Politiški pregled. * Volilna reforma za deželni zbor kranjski. Ustarni odsek se je v soboto, dne 9. t. m., zedinil za volilno reformo, po kateri bo štel deželni zbor z ljubljanskim knezoškofom 50 članov, in sicer jih bo 10 volila kurija veleposestnikov, 10 mesta in trgi, 2 trgovinska in obrtna zbornica ljubljanska, 16 kmetiške občine in 11 splošna kurija. — S. L. S. utegne imeti (s škofom) 27 poslaneev, naprednjaki 12 in Nemci 11 poslancev, klerikalci dobe torej absolutno večino. Ustavni odsek je sklenil: 1.) Sprejme se načrt izpremembe volilnega reda in deželnega reda, kakor ga je predložil referent, s sledečimi izpremembami: § 5. volilnega reda se izpremeni tako, da dobi Ljubljaua v obstoječi mestni skupini oamesto d v e h mandator š t i r i. Za te štiri mandate je Ljubljano razdeliti v dva, po davčni obveznosti in po številu prebivalstva kolikormogoče enako razdeijena volilna okraja, katerih vsak volipo 2 poslanca. Prepuščeno jenarodno-napredni stranki, da stavi predlog glede te porazdelitve in ga naznani referentu. Sorazmerno s to izpremembo je izpremeniti tudi deželni red. — 2.) § 7. a) volilnega reda se izpremeni tako, da od e n a j s t mandatov splošne skupine dobi e n e g a m e s t n a občina ljubljanska, drugib des e t pa je porazdeliti na ostalo deželo teritorialno in je prepuščeno slovenski ljudski stranki staviti svoje predloge glede te porazdelitve. — 3.) Za kompletorično volitev dveh novib poslaneev ljubljanskib cenzus-kuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj. — 4.) V mestni skupini se nadalje izpremeni to, da vbodoče mesto Eočevje voli samo svojega poslanca, trg Bibnica se pa priklopi volilnemu okraju ostalib dolenjskib mest in trgov (Novomesto, Višnjagora*itd.) Razentega so se soglasno sprejeli tudi še pogoji nemške stranke, in sicer, daje izprememba novega volilnega in deželnega reda mogočaleobnavzočnosti najmanj 42 članov deželnega zbora, kiodločujejolestričetrtinsko večino. — Določbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor, ki se ne strinjajo s to novo postavo, se s tem ukinejo. — Mi seveda s tako volilno reformo nismo zadovoljni in ne bomo zadovoljni z uobeno drugo, razen z ono, ki bo zasnovana na principu enakosti, splošnosti, direktnosti in tajnosti. * Poslanska zbornlca je iraela 5. t. m. sejo. Med vlogami je tudi zahteva za naknadn" kredit k proračunu za 1908. Eer ylada nima še večine za nujni predlog glede zvišanja rekrutnega števila pri deželni brambi, je sama zavlekla sejo. 'Vloge so se čitale dobesedno, potem so ministri odgovarjali na razne interpelacije. * Proračnnski odsek je sprejel poglavje Bljudska šola". Tekom debate je poslanee Oonci izrazil željo, naj se ljudskim šolam BLege nazionale" r Spljetu in Šibeniku podeli pravica javnosti, ter je zahteval, n a j s e slovenski oddelek učiteljišča v Eopru premesti t kak slovenski kraj. (0 tem glej današnji uvodni 61anek! Op. ur.) Nadalje je urgiral u s t a n o vitev italijanskega učiteljišča vGradišču ob Soči ter je odločno pobijal postavko proračuna, s katero se ima pomnožiti nemško šolstvo na Trentinskem. * Bazni nemški knezl so dospeli na Dunaj, kjer so častitali cesarju Francu Jožefu povodom 601etnice. Na Dunaju je bil tudi nemški cesar, kamor je dospel iz Pulja. * Protl enakoprarnostl slorenskega jezika. Eakor listi poročajo, so