je pred 2 leti kupil posestvo, že dalji vodil živahno narodno-socialistično propagando in tihotapil z Nemčije narodno-socialistične letake, vendar pa oblasti niso mogle nastopiti proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov. Sedaj se je i/dni sam ker je razobesil na svoj avto zastavico s kljukastim križem, zarodi česar ga je policija ustavila. Pri preiskavi pa je našla v avtomobilu pod sedežem večjo množino propagandnih letakov s kljukastim kri žem.
Dunajska vremenska napoved. Kakor kaže, se bo vreme najbrže polagoma poslabšalo, toda zaenkrat ne bo bistvene spremembe.
Velikanske demonstracije
francoskih davkoplačevalcev
Nocoj se bo odločila usoda francoske vlade
Cilj dipfomatskih po-tovanj po Balhanu t
Pakt
Izidi volitev v Delavsko zbornico 1 Mir med Kitajsko in Japonsko
Ljubljanska volišča
Pogajanja so že pričela
Skupni rezultati
Glavni volivni odbor za volitve v »Delavsko zbornico« je za ljubljanska volišča ugotovil naslednje uradne volivnc rezultate:
Za »Listo nacionalnega delavstva« in »Stanovsko listo nacionalnega nameščenstva« (modre glasovnice) 2815 volivcev.
Za listo »Strokovne komisije« in »Listo Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije« (rdeče glasovnice) 2125 volivcev.
Za »Listo Jugoslovanske strokovne zveze« in za »Listo Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije« (bele glasovnice) 1860 volivcev.
Za »Listo Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« (zelene glasovnice) 383 volivcev.
Neveljavnih glasov je 60.
Spornih glasov je 67.
Volirvni rezultat za XJI. volišče še končno ugotovljen.
Po voliščih
Po-drobni rezultati na voliščih, ločeni po splošni in namešicnski skupini so sledeči (oddani glasovi):
I.	volišče: Šentjakobska osnovna šola: Delavska skupina: modra 68, rdeča 79, bela 61 — name-ščenska skupina: modra 21, rdeča 21, bela 3, zelena 6.
II.	volišče: Mestni dom: modra 128, rdeča 87, bela 110 — modra 142, rdeča 48, bela 10, zelena 35.
III.	volišče: II. drž. realna gimnazija: modra 87, rdeča 45, bela 146 — modra 6, rdeča 2, bela 26, zelena 22.
I. drž. realna gimnazija: IV. a volišče: modra 145, rdeča 78, bela 99 — modra 88, rdeča 29, bela 7, zelena 11;
IV.	b volišče: modra 82, rdeča 96, bela 79 — modra 20, rdeča 9, bela 8, zelena 52;
IV. c volišče: modra 55, rdeča 54, bela 71 — modra 73, rdeča 14, bela 2, zelena 8.
Osnovna šola Ledina: V. a volišče: modra 139, rdeča 144, bel- 119 — modra 29, rdeča 8, bela 3, zelena 14;
V.	b volišče: modra 94, rdeča 134, bela 149 — modra 57, rdeča 12, bela 3, zelena 16.
Sodišče: Vl.a volišče; modra 109, rdeča 136, bela 88 — modra 127, rdeča 27, bela 23, zelena 25;
VI.	b volišče: modra 108, rdeča 75, bela 76 — modra 169, rdeča 29, bela 24, zelena 49;
VI.	c volišče: modra 86, rdeča 148, bela 97 — modra 84, rdeča 43, bela 21, zelena 106.
VII.	volišče: Ženska realna gimnazija: modra 52, rdeča 36, bela 73 — modra 8, rdeča 2.
VIII.	volišče: Tehnična srednja šola: modra 118, rdeča 94, bela 75 — modra 6, rdeča 10, bela 1, zelena 1.
IX.	volišče: Gluhoncmnica: modra 97, rdeča 110, bela 173 — modra 15, rdeča 9, bela 3, zelena 6.
X.	volišče: Mestno zavetišče v Japljevi ulici: modra 59, rdeča 69, bela 51 — modra 6, rdeča 4, bela 1, zelena 7.
XI.	volišče: Dvorana Koutny na Tyrševi ulici: modra 77, rdeča 98, bela 76 — modra 20, rdeča 3, bela 3, zelena 5.
XII.	volišče; Deška osnovna šola v Šiški: modra 153, rdeča 58, bela 22 — modra 100, rdeča 12, bela 4, zelena 8.
XIII.	volišče: Strelišče na Dolenjski cesti: modra 19, rdeča 7, bela 15 — modra 3, rdeča 3, bela 1, zelena 2.
XIV.	volišče: Osnovna šola na Viču: modra 41, rdeča 123, bela 75 — modra 11, rdeča 7, bcia 3, zelena 7.
XV.	volišče; Osnovna šola v Mostah) modra 72, rdeča 77, bela 31 — modra 10, rdeča 2, zelena 2.
XVI.	volišče: Dekliška osnovna šola v Šiški; modra 23, rdeča 80, bela 27 — modra 8, rdeča 3, bela 1, zelena 1.
★
Skupno: Delavska skupina: modra 1812, rdeča 823, bela 1713 — nameščenska skupina: modra 13, rdeča 297, bela 147, zelena 383.
London, 23. okt. k. Samozavestna izjava japonskega zunanjega ministra ob priliki razgovorov med ameriškimi Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo se tolmači s tem, da so se začela pogajanja med Japonsko in Kitajsko o ureditvi medsebojnih odnošajev. Ta pogajanja bi slonela na šestih pogodbenih točkah:
1.	Kitajski ni treba priznati države Mandžurije.
2.	Neposredno je treba organizirati redni promet med Kitajsko in Mandžukuo.
3.	Premirje naj ostane nafman) še leto dni v veljavi do deiinitivne ureditve političnih odnošajev med Kitajsko in Mandžukuom.
4.	Red v demilitizirani coni bosta zajamčili japonska in kitajska vojska skupno.
5.	Utrdbe v okolici Pekinga, ki so jih začeli graditi Japonci, se vrnejo Kitajski.
6.	Za ureditev vzajemnih gospodarskih zvez med Kitajsko in Japonsko se bodo utemeljili carinski uradi. Kitajska vlada bo zadrževala bojkot japonskega blaga.
Mussoliniiev govor ?b. H"" razstave
W	trne.clirnp rfinnluGii«!
Rim, 23. oktobra. AA. Agencija Štefani poroča, da se je včeraj vršila fašistična manifestacija. 30.000 fašistov iz Firence se je pripeljalo v Rim v 27 posebnih vlakih, da pozdravijo Mussolinija in da si ogledajo razstavo fašistične revolucije. Glavni tajnik fašistične stranke je imel revijo firenških fašistov, nakar je velikanska povorka krenila proti Beneškemu trgu, venomer vzklikajoč Mussoliniju. Mussolini se je pojavil na balkonu in zbudil nove burne aklamacije. Nato je imel govor, v katerem je dejal, da se fašistična razstava ne bo zaprla aprila prihodnjega leta, kakor je bilo prvotno sklenjeno, temveč ostane odprta tudi še dalje kot stalna ustanova. V svojem nadaljnem govoru je predsednik italijanske vlade poudaril zgodovinsko
laš.stične revolucije
prioriteto fašističnega pokreta pred nacionalističnimi gibanji v drugih državah in absolutno originalnost fašističnih naukov. Ena izmed bistvenih karakteristik fašističnega pokreta je po Mussolini-jevih besedah v tem, da fašistična revolucija še ni zaključena in se sploh ne more končati, ker se neprestano nadaljuje in razvija. Ta revolucija mora ostati trajna in neprekinjena tvorba našega duha in naše borbenosti. Fašistična revolucija, je nadaljeval Mussolini, ni revolucija katerega posebnega stanu, ni revolucija določenih slojev, temveč je revolucija celega složnega naroda, ki hoče sam voditi svojo usodo. Dosedanja leta revolucije, je na-glasil Mussolini, so ojeklila italijanski narod, da mirno gleda v bodočnost.
99
Francija ne sme razorožiti
pišejo angleški listi
66
London, 23. okt. AA. »Daily Mail« prinaša pod naslovom »Francija se ne sme razorožiti« članek, iz katerega povzemamo tale mesta:
V svoijo laslno korist mora Francija odločno odklanjati »dobrohotna« vabila in se ne sme dati premamiti od hinavskega laskanja inspiriranih sa-njačev, ki bi hoteli, da omeji svoje oboroževanje. Brez pomena je, odkod prihajajo ta vabila. Vsa_ so nevarna za Francijo. Francija mora trdno vztrajati na svoji sedanji obrambi in mora gledati, da jo še izpopolni. Od belgijske meje pa do Alp mora zgraditi nepremagljivo omrežje okopov, da bo pod njihovo zaščito francosko ljudstvo moglo vzdržati napad kateregakoli nasprotnika.
Tudi britanski narod se mora vendar že odločiti, ali ne bi bolje kazalo, da se jalove in neza-' "Ž"fesljive obveze lokarnskega dogovora pretvorijo v defenzivno zvezo med Francijo in Anglijo. Če se
Velika Britanija odloči za to, bo treba ustanoviti potrebne sile, ki naj preprečijo, da bi ta zveza postala, kar je bil Locarno zmerom — slepilo. Če se
doseže ta aliansa, potem šele bo imelo zmisla, da Velika Britanija in Francija skupno ponudita novi Nemčiji roko za sklenitev prijateljstva.
Vojna v skorajšnji bodočnosti ne pride v po-štev, tudi če se Nemčija hiti oboroževatL Zakaj Nemčija danes še ni tako močna, da bi mogla uspešno napasti Francijo, tudi če ima ta namen. Najboljša pot za ohranitev neprecenljive dobrote — evropskega miru — je v tem, da se poskrbi, da bodo postojanke Francije v bodočnosti tako mogočne in nepremagljive, da se bodo spričo njih ohladili in streznili tudi največ,i šovinisti med Nemci. Če bi se Francija razorožila, bi pa imeli po vsej verjetnosti že nekaj mesecev nato vojnir.
O sodobni poltski mladini
O sodobni poljski mladini moremo govoriti o eni kulturno-politični enoti, ki se ceni le v mejah dnevne politike. Izjemo tvori le peščica socialistov iu židovskih komunistov, ki pa ne igrajo vidne vloge. Narodnostna trenja povzročajo le več ali manj Ukrajinci, vendar kljub njihovi številčni moči ne morejo do širših pokretov za izboljšanje njihovih pravic, ker ie vsak že v kali zatrt. Državna oblika poljsko mladino ne vznemirja, sprejmejo jo ko t jim je dana, kot 100%no dobro in ji verno služijo.
V Poljsko ima prost vstop vsa politična, celo komunistična literatura in filmi, a to ne pomenja nikakih nevarnosti niti za poizkuse, niti za vpliv na spremembo družabnega reda; ne gre pri tem morda za socialno revolucijo, temveč za prav majhne družabne spremembe.
Poljska mladina se zbira v glavnem v dveh političnih taborih: v »Legiji mladih« in »Narodni Demokraciji«. Obe sta fašistično obarvani, člani obeh so skrbno uniformirani. Razlika obstoja v tem, da ima »Legija mladih« boljšo pozicijo, ker je s Pil-šudskim. V počitnicah prireja vojaško urejene tabore s predavanji, gojenjem petja, deklamacijami itd., poleg vseh panog športa. Narodna Demokracija se izživlja v preganjanju Zidov in iskanju potov do vlade.
Zidje so močno zasovraženi že vsled svoje narodnosti, še bolj pa radi zastopanja komunistične smeri. Oster spor je nastal med študenti medicinci, ker Zidom vera ne dovoljuje dajati mrličev v seci-ranje, Poljaki pa ne dovolijo, da bi njihovi sovražniki vihteli svoje nože nad trupli sorojakov. Zidje predstavljajo jako močno edinico, saj izdajajo svoje časopise, imajo več univerzitetnih profesur in mandatov v parlamentu. A Poljake motijo, bolj kot to dejstvo, njihovi kaftani; zato vanje oblečenim Zidom ne dovoljujejo vstopa v javue parke.
Študirajoča mladina je uniformirana s »čap-kami« (čepicami), vsak zavod ima svoje. Za gimnazijce je to premalo, zalo so jih numerirali še z zaporednimi številkami, ki jih morajo nositi na rokavih.
Poljski študent pokaže največ svoje aktivnosti v organizacijskem delu. Najbrže med njimi samimi to največ velja. Morda tudi zato, ker ie vrste po-kreti prineso ogromno uspehov, ker skoro vedno uživajo upoštevanje in pomoč od strani državnih oblasti, če niso celo pod njihovim protektoratom. »Ligo za mednarodno zbližanje v Varšavi, ki je ena najvišjih dijaških organizacij |>oljskih, jc ustanovilo zunanje ministrstvo po vzgledu podobnih inozemskih organizacij. Isto ministrstvo je dalo tej »Ligi« na razpolago naravnost salonske lokale, pohištvo, telefone itd. ter celo honorira dijake, ki ie v njej uradniško udejstvujejo.
Take razmere so nam tuje; to je mogoče lc pri »notni, centralistično usmerjeni mladini in še to le v državni prestolici, kjer so pri rokah vsa ministrstva in kapital. Pri nas bi bila možna taka organizacija le v Belgradu. Precej pa se pozna pri teh organizacijah, tla niso namenjene saniorodnim ciljem, ki so izšli iz vrst dijaštva, ampak da služijo ie velikim idejam, ki jih daje država.
Nekoliko manj velja to za močno in bogato organizacijo »Kolo Medicincevc, ki je važna in znana vsled organiziranja počitniških dijaških kolonij. Poleti prireja kolonije na poljskem morju, pozimi pa 3redi smučarskih terenov na poljsko-romunski meji.
Te kolonije imajo prostora za okroglo 300 udeležencev, ki so nastanjeni po lesenih hiširab in velikih letalskih šot« f h, kar daje s terenom vred aa razpolago — drž«/a. »Kolo Medicincev« ima za
svoje kolonije poleg vsega potrebnega orodja in posode tudi vse vrste sporinegn orodja, in to za lahko atletiko, težko atletiko, sabljanje, veslanje itd. Kolonija poseduje tudi lastno plesišče in obširno biblioteko. Obiskujejo kolonijo poleg Poljakov ludi Madjari, Romuni, Cehi in Slovaki, Bolgari ter Srbi, Hrvati in Slovenci.
Neobičajen je za naše pojme tesen stik absolventov s svojimi študirajočimi tovariši, katere ne zajmste, ko so si enkrat ustvarili rodbino in eksistenco. Tako ne manjka v poljskih kolonijah — zlasti ne — absolviranih zdravnikov s svojimi rodbinami, ki tovariško skrbe za zdravstveno in higiensko blagostanje mlajših. Pri nas se često boljše si-tuiirani akademik že med študijem ne počuti dobro v dijaškem okolju, dočim jirnv dobro jiozna vse stanovske ugodnosti od znižanih voženj do izdane diplome. Nedvomno pa more družabno in denarno dobro situirani dijak največ koristiti v organizacijskem delu.
Ker država z vso simpatijo podpira organizacijska mladinska giban ja in je — kot. omenjeno — mladina z malo izjemo zadovoljna z državno ureditvijo in ne vidi ob njej nobenih potreb po družabni preosnovi, kaj šele možnosti družabnega propada, se aktivno udejslvuje v vladnih propagandnih stremljenjih. V zvezi s prepričanim nacionalizmom je prav tako prepričano sovraštvo do vsega, kar nosi nemški nadab. Na Poljskem je vsak nemški kulturni in gospodarski produkt nemogoč. V to smer so Poljaki instinktivno obrnili vse svoje mlade sile. Poljak se celo v mednarodnem občevanju sramuje nemške govorice. Tako vidite le francoske, angleške, češke, ruske in poljske filme, nemški pa brezpogojno nima obstoja; pri nas pa sleherni dan poslušamo prepevanje o francosko-jugoslovanskem in medslovanskem prijateljstvu, a ob tem ne zaide k nam noben francoski, kaj šele poljski film (dnsi je poljska filmska industrija že na visoki stopnji) in mirno poslušamo velenemško huzarsko godbo in se divimo zlatim in srebrnim našlvom nemških in avstrijskih garde-oficirjev.
Za Poljsko jo morje vitalnega pomena. Kako naj sicer izvaža svoj les in svoj jiremog; zato si ga kljub nasprotujoči nemški politiki hoče za vsako ceno obdržali in ji ob 00gnetli poljskem prebivalstvu koridorja brezpogojno gre. Tudi tod poljska mladina vestno podpira vladne propagandne namene. Baš zato stalno vabi v goste inozemske ak demike, da bo v slučaju nevarnosti ves kulturni svet dal svojo besedo za pravico in resnico. Isto bi morali mi sistematično ruzgiifševati po svelu o naši Istri in Koroški!
Siinpntiziranje z Jugoslavijo nc obstoji v samih frazah, temveč se tudi dejansko pokaže v prisrčnih sprejemih in nadvse iskreni postrežljivosti in gostoljubnosti. Cehi so jim manj simpatični, ker so premalo »južnjaški«,; pa ludi sosedi so in so jih zato že navajeni. V prijateljskih slikih žive poljski študentje tudi s svojimi severnimi tovariši — Finci, Latvijci in Estouci, dalje z Madjari, Romuni in Bolgari. V svrho medsebojnih izletov, izmenjav počitniških praks, obiskovanja počitniških kolonij delujejo v Varšavi prijateljski klubi, ki so združeni v že omenjeni »Ligit.
Razveseljivo je dejstvo, da se poljski Izseljenci, oziromn njih otroci vračajo v domovino na študij, v počitniške kolonije in počitniške kulturne kurze. Kdo za to skrbi, ni važno, važno je, da se sploh vrši, in to celo v slučaju ameriških Poljakov, ki so bivajoč od mladih nog v tujini v več i h slučajih skorajda pozabili materinsko govorico^
Titufescu v Belgradci
Belgrad, 23. okt. k. Romunski zunanji minister . Titulescu pride v Belgrad v sredo zvečer, kjer bo ' ostal nekoliko dni in konieriral z zunanjim mini-1 strom Jevtičem o rezultatih svojega potovanja po Balkanu in o vprašanjih, ki se izključno tičejo držav Male zveze.
I Poslanih Heeren
pri Hincfenburgu
Berlin, 23. oktobra. AA. Woiiiov urad poroča, da je predsednik Hindcnburg danes sprejel novega nemškega poslanika v Belgradu v. Heerena.
Osebne vesti
Belgrad, 23. oktobra, m. Za tajnika v poljedelskem ministrstvu je postavljen v 5. pol. skupini Ltikman Franc, višji kmetijski jrristav banske uprave dravske banovine. — Upokojen je Franjo Hu-mar, učitelj v Ljubnem. — Premeščeni so sledeči prometni uradniki: Meslini Rudolf, prometnik v 8. pol. skupini v komercijalni oddelek ravnateljstva v Ljubljani; Cepuder Milan, administrativni uradnik 8. pol. skup. v prometni komercijalni oddelek ravnateljstva v Ljubljani; Kopač Ignac v 8. pol. skupini v Ljubljano, glavni kolodvor; Bavčar Peter v 9. pol. skupini za postajenačelnika v Dobrepolju; Peršič Godfrid v 8. pol. skupini na postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Toporis Ivan v 8. pol. skupini na postajo v Kranju; Kroflič Valentin v 8. pol. skupini na Vrhniko; Lavrenčič Gabrijel v 8. pol. skupini na postajo Maribor, glavni kolodvor; Pri-stovnik Josip v 9. pol. skupini na postajo Maribor, glavni kolodvor; Opelnik Anton v 9. pol. skupini na postajo Bohinjska Bela; Skočir Marcelj, pomožni prometnik 10. pol. skupine na postajo Ljutomer; Sluga Janez v 8. pol. skupini na postajo Grobelno in Martelanc v 8. pol. skupini na postajo Kranj.
Belgrad, 23. oktobra, m. V 3. skupino je napredoval Dušan Filipovič, pomočnik upravnika Belgrada,
N:š, 23. oktobra, m. Tukajšnje katoliško pevsko društvo »Zvezda« je priredilo v dvorani Sokol-skega doma uspeli koncert. Čisti dobiček je bil namenjen za pomoč poplavljencem iz dravske in savske banovine. Ta humana prireditev je naletela v vseh krogih na splošno odobravanje in razumevanje.