bili te dni poslanci Dobernig, Marckhl in HofmannWellenhof pri pravosodnem ministru Eleinu, da protestujejo proti enakopravnosti slovenskega jezika pri sodiščib na Štajerskem, Eoroškem in Eranjskem. Eakšen odgovor jim je dal rainister na to intervencijo, ne vemo. Domnevamo pa, da jim je dal dr. Elein običajen pitijski odgovor, ki te lahko tolmači v teoriji tako ali drugače. V praksi se bo seveda justična uprava trudila ustreČi željam in zahtevam nemških poslaocev. * Poslanec H. Prade je imenovan za nemškega ministra-rojaka. Prade je že bil minister. * Eoroški Nemcl proti slovenskemu jezlkn. Na shodu nemškega nVolksvereina" ? Celovcu sta hujskala Dobernig in dr. Enapitseh zoper Slovence. Dobernig je zmerjal slovenske sodnike in odvetuike z' nwindische Freehlinge", zahteval bojkot slovenskih odvetnikov in n»povedal interpelacijo, ker justični minister ni pohvalil postopanja koroških sodnikov zoper slovenski jezik ; nadalje je protestiral proti sloveniziranju Trsta in Gorice! * Vsesloranski kongres. BCaboslar. Korresp." poroča, da se v kratkem sestanejo v Pragi slovanski državni poslanei na posvetovanje o nameravanern vseslovanskem kongresu. Posvetovanja se udeleži tudi več članov ruske dume. * Cin pletete čeških In poljsklh soclalnlh demokrator. Povodom smrti mladočeškega prvaka dr. Herolda sta tudi češki in poljski klub soe. demokratov poslanske zbornice poslala kondolenčni brzojavki. Bazentega se je predstavila dr. Eramfu kakor predsedniku češkega kluba deputacija čeških socialnib. demokratov, sestoječa iz poslaneev Nemca, Soukupa, Habermanna in Hvbeša, da mu ustno tolmači sožalje na smrti dr. Herolda. Pri tem je bil dr. Eramaf do solz ginjen. Pogreba se je udeležila tudi mnogoštevilna deputacija českib socialuib demokratov, ki je na izrečno prošnjo zastopala tudi poljske sodruge. Ti poslednji pa so v svoji brzojavki v toplib besedah izrazili svoje sožalje ua veliki izgubi, ki je zadela češki klub in z njim ves češki narod. * Letošnje relike rojaške Taje se bodo vršile v zapadni Ogrski. Vojaških vaj, ki se prično okolo 18. septerabra, se udeleže 4. budimpeštanski, 5. požunski in 13. zagrebški yojni zbor. * Vsenemškl sbod so priredili na Dunaju Vsenemci. Na sbodu so hujskali proti čehom in češkim uradnikom. Sprejeta je bila resolucija, da je treba z vsemi silami delovati na to, da se z Dunaja prepode vsi sloranski, zlasti pa češki uradniki. * Z zagrebskega rseačilišča je odšlo 480 dijakov, deloma na Dunaj, deloma v Prago. Na Dunaju so jih prav lepo sprejeli slovanski dijaki. Prav tako so bili sprejeti v Pragi. * Poljski dijakl za hrraške kolege. Iz Krakova poročajo: Tukajšnja akademična društva so poslala zagrebškemu vseučilišču brzojavko, v kateri vabijo one dijake, ki se niso še vpisali ? Pragi, oziroma Belgradu, naj pridejo v Erakov, kjer bodo gostoljubno sprejeti. * Afera prof. ManojloTl<5a. Iz Za- greba poročajo: V četrtek popoldne bi se imela vršiti disciplinarna preiskava proti vseučiliškemu profesorju dr. Manojloviču. Preiskavo bi moral voditi vladni svetnik Pogačic. Dr. Manojlovic ni prišel k razpravi, nego je poslal izjavo, v kateri naglaša, da je zanj v disciplinarnih zadevah edino kompetenten akademični senat. * Akclja za urediter jezikornega rprašanja t DalinacIJi. V Spljetu se je vršil shod županov ia zastopnikov 36 