Uprava Gasilske zveze
Belgrad, 23. oktobra. AA. Na podlagi čl, 90 zakona o organizaciji gasilstva je minister za telesno vzgojo prebivalstva postavil za tri leta za člane uprave gasilske zveze kraljevine Jugoslavije te-le osebe: Radoslava A. Georgijeviča, za starešino gasilske zveze, iz Belgrada; Josipa Turka, za prvega podstarešino gasilske zveze, iz Ljubljane; Mirka Kleščiča, za drugega podstarešino gasilske zveze, iz Sombora; Antona Cerarja iz Kamnika; Jerneja Vengusta iz Celja; Franja Bulca iz Novega Sada; ing. Antona Smita iz Osjeka; ing. Josipa Seiferta iz Zagreba; Vlado Andraševiča iz Zagreba; dr. Milana Matiča iz Novega Sada; ing. Fabjana Lukasa iz Splita; Stojana Bjeliča iz Banja-luke; ing. Bogdana Čukiča iz Tuzle; dr. Pero Mar-koviča iz Zemuna; Milana Stevanoviča iz Niša; dr. Živojina Milenkoviča iz Skoplja; Božo Martino-viča s Cetinja; Petra Lekiča, generalnega tajnika gasilske zveze, za posvetovalnega člana uprave zvezi in Ilijo Pintarja, vrhovnega nadzornika gasilske zveze, za posvetovalnega člana uprave zveze.
Hmelj
Žalec, 23. oktobra. Kakor večinoma že ves pretekli teden, tako je bila tudi danes kupčija bolj ndrna. Vsled pičlega zanimanja in povpraševanja so cene nekoliko oslabele in se plačuje za prvovrstno blago 65—70 Din za kilogram, za slabejSe pa od 00—05 Din. Le za večje partije zares izbranega prvovrstnega blaga se je nudilo izjemotKH;>. napitnino tudi še do 70 Din za kilogram. Raiuna se, da je v prvi roki prodanega že nad 85?o letošnjega pridelka.
Žatee, 23. okt. Živahnejšo zanimanje za dobro, srednje) in prvovrstno blago se je preneslo iz preteklega tudi na tekoči teden. Cene so ostale v glav-neizpremenjene in se plačuje po 65—70 Din za kilogram. Prav tako so v Roudnici oslale cene ne-izpremenjene ter se plačuje po 64—66 Din za kilogram. Povsod so produeenti, zlasti oni, ki imajo boljše blago, zopet bolj rezervirani in zahtevajo višje cene.
Rim, 23. okt. b. Iz Bočna poročajo, da so neznanci napadli patrolo italijanske finančne straže blizu stražnice ob avstrijski meji. Napad se je izvršil iz zasede na tri finančne stražnike. Misli se, da jih je nafKtdla tihotapska tol|>a.
,Utrinki
ORGANIZACIJA KATOLIŠKE AKCIJE
V NEMČIJI.
Pod predsedstvom kardinala dr. Schulleja iz Kotna se je te dni vršil v Kotnu sestanek zastopnikov šestih nemških nadškofij, na katerem je šla za določitev centralnega odbora katoliške akcije za Nemčijo in postavitev škofijskih tajništev katoliške akcije in sicer v smislu sklepov škofijske konference v Fuldi in smernic, ki jih je izrekel sveti oči'.
Kakor znano, je na novo poiivljena katoliška akcija čisto versko cerkvena naprava, ki ima namen, da svoje člane izobražuje in vodi v vsem, kar tiče verskovzgojne strani in dolžnosti katoliškega ! kristjana. Akcija nima nikake politične tendence.
Centralni odbor KA za Nemčijo bo imenoval j episkopat. Episkopat bo imenoval tudi laične vo-j ditelje. Vodstvo za Nemčijo je na ieljo škofovske | konference prevzel sam kardinal Schulte. Centralni urad za Nemčijo se bo nahajal v Canisius llaus v Dilsseldorfu. Od nndod sc bo vodila sistematično organizacija po škofijah, iz škofijskih tajništev nato po župnijah.
Sklenilo se je tudi, da se kol organ KA ustanovi mesečnik »Kirche und Volk*. Zelja episko-pata je, da bi list prihajal v vsako katoliško družino. Katoliška akcija je v posameznih škofijah docela podrejena škofovemu vodstvu. Za štiri naravne stanove: mladenke, mladeniče, žene in moie bodo škofje imenovali laične voditelje in duhovne " vetoralce. — Katoliška akcija bo organizirana po župnijah.
i KATOLIŠKI DNEVNIK.
1' *La Croi.r» piše glavni urednik abbe Mer-j klen ob priliki letnega kongresa Društva za dober ! tisk sledeče o vlogi katoliškega dnevnika: i »Naši naročniki zelo ljubijo svoj katoliški ' dnevnik in z veseljem zasledujejo njegov napredek. Kako si naj torej razlagamo, da je njihova propaganda tako mehka. Kadar ljubimo, se ne zadovoljujemo samo z občudovanjem, kadar ljubimo, puiam svojo ljubezen rusna šamo, potem delamo propagando. Nikoli ne bomo zadosti pod-črlavuli, du je propaganda za dober tisk najlepša oblika modernega apostolu/a.*
»Vprašajmo se, zakaj se katoličani tako malo zmenijo za prospeh katoliškega tiska. Odgovor je 1 lahak. Oni namreč ne razumejo niti, kaj zahteva nd niih vera, niti kaj je (o, katoliški tisk. Oni mislijo namreč, da je vera samo kult, samo božja služba, včasih še vedo. da je vključene tudi nekaj morale. Ti hodi k božji službi, sprejemni zakra-jnunU, ne ubijaj, ne kradi, nc lagaj, ne bodi kri-
vičen. Zakaj bi torej morali brati katoliški list, ko pa vera ni več kot pa samo kult in moralaF«
»Ti katoličani zunanjosti pozabijo, da je vera mnogo več, da je vera vse človeško življenje, da je vera trajno sodelovanje z Bogom, z njegovo Cerkvijo, povsod in vsak dan in pri vsakem delu.r
»Katoliški časopis nima nalogo, da «informira in zabava». Katoliški list v prvi vrsti vzgaja in vodi. Nekateri mislijo, da mora časopis samo zabavali in se zgražajo nad tem, da bi se vera, ki je nejcaj resnega, vezala s časopisom, ki samo zabava. Ti katoličani se motijo. Citanje časopisa sploh ni samo zabava in preganjanje dolgega časa. Časopis je mnogo več, on daje ideje, vriva smernice, polagoma, na tihem, nevidno. Ce je časopis slab, njegovo čitanje zastruplja, če je dober, bravca čisti in oplemenjuje, včasih ne da bi se sam lega zavedal. Katoliški časopis daje informacije, ludi zabava, toda glavna naloga mu je vplivati na duhovno rast bravca. On brani vero, podira protiverske sofizme. raziskuje z lučjo vere in nadnaravnih ciljev vse dnevne probleme in bravcu utira pravilno pot skozi vrvež dnevnih vprašanj.*
»Katoliški časopis nauči bravca katoliško misliti, katoliško čutiti, katoliško živeti, in postaja lako koristen za zdravo življenje v državnem občestvu.«
»Ker so naši bravci mnogokrat o teh resnicah premišljevali, so na svoj katoliški dnevnik ponosni in mi smo na nje ponosni. — .4 kdor ljubi, ne občuduje samo, ampak to ljubezen apostolsko raznaia.<
NEMŠKI ZAKON ZA STERILIZACIJO LJUDI
Glavno glasilo italijanske »Katoliške akcije* v daljšem članku podaja stališče cerkvenih krogov k nemškemu zakonu o sterilizaciji. List pravi, da je ta zakon prvi zgled, da se država na polju tako zvane ergenike ne briga za meje, ki jih je Bog postavil higieni. Od pretiranega plemenskega pojmovanja zapeljani se ljudje niso zmenili za zapovedi naravnega in božjega zakona, kar je vzbudilo trpko in boleče začudenje. Papeževa enciiclika Časti connubii je v teh vprašanjih postavila jasna načdi. Poleg tega pa tudi znanstvena stran lc zadeve nikakor še ni razjasnjena. Prav posebno pa je treba odklanjali prisilno sterilizacijo, katero nemški zakon določa za nekatere slučaje. List ugotavlja, da bo la zakon katoliške zdravnike spravil v težke konflikte z lastno vestjo. Članek zaključuje: »Katoliški svet mora želeli, naj bi nemška vlada lo težko rprašnnje še enkrat proučila in skušala najti rešitev v luči vere ler po načelih morale in naravnega prava.*
Ce kadilke
in kadilci
nočejo, da bi jim zobje potemneli, jim pomaga pri tem samo redna dnevna nega z ODOL zobno pasto. ODOL zobna pasta prepreči zobno naslago, obarvanje zob in neprijeten vonj iz ust.
zobna pasla
ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago.
Zopet grozna požarna katastrofa
v
— T^^-mI««-!!.« Ogenj uničil 4 posestnikom v Dol.
prt ^uzeifiuerRU Kriiu 3 hiše in i6 g08p, posiopii
Šmdhel pri Žužemberku, 23. oktobra.
Okolica Žužemberka je imela v zadnjih letih več katastrofalnih požarov. Še vsem je v groznem spominu požar, ki je lani uničil Stavčo vas. Enako bi lahko bil požar v letošnjem poletju v Žužemberku uničil skoroda polovioo trga. Mesec nato je zopet gorelo v Žužemberku. Nekaj tednov nato sta bila dva požara v šmdhelski fari pri Žužemberku. Sinoči 22. oktobra ob pol osmih pa je zopet strahovito zažarelo nebo. Bližnja in daljna okolica je v strahu zatrepetala: »Zopet ogenj!« Ognjeni zublji so pričeli s silovito naglico uničevati vas Dolenji križ, ki spada v župnijo in občino Žužemberk.
Vas Dolenji križ je skromna kmečka naselbina, ki ima svoje hiše in gospodarska poslopja večinoma krita s slamo. Ljudje se pečajo le s poljedelstvom in baš sedaj so po celoletnem trudu spravili svoje pridelke pod streho. Zato je škoda, ki jo je požar povzročil, tem hujša in beda ubogih po-gorelcev tem bolj velika. Brez najpotrebnejšega stoje goli, lačni in brez strehe na prostem in s strahom gledajo na zimo.
Kako je požar nastal, doslej ni bilo mogoče točno ugotoviti. Vedo le, da je začelo goreti nekje v gospodarskih poslopjih, ki so last posestnika Škufce in posestnice Benčič. Ogenj je v nekaj tre-notkih objel ta gosipodarska poslopja in se takoj začel s strahovito naglico širiti na sosednje objekte, ki so bili kriti s slamo.
Ogenj je uničil štirim posestnikom vse, kar so imeli. Pogoreli so sledeči:
Posestniku Papežu (p. d. Bebru) je pogorela stanovanjska hiša, dva poda, dva hleva, en »vinjak in dve kašči. Del Bebrovega posestva in hišo je imel v najemu Feliks Hrovat, ki mu je ogenj uničil popolnoma vse. — Posestniku H r e -n u (p. d. Zorinu) je pogorela hiša, kašča, hlev, ki ®o ga pa deloma rešili, kjub temu, da j« bil krit s »lamo in je že pol strehe pogorelo, ter svinjak. — Posestnici B e n č i č e v i (p. d. Ribičevki) je začela gocreti hiša, ki je bila edina krita z opeko, pa »o jo vendar šmihelski gasilci rešili. Pogorel pa p je skedenj, hlev, kašča in svinjak. Zgorelo ji je popolnoma vse orodje in ves živež. Niti prešača iz svinjaka niso mogli oteta. — Posestniku Skufci (p. d. Markcu) je do tal pogorela hiša, hlev in svinjaki.
Razumljivo je, da so se pri požaru, Id je na-»tal prav takrat, ko so se ljudje podali k počitku, »trahoviti prizori. Nevarnost je bila, da bi se požar razširil na vso vas. Le skrajni požrtvovalnosti domačinov in gasilcev, ki so obupno branili že užigajoče s; objekte, se je zahvaliti, da ni bila katastrofa še večja. Vse strehe v okolici ognjenega gnezda so bile pokrite z mokrimi rjuhami in odejami in moški so jih v največji vročini neprestano oblivali z vodo, ki so jo donašale ženske iz vodnjakov. Živino so spustili na prosto, kokoši so pa večinoma vse zgorele. Samo posestnioi Benčičevt je zgorelo 35 kokoši.
Strahoviti žar je takoj opozoril bližnjo in daljno okolico, kaj se godi v nesrečni vasi. Povsod je začelo biti plat zvoina im so se oglasili gasilski rogovi. Prvi so prihiteli na lice mesta vrli gasilci iz Smihela pri Žužemberku s svojo motorno brizgalno. Vldjub težkemu dohodu v vas so v rekordnem času postavili motorko k močnemu vodnjaku in posrečilo se jim je v najkrajšem času odstraniti najhujšo nevarnost. V tem so že prihiteli žužemberški gasilci s svojo motorko, ki so jo po velikih naporih namestili pri vaški luži. Skoraj istočasno z Žu-iemberčatvi so prihiteli na avtu gasilci s Krke s svojo motorko. Malo nato so bili na mestu gasilci z Dvora, s Sel pri Šumberku, iz Dobrniča in iz Za-gradca s svo-jimi motornimi brizgalnami. Vsa sreča, da so zadnja deževja napolnila vaške vodnjake do vrha, da so mogle brizgalne delovati. Če bi se ta požar pojavil meseca avgusta, ko so bili vsi vodnjaki prazni, bi bila vsaka pomoč zaman. Kako radi ljudje pomagajo svojemu bližnjemu, so pokazali tfasilca iz Brezovega dola. ki co svojo težko
motorno brizgalno nesli na rokah skoraj dve uri daleč, da bi pomagali gasiti.
Beda ubogih pogorelcev je velika. Res je, da so bili vsi zavarovani pri »Vzajemni zavarovalnici«, vendar vsa zavarovalnina niti oddaleč ne bo mogla kriti škode, katero cenijo na več kot pol milijona dinarjev, Kako je ogenj nastal, ni bilo doslej mogoče ugotoviti. Sumijo pa vsi, da je bila tukaj, kakor tudi pri vseh prejšnjih požarih v žužemberški okolici na delu zločinska roka.
Pogorelce toplo priporočamo usmiljenim srcem. Potrebni so hitre in izdatne pomoči.
Deževni popoldan lahko Y/ /*/ dobro voljo popolnoma pokvari. Tu pomagajo dobri, osvežujoči
U
bonboni, ki človeka o pravem času razvedrijo in razveselijo.
Kdor Kdor

zavživa. se dobro počuti zavživa, je dobre volje.

čudež osvežitve in poživljenja.
PROIZVAJA: UNION, ZAGREB
Požar v Britotu pri Kranju
Pri gašenju smrtno ponesrečil tesar Jožel Pičman
Kranj, 23. okt.
V Britofu, tam kjer cesta napravi oster ovinek v smeri proti Miljam, ima posestnik in gostilničar Franc Gorjanc p. d. škrajcar obsežno domačijo, ki je v noči od petka na soboto pretekiegu tedna postala žrtev in plen požara. Gorjanc ima poleg hiše dva hleva, dva skednja in veliko šupo. Vse gospodarsko poslopje razen hiše je pogorelo. Ker je bilo zidano, krito pa z opeko, objekti niso pogoreli do tal, marveč vse ostrešje. Bila je pa tudi velika nevarnost za hišo, du se vname. Ogenj je nastal na hlevu iz neznanega vzroka in je poleg ostrešju uničil ogromno množino krme, sena, slame in detelje, ker Gorjanc za svoje štiri konje in šest krav rabi veliko krme. lako je med drugim imel spravljene 20 voz samo ene vrste detelje. Go-silcem in sosedom se je posrečilo rešiti vso živino in vse orodje, škoda na izgorelem ostrešju in uničeni krmi znaša nad (>0.000 Din.
Razumljivo je, da so bili pri ognju navzoči najprej britofški gasilci, ki so napeljali cevi s tako hitrostjo kot še nikdar ne in so bili pri ognju takoj ob pričetku požara. Z brizgalno so prišli tudi gasilci iz Suhe, pomagali so pa tudi predoški gasilci, toda brez brizgalne. lako so rešili s skupnimi močmi, vse kar se jc dalo rešiti in obvarovati pred ognjem hišo. Ogenj pa je tirjal tudi človeško žrtev. Goreče trn-movje ostrešja se je nenadoma nagnilo na drugo stran, kjer je bila zbrana skupina gasilcev. Ti so opazili pretečo nevarnost in zbežali. Med njimi se je naliujal tudi V> letni tesar Pičman Jožef iz Britofa. Tudi on je hotel zbežati. Pri tem pa se je z nogami zapletel med razne drogove, ki so ležali po tleh in padel. Tako se ni mogel pra%očasno vzdigniti in je tramovje z vso težo padlo nanj in mu /lomilo hrbtenico. Poklicaii so dr. Beziča, nato ou so ea v soboto s kranjskim rešilnim avto-
mobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zanj pa ni bilo več pomoči. Zato so ga danes ob I zjutraj pripeljali na dom v Britof, kjer je okrog 5 zjutraj umrl kot žrtev pomoči do svojega bližnjega.
Jože Pičman p. d. Štrukljev. iz Britofa, je bil ustanovitelj in prvi načelnik gasilnega društva v Britofu. Po poklicu je bil tesar in je poleg tega posedoval še par njivic. Zapušča ženo in iz prvega zakona 3 otroke. Pokoj njegovi duši.
Pripomniti bi bilo še, da gre vsa pohvala britofškim gasilcem, ki so res z neverjetno hitrostjo prispeli k požaru in tako uspešno gasili in reševali.
Finančno pravo
Države, ki jim je kdaj uspelo ustvarita si urejeno m cvetoče narodno gospodarstvo, so dosegle ta blagor z vztrajnim, neumornim delom in z dobro Enančno politiko. Ta se je očitovala v racionalnem finančnem zakonodavstvu, ki je moglo le s pomočjo sposobne administracije in moralne eksekutrve dvigati narodno gospodarstvo in ustvarjati zadovoljstvo in bogastvo svojih državljanov.
Ob modernem parlamentarnem zakoaiodavstvu se ljudski duh vse bolj protivi slepemu izvrševanju oblastnih naredb in skuša po veljavnih zakonih overiti se o zakonitem pravu javnih organov. Sredstvo temu nudi popularno znanje zakonskih predpisov.
V naši državi so zakoniti predpisi finančne stroke raztreseni po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih, kar ima za posledico, da je le malokdo pojMjlnoma in pravilno o njih poučen. Pogreša sc sistematično sestavljena knjiga, obsegajoča veljavne predpise finančne stroke. Iz teh razlogov je sestavil strokovnjak v finančnih zadevah, g. Sušeč Štefan, načelnik fin. oddelka banske uprave v pok., knjigo:
Jugoslovansko finančno pravo; neposredni davki, drž. troiarina in takse.
Za vsakogar, ki rabi informacije o raznih vrstah drž. davkov, bo ta knjiga najprikladinejie sredstvo. Piaktičen in razviden vsebinski pregled omogoča tudi nestrokovnjaku, da hitro in brez težave najde zakonske predpise, za katere se zanima. Prav tako bo služila omenjena knjiga za študij finančnim kandidatom, slušateljem akademij in visokošolcem pravne fakultete.
Vsebinsko je razdeljena knjiga v občni in specialni del. Občni del nas seznanja z osnovnimi načeli davčne administracije, njihove strukture ter s splošnimi pojmi finančne vede. V specialnem delu razpravlja avtor pod poglavjem neposrednih darv-kov o zcmljarini, zgradarini, pridobnini, renlnini, družbenem davku, u&lužbenskem davku, o splošnem m skupnem prometnem davku, o davku na luksus, davku na neoženjene osebe in o voj niči. V naslednjem poglavju se govori v sistematični celoti o veljavnih predpisih državne trošarine in o posameznih trošarinskih predmetih, da se more vsak producent in prodajalec trošanin-skih predmetov detajlno orientirati glede svojih obveznosti. Nadalje razpravlja avtor v pregledni obliki o obsežni materiji zakona o taksah in zakona o sodnih taksah. Vsaka tarifna postavka taksnega zakona se obravnava samostojno z vsebinskim napisom tarifne postavke ter navaja pri tem najvažnejša določila iz taksnega in pristojbinskega [pravilnika. Pri gotovih tarifnih postavkah so navedena določila, ki veljajo na slovenskem ozemlju, kakor 90 dedinske im daritvene pristojbine. V taksnem delu je knjiga ustvarjena za ročno uporabo upravnemu in finančnemu uradništvu, sodnikom, odvetnikom, notarjem, funkcionarjem občin, župnišč, družb, denarnih zavodov in zadrug. Materija je pregledno sestavljena in obravnava vsebino brez motečih citatov zakonskih določil, Jako da se poljudno sestavljena knjiga prav gladko čita.
Knjiga bo obsegala okoli 360 strani srednjega formata in bo veljala v platno vezana 100 Din, v prednaročilu do 1. novembra 1933 pa le 80 Din, plačljivih po dostavitvi. Na željo bi se dovolilo odplačilo v dveh obrokih. — Naročila naj sc z navedbo natančnega naslova pošiljajo na naslov,: Štefan Sušeč, načelnik fin. oddelka banske uprave v pok., Ljubljana, Beethovnova ul. 15.
Morski vrtinec opustošil tri vasi
na Hvaru
Iz Splita poročajo o strašnih posledicah, ki jih je povzročil prejšnji teden morski vrtinec (vodni steber) na otoku Hvaru.
Ponoči je divjala nad Hvarom silna nevihta s točo, dežjem in gromom. Vihar je tresel hiše, nesrečo pa je povečal še vodni vrtinec, ki se je dvignil ter se spustil na tri vasi v okolici mesta Hvara. Najhujše je trpela vas Dubajica, za njo pa vasi Milna Ln Velike Grablje. Ko je opustošil vrtine te tri vasi se je izgubil v gričih, s katerih so se nato vlili silni hudourniki, ki so uničevali vse, kar so dosegli. Voda je rušila zidove, odnašala najbolj debelo kamenje, pulila drevje s koreninami ter povsem uničila polja, večletne kulture tamkajšnjih kmetov. Kjer so bili še včeraj ljubki vinogradi, nasadi bolhača ali oljk, je danes sama
puščava. Ko je divjal vodni vrtinec, so se hiše tresle, kakor bi bile iz papirja. Vrtinec je dvigal težko kamenje ter ga spuščal zopet na tla. Mnoge hiše so poškodovane. V dolžini petih kilometrov ni sedaj niti sledu za prejšnjimi kulturami. (Popolnoma so izginili vinogradi, pa tudi vse drevje, ki je prej raslo tam. Mesto njih leže tam večji ali manjši kamni, ki jih je voda prinesla z gričev. Na nekaterih krajih je kamenje nanešeno meter visoko. Ve« kraj izgleda, kakor struga reke, ki je naenkrat usahnila. Kmetje sedaj obupujejo na krajih, kjer so preje cvetele njihove kulture. Posebna komisija primorske banske uprave je preiskala vso škodo, ki je ogromna in se niti preceniti ne da. O tej grozni katastrofi je bilo obveščeno tudi mini strstvo za javne gradnje.
Drzna tatinska tolpa
Vlomila v eni noči v 4 hiše
Dolenja vas pri Ribnici, 22 oktobra.
V Prigorici so bile v noči od fietka na soboto izvršene drzne tatvine. Več vlomilccv je skozi šiloma odprta okna splezalo v več hiš, kjer so odnesli vso obleko, nekaj denarja in živeža. Vlomili so v Paholovo hišo sredi vasi in odnesli vso obleko, nato v Merkarjevo hišo, kjer so odnesli obleko gospodinje in posteljnina Pri Oražmovih so pobrali
obleko petih oseb do zadnjega kosa. V Nosanovi hiši so se izdali s šepetanjem, pogovarjajoč se, v kateri sobi bi najprej začeli. Tam so jih prepodili. Iz Ljubljane je prišel detektiv s policijskim psom, ki je v soboto ves dan preiskoval in zasliševal Aretiran je doslej neki pomočnik, ker se je izdal, da
ie prodal orodje za rezanje šip, noče |*i povedati. :omu. Preiskava se nadaljuje.
Kongres Zveze mest v Novem Sadu
V	nedeljo je bil v Novem Sadu 5. letni redni kongres Zveze mest kraljevine Jugoslavije, v kateri so včlanjena tudi slovenska mesta. Nn kongresu so zastopana tudi naša mesta na pr. Ljubljano zastopa podžupan prof. Jarc ter finančni referent dr. Raut. Nn kongresu je bilo zastopanih okoli 50 mestnih občin z okoli 80 delegati. V zvezi s tem kongresom je bila prirejena v Novem Sadu cela vrsta prireditev, da Novosadčani j>oknžejo gostom, koliko je napredovalo in česa je zmožno njihovo mesto.
Kongres je otvoril predsednik, zagrebški žu-jian dr. Krbek ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja generala Pejiča ter zastopnike raznih ministrstev in oblasti. Predlagal je udnnostni pozdrav Nj. Vel. kralju, ki je bil z navdurenjem sprejet, prav lako pozdravom brzojava min. predsedniku in notranjemu ministru.
V	svojem govoru je dr. Krbek nnto razvijal program Zveze mest ter o splošnih komunalnih problemih naših mest. Poudarjal je zlasti potrebo, da se strogo ločijo dohodki države od dohodkov mest ter da se z zakonom točno opredeli, komu in v knkšne namene naj mestni dohodki gredo. Najvažnejše pa je vprašanje zakonn o mestnih občinah. Zveza je že opozorila v zadostni meri razne čini-telje, kakšna naj bodo načela pri lem zakonu, da bodo koristila mestom v napredek. Na predlog su-šaškega župana Ružiča je bil nato sprejet absolu-lorij odboru.
Sklenjeno je bilo tudi, da Zve&a mest osnuje
lastno glasilo. Sprejetih je bilo nato sedem resolucij, ki se bodo izročile vsem odločujočim činileljem in ki jih bodo informirale o zahtevah jugoslovanskih mest.
Gostom na čast je bil prirejen svečan banket, po banketu pa so odšli na raz.no izlete v okolico, zlasti na lepo F ruško goro.
tOO leintca gimnazije
Krngujevac, 20. oktobra.
»Slovenec« je že poročal, da bo tukaj v dnen 4., 5. in C. novembra t. 1. proslava stoletnice ob-stoja najstarejše gimnazije v Jugoslaviji, iz katere je vzklila pravzaprav srbska inteligenca, ki je potem navdušila srbski narod za osvobojenje izpod turškega jarma.
Ker je Kragujevac — kot nekdanja prestolica male Srbije — še sedaj vsem Srbom kakor punČica v očesu, se za to proslavo pripravljajo velike svečanosti. Mestno načelstvo je ravnokar na novo pretlakovalo ulico z granitnimi kockami ter naredilo pred impozantnim poslopjem novo škarpo itd.
Za obisk je dovoljena po vseh železnicah četr-tinska vožnja (okoli 120 Din tja in nazaj), državni uslužbenci pa imajo glasom odloka ministrskega sveta št. 1617-33 odobren dopust, od 2. do 8. nov., ne da bi se jim to štelo v redni dopust.
Ker je v Kragujevcu najštevilnejša slovenska kolonija — blizu 2000, — je za Slovence najlepša prilika, da izrabijo to ugodnost za obisk svojcev. Tozadevne legitimacije se dobe pri vseh podružnicah dPutnikac, pojasnila pa daje iz prijaznosti (znamka za odgovor!) Drngotin Ooboc, Kraimiovac Knez Mihailova oL it. 82. —
Ljubljanske vesti:
Sledovi starega pokopališča
L-
Ljubljana, 23. oktobra.
Na Zaloški cesti se gradnja nove tramvajske proge s precejšnjo hitrostjo nadaljuje ter kopljejo danes delavci že blizu šarabona. Prekopano je tudi izogibališče pred bolnišnico, kjer bodo prinodnje dni že montirali nove tračnice. Tračnice pa leže pripravljene še naprej ob progi. Do sv. Petra cer-<ve se sedaj vrši redni tramvajski promet, pozneje pa bodo morali potniki prestopati, zdaj na enem, zdaj na drugem kraju.
Ko so danes dopoldne delavci kopali temelje v bližini sv. Petra cerkve za novo krožno progo, so v globini kakšnega pol metra naenkrat naleteli na sledove kakšnih zločinov ali pa davnega bojišča, pa so jim bolj učeni povedali, da so to ostanki nekdanjega pokopališča, ki se je raztezalo okoli sv. Pe-
tra cerkve. Po uničenju Emone je bilo krog te cerkve sploh prvo i» kopal išče v Ljubljani, saj je svetega Petra fara tudi ena najstarejših na bivšem Kranjskem. Med starejšimi farani še vedno živi izročilo o pokopališču okoli farne cerkve. Ko pa je Ljubljana ustanovila sedaj že opuščena pokopališče pri Sv. Krištofu, so ljudje pričeli opuščati šentef>e-tersko pokopališče, ki je jx>časi zapadlo pozabljenju. Starejši ljudje vedo tudi, da so že tedaj, ko so gradili staro tramvajsko progo, torej pred kakšnimi tridesetimi leti, tudi odkopali precej človeških kosti in kadar grade sedaj v bližini šentj>eterske cerkve kakšno napeljavo, kanal ali jx>lagajo temelje novim stavbam, skoraj redno nalete na sledove nekdanjega pokopališča.
Izkopane kosti bodo znova pokopali na pokopališču pri Sv. Križu.
Mariborske vesti:
Mladina se poklanja svojemu vladihi
Veliki jubilejni koncert
Tisoči udeležencev so v juliju obžalovali, da je slabo vreme onemogočilo veliki koncert na Stadionu. Koliko jih je še [>o nevihti romalo na Stadion v upanju, da bo morda vsaj del velikega zbora zapel, ko se vreme pomiri.
Odbor Pevske zveze je povzel svoj prvi sklep, da proslavi z velikim koncertom 1900-Ietnico smrti Odrešenikove. Na praznik Kristusa-Kralja, v nedeljo, 29. t. m. bo odpelo nad 300 pevcev in pevk bližnjih zborov ves oni težki program, ki je bil določen za Stadion. Ta koncert bo po svojem sporedu in po izvedbi nekaj čislo svojega. Da bo mogoče udeležiti se ga vsem, tudi gmotno šibkim, so cene zelo nizke, čas pa tudi, kar mogoče primeren. Tudi iz okolice in oni iz daljnih krajev ob železnici bodo opravili v 2 do 4 urah. Začetek bo točno ob pol 4, konec ob 5. Vstopnice so v predprodaji Jugoslovanske knjigarne. — Vabimo!
Narodno gledališče v Ljubljani
Obstoj Narodnega gledališča v Ljubljani je resno ogrožen. Pred tem dejstvom ni mogoče več zapirati oči. V kruti neizprosnosti stoji pred nami.
Vsa jirizadcvanja jjodpisane uprave v Belgradu in v Ljubljani za zvišanje subvencij in podpor so ostala doslej brez uspeha. Članstvo že dolgo ne prejema redno svojih mesečnih plač; kljub temu dela z vnemo in vztraja v disciplini, ker se zaveda, da ie samo še v njegovem delu rešitev. In vendar kljub vsemu jx>žrtvovalnemu naporu dohodki od predstav še ne zadoščajo, da bi se jx>ravnali zaostanki na plačah in bi se finance uravnovesile. Ker so osebni in inaterijalni izdatki skrčeni do skrajnih meja, bi bili v tej smeri kakršnikoli ukrepi izključeni. Zato, se je uprava odločila po temeljitem posvetovanju z režiserskim in kajjelniškim kolegijem, da reorganizira gledališko delo in upre-že vse razjioložljive moči, da jx>innoži produkcijo in dvigne obisk gledališča in s tem tudi dohodke. Tako bi priključila sedanjemu rejjertoarnemu načrtu, ki ga hoče kljub vsemu v polni meri izvesti, še vrsto drugih del, ki obetajo |xd svoji snovi večji odziv občinstva in s lem zvišan pritok dohodkov.
Odziv našega stalnega občinstva, to je abonentov, je bil za letošnjo sezono nad vse pričakovanje zadovoljiv. Zato bo tudi uprava s svoje strani skrbela, da bo teniu zaupanju primerno zadostila. Zdaj se obračamo samo še na vse tiste, ki niso abonirani, ki pa si žele vedrejšega, zabavnejšega rejiertoarja, da se odzovejo našemu vabilu k ljudskim in izven abonentskim prireditvam.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
Kaj bo danes?
Drama: Zaprto.
Opera: »Halka.« Red B.
Kino Kodeljevo: Ob 8: Krasotica s Havane«.
Znižane cene.
Nočno sluzim imajo lekarno: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
Vam v veselje, a nam v čast
služi obleka iz naših tkanin izdelana v našem ateljeju. Vabimo Vas, da si našo izbiro ogledate. Ugajala Vam bo.
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3
© Proslava češkoslovaškega narodnega praznika, Konzulatu ČSR v Ljubljani je čast sporočiti, da priredi konzul v soboto, 28. oktobra, na dan Češkoslovaškega državnega jiraznika recepcijo na Erjavčevi oesti št. 21, L nadstr., od 17. do 19. ure. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike ČSR in prijatelje češkoslovaškega naroda.
© Spored slavnostnega koncerta v proslavo češkoslovaškega narodnega in državnega praznika, ki sc vrši v petek, dne 27. t. m. ob 20 v veliki Unionski dvorani. Koncert otvori pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča s Smetanovo simfonično sliko Višehrad. Za tem ima slavnostni govor poslovodeči podpredsednik Lige dr. Egon Stare, po govoru, državne himne, nato pa zapoje ga. Vilma Thierry-Kavčnikova zadnji prizor iz opere Libu.ša, v katerem Libuša proro-kuje slavno liodocnost češkega naroda. Sjjrein-ljevanje ima operni orkester. V II. delu zu-jioje tenorist I'rancl Ivan po I Lajovčev in Pavčičev samospev ter 3 Gotovčeve samospeve. Zatem nastopi zapet ga. Vilma Thierry-Kavčni-kova z 2 samospevoma iz bogate zbirke Vitez-slava Novaka. Oba solista spremlja na klavirju dr. Danilo Švara. Sklepno točko slavnostnega koncerta ima zopet o|ierni orkester in sicer zaigra Beranovo Legendo za veliki orkester in Dvorakovo mogočno overturo Karneval. Opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
0 Dela v Ljubljanici. Ljubljanica, ki je zaprta z zatvornico v Trnovem, se je v sredi mesta že toliko odtekla, da so mogli včeraj delavci Ljubljanske gradbene družbe nadaljevali s končnim podbe-loniranjeni osrednjih opornikov frančiškanskega in čevljarskega mostu. Cimdalje bolj so v strugi vidne ogromne količine gramoza, peska, mivke pa tudi velikih kamnov, ki jih je nanesla za septem-bersko tudi zadnja, oktoberska povodenj. Pod frančiškanskim mostom ter nižjo dol je struga skoraj suha, od zmajskega mostu dalje pa še stoji pol do en meter visoko.
0 Združenje trgovcev v Ljubljani, prosi vse cen j. gg. člane, da se blagovolijo Čimpreje odzvati akciji za poplavljence, ker želi uprava čimpreje zaključiti svojo zbirko.
0 Naknadni pregled motornih v07.il. V petek, dne 27. oktobra 1933 od 9—t2 bo v Ljubljani ŽMbičcva mL Stev. 5 ored poslopjem llnrave
Delavci na polju katoliške prosvete v župniji Matere Milosti so imeli v nedeljo v svoji sredi dragega gosta. Posetil jih je prevzvišeni vladiika la-vantinski dr. Ivan Jožef Tomažič, kateremu se je v Mladinskem domu v Cvetlični ulici poklonila Katoliška akcija frančiškanske župnije ter novoustanovljeno narodno in glasbeno društvo »Danica«, Prevzvišenega, ki je dospel v spremstvu stolnega župnika, kanonika msgr. Umeka in župnika frančiškanske župnije p. Valerijana Lander-gotta, je sprejela množica v nabito polni dvorani z vso radostjo in spoštovanjem. Pozdravil ga je naj-
prej v vznešenih Besedah predsednik »Danice«, sledili sta dve lepi deklamaciji, poklonitev vseh prosvetnih društev in KA pa je izrekel v globokem in pomembnem nagovoru bivši narodni poslanec Franjo Žebot. Sledila je lepo uspela spevoigra »Srce in denar«, odmore med posameznimi programnimi točkami pa je izpolnil izvrstno izvežbani orkester »Danice«. Daničarji so izročili Prevzvišenemu lep venec cvetja, nakar se je vladika vidno ginjen v prisrčnih besedah zahvalil ter navduševal zlasti mladino za neumorno delo na polju krščanske prosvete.
policije, naknadni komisijski pregled onih motornih vozil, ki služijo za obrtno prevažanje oseb (avtotaksi, avtobusi). K temu pregledu imajo pripeljati svoje avtomobile avtoizvoščki I in lastniki avtobusov iz cele banovine, katerih vozila še niso bila pregledana za II. j>olletje 19^3 in ki nimajo v knjižici uradno potrjeno rabno odobritev za izvrševanje prevozniške obrti za II. polletje 1933. Avtotaksiji in avtobusni podjetniki, ki svojih vozil ne bodo pripeljali k pregledu, bodo kaznovani in njih vozila odstranjena iz prometa. Istočasno bo pregled za nova še nepreizkušena motorna vozila, odnosno za vozila, ki so bila doslej v popravilu. ,— Uprava policije v Ljubljani.
O Preteklo zimo je prenočil v neki gostilni v Ljubljani — menda v Kolodvorski ulici — Kdrner (Kerner) Stanislav. Pri vratarju je pustil vse svoje stvari: rojstni list, delavsko knjižico neka j stenskih podob. Pozabil je pa naslov gostilne. Prosim, da se zglasi vsak, komnr je kaj znano o teh stvareh, na naslov: Samostan Pleterje, Šcnt Jernej. Vsi stroški bodo povrnjeni.
O Napad na cesti. V nedeljo popoldne so neki i hlapci napadli na Vidovdanski cesti 28-letnega de- | laven Jožeta Jakliča iz Most, Tovarniška cesta 7. Jakliča so tako pretepli, da je moral v bolnišnico, ker ima poškodbe na glavi.
O Dvoje zastrupljeni z zdravili. Včeraj sta se j zatekli v bolnišnico kar dve žensk, ki sta se zastru- ! pili z zdravili. Na trgu je kupila 52-Ietna žena sod- ' nega sluge Marija S. z Jegličeve ceste neke koreninice iz katerih je kuhala čaj ter ga pila, misleč, dn je to najboljSe zdravilo proti želodčnim bolez- I ni m. Doma pa je pričela močno bruhati ter so se jKiknzali na njej znaki zastruj>ljenja. Morala je v bolnišnico. — Včeraj pn je reševalni avto prepeljal v bolnišnico 65-letnega vjjokojenčevo ženo Marijo Č. Ta je kot sredstvo proti želodčnim boleznini | pila neko opijevo raztopino ter so se tudi pri njej pojavili hudi znaki zastrupljenjn ter je tudi ona morala v bolnišnico.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Dramn
Začetek ob 20
Torek, 24. oklobra: V AGONIJI. Gostovanje drame v Celju.
Sreda, 25. okt. SONATA STRAHOV. Red Sreda. Četrtek, 26. okt. PRAVICA DO GREHA. Izven.
Znižane cene.
Opera
Začetek ob 20
Torek, 24. oktobra: HALKA. Red B.
Sreda, 25. okt.: OL-OL. ZAČARANf PTIČ. Red A.
Četrtek, 26. okt. HALKA. Red Četrtek
Začetek šahovske sezone v Ljubljani
V	času smo, ko se začne zopet redno šahovsko življenje. Šah je blizu umetnosti in vzljubile so ga že množice. Prav je rekel naš velemojster dr. M. Vidmar, da naj bo šah naša narodna igra, ki bo zatrla pijančevanje in kvartanje. Utira mu pot v propagandnem in pedagoškem oziru in nekateri klubi že sejejo z uspehom. L. Š. K. se kot eden vodilnih klubov zaveda svojih dolžnosti. Prirejal bo turnirje, brzoturnirje, simultanke, matehe in morda učne tečaje. Vendar pa zavisi uspeh teh prireditev zelo veliko od števila, zanimanja in
j discipline članstva. Vsek slab ali dober šahist i i ali pa tudi samo prijatelj šaha je dobrodošell
L. Š, K. razpisuje vsakoletni splošni turnir. I Udeleži se ga lahko vsak član, ki nima kake višje kvalifikacije. Prijave naj se pošljejo pismeino na naslov: prof. dr. Tone Bajec, kavarna »Evropa«, ; najkasneje do 2. novembra. Na ta dan bo ob 20 istotam sestanek za vse prijavljene, kjer se bo natančno dogovorilo glede turnirja, vplačevalo pri-javnino, ki znaša Din 5 in kavcijo Din 15; nato bo I žrebanje in event. začetek prvega kola. Če bo : večje število prijavljencev, se bo igralo v dveh skupinah.
Splošni turnir je prva resna preizkušnja vsakega šahista. Tu se pridobi šele več izkušenj in rutine, pa tudi pravico za vstop v ožja turnir t. j. drugi razred, če le doseže zato potrebnih dve tre-; tjini možnih točk.
V	petek, 27. okt. bo v kavarni »Evropi« ob 20 zvečer prvi brzoturnir za drugi razred. Udeležiti se ga more vsak član, ki nima kvalifikacije za prvi razred (glavni turnir). Prijavljalo se bo pred pričetkom turnirja. Prvi trije zmagovalci tega brzo-turnirja si bodo pridobili pravico igrati na onem prvega razreda, dočim bodo zadnji trije na prvorazrednem brzoturnirju padli v drugi razred. To
I Izmenjavanje bo piovzročilo, da bo boj še srditejši , in zanimivejši. Ta delitev je potrebna najprej radi ' velikega števila udeležencev, pa tudi boljše je, če I so turnirji izenačeni. Ti brzoturnirji se bodo vršili ! vsak mesec in sicer, če le mogoče, za prvi razred vsak prvi petek, za drugi pa vsak tretji petek v mesecu. Novi člani se lahko vpišejo vsak večer v kavarni Evropa v Ljubljani.
JSatzznatnilaL
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, ima svoj izredni občni zbor v ponedeljek, dne 13. novembra 1 t. 1. ob 20 v magistratni jiosvetovalnici, Ljubljana, Mestni trg. Dnevni red: 1. Čitanje Zvezinegn aktn in poročiln o reviziji zadruge; 2. Sprememba pra- 1 vil; 3. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti bo [>ol ure jiozneje istotam drug izredni občni zbor z : istim dnevnim redom, ki bo Rklepnl veljavno ne elede na število prisotnih članov.
□	Proslava čehoslovaškega narodnega praznika v tukajšnjem gledališču bo v soboto 28. oktobra. Vprizori se kolektivna drama čehoslovaškega pisatelja Karla Čapeka »R. U. R.«. Režira J. Ko-vič, nastopi ves ansambl in velika komparzerija.
□	Otroška misijonska pobožnost. V nedeljo popoldan ob treh so napolnili stolnico šolarji osnovnih in meščanskih šol. Zbrali so se k misijonski pobožnosti. Prišel je tudi prevzvišeni vladika dr. Ivan Jožef Tomažič v spremstvu stolnega ka-pitlja, duhovščine in bogoslovcev. Prevzvišeni je otroke nagovoril s prisrčnimi besedami. Izrazil je svoje veselje nad tem, da so se zbral, v tako velikem številu. Nato je g. Kolenc, tajnik KA, v daljšem govoru naslikal žalostni položaj poganskih otrok, požrtvovalnost misijonarjev in misijonark ter podal nekaj junaških otroških zgledov iz misijonskih dežel. V zvezi s tem je otroke vzpodbujal k molitvi za misijone. Po pridigi so bile pete lita-nije z blagoslovom in nato darovanje za misijone. Pele so gojenke šolskih sester.
□	Blagoslovitev stolničnih orgel. V nedeljo dopoldne se je vršila v stolnici lepa slovesnost, Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič je slovesno blagoslovil popolnoma prenovljene stol-nične orgle. Po blagoslovitvi, ki se je vršila ob 10, je prisostvoval slovesnemu sv. opravilu, ki ga je ob asistenci opravil stolni dekan in kanonik dr. Maks Vraber.
G Krasen uspeh Šentlenarčanov. Prosvetno društvo »Zarja« iz Sv. Lenarta je preteklo nedeljo gostovalo v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vprizorili so »Črni križ pri Hrastovcu«. Dvorana ie bila nabito polna, kakor že dolgo ne. Prireditev so poselili odlični gospodje, med drugimi tudi zastopnik prevzvišenega škofa stolni kanonik Franc Časi, stolni kanonik Rudolf Janežič, ravnatelj dr. Josip Tominšek, višji sodni svetnik dr. Travner. Navzočna sta bila tudi avtor povesti sodni svetnik dr. Ožbald Ilaunik in dramatizer bogoslovec g. Davorin Petančič. Uvodoma je neutrudno vneti režiser kaplan g. Zdravko Kordež pozdravil občinstvo ter omenjal kraje, kjer se vrši zgodovinsko dejanje igre. — Akoravno smo nekoliko s strahom pričakovali nastopa teh kmetskih igralcev, vendar lahko ugotovimo, da je bil strah neupravičen. Čeravno se ti fantje in dekleta ukvarjajo s trdim kmetskim delom, zaposleni od zore do mraka, so nastopili zelo sigurno in z malimi izjemami dovršeno. Igrali so zelo živahno in zlasti prizor ska-kačev je bil dobro podan. Vsa čast vrlemu režiserju in igralcem ter igralkam! Še na svidenje!
□	Novo šolsko leto na državni nižji gozdarski šoli. Novo šolsko leto se prične 13. novembra. Sprejme se 20 gojencev in sicer 8 v enoletno šolo in 12 v prvi razred dvoletne šole. Pouk se deli: v enoletno šolo za one kandidate, ki imajo samo osnovno šolo in v dveletno šolo za one kandidate, lu so dovršili dva razreda klasične gimnazije, realne gimnazije ali tri razrede meščanske šole. Prosilci z ljudskošolsko izobrazbo morajo s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo znanje v osnovnih šolskih vedah. V prvi vrsti se bodo sprejeli sinovi malih in srednjih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot bodoči gospodarji. Kandidati izpod 16 in nad 24 let se ne sprejmejo. Šola
je združena z internatom. Pridnim in ubogim prosilcem se bodo po možnosti dovolila popolnoma ali do polovice prosta mesta. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500. Prošnje je vložiti do dne 30. oktobra pri upravi šole. Potrebne priloge: krstni list, zadnje šolsko izpričevalo ali odpustnica, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo in izjava svojcev ali varuha z obvezo za plačevanje oskrbnine.
□	V domači zemlji. Včeraj je bilo prepeljano v Maribor truplo pokojne 35 letne soproge sprevodnika drž. železnic gospe Ane Hazo. Pogreb blage rajnice bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice na mestno pokop. Mšče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
□	Na Pohorskem domu nekaj novega. Kaj pa? Povečanje kuhinje, zraven točilnice, preselitev lovske sobe na južno stran in — nova oskrbnica. Ta preureditev idiličnih prostorov je bila nujno potrebna. Bivša lavska soba, ki ni imela nobenega razgleda, je dala polovico kuhinji, polovico pa novi točilnici (kmetski sobi), sama pa se je preselila na južno stran in se je prenaredila iz veže pri stranskem vhodu in iz ene sobice. Skozi stekleno steno pa se gledata v najboljšem sožitju velika in mala obednica. Nova oskrbnica, gdčna Katrica Kamen-škova, absolventinja hotelskih šol z večletno prakso, je por k, da je Dom s takimi izpremembami veliko pridobil za svoj nadaljni napredek.
□	Uredništvo »Nedelje« in tajništvo KA bo od sedaj naprej v stolnem župnišču (Slomškov trg 20) in ne več na Aleksandrovi 6.
□	Zveza Maistrovih borcev obvešča vsa on« društva, ki so povabljena na sestanek 26. oktobra, da se vrši seja ob 20 v lovski sobi hotela »Orel«.
□	MSK obvešča članstvo, da se vršijo gim-nastične vaje za smučarje vsako sredo ob 20 v dvorani hotela Zamorc.
□	Kolesarji in kočijaži naj dvignejo tablice do 1. novembra pri predstojništvu mestne policije, soba 18.
□	Za poplavljence sta darovala po mariborski podružnici »Slovenca« ugledni mariborski vrtnar Urbanek Din 50 in neimenovana dobrotnica prav tako Din 50. Bog plačaj!
□	Staro mater ustrelil. Pred tukajšnjim malim senatom se je včeraj zagovarjal Zelko Herman, ključavničar iz Murske Sobote. Dne 28. decembra lanskega leta je popravljal staro puško ter pri tem ravnal tako neprevidno, da se je orožje sprožilo ter je strel usmrtil njegovo staro mater. Radi neprevidnega ravnanja je bil obsojen na dva meseca zapora, pogojno na dve leti.
□	Z vlaka padel. Huda nesreča se je j>ripe-tila v nedeljo na Pragerskem in le slučajno se ni končala usodno za človeško življenje. Kondukter Vincenc Otolani, ki je spremljal osebni vlak, je premalo pazljivo skočil na premikaioči se vagon. Zdrsnilo mu je ter je priletel z viška na progo s precejšnjo silo, da si je poškodoval glavo in roke.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 24. oktobra ob 20: GOSPODA GLEMBA-
JEVI. Red C. Sreda, 25. oktobra: Zaprto. Četrtek, 26. oktobra ob 20: VODA. Red A.
Celie
& Misijonsko predavanje, ki se je vršilo na predvečer misijonske nedelje v veliki dvorani Ljudske posojilnice, je privabilo lepo število prijateljev misijonskega gibanja. Svetovno znani učenjak g. p. Šebesta je ob sprem-ljevanju številnih skioptičnih slik podal navzočim nazorno sliko iz življenja pritlikavih Pigmejcev. Za lepo uspelo predavanje je občinstvo nagradilo g. predavateljn z dolgotrajnim odobravanjem. Žal, da je bilo predavanje prepozno naznanjeno, sicer bi se ga bilo gotovo udeležilo veliko več ljudi.
0 Koncert na kromatični hnrmoniki je priredil v soboto zvečer v mestnem glednlišču v korist dijaškemu podpornemu društvu g. Milan Stante. Mlndi umetnik, ki je prejel že pri tekmi hnrmoniknrjev v Ljubljani lepo priznanje in nagrado, je v splošno zadovol jnost prijateljev glasbe zaigral nn tem instrumentu dovršeno nekaj težjih in lažjih glasbenih komadov. Udeležba pri koncertu je bila zadovoljiva.
0 Poročili so se: g. llajsinger Stahislav, kovinnr v Gaberju in gdč. Rijavec Alojzija, pletilja v Celju. Dnlje so se poročili gg. in gdč. Stipar Josip, pos. sin iz Sv. Juriju v Slov. goricnh in Zaje Neža, kuharica v Celju; Žni-dar Martin, tov. del. v Liseah in Dolenc Ana. šivilja v Košnici. Mladini novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
jpr Skioptično predavanje o Julijskih Alpah. Savinjska podružnica turistovskega kluba Skala priredi v petek, dne 27. t. m. v mali dvorani Uniona skioptično predavanje o Julijskih Alpah. Prednvnl Ivo g. dr. H. Tumn iz Ljubljane. Začetek predavanja točno ob 8 zvečer.
sst Javna zahvala. Prebivalci stanujoči v hišah*št. 8 in tO v Komenskegn ulici, se nn tem mestn jnvno zahvaljujejo g. Arku Vojku, lekarnarju v Zagrebu, lastniku omenjenih hiš, ker je vsem najemnikom, ki so trpeli pri zadnji veliki |)oplnvi, popustil najemnino za mesec oktober.
0 Mestni avtobusni promet nn progi Celje—Laško, kj je bil od zadnje velike povodnji ustavljen, od včeraj dalje zojiet redno obrntuje. Dokler ne bo zgrnjen most čez Suvinjo, bo za tn avtobus postajališče nn Bregu.
0 Zaplenjeno kolo. V nedeljo je pri savinjskem brodil stražnik z.nplenil nekemu moškemu kolo znamke »Puch«. tov. štev. 27.6IH. vredno okrog 800 Din. Dn je imel možakar slabo vest, je dokaz v tem, ker se je stražniku, ki pn je hotel legitimirati, takoj izmuznil in pobegnil.
0 Najdena ročna torbica. V soboto je biln nnjdcnn na križišču Kralja Petrn ceste in Prešernove ulico ženska ročnn torbica.
PtUf
Agrarna reforma. Radi končne ureditve agrar-no-spornih odnošajev na Herbersteinoveni veiepo-sestvu v Ptuju, je banska uprava v Ljubljani odredila tozadevno razpravo, ki se vrši v sredo, dne 25. oktobra t. 1. dojwldne na mestnem magistratu v Ptuju. Razprave se morejo udeležiti oni agrarni interesenti, ki so dobili za razpravo pismeno vabilo.
Nevarna krava, vrela voda ... Simon Polanec, kočar v Dobravi ima hudo kravo. Napadla ga je z rogovi in ga tako nevarno obdelala, da je obležal hudo poškodovan. Zlomila mu je tudi levo roko. — Ivana Haas, žena zidarja iz Ptuja, se je polila z vrelo vodo in dobila nevarne opekline. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrla vsled vnetja možganov 4-letna Ana Šperah. hčerka posestnika iz Podlehnika.
Mala Nedelja
V Moraveih se je ponesrečil v ponedeljek, 16. okt. krščanski mož in posestnik Ignac Lašič, ko je nesel iz vinograda zadnjo brento. natlačeno z grozdjem. Hotel se je oddahniti pri nekem studencu oziroma vodnjaku, a je izgubil ravnotežje ter strmoglavil v studenec. Bog bodi milostljiv njegovi duši, ostale pa naj tolažil
Imamo šolske počitnice, 1 teden zaradi trgatve, toda o smola, dobili smo grdo vreme, da bo splavalo po vodi: počitnice in trgatev. Lelos bo tudi sicer z vinskim pridelkom tako slaba, kakor že dolgo ne, — denarja pa nikjer in od nikoder.
Cene vinu se sučejo tudi pri nas okrog 10 Din. Pa še kupice vina in cigare je treba za — aro. Škorci nam delajo precejšnjo škodo. Ti se ne zmenijo za ceno, nmpak kar naravnost kradejo.
Kakor se govori, dobi naša pošta zvezo 7. Ljutomerom tudi z dnevno vožnjo. Potrebna nam je res, posebno jk> zimi in v slabem vremenu. Ni šala priti v Lotmerk o pravem času, če imaš opraviti v zgodnjih urah pri rnznih oblastih, ker pot se vleče dobre tri ure ali pa še več, kakoršna pač je.
Kamnik
Bistrica ruši... Že zadnjič smo poročali, da je Bistrica napravila veliko škodo v Stranjah, kjer je odnesla mnogo sveta in pri tem ogrožala hišo tovarniškega delavca Tomaža Smolnikarja. Iz ogrožene hiše so odnesli vse. kar so v naglici mogli, in malo kasneje, ko si je posebna komisija ogledala in ocenila škodo ob Bistrici, je jioslopje zgrmelo nn kup. Valovi so odnesli leseno tramovje in kmalu se ne bo poznalo, kje je slala hiša, katero ie lastnik sam zffrndil.
Železnica v borbi proti avtobusu
Železniška uprava bo s L novembrom t. 1. uvedla nove železniške tarife v pogledu prevažanja potnikov po potniških in brzih vlakih. Železniška tarifna politika je prav značilna. Železnica se je naposled postavila na stališče, da jc treba izvesti gotove spremembe tarifnih postavk, ki se nanašajo na prevažanje potnikov. ki se vozijo po progah, kjer delajo razna avtobusna podjetja njej veliko konkurenco. Na drugi strani je železnica forsirala brzovlake, za katere je postavila posebne tarife tako, da je potovanje nn daljše proge za potnika v ma-terijalnem pogledu ugodnejše ko pa z navadnim potniškim vlakom. Tudi vozne cene v II. in I. razredu niso tako visoko zvišane, ko je bilo doslej običajno. Cene za ta dva razreda so bile doslej običajno zvišane za 100%, sedaj prav znatno manj, tako za 60 do 70%. Železnica želi, du pritegne večji kontingent potnikov k sebi. Na drugi strani so brzovlaki za kratke proge do 50 km dražji.
Po vseh ravnateljstvih so izdelani posebni predlogi in načrti, kako bodo potniki nn kratke razdalje plačevali vožnjo.
Za ljubljansko železniško ravnateljstvo je določenih 17 medsebojnih konkurenčnih prog. v glavnem navajamo naslednje:
Prva je za turiste važna proga Ljubljana gl kolodvor—Tržič. Tako bodo potniki plače-vail po 1. novembru t. 1. za vožnjo Ljubljana— —Vižmarje 2 Din, doslej 3.50. Do Mednega, kjer je za Ljubljančane v poletnih dnevih prijetno kopališče, bodo plačali potniki odnosno kopalci 3 Din, sedaj 5.50 Din. Prijetne Reteče bodo zaradi znižane železniške tarife še bolj privabile kopalce, kajti vožnja do postaje Gorenja vas—Reteee bo no 1. novembru stala 6 Din. mesto sedanjih 7 Din. še boliše je odrezala škofja Loka pri potniških vlakih. Vožnja bo stala 7, mesto dosedanjih 10 Din. Do Kranja se bo lahko po I. novembru nopelial izletnik za 9 Din, mesto sedaj 11.50 Din. Do Tržiča bo 6tala vožnja 15 Din, sedaj 18.50 Din. Temu primerne so tudi relacije med posameznimi postajami.
Vožnja Ljubljana—Kamnik bo no 1. novembru stala 8 Din, sedaj 10. Do Domžal 5, sedaj 6.50 Din.
Tudi na dolenjski progi so določene posebne olajšave. Vožnja Ljubljana glavni kolodvor—Grosuplje bo stala 7, mesto 10 Din. Dalje Ljubljana gl. kolodvor—Velike Lašče 15, sedaj 18 Din.
Konkurenčne cene so dalje uvedene tudi na železniških progah na Štajerskem. Tako Celje—Šmartno ob Paki, Slovenjgradec—Dravograd, Slovenjgradec—Šoštanj. Od Maribora bodo uvedene konkurenčne cene proti št. llju, proti Rušam in med temi postajami. Vožnja Maribor—Ptuj bo sedaj stala 12, mesto 15 Din. Vožnja na progi Celje—Slov. Konjice bo stala 15, mesto 18.50 Din. Celje—Slov. Bistrica, mesto 18.50 Din.
Železniška uprava je v pogledu konkurenčnih cen izdelala za vsako ravnateljstvo poseben pravilnik odnosno cenik.
Vsakega potnika bo dalje zanimalo, kako naj potuje na daljših progah. Tu je bil lirzo-vlak močno protežiran. Vožnja v brzovlnku je znatno pocenjena. Je pa gotov pridržek, kajti do razdalje 50 km morajo potniki plačevati brez vsake razlike 52 Din, če se tudi vozijo do manjših razdalj. Od 50 km naprej pa so bile cene zn brzoviak znižane do 60%. Tako bo stala po 1. novembru vožnja z brzovlakom Ljubljana—Zagreb 95 Din, sedaj 103.50 Din. Brzoviak I,jubliana— Belgrad 273, sedaj 305 Din. Potniški vla.k Ljubi jana—Belirrad velja sedaj 203.50, po 1. novembru pa 225 Din.
Brzovlnki nn gorenjski progi so bili doslej zaradi turizma in izletov sploh zelo ugodni in so jih nedeljski izletniki prav marljivo vnn-rabljali, kajti odhod iz Ljubljane je bil tako ugoden, da se je vsak izletnik posluževal gorenjskega brzovlaka do škofje Loke, Kranja. Lesc in Jesenic.
Tako bodo izletniki, ki se bodo vozili z brzovlnkom proti Škofii Loki, morali "Inčati 32 Din, doslei samo 19 Din. I/letniki do rrnnia bodo nrav tako plačali po 1. novembru 32 Din. dasedai 22 Din. še zanimivejše ie, da bodo letoviščarii prihodnie leto plačevali za vožnjo z brzovlnkom Bled—Bohinjska Bistrica 32 !~>in. d oči m ie bila dosedaj vozna tnrifa 14- Din. Lesce—Jesenice bo prav lako vožnja z brzo-vlakotn stnla 32 Din. ko je dosedaj izletnik plačal 11 Din. V tem oziru bo pač tujski promet z brzovlaki močno udarjen, kajti vsak izletnik in letoviščar si bo raje izvolil potniški ko pa brzi vlak na teh progah.
Železniška uprava računa, da bo z novimi tarifami pridobila na račun siromašnih sloiev, ki se vo/ijo v UL razredu, večje dohodke, dočim «e bodo bolie situirani lahko vozili z brzovlaki po cenejših tarifah Toliko danes v pojasnilo našim potnikom v Sloveniji.
Pomagajmo ubogim rudarskim otrokom!
Zagorje ob Savi, 20. oktobra.
Zima že pošilja svoje mrzle znake. Vsak je zadovoljen, če si more nabaviti zase potrebne gor-ke obleke in obuvala, nadvse srečni pa so starši, če lahko brez večjih težav in prikrajšav dostojno preskrbijo za zimo svoje najdražje — svoje otroke. Le žal, da je slednjih pri nas zelo malo.
V našo, nekdaj gospodarsko močno in zadovoljno zagorsko dolino se je vselila beda, ki hoče zlasti v bližajoči se zimi zagospodariti nad najvrednejšimi. Premnogo brezposelnih staršev ne more nuditi svojim otrokom niti vsakdanjega kruha, kje še obleko in obuvalo! Pa ludi očetje-rudarji, ki delajo v skrčenih delavnih dneh pri pičlem zaslužku, ne bodo mogli nabaviti številni družini najpotrebnejšega. Šolski otroci ne bodo v zimskem času mogli v šolo, a tudi na dragocenem zdravju jim bo zima pustila usodne posledice.
Da vsaj delno odpomore najhujši bedi, je sklenilo »Društvo za varstvo otrok« zbrati tudi letos nekaj sredstev, da pomaga najrevnejšim. V ta namen bo pobiralo omenjeno društvo na dan Vseh svetnikov na zagorskem pokopališču »števni nov-čič«. Društvo prosi vso zagorsko javnost in tudi številne znance, ki prihajajo v velikem številu ta dan na naše pokopališče, da poklonijo tej zbirki novčič, največjega, ki ga morejo utrpeti v svojem gospodarstvu.
Obračamo se pa tudi na vso širšo slovensko javnost, da z denarnimi ali podobnimi darili podpre našo dobrodelno akcijo. Vse prispevke hvaležno sprejema »Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Zagorju ob Savi«.
Koledar
Torek, 24 oktobra: Rafael, arhangel; Kristina.
No vi Qrobove
-}• Vrblenju pod Krimom je umrla mati ugledne in krščanske družine, Marija Glavan, žena posestnika, stara 78 let Kohiaj so jo položili v grob, je tudi njen mož Anton Glavan, star 79 let, za vedno zatisnil svoje oči. Vzgojila sta sedem sinov in hčera, od katerih so trije v Ameriki, štirje pa v domačem kraju. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti poveljnika 7. protiaeroplanskega divizijona topniški kop. I. razr. Dragotin Gruber; za vršilca dolžnosti 6odnega referenta poveljstva zet6ke divizijske oblasti sodni major dr. Anto Marčič; za sodnega referenta poveljstva jadranske div. oblasti sodni podpolkovnik Ivan Kivaljuk za poveljnika 1 zrakoplovne skupine zrakoplovni podpolkovnik Vladislav Sondermajer; za vršilca dolžnosti poveljnika 233 zrakoplovne skupine zrakoplovni kap. I. razr. Vladimir Lorin; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. zrakoplovne skupine zrakoplovni kap. I. razr. Mihael Ilubel; za poveljnika 20t zrakoplovne skupine zrakoplovni major Stanko Diklič; za vršilca dolžnosti poveljnika 125 zrakoplovne skupine zrakoplovni kap. T. razreda Franjo Parec; za poveljnika pilotske šole 7. zrakoplovncga polka zrakoplovni major Pavel Cenčie; zn vršilca dolžnosti poveljnika lovske pilotske šole 6. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. I. razr. Ilinko Ilauer; z« vršilca dolžnosti poveljnika aerodroma 2. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. I. razr. Hubert Itajberger; za vršilca dolžnosti poveljnika aerodroma zrakoplovno-tehničnega zavodu zrakoplovni kap. I. razr. M'lan Dir; za vršilca dolžnosti poveljnika tehničnega parkn 7. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. I. razr llugo I rostman; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bataljona 12. pešpolka peli. kap. 1. tazr. Roman šram; za poveljnika 3. pododseka obmejnih čet Peli. major Josip Štefanovič; za vršilca dolžnosti pomočnika |>oveljnikn veleškega vojnega okro/j« peli. podpolkovnik Vladimir GlišiS in z« poveljnika zetskega orožniškega nolku orožniki polkovnik Dušan Vesič.
Jfiii A&jLl od
ni videti na Vaših rokah, ^ če uporavljate
ALBUS
ierpentinovo milo.
Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vaše perilo.
O si alf
— Državni in banovinski nameščenci za poplavljence. Kraljeva banska uprava je prejela mnogo zbirk, v katere so prispevali nameščenci državnih in banovinskih zavodov in ustanov. Skupno so zbrali za poplavljence 33.001 Din.
—	Higijenski zavod v Ljubljani obvešča z ozi-rom na številna vprašanja glede predavanj in namestitve potujoče hi^ijenske razstave merodajne faktorje takole; zavod je v meji razpoložljivih sredstev in ob sopomoči zainleresirancev vsak čas pripravljen prirejati poljudna javna zdravstvena predavanja, tolniačena s skioplifrnimi ali filmskimi slikami, enako je tudi pripravljen pod gotovimi pogoji namestiti potujočo liigiiensko razstavo za čas osem dni v enem kraju. V svrho razdelitve časa in tozadevnih sredstev želi zavod čimprejšnjih prijav z navedbo časa v katerem naj se prireditev izvrši.
—	Nnrodnn knjižnica in čitalnica v Zagreb u. Gundulieeva ul. 29, priredi v sredo 25. oktobra društveni sestanek, na katerem se bodo razpravljala razna društvena vprašanja, razun tegn predava g prof. dr. Boris Zamik o temi: O ledeni dobi (s projekcijami). Začetek predavanja ob 9 zvečer. Gosti dobrodošli.
—	Pri številnih težkočab ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom
—	Živinski sejem v Ljubljani bo namesto v sredo 1. novembra (praznik Vseli svetnikov) že v torek, 31. oktobra, naslednji pa 15. novembra lo je tretjo sredo.
—	Ofertalna licitacija za 3 letni zakup železniške restavracije na postaji Vrhovine Pli-tviška jezera bo pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu, dne 14. novembra. Pogoji in informacije se dobe v sobi št. 53 železniškega ravnateljstva v Zagrebu.
—	Z motorja padel. V Tržiču je padel v nedeljo z motorja 2G-letni elektrotehnik Fr. Kurnik ter dobil hude notranje poškodbe. Morali so ga prepeljati v bolnišnico v Ljubljano.
—	Na lovu obstreljen. V nedeljo je šel 51-letni posestnik Janez Klemene iz Kokre pri Preddvoru z družbo na lov. Po nesreči pa ga je eden njegovih lovskih tovarišev ustrelil s puško v hrbet. Krogla je ranila hrbtenico ter je niegovo stanje resno. Zdravi so v ljubljanski bolnišnici.
—	Pri ndehelelnsti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Jnsetovp« orrenčioe tako delovanie črevpsn in rlela telo vitko
■— Zastrupljenje z gobami. Take in jednake novice beremo v našem časopisju sedaj v gobarski sezoni dnevno. Teh nesreč so 1 ju 1 je sami krivi, ker lahkomiselno nli radi nepoznanja gob nabirnjo neužitne. Sedaj, ko imamo v slovenskem jeziku strokovnjaško pisano in s podobami vseh užitnih in strupenih gob v na-. ravnih barvah opremljeno knjigo, je vsakomur mogoče, da se temeljiteje seznani s gobami. Ker je goba postala vsled krize hrana najširših plasti_ naroda, ki se v velikih množinah izvažajo in konservira tudi za domačo porabo, bi morali posvečati temu vprašanju večjo važnost. Knjiga: »Naše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, katero je spisal strokovnjak Ante Beg obsega M strani navodil za spoznavanje užitnih, onasnih in strupenih gob, kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo, in kako pripravljajo naše kuharice okusna jedila iz gob. Knjign imn_ 75 barvnnih slik po naravi in stane vezana Din 50. Dobe pa se slike tudi same za se nalepljene nn karton za nazorni pouk — cena Din 100. Naše geslo mora biti: v vsako hišo knjigo: Naše gobe.
— Doraščajoči mladini nudimo zjutrai čašico naravne »Franz Josefove« grenčice. ki doseza radi tega ker čisti kri. želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
It Vranskega kota
Tatvine so v našem kraju vedno bolj pogoste. Tako je pretekli teden ponoči vlomil neki zlikovec, ki sedi sedaj že v zaporu, v klet g. KI., se tam pošteno najedel in napil. Isti hudobnež se je spravil tudi nad gostilno M. Jav , udri v klet, se tam pošteno napil in v zahvalo še pobil v pritličju skoro vsa okna in vrgel v vodo napisno tablo. Orožniki so ga kmalu izvohali in izročili okrajnemu sodišču. — Tam sedi tudi neki drugi še bolj nevaren tat. I/, okolice Ormožn se je pritepel na Vransko neki P. in tukaj dva dni in dve noči popival ler nlačeval za vino vsakemu, ki si gn je zaželel. Pri tem se je seveda hvalil, koliko premoženja ima. Trdil je. dn bi ga lahko imel še več, a da so ga neke ženske spravile ob velike vsote. Izdajal sp je za vinskega trgovca in pravil, da je najboljši vremenoslovec. Napovedal je. da bo po preteku enega tedna prišel spet na Vransko in da bo dotični dnn zelo hudo deževalo. Pa «e je zmotil. Nn Vransko je prišel že po preteku dveh dni. ko je bilo leno vreme, a ne sam. temveč uklenjen v družbi dveh orožnikov. Iz Vranskega je namreč oni večer odšel proti Trbovlinm in se med potio ustavil pri po est-niku Ur. v št. Jnrju o. T. Tam je ukradel v gotovini sodom jurjev in dve zlati žepni uri ter odšel nroti Mariji Reki. Ko so pa kmalu nato domači zapazili tatvino, so jo naglo udrli proti M. Reki. ga tam dohiteli in priieli. Seveda ni bilo brez pošten;li bunk, katerih so tata obvarovali šele orožniki.
Mursha Sobo*n
Vsak dan beremo v časopisju o brezposelnosti, ki je zajela ves svet. Brezposelnost je zajela tudi nas mlade intelektualce. O tem težkem problemu razpravljajo vsi, kakor prizadeti, tako tudi drugi, ki se ne morejo vživeti v vlogo brezposelnega. Ti govorijo o tem v lepih besedah, kako bi se dalo pomagali proti temu zlu in kako bi se dalo zmanjšati število brezposelnih. V gestobesednosti nekateri kar tekmujejo med seboj. Ampak to so samo besede. Dejanj ni. Ozrimo se nekoliko okoli po našem mestecu, da se prepričamo, kako se število brezpo-
selnih v resnici zmanjšuje. Pred kratkim je bilo na razpolago eno prazno mesto v nekem tukajšnjem bančnem zavodu. Merodajni faktorji so postavili na to mesto brez vsakega razpisa starejšega gospoda brez otrok in z dobro pokojnino. V neki drugi banki sla uslužbena oče in hčerka, tudi soproga služi v nekem drugem uradu. Celo v javnih uradih vidimo, kako sijajno cvete dvojno zaslužkarstvo. Upamo, da bodo merodajni faktorji uvideli krivico, ki se nam godi in nam bodo skušali resnično poma gati.
K rani
Znamenje pri »Hekslniu popravljeno. V vogal gostilne na »Bekslnu< vzidano znamenje so letos popravili in prenovili. Delo je bilo zamudno in je trajalo mesec dni. Fresko je obnovil kranjski slikar g. Matija Bradaška prav strokovnjaško in v splošno zadovoljnost. V notranjosti znamenja so naslikani Marija, Magdalena in sv. Janez pod križem — križ s Kristusom je pa lesen — na vrhu kranjski farni patroni, ob straneh znamenja pa sv. brata Ciril in Metod. Nova bo tudi železna ograja. Star napis v znamenju pravi, da so 30. avg. 1S13 torej pred 120 leti znamenje Francozi poškodovali z 42 kroglami in da je bilo pozneje večkrat obnovljeno in popravljeno. Znamenje je staro najmanj 150 let. Popravljeno znamenje vzbuja splošno zanimanje in gre gostilničarju Bohu vse priznaje za žrtve, katere je doprinesel zn popravo tega za Kranj starinskega objekta.
Nase diiaitvo
»Društvo slušateljev filozofske fakultete« nn univerzi v Ljubljani bo imelo svoj 28. redni občni zbor v soboto, 28. oktobra 1933. ob 15 na univerzi v predavalnici, soba št. 77, z običajnim dnevnim redom. Vsnk stvarni predlog je treba tri dni preje javiti odboru, da o njem razpravlja. Za kasnejše predloge mora skupščina izglasovali nujnost, siccr se o njih ne bo razpravljalo.
Polzvedovanfa
Kaznašalka »Slovenca« je v nedeljo zjutraj izgubila ogrinjalo (plet). Pošten najditelj se prosi, da ga prinese v upravo »Slovenca« ali ga pa izroči njej sami.
Dir he r motornim vodstvom
Zanimive podrobnosti iz Ilermesovih dirk.
Pri kolesarskih dirkah, ki jih je kot zaključek sezone priredil Ž. S. K. Hermes, smo imeli med drugim priliko videti tudi dirko z motornim vodstvom. Te vrste dirk, ki so v tujini zelo priljubljene, so — kakor smo videli — res zelo napete, zanimive in privlačne. Nehote potegne taka borba gledalca za seboj, čeprav ni posebni ljubitelj tega športa; kajti dirkač z motornim vodstvom ima tu zelo naporno nalogo tako glede vztrajnosti, brzine in tehnike, da more brezhibno sledili motorju. I/, redno navdušenje občinstva pri tej točki je pokazalo, da bodo kolesarske dirke počasi pridobile čim več prijateljev tudi pri nas in da se jim bo ludi v naših krajih dalo listo priznanje, ki ga zasluži la lepa športna panoga.
Kako pa je pravzaprav izgledalo nedeljsko motorno vodstvo?
Trije nasprotniki Kačič, Kesič in Zanoškar že stojijo pripravljeni, medtem, ko je četrti, Tine Močnik zaposlen z zamenjavo manjšega prednjega kolesa. Ob pogledu na priprave brenčečih motorjev se je občinstva polaščala nestrpnost in je komaj čakalo znamenja za začetek borbe in lo tembolj, ker mnogi tovrstnih dirk sploh še niso videli. Ko je bilo vse gotovo, sledi znamenje starterja in od-kurili so jo. Motoristi se s hitrim tempom poženpjo naprej. Po par krogih so fantje že vsak za svojo ropotuljo ter se spretno krijejo za širokimi hrbti motociklistov. Jule vozi v hitrem tempu pod vodstvom sjtretnega motociklista šoštarka iz Zagreba ter vidno pridobiva na terenu. Navdušenje občinstva je bilo veliko. Skoraj pol kroga za njiin je rdečedresi Kesič, ki vozi enakomerno in previdno s prav tako preudarnim motociklistotn Stepanči-čem. Za njim sopiha Močnik z vodjo Grumom, še bolj zadaj se pa lovi za motociklistom Černetom, ki ima nemalo opravka z regulatorjem motorja, Zanoškar. Tako brenčijo drug za drugim toliko časa, dokler ne vjatne Kačič poslednja dva. Ostane mu še Kesič. Nekako po 15. krogu manjka Juletu še še malo do Karla, ki pa vozi vedno bolje. Razdalja med njima se ne krči več, nasprotno, veča se. Občinstvo ploska, kriči in vzjKKlbuja Kesiča, ki jo j enakomerno reže naprej. Ko opazita Jule in Šo-štarko nekako pri 18. krogu, da jima je Karel že | za petami, poostrita tempo in se oddaljujeta od njega, toda ne za dolgo. Kajti smola, Kačiču je začela spuščati prednja zračna cev, kar je bilo zanj usodno. Utrujen od velikega napora in prehude začetne brzine popusti na 19. krogu in tu rudeči švigne mimo Kačiča ter zmaga ob velikem navdušenju gledalcev. Dva kroga zadaj je bil že izmučeni Tine Močnik, za njim kot četrti pa Zanoškar, ki je imel tudi skoraj prazno cev na sprednjem kolesu. Tako je lorej končala ta zanimiva in do skrajnosti napeta borba.
Povprečna hitrost je znašala okrog 46 km na uro, kar je v primeri z inozemskimi uspehi zelo malo. Kajti povprečna hitrost na lakih prireditvah za svetovno prvenstvo na 100 km (nn dirkališču), ki se vrši vsako leto, znaša od 74 do 79 km na uro! Seveda moramo pri naših dirkah upoštevati progo in pa, kar je še bolj važno: mi smo šele učenci v lej športni [Mnogi.
★
Nedeljski nogomet v Ljubljani. Prvenstvene tekme v drugem razredu so takole izpadle: Reka— Korotan 3:0 (0:0), Jadran—Mars 1:0, Slovan—Grafika 3:1.
Italija—Madjarska 1:0 (1:0). Pred 35 000 gledalci je v Budimpešti italijanska reprezentanca premagala madjarsko z 1:0. Gol je padel že v 38. minuti prvega polčasa.
Službene objave LHP
seja upravnega odbora dne 18. oktobra.
Navzoči: dr. Bradač, Jelenčeva, Svetličeva. Junčeva, Jurman, Baltesar, Kušar, Karba.
Odsotni: dr. Adlešičeva, Dekleva, Bergnat, opravičeno; Jenko, neopravičeno.
Naknadno se dovoli prijateljska tekma Ilirija-novinka : Korotan. Prijava lliriej se vzame na znanje. Korotan se poziva, da tekmo nemudoma prijavi in vplača prijavnino. Dopisi ČSK in SK Ptuja o prvenstveni lekmi se vzamejo na znanje. Sklene se principielno, da upravni odhor v bodoče ne bo več dopuščal, da b kluba dajali svojim nasprotnikom tekme pa for-fait.
Verificirajo se te-le prvenstvene tekme: Ilirija : Atene z rezultati 6 : 1 (2 : 0) za Ilirijo in Ptuj : ČŠK z rezultatom 6 : 0 za Ptuj.
Potrjuje se prvenstvena tabela jesenske sezone, ki izgleda sledeče:
Ljubljansko okrožje:
SK Ilirija 3 3 -- 6 37 : 2	I
TKD Atena 3 2 — 1 4 31 : 13	II
ASK Gorenje 3 1 — 2 2 18 : 30	III
SK Korotan 3 — — 3 — 4 :45	IV
Celjsko okrožje:
SK Ptuj 2 2--4	12:0	T
Č. S. K. 1--1 —	0:6	II
SK Celje 1--1 _	0:6	III
Definitivno se sklene prirejati gozdni tek za prvenstvo dravske banovine v pomladni sezoni. Tekom letošnje jesenske sezone priredi podzveza propagandni gozdni tek, za katerega bo razpisano posebno darilo. Razpis se objavi prihodnje dni. Ta tek se vrši 12. novembra dopoldne.
Ponovno se opozarjajo vsi klubi, ki niso še poravnali letošnje članarini, odnosno drugih denarnih obveznosti do podzveze, da to takoj izvršijo.
Zvezni sodniki in člani upravnega odbora sc
pozivajo, da nemudoma oddajo tajniku po dve sliki *
Nogomet v Celju. Zadnja nedelja je bila športno dobro preskrbljena. Ob 15.30 sc je vršila na Olimpovem igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena t kma med SK Jugoslavijo in SK Laško. Zmagala je po ostre mboju SK Jugoslavija z rezultatom 4:2 (2:1). SK Laško je jx>kazal pri tekmi premalo discipline in deloma sirovo igro, lako da je moral sodnik kmalu izključiti enega njihovih igralcev. Sodil je g. Janežič objektivno, le pri presojanju nekaterih položajev ni imel prav srečne roke. — Ob 14.30 se je vršil gozdni tek Smučarskega kluba na 8 km dolgi progi, ki se ga je udeležilo pet tekačev. Prvo mesto je odnesel Goršek Emil (Smuč. klub) s časom 32 min. 8 sck. — Ob 15.15 se je vršila prvorazredna nogometna tekma med SK Celje—SK Čakovec in je končala neodločeno 1:1 (1:0). Obe moštvi sla nastopili v oslabljeni postavi, igrali sta jako požrtvovalno, toda igra sama ni pokazala posebnih tehničnih vrlin. Po tej tekmi vjdi SK Celje radi boljiše goa.1 diference pred SK Čakovcem. Sodil je zadovoljivo g. Cim-perman.
SK Ilirija. Plenarna seja odbora se vrši v torek, dne 24. t. m. ob 20 v damski sobi kavarne Emona. Ker je to zadnja seja plenuma pred občnim zborom, se naproša za polnoštevilno udeležbo.
SK Ilirija (lahkoalletska sekcija). Crosscouri-try treningi se vrše vsako sredo in petek ob 19, v nedeljo pa ob pol 11 iz garderobe nn igrišču. Udeležba obvezna za sledeče: Sporn, Starman Dolfe in Lado, Bručan Lado, Senčar Lado in Polde, Lejka, Ilabič, Majlienič, Osterman. Vodja treningov Osterman. Treningi nn igrišču so do daljnjega oh torkih, četrtkih in sobotah. Vsi in točnol —
Huangho - najstrašnejša reka tega
„Vetiha in neumljiva so dela Tvoje roke i44 SVCta
Amerika prizna Sovjetsko Rusijo
Pokončala je 50 lisoč Kitajcev!
Avgusta meseca je dolino ob Huangho obiskala strašna povoden j, pri kateri je izgubilo življenje okoli 50.000 Kitajcev. Pod robno poročilo o tej katastrofi prihaja v Evropo šele v zadnjem času. Poročila potrjujejo mnenje, da je veletok Huangho najstrašnejša reka na svetu. Od leta 602 pr. Kr. je svoje ustje desetkrat menjal, in sicer v severni širini od 33.5—39 stopenj. Do leta 1852 se je reka Huangho zlivala v Rumeno morje. Po tem letu se zliva v zaliv Čili. Razdalja med nekdanjim in sedanjim ustjem znaša 450 km. Ako pomislimo, kakšna daljava je to, si lahko saj približno pred-očimo, kakšno škodo je reka napravila in kako velik kompleks ozemlja je popolnoma uničila.
Pri letošnji povodnji se je zdelo, kakor da se hoče Huangho obrniti v strugo, po kateri je tekla do leta 1852. K sreči ni prišlo tako daleč. Kljub temu lahko govorimo o nenavadni katastrofi.
Misijonarji Franc Criot, Karel Syga in Karel Weber so priobčili te dni v misijonskih zvezkih podrobna poročila o tej silni nesreči. O. Giot S. V. piše med drugim:
»V času poplave sem bil skoraj neprestano na jezu in videl sem revščino, kakršne še nikoli. Treba je vedeti, da je jez oddaljen od redne struge reke nič manj kakor 15 km. V tem prostoru med jezom in reko stoje neštevilne vasi, raztezajo se polja z najboljšo zemljo. Vse te vasi je voda uničila v nekaj dneh. Večino jih je zagrnila voda, jih podrla, druge je zopet zasul pesek. Polja so pokrita z grdim blatom in če je kje ostalo kaj žita, Je neuporabno. Živina je po večini poginila v vodi aM pa radi lakote. Ko so se ljudje vrnili, so po 3, 4, 5 in tudi 6 dni čepeli na razvalinah svojih domov, ne da bi kaj jedli. Kdor je imel s sabo morda kaj pšenice, jo je pričel zobati, drugi so zopet jedli melone, ki jih je pustila voda. Nikjer ni bilo pitne vode, povsod samo debelo rumeno blato. Brez hrane, brez pijače in ne da bi spali ne ponoči, ne podnevi, so ti nesrečni ljudje v
dežju in tudi v vlažnih nočeh preživeli strašne dni. Bil sem na jezu, imel sem s seboj nekaj kruha, ki sem ga razdelil med reveže. Videl sem prizore, ki so mi trgali srce. Tri dni sem se trudil, dokler nisem končno za 35 dolarjev dobil na posodo ladjo, s katero sem rešil saj nekaj Kitajcev, šele, ko sem se z ladjo odpeljal od jeza, sem mogel spoznati, kako strašna je takšna vodna katastrofa. Samo v mojem okraju je reševalo nesrečne ljudi 30 ladij noč in dan. Vsaka ladja je pripeljala s seboj na obrežje 50—100 rešencev. Mnogi od teh so so s svojo usodo vdano sprijaznili, drugi zopet jočejo, otroci vpijejo in vzdihujejo. Ženske vidiš, kako se v lahki obleki, ki je vsa mokra in pokrita z grdim blatom, vlečejo iz močvirja in nosijo na rokah bolno in lačne otroke. Tiščijo jih na prsih in v naročju. Tega prizora ne prenese noben mož. Toda ko človek sliši mlade in močne fante, ribiče in krepke može ter starčke jokati in vzdihovati od bolečin, tedaj mu odpovedo noge in mozck.
Dne 15. avgusta so pričele vode upadati in tupatam so se kmalu pojavile prve sipine iz vode. Sam pesek! To ni tisti pesek, ki vsebuje saj nekaj rodovitne zemlje, temveč sam gorski pesek. Šele zdaj, ko so vode upadle, se prikaže nesreča v vsej goloti. Rodovitna zemlja je pokrita s plastjo peska, ki je 3 m debela. In to v razdalji 15 km na obeh obrežjih silnega Huangho. Nikdar nisem prej mislil, da je mogoče v tako kratkem času uničiti toliko ljudi. Skrbi me tudi usoda misijonov in škoda, ki je te zadela. Do 15—20 misijonskih postaj je bilo samo v mojem okraju uničenih. V pesek so zakopane tudi cerkvice. Mnogo kristjanov je prišlo k meni v mesto Linče iskat prvo pomoč. Po večini pa se kristjani sploh niso pokazali. Kam so šli. Mogoče so se preselili v Honan. Slišal sem tudi od drugih, da se sploh ne nameravajo vrniti, saj so se zgubili. Morda bodo sami beračili, ali pojdejo za delavce k posestnikom v druge kraje. Ko mislim, kako množica bednih kristjanov išče kruha in obleke, brez vsake podpore, mi je hudo pri srcu.
Ljubi Bog, pojdi ti z njimi in ohrani si jih zase sredi tujega ljudstva, ohrani jim vero. O Bog, kar ti storiš, je prav storjeno. Velika in neumljiva so dela Tvoje rokeU
Ameriške Združene države so 1. 1917. prekinile diplomatske odnose do Rusije. Zdaj je predsednik Roosevelt povabil Ruse na razgovor z namenom, da bi se tii odnosi zopet v posta vili. Levo spodaj: Litvinov, ljudski komisar za zunanje zadeve, ki odpotuje v kratkem v Washington, poleg njega Kremelj v Moskvi, kjer so nastanjena skoraj vsa ministrstva. Zgoraj levo: Capitol, sedež predsedstva Združenih držav, na desni: Roosevelt.
Mussolinilev strah pred Slovani
Boikotfiraite ker boš kotira ženske!"
Nobelovo nagrado prejme
„Povsod vidite kulturne samce"
»Popolo dTtalia« je nedavno priobčil Mussoli-nijev uvodnik o stalnem nazadovanju števila rojstev v Italiji v zadnjih letih. Leta 1924. je znašalo število rojstev 1,124.470, 1. 1932 je nazadovalo na 992.049. Med tem nazaduje število smrtnih primerov neprimerno bolj počasno. Zato kaže leto 1932. v primeri z 1924 velik primanjkljaj, ki znaša do 77 000 ljudi.
»Še ena ali dve slični etapi,« kliče Mussolini, »in bomo postali enaki sedanji Franciji.« Samo južna Italija kaže napredek. Brez nje bi moralo znašati prebivalstvo države samo do 30 milijonov ljudi. Sploh so postale številne družine značilne za »preprosto ljudstvo«. Vsi, ki hočejo biti izobraženci, ne
Jugoslavija ni draga dežela
Ženevski »Mednarodni pregled dela« je objavil pregled svetovnih cen 14 najvažnejših živil: kruha, moke, tnasla, govedine, bravine, svinjine, krompirja, masti, sladkorja, kave, sira, mleka, riža in jajc. Sestavil je na temelju teh podatkov poučno razpredelnico, ki ugotavlja količnik draginje v posameznih državah. Najbolj poceni živijo Estonci, kjer zapravi povprečen konzument dnevno za omenjena živila po 17 fr. 75 cent. Jugoslavija stoji v tej listi na tretjem mestu. Na zadnjem mestu je Francija, ki je torej postala najdražja dežela v Evropi. Prinašamo podatke »Mednarodnega pregleda dela« o najvažnejših deželah: Ena oseba porabi dnevno za živila: Estija 17.75 fr., Poljska 18.75, Jugoslavija 19.75, Danska 22, Norveška 23, Belgija 26.25, Anglija 26.75, Irska 27.25, Švedska 28.25, Ogrska 29, Portugalska 30, Ce-hoslovaška 30.75, Avstrija 32, Nemčija 33.25, Kanada 35, Švica 37.50, Italija 38.75, Francija 39.
Zid*e beiiio
Odkar je zavladal na Nemškem Hitler, je sprejela Palestina po uradnih podatkih iz Nemčije deset tisoč židovskih rodbin s premoženjem po en > tisoč funtov šterlingov in tri tisoč družin brez vsakih sredstev.
Celo Holandsk«. ki ie ostala v zadnji svetovni vojni nevtralna, se danes pripravlja »za vsak slučaj«. Civilno prebivalstvo poučujejo, kako bi moralo ravnati v primeru zračnega napada s plinskimi bombami. Tako vadijo cestne pometate v njihovem poslu; ti so zavarovani proti plinom z
maskami.
marajo več kakor enega ali dva otroka. Ta žalosten pojav je posledica sebičnosti staršev, ki se bojijo za lastno udobno življenje. »Pojdite v gledališče ali kinematograf,« piše Mussolini, »in si oglejte dražje prostore: lože in prve vrste sedežev v parketu. Povsod boste videli »kulturne« samce ali zakonce brez dece.« To stanje ogroža vso bodočnost italijanskega ljudstva. »Kaj |x>menijo naših 42 milijonov prebivalstva napram 200 milijonom Slovanov, ki se pomnožijo od Urala do Jadrana za osem do deset milijonov letno! Priznati moramo, da smo prešibki. Isto moramo ugotoviti, če se Sf>omnimo na 70 do 80 milijonov med Baltiškim morjem in Brenerjem stisnjenih Nemcev. In kaj bi govorili o Japoncih, ki imajo zadosti delavcev in vojakov, da bi podvrgli tri celine. Italija je v veliki nevarnosti. Ce nočftfo Italijani žalostno poginiti, se morajo pomnožiti.
W. Witos v Prati
Wincenty Witos, nekdanji poljski ministrski predsednik, vodja poljskih veleposestnikov, je pribe-žal v Prago, ker je postala razsodba v brestskem procesu pravomočna. Kot opozicionalec je bil Witos obsojen na ječo.
Dan sv. Frančiška
Francoska Liga prijateljev živali je proglasila dan sv. Frančiška 4. t. m. za svoj praznik. Veliki ubožec je imel rad »mlajše brezbesedne brate in pomočnike človeka«. Vsi člani Lige so obvezani storiti na ta dan katerokoli prijaznost živali: jo peljati k živinozdravniku, če je bolna, očediti kletko ali hlev, privoščiti psu čuvaju dober grižljaj in slično.
10 dni zapora za „Živio Hitler!44
32 letni Karel Letz je kaj rad zahajal iz Češkoslovaške na Bavarsko. Ko se je nedavno vračal iz Nemčije, je pozdravil dva češkoslovaška carinika z »Heil Hitler!« (Živio Hitler!) Ti so ga naznanili policijskim oblastvom in sodišče v Plznu ga je obsodilo na 10 dni strogega zapora radi omenjenega vzklika.
članov. Trajala je dve uri in pol. Javnost je dobila vtis, da je moralo biti na seji precej prerekanja.
Tomaž Hunt Morgan je zoolog in je začetnik po njem imenovane šole Morganove teorije o dednosti. Našel je nosilce podedovanja lastnosti v mikroskopskih delih celic, to je v hromosonih ter jih tudi natančno preiskal. Za osnovo so mu bili Men-delovi zakoni, v smislu katerih prehaja izvor lastnosti ua naslednike na navaden kvantitativen način od prednikov. V času od 1. 1915,—1926. je llunt Morgan izvršil dolgo vrsto poizkusov na majni muhi drosophila melagonaster, ki prav rada obletava sadje; pri tej je v moških spolnih celicah našel štiri hromosone. ki se pri oplojenju združijo s štirimi hromosoni ženske celice. Morganu se je posrečilo določiti v treh izmed teh hromosonih mesto, v katerih tičejo dedne lastnosti. Ameriški učenjak je napravil poizkuse na tisoč malih muhah. Ločil jih je po barvi oči, po perutih, po splošni postavi in nato določno ugotovil, kako se podedujejo določene lastnosti. Po Morganovi šoli so se tudi v Evropi ustanovili razni laboratoriji, ki so pričeli delovati na podlagi, ki jo je postavil Morgan. Morgan sam se je rodil leta 1866., v začetku je bil profesor na ženskem vseučilišču v Bryn Mavvr, pozneje je poučeval živalstvo na vseučilišču Columba v Newyorku ter končno postal profesor na »California Institut of Technology v Pasadeni. — Priobčujerno to z informativnim namenom, ne da bi se spuščali v kritično j razpravo o Morganovih teorijah in odkritjih.
Iz Kopenhagena poročajo, da je karolinški zavod sklenil podeliti Noblovo nagrado za medicino in fiziologijo profesorju Tomažu Huntu Morganu, ki poučuje na »California Institut of Technok>gy v Pasadeni«. Huntu Morganu je bila podeljena ta čast združena z lepo denarno vsoto za njegova dela na področju dedne funkcije hromosonov. Seje kolegija, ki podeljuje Noblovo nagrado, se je udeležilo 20
[
J «*&EMNTQ :CCHPy»
i C tiMAOf
.Mm
mšitm^
ristN cm KAUSE
Stir Herbert Austim, tovarnar avtomobilov je nedavno izjavil, da bo brezposelnosti 5ele tedaj konec. ko odslovijo z dela vse ženske. Ženske organizacije so proti tej izjavi protestirale in celo organizirale pohod proti Austinu. S posebnimi letaki, ki jih nosijo v vrsti pred avtomobilsko razstavo, pozivajo na bojkot Austinovih avtomobilov. Prvi napis pravi: »Bojkotirajte Austinove avtomobile, ker Herbert Austin zjulovaria boikot žensk«.
KULTURNI OBZORNIK
Gospodarstvo
Kreditna inilacija v USA
Cerkev in
FrOburški nadškof dr. Gr6ber je napisal sodobno pomembno knjigo »Cerkev in umetno s t«, kjer se dotika zlasti vprašanja o svobodnem umetnikovem gibanju v religioznem slikarstvu. Ker je to vprašanje o časovni prilagodljivosti Cerkve vsem strujam in problemom tudi za nas pomembno, saj se ravno v tej smeri Cerkvi mnogo krivic prizadeva, naj posnamemo nekaj značilnih Groberjevih misli.
Tesno razmerje med umetnikom in Cerkvijo je med drugim v tem, da je umetnikovo ustvarjanje v gotovem smislu omejeno in določeno. Tod., ne v tem smislu, da bi Cerkev posegala v osnovne zakone umetniškega doživljanja in ustvarjanja ali da bi celo stavljala umetniku na izbiro kak lepotni vzor, v katerega naj bi potem on položil svoje delo kot na Prokurstovo postelj. Tega Cerkev že zategadelj ne bi storila, ker je katoliška in kot taka sega iz zapada ija vzhod, iz preteklosti v sedanjost in prihodnjost in točno ve, da slika, ki si jo je izbral narod ali rasa ali čas za lepo, pač odgovarja nastroju vseh teh činilcev. Ravno radi tega se ni Cerkev tudi nikoli ogrevala za kak doloečn slog, ker je pač zmerom bila prepričana, da je sleherni pravi slog izraz močne volje časa, ki se kajpada zdaj mogočno razrašča, zdaj znova pojema, da da prostora novemu stremljenju. Umetniške oblike se pač menjavajo kakor ljudje, slede si kot otroci staršem. Zatorej se Cerkev ne more sočasno predati le novi umetniški obliki, saj marsikje ne bi pristojala stari Cerkvi, kot ne pristoja metuljčasto oblačilo stari ženi. S tem pa ni rečeno, da stoji Cerkev v neprijaznem razmerju z mladino in njenimi umetniškimi hotenji in povsem napačno bi bilo, imeti jo za staromodno. Saj Cerkev je kot nad-časovna sila v vseh časih mlada ali stara, pač z zorišča, s katerega jo motrimo. Prav zato, ker ni vezana na noben čas, ima svojstvo, da stopa brez zadreg v vsako obliko, ki jo razvije čas in ni oblike, ki bi bila za Cerkev predestinirana. Vse umetniške struje, arhitektonske kakor tudi slikarske, so se ustavile ob cerkvah in se prav ob njih
Radarski koncert
Pomembno je, da se prav v onem kotu naše domovine, kjer je še zlasti v današnjih dneh tako brezmejno zagospodovala beda in pomanjkanje in se zagrizel in razpredel glad, — da se prav v onem kotu tako živo in globoko posegajoče razvija smisel za umetnost. Trbovlje — središče naiega rudarskega proletarijata — 60 v sebi razgibale med umetnostjo še najmočneje glasbene sile do zavzet-ne višine in te dni smo čuli v Ljubljani združen koncert, plod glasbenega dela dveh trboveljskih zborov in klavirskega virtuoza — rojaka. Koncert, ki je bil po svojem materijelnem uspehu namenjen podpori gladne rudarske dece, se je vršil v soboto zvečer v Unionski dvorani. Nastopilo je pevsko društvo »Trboveljski zvon«, z moškim in mešanim zborom pod vodstvom pevovodje g. Oskarja Molla,
t4 daleč priznani mladinski zbor »Trboveljski slav-ek«, ki ga vodi g. Avgust Šuligoj, poleg tega pa pianist g. Ciril Ličar, danes glasbeni profesor v Belgradu.
Za uvod koncerta je povedal v zgoščenih stavkih pisatelj L. Mrzel nekaj misli, ki so globoko posegle v žalostna obupna dejstva današnjega stanja na sploh in posebno položaja uklonjenih rudarjev. Sledila je daljša recitacija žgoče, a vendar mehko otroško občutene pesmi Mileta Klopčiča »Moj oče«, ki jo je prisrčno podal mali Trbo-veljčan.
Spored koncerta je bil pisan, kar je do danes še dosleden pojav predvsem na prireditvah, kjer nastopa mešana vrsta izvajalcev. Pevski spored je obsegal večjidel že ponovno izvajane skladbe, deloma starejše, deloma mlajše smeri; med nje pa se je uvrščalo tudi več do sedaj še neizvajanih del, z vredno, ali vsaj mikavno vsebino.
Največja vrednost moškega in mešanega zbora »Zvon« je sveža polna in sočna zvočnost. V moškem zboru so polni tenorji proti basom sicer v premoči, v mešanem pa je dosežena lepa izenačenost. Podajanje samo pa sledi, (kot je bilo že nekoč omenjeno) bolj zunanje glasbenim učinkom, kot notranji poglobljenosti. Še več pozornosti pa bo treba polagati na enotno dihanje na smiselno fraziranje in na skladno zvezo obojega. —• O »Slavčkih« je bilo pisano že tolikokrat in toliko, da je njih vrednost danes že splošno znana. In mali pevci vedno znova ogrevajo s svojo lepo prisrčnostjo in nedolžno gorkoto, ki posije kot božji žarek v to mračno bedo in žalost naših dni. Tudi vrednost podajanja je znana; človek bi želel le tu in tam po smislu popolnejšnga fraziranja in lepše vokalizacije v smislu naše govorice.
Pianist gosp. Ličar, ki je izvedel štiri skladbe V. Novaka, Faurča, Chopina in Smetane, je s svojo organizirano igro, lepo tehniko, jasno interpretacijo in občutenim podajanjem dosegel pri poslu-šavcih močan odmev. (Instrument, ki ga je uporabljal, je bil to pot popolnejši, vendar še vedno ne skladen zahtevam po dobrem koncertnem instrumentu, ki bi bil sposoben popolno odzivati se vsem podrobnim gibom umetnikove roke. Treba bo to še skoraj izpopolniti!)
Koncert je bil lepo razodetje rudarskih sposobnosti in sil, ki si upravičeno iščejo preko ozkih oklepov poti do svobodnejšega razmaha. — Dvorana je bila polna obiskovalcev in zlasti mali pevci so si zopet naklonili mnogo prav oglušujočega priznanja.
Havajska roža
Premijera.
Iz res obupnega položaja, ki je objel naše gledališče, je malo poti, ki vodijo do rešitve. Uprava se je po vseh ponesrečenih poizkusih, najti odziv za zvišanje subvencij v Belgradu in Ljubljani, oklenila še zadnje poti, da reši gledališče poloma in članstvo obupne bede. Ta pot naj bi vodila skozi kompromis na račun uprizarjanja del čiste umetniške vrednosti. Tako se nam obeta vrsta predstav, ki bodo s privlačnostjo v prvi vrsti namenjena povišanju obiska in s tem dviganju dohodkov. V koliko se bo la stvar obnesla, visi v zraku. Vendar Pa moramo opozoriti, da je ta pot nevarna. Prvič ie vprašanje, če bodo stvari kičarske vsebine vlekle, ko so teh del, radi denarnih sredstev dostikrat boljših, polna vsa kinogledališča. Drugič Pa visi nad glavo nevarnost, da se občinstvu s tem zopet poniža umetniški okus in občutek za pravo vrednost, kar bo porazno z ozirom na že itak ne najvišji nivč, ki danes obstoja, in na nujno stremljenje po dviganju teh kulturnih vrednot. Poleg 'cga pa opozarjamo na dosedaj že preizkušeno dej-stv°, da so vedno vprav visoko vredne uprizoritve vabile občinstvo in iz tega izhoflno, da bi se poizkus iinmve zviševati to vrednost, nedvomno tudi
umetniki
razvile v zadnjo možnost. Največji umetniki so se izživljali ob Cerkvi.
Po vsem tem je razumljiv odnos Cerkve tudi do moderne cerkvene umetnosti. Cerkev je naklonjena modernim strujam, toda ne ogreva se že ob prvih tokovih mladostnih umetniških oblik, da bi jih sprejela za svojo okrasitev, Nezrel sad še ni dober za njeno svetišče. Od tisočletnih borb in trpljenj preizkušena Cerkev noče sladkobnega soka niti ne kipečega mošta, marveč uležanega in očiščenega vina; noče zmešnjav nastajajočega brbljanja dojenčevega, marveč zreiost jezika in oblike. Cerkev ima radi blizu dvatisočletne preteklosti modre oči. Izkusila je, da marsikdo je tem bolj glasan, čim manj ima povedati. Izmed stoterih grl, ki so danes tako kričava, bo slišal morebiti jutrišnji dan le enega. Ali pa nobenega. Resnično velike stvari zore v-tihoti in počasi. Moderni čas ima moderne potrebe in potrebuje moderno umetnost. Moderna umetnost pa bo le tedaj uspevala, če nosi hkrati v sebi protiutež stalnosti, trdnosti, potrebe, prero-jenja in večnosti. Vprav na novodobno umetnost pa zre Cerkev z neko previdnostjo, ker čuti, da moderni, prenasičeni človek s svojo živčno razbolelostjo reagira na sleherni novi umetniški pojav, dasiravno se morebiti ni ta razvil v okviru zdravih prirodnih zakonov. Umetnost se mora razvijati po časovnih tokovih, ne sme pa postati nekaka moda; zakaj modo delajo ljudje, umetnost pa nastaja. Moda je le zunanji kroj, umetnost pa je življenje.
Toda omejevanja pravih umetniških sil v Cerkvi ni. Še manj pa so |kakor očitajo nekateri) kaki okovi, ki bi davili svobodno razvijanje umetniškega talenta, marveč so tudi za nje veljavni le splošni krščanski zakoni, kakršne ima sleherni človek nad seboj. Pač pa moremo reči, da je bila Cerkev vse čase najveja prijateljica umetnosti, v njej so se posamezne struje svobodno razraščale do najvišjih razvojnih možnosti. Pa tudi do sodobne cerkvene umetnosti je ta čuvarica lepote le prijateljsko razpoložena ter sprejema vse usedline je časnih umetniških tokov, najsibo to v velikih katoliških državah ali končno tudi pri nas, v Sloveniji. L. G.
v materialnem oziru vsebolj obnesel. V tem oziru pa se obratno danes opaža popuščanje. Ker nam je obstoj gledališča nad vse pri srcu, hočemo blagohotno upoštevati dejstvo zagate in nameravano kompromisnost. Vsem na kljub pa moTamo vedno braniti najvišjo vrednost, če že ne začasno produkcije, vsaj reprodukcije.
Te dni smo dobili novo opereto: Abrahamovo »Havajsko rožo«. Delo je neproblematično, namenjeno po vsebini, zabavi in bolj sentimentalnemu čuvstvencmu izživljanju in sloni glasbeno na jazz- j šlagerski osnovi. Dirigira ga dr. Švara, režira Bratko Kreft. Opereta, ki :ma ven 'ar v sebi mar- | sikaj kvalitetnega, je v efektu odvisna predvsem ; od izvedbe in, da ima ta zahtevano višino, od dobrih igralcev, scenerije, režije, petja itd. Variatio delectat. Če človek v takih neglobokih delih gleda toliko let iste igravce, mu preseda. Vsaj glavne vloge naj bi uprava že enkrat zasedla z novimi močmi, če si želi obilnejšega obiska. Tu je vse preveč negibljiva. Slovenko imamo, baje odlično subreto, mlado, svežo, pa nas je moral prehiteti in nam jo vzeti Zagreb, in danes gdč. Druzovičeva pomaga s svojimi uspešnimi nastopi k sanaciji zagrebškemu gledališču, mi pa gledamo v zrak. Takih primerov je več in to res ne vodi k rešitvi. Pren esimo svoje de'o predvsem na dviganje uiaet- j niške kvalitete uprizarjani predstav in brez dvoma bo zanimanje občinstva za naše gledališče občutno zraslo.	V. U.
Ku turne zanimivosti
Za univerzitetno knjižnico! Pod tem naslovom beremo v zadnji številki »Akademskega glasu« uvodne besede akademika Lampreta na ustanov- | nem zboru »Akademske akcije za univerzitetno i knjižnico«. Med drugim pravi: Baje smo ugoden trenotek za stabilizacijo tega načrta (ustanovitev univ. biblioteke) pustili v nemar. In vprav zdaj se I poiavlja zopet taka prilika: na jesenskem zasedanju j parlamenta se bo razpravljalo o tem. In sedaj je ! potrebno, da stopijo vsi slovenski akademiki, kul- I turni del avci, znanstveniki, umetniki in celokupna j slovenska javnost na plan in enoglasno z vso nuj- I nostjo zahtevajo zagradbo vseučiliške knjižnice. Čas je, mslim, že danes dozorel.« _ Mi pozdravljamo to mlado akcijo za zgraditev samostojnega hrama vseučiliške knjižnice, ne le zato, da bo tu poslej vsa slovenska akademska inteligenca zajemala jz skritih zakladov znanosti, marveč tudi zato, da se vendar enkrat v reprezentativni zgradbi pokaže bogastvo knjig, ki je zdaj nagromadeno po mrtvh magacnih. In da bo vsak tujec videl to bogastvo, kot vidi danes Narodno galerijo, muzej itd., ter znal ceniti sloven.sko kulturno viš'no.
Antologija balkanske lirike. Igor Severjanin, ki živi že dalj časa v Jugoslaviji in je že izdal dvoje liričnih zbirk (v A d r i a t i k i« ima mimo lastnih tudi prevode iz jugoslovanske lirike), pri-pravija zdaj antologijo prevodov iz balkanske lirike. Obsegala bo najpomembnejše starejše in mlajše pesnike vseh balkanskih narodov.
Teden poljske knjige. V dneh od 26. novembra do 3. decembra t. 1. bodo priredila poljska mesta teden svoje knjige. Inicijativo za to je dalo prosvetno ministrstvo. Pokroviteljstvo sta prevzela predsednik republike in predsednik vlade. V glav-nemr odboru v Varšavi pa os Waclaw Sieroszevvski, J. Kaden Bandrowski in St. Arct.
Nobelova ustanova. Kot čitamo v listih, se jc imenovala rodbina Noblovih prednikov Nobeli" in ie radi lega ostal naglas tudi v skrajšanem priimku na istem mestu: Nobel, Nobelova nagrada.
•
Meštrovičcv muzej v Zagrebu. Ivan Meštrovič se je odločil, da bo svojo hišo na Ilici tako preuredil, da bodo v njej stalno razstavljena njegova dela. S preurejevanjem hiše je že začel in bo v
bližnji prihodnosti že služila svojemu namenu. *
Meško v čcSkoslovaičinl. Te dni je izšla na Moravskem knjiga Obrazky, kjer so prevedene črtice in novele iz Meškovih »Slik«, Prevedel jih je znani prevajavec Anloš Ilorsak. Za zdaj naznanjamo le, da so prevedene sledeče slike: Marijina kiparja, Starca Matije pravica, Mož t. raztrgano dušo, I>ama na morju, Gorje, Sreča, Bedik Martin, Lakomnik. Kol vHimo, prodira Meško izredno močno v severne Slovane
Zadnje čase prihajajo iz USA vesli, da ni govora o inflaciji ooloka uovčanic, ampak sc potrjuje naša nedavna vest, da gre za razširjenje kreditne baze, torej za inflacijo kredita. V ta namen je Roosevelt že pred nedavnim za^el veliko kampanjo, naj bi banke dale nove kredite gospodarstvu, REFICO je dala v ta namen milijardo dolarjev. Počasi skušajo otajati tudi zamrznjene vloge v zapitih bankah, ki imajo še vedno okoli 2 milijardi dolarjev vlog.
I'a tudi ostalo bankarstvo jc jxk1 pritiskom obnovitvene akcije. Ravnokar objavljajo evropski listi vest, da bo cela vrsta newyorških bank izdala prednostne delnice REF1CO družbi (Reconstruction Finance Corporation). Na ta način bodo banke dobile nova sredstva, ki jih bodo lahko porabile za izpo-sojila klientom. Med drugim poročajo, da bodo prepustile REFICO del svojih delnic, odnosno izdale
nove National City Bank, ena največjih bank na
svetu, nadalje First National Bank in druge. Ker bodo nove delnice opremljene naibrš s prednostno glasovalno pravico, bo s tem vlada, ki ima v rokah REFICO, postala gospodar tudi ameriškega bankar-stva, ki se je dosedaj njenemu vplivu odtegovala.
Namen povečati izposojila bank ima tudi nedavno znižanje diskonta v važnejših federalnih rezervnih bankah, o katerem smo že poročali. Pomisliti je treba, da znašajo menična izposojila vseh federalnih rezervnih bank s saino 112.75 milj. dolarjev (|K> izkazu za 19. oktober) in bi jih bilo treba zvišati, kar naj doseže znižani diskont. Poleg tega nadaljujejo federalne rezervne banke z nakupim državnih papirjev na prostem trgu: ta teden so kupile za 31 mik dolarjev, tako da imajo v svojem porlfelju že 2375 milj. dolarjev državnih obligacij.
Nrraposlenost pada
Mednarodni urad dela je sestavil podatke o številu nezaposlenih v septembru letos in lani. Po teh podatkih je nezaposlenost bila naslednja (v tisočih): Nemčiia septembra letos 4128 (septembra lani 5224), Anglija 2459 (2947), Italija 824 (931), Francija 266 (298), Poljska 215 (218), Belgija 142 (169), Avstralija 107 (124), Čile 67 (98), Danska 73 (92), Irska 56 (75), Madjarska 52 (57), Portugalska 28 (43), Saar 35 (39), Kanada 32 (38), Romunija 25 (34) in Odansk 26 (29). Nasprotno pa je v nekaterih državah nezaposlenost narasla, toda ne v loliki meri, da bi izenačila zmanjšanje, ki je še vedno večje kot povečanje. To so cSR 662 (487), Avstrija 291 (269), Holandija 301 (245), Švedska 109 (74), Nova Zelandija 57 (55), Švica 50 (47), Norveška 33 (31), Bolgarija 23 (14) in Jugoslavija (samo podatki borz dela) 12 (10).
Ukinitev kmečkega moratorija na Mad arskem
Madjarska vlada namerava še ta mesec izdati uredbo o kmetskem moratoriju. Iz ureditve kmetskih dolgov bodo izločeni oni posestniki, katerih 'dolgovi ne presegajo desetkratnega čistega katastral-nega donosa in oni, ki so zadolženi nad 50 do 60-kratni kalastralni čisti donos. Provizorična ureditev tudi ne bo veljala za male posestnike z izredno majhnim posestvom. Obrestovanje v uredbi upoštevanih kmetskih dolgov naj bi se znižalo na 4%, od lega pa bi šel \% za amortizacijo. Za kmete, katerih dolgovi ne presegajo desetkratnega katastral-nega čistega donosa, bi bile obresti nekoliko višje. Obenem z znižanjem obresti bi se ukinil moratorij in bi se uveljavil prejšnji pravni red.
Ker bi zaradi znižanja obrestne mere denarni zavodi utrpeli škodo, bi jim država dala podporo, da jim ne bi bilo treba znižati obresti za hranilne vloge. Denar za to akcijo bi posodila državi Narodna banka. Pri Narodni banki se je viseči dolg države od ustanovitve sem (1924) zmanjšal od 150 na 50 milj. pengov.
Oderuštvo
Zadnje čase se mnogo piše o oderuštvu. Zato ne bo odveč, če jx>damo en primer za oderuštvo v takozvanih pasivnih krajih.
Pozimi ko ljudstvo nima več žita, tedaj mu oderuh (zelenaš) proda žito na kredit. Pride jesen, pride nova koruza, zelenaš zahteva, da se niti plača koruza. Vračuna normalno obresti, ki nikdar niso večje kot 20%. Kmet navadno nima denarja, pa plača del dolga v denarju, za ostanek pa prosi odloga, kar pa seveda oderuh ne dovoli. Zahleva, naj mu plača ostanek v koruzi. To je razumljivo, saj je koruza najcenejša tedaj, ko jo kmet pripelje v hišo. polagoma pa cena narašča. Rccimo, da dobi kmet za koruzo 50 par, s tem so računi plačani in vse je v redu. Pride pa zima in kmet zopet rabi hrane, pa gre k oderuhu, ki mu seveda proda koruzo še enkrat dražie in še višje. Oderuh mu da nazaj tako njegovo blago po še enkrat višji ceni. Napiše zo|5ct zadolžnico, računa leto obresti in vsa reč se jxmovi znova. Vedno več kmetskega truda in znoja ostane pri oderuhu, ki nima samo sredslev za ugodno materialno življenje, ampak tudi za kupovanje duš, da se ne bi kaj izvedelo, ker jc malo nerodno, čc pride kaj preveč pred sodišče.
*
Češki kliringi. Češka tekstilna industrija sc pri-| tožuje, da plačilna sporazuma z Bolgarijo iil Grčijo | izredno slabo funkcionirata. Zato naj Narodna banka i dovoli zasebne kliringe. Kliring z Romunijo izka-, zuje saldo v korist CSR v znesku 05 milj. Kč. kliring z našo državo pa za 150 milj. Kč.
Trikotni kliring med Jugoslavijo. CSR in lta-, lijo. Češki listi poročajo, da je »Tekstil spolek« (or-■ ganizacija tekstilne industrije) predlagal češki Na-, rodni bakni, da bi se uvedel tristranski kliring: Ju-| goslavija, CSR in Italija, ker je jugoslovanska trgovinska bilanca s CSR pasivna, z Italijo pa aktivna.
Železniški pragovi za Perzijo. Iz listov posnemamo, da je neka zagrebška tvrdka prodala veliko količino pragov v Teheran. To bo omogočilo zo-petno produkcijo, saj je padla na minimum, odnosno sploh jjonehala.
Italijanska agrarna avtarkija lepo napreduje. Letos ima Italija rekordno letino: 82 milij. stofov, torej toliko kot Italija konzumira. Lani je dala žetev pJenice 75 milij. stolov. S tem bo Italiji nepotreben uvoz pšenice iz inozemstva.
Borza
Dne 23. oktobra.
Denar
Neizpreinenjcni so ostali tečaji Berlina, Curilia in Pariza. Vsi ostali tečaji so narasli. — Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75, na zagrebški po 8.60 in belgrajski 8.57. — Orški | boni so notirali v Ljubljani 40 zaklj., v Zagrebu 40.25 -41.50 in v Belgradu 40.50-41 (40.75, 40).
Ljubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 793.02-801.96, Curili 1108.35 1113.85, London 183.25 184.85, Ncvv Vork 4036.05 -4064.31, Pariz 223.85 224.97, Praga 169.S4 do 170.70, Trst 301.01-303.41.
Zagrebški promet brez kompenzacij 51.411 Din.
Dunaj. Dinar notira 8.84 den.
Pariz. Ob 11.45. London 81.775, New Vork 17.775.
London (zač.). Pariz 81.75, New York 4.605.
Zlato v Londonu 129/2.
Curih. Pariz '20.1075, I-ondon 16.49, New York 369, Bruselj 71.975, Milan 27.20, Madrid 43.25, Amsterdam 208.15, Berlin 123.125. Dunaj 72.57 (57.25), Slockholm 35. Oslo P2.C0. Kopenhagcn 73.60. Praga 15315, Varšava 57.90, Atene 2.95, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.08.
Vredno tni papirji
Tendenca za vojno škodo in begL obveznice je bila danes čvrstejša in so v primeri s petkom tečaji narasli. Dolarski papirji so tendirali slabeje. Promet je bil na zagrebški borzi samo v vojni škodi, katere je bilo zaključeno 1000 kom. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 1% inv. pos. 51 den., agrarji 26— 27, vojna škoda 243—245, begi. obv. 36—37, 8% Bler. pos. 35-37, 7% Bler. pos. 33—35, 7% pos. Drž. hip. banka 44—46.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. jx>s. 50—53, agrarji 26—29, vojna škoda 245 -246 (245), 12. 246 do 247, 6% begi. obv. 36—37, 8% Bler. pos. 35—37, 1% Bler. pos. 33—35, 7% pos. DHB 44 den. — Delnice: Narodna banka 3550, Priv. agr. banka 224 do 226 ("225), Šečerana Osjck 130—165, Impeks 50 den.. Trboveljska 80—1C0.
Belgrad. Priv. agr. banka 227—228 (228, 226), 7% inv. |x>s. 51.50—53, agrarji 27—28, vojna škoda 247—247.50 (245, 247.50), 12. 248—249 (248.50), 6% begi. obv. 37—38 (37, 38), 8% Bler. pos. 36.75 do 37.25 (37), 7% Bler. pos. 36.06 bi., 7% pos. DHB 45-47 (46).
Dunaj. Don. sav. iadran. 52, ozir. 13, LSnder-bank 16, Narodna banka 140, Steg 16.20, SteweHg 8.75, Alpine 9.35, Rima 20.20, Trboveljska 11.
Živina
Dunajski goveji sejem 23. old. Prignanih je I bilo 855 volov, 427 bikov, 626 krav, skupaj 1908 glav, od tega iz Avstrije 1485, iz inozemstva pa 423 glav. Cene so bile v šil. za kilogram žive teže: voli 1.06—1.52, biki 1 — 1.20, krave 0.O2—1.15, klavna živina 0.70-0.00. Pri mirnem prometu so se prima voli podražili za 2—3 groše, II. in 111. ter dobri biki in krave so bili trgovani po neizpreme-njenih cenah prejšnjega ledna, klavna živina pa po čvrstih cenah preteklega tedna.
Les
Svetovni lesni trg. Mednarodni lesni urad na ; Dunaju objavlja podatke o izvozu iglastega reza-: nega lesa 1928-1933. Rusija je v zadnjih letih svoj izvoz podvojila, ves svetovni izvoz pa je padel za 40'/o. Rusija je največji izvoznik lesa na svetu s 25%. slede Švedska in Finska (vsaka po 19%). Izvoz Evrope, Rusije, Kanade in USA je padel od 1928 na 1932 od 6.5 na 4 milj. standardov. Istočasno so cene lesa padle za 60%.
J«jca
Izvoz v Nemčijo se je začel; ker je razen tega produkcija minimalna, je tendenca jako čvrsta in se cene dvigajo. — Sv. Jurij ob južni žel., 21. oklobra 1933.
Radie
frogranU tiadio-Liubllana i
Torok, 24. okt.: 11.00 Šolska ura :Do Skoplja in Ohrida (Marjan Tratar), 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, 18.00 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva), 18.30 Plošile, 19.00 Francoščina (prof. Iprezelj), 19.30 Položaj Slovencev ob vstopu v 1. 1848 (R. Dostal), 20.00 Gdč. Ella Singer poje šlagerje, vmes igra šlagerje Radio orkester, 21.15 Kuplete poje s spremljevanjem harmonike Slapar Niko, vmes harmonika solo, g. Kuhar, 22.00 Cas, poročila, 22.80 Angleške plošče.
Sreda, 25. oklobra: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Komorna glasba Radiokvintet. 18.50 Radio orkester. 19.00 Tujski promet in naše občino (dr. Brilej). 19.30 Uvod v opero. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane Vmes čas in [Hiročila.
Drug i programi i
Torek. 24. oktobra:
Belgrad: 20.00 Kuski večer, /agroh: 20.15 Rn-I dio orkester z mezzosopranom, — Dunaj: 18.50 Lahka glasba, 21.00 Ljubavni dueti iz VVagnerjevih ; oper. — Brno: 20.00 Orkestralni koncert. — Miin-' clion: 14.20 Vokalni koncert, 10.00 Orkestralni ! koncert, 20.45 Zabavna glasba. — London: 21.00 ! Orkestralni koncert, — Milan: 20.30 Knežni cvet, opereta. — Prai;a: 16.00 Itadio orkester, 19.25 Zborovski koncert, 19.55 Koncer (vojaške godbe, 21.10 Godalni kvartet. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Varšava: 16.55 Klavirska glasba. 17 30 Arije iz oper za bas, 20.00 Iz operet.
Sreda 21. oklobra:
Belgrad: 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. — Dunaj: 17.15 Glasba sodobnih avstr. skladateljev. 20.05 Simfonični koncert. — Budimpešta: 17.50 Orkestralni koncert. 19.50 Tasca, opera, Puccini. 25.00 Madjarska narodna glasba. — i London: 20.00 Orkestralna glasba, 22.00 Koncert operne "lasbe. — Milan: 17.10 Vokalni kon-| eert. 21.00 Gospa iz Lombardije, <>|)ern. 22.110 (,'ianni Schichi, opera. — Praga: 16.00 Orke-' stralni koncert. 20.00 Orkestralna in vokalna ! glasba. 21.25 Sonate zn klavir. — Rim: 20.41 lopa Helena, opera Offenbach. — Varšavo: r>.40 Klavirski koncert. IM.20 Zborovski koncert. 20.00 Pesmi s kitaro. 21.15 Samospevi (tenor).
FOTOAPARATI
tnetonnlh tvrdk 7.eim Ikon. Roden-tlnck, Vmgtlander. Ifelta. Cerlo i Id 1.1, d. ima oedno o talogt
F O T O T R G O V I N A j UGOSI () V A NSK E KNJIGARN K
' o Ljubljani, Miklošičeva cesla 5
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—j ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo teko) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
mm\
Spretno učenko
poštenih staršev sprejme modna krojačica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12590.	(v)
Službodobe
Čevljar, pomočnika
za boljša in navadna dela sprejme takoj: Franc Stopar, Sevnica.	(b)
Plačilna natakarica
s kavcijo 3000 Din in do-našalka jedil — se takoj sprejmeta. Ako sta dve složni prijateljici, lahko prevzameta vinotoč. Ponudbe s sliko na: Hotel Lav, Vukovar.	(b)
Čevljarski pomočnik
za vsa dela, se sprejme. Ivan Ravnikar, Suha 12, Škofja Loka.	(b)
Fanta
14 letnega, brez staršev, vzamem takoj z vso oskrbo k živini in gospodarstvu. Zupnišče Ojstrica, Dravograd.	(b)
Zastopnike
sprejme zavarovalnica. — Ponudbe pod »Takoj« št. 12611 na upravo »Slovenca« Maribor.	(b)

10.000 Din posojila
išče za takoj solidna trgovina proti garanciji in visokim obrestim. Ponudbe pod šifro »Deset tisoč« v upravo »Slov.« p<g«} št. 12567.	(d)
Preklic.
Novak Janez, posestnik na Seničici št. 20, p. Medvode, s tem obžalujem in preklicujem, kar sem neresničnega govoril o gdč. Kavčič Mariji, pos. hčeri iz Preske št. 48, ter se ji zahvaljujem za odstop od kazenskega progona. — Seničica, 20. X. 1933. — Novak Janez.	(o)
Sostanovalec
se sprejme pri g. Turk, Dunajska cesta 5-1. (s)
mm
ODDAJO: Lep trgovski lokal
na Gosposvetski cesti — oddamo takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12586.	(n)
Oddajo se prvovrstni ogelni pritlični prostori
pripravni za pisarne ev. prodajalne za februar 1934 na Kr. Petra trgu št. 3 v Ljubljani. — Poizve se ravno tam, pritličje, levo oz. I. nadstr., desno, (n)
C5BSS3
IIIIIIIIIII11HIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Droben oglas v »Slovenca, posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem nai kupca ti s kn/iž/co da iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
Prodam
ali dam v najem lesno trgovino, hišo in skladišče na prometnem kraju — radi starosti. M. Šajk, Kačičeva 18, Vinkovci. p
Prodam
iz proste roke v sredini mesta trgovino z želez-nino z vsem inventarjem. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. Ponudbe vpo-slati na upravo »Slovenca« pod »Zeleznina« štev.
12615.	(p)
1
Automotor
i
!
Stanovanja
ODDAJO:
Dva gospoda
čez dan odsotna, sprejmem na stanovanje. Ko-
Auto »Ford«
ali »Chevrolet Roadster« z dvema rez. sedežema, novejše tipe, kupim takoj. Ponudbe na Publici-tas, Zagreb — pod štev. 35625.	(f)
Razno
17 mesečno deklico
dam za svojo dobrim ljudem. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor. (r)
lodvorska ulica 23-1. (s) št. 12368.
Zamenjam
en ali dva stroja znamke »Paks« za izdelavo 9 vrst različne zidne opeke, z več matricami, 800 pod logami in raznimi drugimi deli, za cirkularko na bencinski pogon znamke »Semering« ali slično. Na slov v upravi »Slovenca«
(r)
Kupimo
Kupujem
moške ponošene obleke. A. Drame, Ljubljana, Gallusov nabrežje 29. (k)
Vsakovrstno
zlato napoje
po naiviijih cenab
ČERNE. luvelir Llubliana. Wolfova ulica it jI
Čebelarji!
Vosek in voščine kupuje Društvena čebelama — Ljubljana, Pražakova ulica 13.	(k)
irrmni
Klavirji
prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri
R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica.
l^iTMUfl1
IJI.uM
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdelute naiceneie ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13. Kolizei. Liubliana (t)
DRVA iN PREMOG
pri Iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon St. 2951
Lanene iropine
in druga krmila nudi najcenje veletrgovina žita in moke
A. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesta 2«.
Hubertus plašči
ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode se izvršujejo ceno in solidno pri Fr. Himelreich, Ljubljana, Pred škofijo 9.
	1 Naročajte
	\SLOmCA
	najcenejši slovenski dnevni*
Trnu
iiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiuiiiumimiuiiiu Ce avto svo/ stari proda/ai aT motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnogo prižene Sloveniev najmanj? inserat iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiiHiimiiiiiiiiiiiimiii
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Premog in drva
dobavlja na dom
Bartol Anton
Tyrševa cesta št. 31 Telefon 35-40
Specialno izbiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preakerju, St. Petra c.
Sir ala trapist in
čajno maslo
Sir, zajamčeno polnoma-sten, 15 Din, čajno maslo v bloku, 24 Din, čajno maslo, zavoji V«, '/s, '/io 26 Din, domače maslo — blok, jako dobro za slaščičarje, 18 Din, domače za 1 kg — vse franko. Naročila je poslati na: ko. Naročila poslati na: Mlječni proizvodi Dragica, Hercegovac. Sprejmem zastopnike.
Vino in vinski mošt
sladek! Osrednie vinarske zadruge za Jugoslavije — Kongresni trg št. 2. (1)
Vina
rudeča in bela, izbornih kvalitet, v manjših in večjih količinah, ter staro slivovko in droženko — nudi Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu.
Več glinastih peči
dobro ohranjenih, je v hotelu »Tratnik« naprodaj. Pojasnila daje stavbenik Zupan istotam. (1)
Jabolka
prvovrstna, obrana, namizna, iz Savinjske doline, ima na zalogi Trgovska in gospodarska družba z o. z., Cigaletova ulica 1 (poleg sodnije). (1)
Sodna dražba!
Dne 25. t. m. se bo vršila ob 15 popoldne v Zg. Šiški št. 4, gostilna Weiss, prodaja premičnin in se vabijo kupci. Prodajali se bodo poleg pohištva vozovi, konji itd.	(1)
ZIMSKA JABOLKA
sortirana v zabojčkih in
SADNA DREVESA
za jesensko saditev, visoka in nizkodebelna —
dobite pri KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI, NOVI TRG ŠT. 3.
angleSkega in čeSkega sukna!
BOGATA IZBIRA!
Do preklica iemliemo v račun ludi knjižice tukajšnjih prvovrstnih denarnih zavodov
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Prodajalna II. NiCman
llubliana, Hopitareva ulica 2
opozarja
cenjeno občinstvo na ravnokar došle
novosti
devocijonalij, križev, kipov, nastavkov,
kropivčkov na kamnu in lesu,
rožnih vencev, svetinj
itd. v veliki izberi do najfinejše kvalitete
Cene honhurentne
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
II. NiCman
Izšla je Izšla je
in se dobiva
v Jugoslovanski knjigarni. Prodaialni Nifman. v vseh drugih knjigarnah in boljših trgovinah
za leto 1934
z zelo bogato vsebino in krasnimi slikami. ki so same vredne nabavne cene
Din 5 -
za izvod, po pošti 50 par več.
Prekrasno polt za nekoliko dinarjev
Moja koža je bila žolta, temna, uvela, Ijuskinasta in polna neugodnih zajedalcev. Znojnice okrog nosa, na bradi in na čelu pa so bile razširjene. Danes se vsi divijo moji nežni, baržunasto beli koži ter zavidajo moji lepi polti.
Vsaka žena lahko sedaj napravi svojo kožo belo, nežno in lepo, če dnevno uporablja kremo Tokalon, ki redi kožo. Krema je bele barve in brez maščobe, vsebuje pa preparirano smetano in oljčno olje, kombinirano z dodatki, ki kožo napenjajo in belijo. Krema prodre v kožo takoj, umiri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice ter razkraja zajedalce tako, da popolnoma izginejo. Najtemnejša in najodpornejša koža postane svetla in nežna. V treh dneh dobi ta koža nepopisljivo novo lepoto in svežino, kar se ne bi dalo doseči na noben drug način. Potrebno je, uporabljati to kremo redno vsako jutro.
Svetovno
podjetje
išče pri oblastih, uradih, tovarnah in veletvrdkgH dobro vpeljane zastopnike pod zelo ugodnimi pogoji. V poštev pridejo samo gospodje in dame simpatične zunanjosti, s sigurnim nastopom, ki imajo smisel za sistematično delo, so pridni, vztrajni ter sprejemljivi za navodila. Ozira se samo na osebe, ki odgovarjajo gornjim zahtevam. Predstaviti se v torek, dne 25. t. m. med 2—3 in 18—19 uro v hotelu Union. Vprašati pri porbiirju,
Za jugoslovanski patent
št. 7701 od 1. julija 1930 na:
»Induhciiske motor"
(»Induktionsmotor«) in dopustni patent št. 8257 od 1. januarja 1931 na:
tJndukcitski motor s kratko-stičnimi palicami oblike U"
(»Induktionsmotor mit U- formigen Kurzschlus-staben«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2.
Ali ste ie poravnati naročnino?
Aleksandra Rahmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 14 Čeha in smrt
»Ali i« znate?« sem ga vpmšala s strahom, kajti sram me je bilo, da sama nimam pojma o tem.
»Seveda znam, kdo pa sploh tega ne zna? Saj je tako preprostol Znam kuhati, kar hočete. Če dobim denar za poučevanje, si spečem blince, mojo najljubši jed. Naredim jih kakor pek. Potem Vam jih gotovo nekaj prinesem.«
(-Sploh je kuhati prav prijetno,« je kramljal dijak dalje, »seveda, če imaš kaj!«
Medtem sva dospela domov.
»Ali ne bi stopili malo k nam?« sem vprašala.
»Prav rad I« je odgovoril. »Danes me nič ne mika domov, že več ko teden ne kurim in zato je malo hladno!«
»Kaj? Ne kurite?«
»Ampak to ni za dolgo. Če dohim denar za ure, si zopet kupim malo drv.«
»Ali si zakurite sami?«
»Kakopak, in drv si tudi sani nacepiml«
»In živila si tudi sami nakupujete na trgu?«
»Kdo p« drugi?« —--
Imeli smo ravno goste, in ker Griše zaradi njegove nesalonske bluze nisem hotela peljati v salon, sem ga skoz očetov kabinet spravila naravnost v svojo sobo. Šele zdaj sem videla, kako ga je moralo zebsti. Roke in nos so mu bili živordeči. Ko je stopil v topk) sobo, mu je smehljaj ugodja 9j>reletel obraz in brž se je udobno usedel v naslonjač. Molče si je ogledoval pohištvo.
»Ali se ukvarjate z vrtnarstvom?« je slednjič vprašal in pokazal na neštevilne evellice v lončkih,
ki jih imam posebno rada. Cvetlice ljubim z ne-izrečno nežnostjo, in menda ni bilo dne, ne poleti ne pozimi, ko si ne bi žive cvetlice pripela na obleko, kadar sem šla z doma. Toda cvetlice gojiti, mi še ni prišlo nikoli na misel. In to pre-! prosto diijakovo vprašanje me je osramotilo. Ku-| povala sem cvetlice, rasle so v ljubkih vazah in I stale na elegantnih stojalih, uživala sem njih vonj, I veselila se lepote, toda nisem menjtivala vode v i posodah, nisem jim zalivala; to je opravljala Daša.
Čaj so nama prinesli v sobo; Griša je slast-] no pil in mojemu veselju ni bilo konoa, ko sem ! motrila njegov okrogli, dobrodušni obraz. Znal se i je očarljivo ljubko smejati, zobje so mu bili zelo lepi, beli in zdravi. Bil je visoke postave, gibal se je pa neokretno kot medved; toda medved, ki je za igračo, ne pravi, ki bi se ga morala bati.
Oprostila sem se zn hip j>od pretvezo, da po-! gledam goste, stekla sem v obednico, iskala po | bufeju, našla pirog1 z nelmo2, nekaj kosov kolača, sir in jabolka, vse to zavila v paj>ir, šla v predsobo in poiskala Grišino suknjo; hotela sem mu z<avitek vtakniti v žep, toda v obeh so bile velike luknje in padel je v podlogo. Ga bo že dobil, sem si mislila, in zadovoljna, da mi je prišlo to na misel, sem pohitela h gostom. Hotela sem govoriti z inženjerjem Arbusovim, ki sem vedela, da išče m svojega neverjetno lenega sinčka korepetitorja. S par besedami sem mu razložila vse in ga seznanila z Grišo, ki je med tem popil čaj in vse krožnike izpraznil. Griša je ugajal inženjerju in ga je takoj sprejel. Ko sem ga opozorila, da Griša nima niti korpejke, mu je precej ponudil plačo za mesec vnaprej. V tem trenotku sem bila menda
1 Z ribo, zeljem L dr. napolnjen kolač.
» Riha.
najsrečnejši človek na božjem svetu, dozdevala sem si kot da sem dobra vila v pravljici.
Ko se je Griša oblekel, je s skrbjo opazil daleč proč štrleči žep, oziroma spodnji rob suknje; gotovo si ni mogel misliti, kaj zdolaj ni v redu.
26. oktobra 1916.
Ko je davi zapel zvonec, sem šla sama odpirat, ker sem pričakovala Natočke. Kako sem pa ostrmela, ko je stala Grizelda Nikolajevna n« stopnicah! Bila je strašno razburjena, urno je smuknila v prednjo sobo in mi zašepetala:
»Odvedite me hitro v svojo sobo, da me nobeden ne vidi!«
Začudeno sem jo pogledala. Ko sva bili v sobi, je hlastno in sunkovito pripovedovala:
»Za petami so mi. Hočejo me prijeti. Skoro čudežno se mi je posrečilo, policajem zmešati sled. Prosila bi Vas, da bi me za malo dni skrili pri Vas. Policaji seveda ne bo prišlo na um, da bi me iskali v vaši hiši. Prosile starše, da mi dajo tri ali štiri dni zavetja, potem moram pobegniti v tujino!«
Šla sem k materi, očeta ni bilo doma. Bila sem kajpak docela prepričana, da ne bo nikdar privolila, saj se ničesar ni tako bala kot revolu-oijonarjev. Ponovila sem dobesedno prošnjo Gri-zelde Nikolajevne; nekoliko je pomislila, potem pa rekla:
»Prav, lahko ostane, dokler se ji zdi potrebno. Toda zgoditi se mora tako, kot da jaz niti ne slutim, da je v naši hiši. Pripravi ji posteljo v zgornji sobi in sama ji nosi hrano. Saj tudi ona sama ne bo marala, da bi Daša zvedela o njeni navzočnosti.«
Objela sem mater in jo poljubila. Moji starši 90 res dobri. Vedno radi pomagajo drugim. Kadar moj oče ordinira, je med bolniki gotovo tudi več
prosilcev v čakalnici in prav redko se zgodi, da bi kdo odšel, ne da bi dobil pomoč, ki jo je zaprosil.
Vsa vesela sem se vrnila k Grizeldi Nikola-jevni.
»Nujte, popeljem Vas v Vašo sobo!«
Molče je šla za mano. Potrudila sem se, da ji pripravim dobro posteljo, prinesla sem knjig, ča ja, peciva, skratka, vršila sem svojo nalogo kot zaščitnica preganjanih z resničnim navdušenjem. Molče me je pogledala. In potem je vprašala:
»Ali ve Vaša mati, da hočem zrušiti življenje tistim in uničiti ljudi, h katerim ona pripada?«
»Kakopak,« sem se nasmehnila, »ko ste re-volucijonarka!«
»Pa zakaj mi je potem dovolila, da ostanem tukaj?« je vprašala Grizelda Nikolajevna s skoro hudim obrazom.
»Povsem preprosto, Vi ste v nevarnosti in potrebujete varstva!« Mrko me je pogledala in ni nič odgovorila. Potem si je ziapalila cigareto. —
Med obedom se je sklonil oče k meni in me vprašal tiho, da ni mogel nobeden slišati:
»Ali si «oni» že nesla kosilo?«
»Takoj ga ji ponesem!« sem rekla in ga pogledala hvaležno.
Po obedu sem nesla kosilo Grizeldi Nikola-jevni v sobo; sedela je še vedno tako, kot sem jo pustila, toda po tleh so ležali vseokrog ostanld cigaret.
»Ali oče ve, da sem tu,« je vprašala zopet.
»Da, pravkar me je jjoslal gor, da Vam prinesem kosilo.«
Nič ni rekla na to, ampak je dalje kadila, zatopljena v misli. Tiho sem odšla. Zvečer pri večerji me je oče vprašal, če »ona zgoraj< morda ne potrebuje denarja, in mati mi je ponudila perila za njo. Bila sem srečna.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce&
Izdajatelj: Ivan Rakovo«
i Urednik. Lojze Golobi*