občin srednje Dalmacije, katerim se je pridružila tudi spljetska trg. zbornica. Shod je sklical spljetski župan dr. Mihaljeric. Enoglasno je bilo sklenjeno, da se odpošlje ministrskemu predsedniku baronu Beeku spomenico, v kateri se naglaša vprašanje uradnega jezika državnih oblastnij, zatem delavsko vprašanje, obrambo pred filoksero, pomorstvo, železnico in druga važna vprašaDJa. *V posebni resoluciji je shod naglašal aolidarnost z brati v banovini. Uvedla se je akcija v pomoč Baucbovim žrtvam. V imenu občin je bila takoj nakazano v ta namen nad 4000 kron. * Stroški Arstrlje za noro pazarsko železnlco. Nek strokovni list je izračunil, da bodo stroški za novo pazarsko železnico znašali: Mitroviea-Novi Pazar-Prijepolje 167 kilometrov po 260.000 kron je 43,420.000 E. Prijepolje - Priboj - meja 31 kilometrov po 150.000 kron je 4,650.000 kron. Železniški park 2 rail. kron. — Skupno torej 50,070.000 kron. * Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Sredi tega meseca sprejrae cesar v avdijenci ogrskega ministra za notranje stvari, ki predloži vladarju zakonski načrt o volilni reforlni. — Klerikalna ljudska stranka je baje s tem načrtom nezadovoljna, ker je volilna pravica vezana na znanje eitanja in pisanja sploh, torej ne samo madjarskega jezika. * Združenje ogrsklh katolikor. Podpredsednik poslanske zbornice Stefan Bakovszky je imel povodom konstituiranja ogrske katoliške zveze govor, v katerem je izjavil, da je skrajni čas, da se ogrski katoliki združijo ter da si tako pridobijo v deželi gospodstvo, ki jim pristoja. Doslej je bila velika napaka katoličanstva, da ni imelo voditeljev. Sedaj pa postaja vpliv ogrskib katolikov močne.ji. * V Bosnl hoče Avstrija najti nekako veliko srbsko Bveleizdajniško" agitacijo, ki ima baje namen pripojiti Bosno in Hercegovino Srbiji. Trdilo se je, da ima Srbija svoje prste vmes, kar ,je srbska vlada odlo&no in ogorčeno zanikala. Edor pozna bosenske razmere, bo težko verjel v resno zaroto. če je nekoliko posameznikov sanjarilo o Veliki Srbiji, ni v tem menda še nič nevarnega. Sicer pa BosnaHercegovina še ni avstrijska dežela. * Eako so Nemcl na Moravskem zapostavljeni ? Nedavno je braski nTagesbote" tožil, kako se poštno ravnateljstvo v Brnu ^čehizira". Eako je pa v resnici, kažejo nastopne številke, ki so jib priobčile BLidove No?iDy". Na čelu ravnateljstva je Nemec. dvorni svetnik dr. Beuss. Od višjih poštnih svetnikov sta 2 Oeha, 3 />cemci; od svetnikov 3 Cehi, 1 Nemec, od nadzornikov 1 Nemec, 1 Oeh. Oba višja komisarja sta Nemea, tako tudi 8 poštnih tajnikov. Od komisarjev je 6 Nemcev, 1 Ceb, od koncepistov 4 čehi, 6 Nemcev ; v od konceptnih praktikantov 3 Nemci in 6 Čebov. Skupno šteje torej ravnateljstvo v deželi, kjer je 1,900.000 čehov in le 972.000 Nemcev, izmed 48 koneeptnih uradnikov 31 Nemcev in le 17 Čehov! Od 17 uradnikov, ki so še prideljeni ravnateljstvu, je 7 Čehov in 10 Nemcev, tako da je skupno razmerje 24 Oehov, 41 Nemcev. In potem si upa nemški list govoriti o ,,čehiziraDJu". * PoTišan proračnn Makedonije. Porta je sklenila povišati proračun Makedonije od 600.000 turških funtov na 759.000 funtov. Da se ta povišek pokrije, zvišajo earino na 3 odstotke. Finančne oblasti inozemskih vlad 80 pristale na to povišanje; izrazile so pa željo, naj sultan tekom treh let izplača zaostali deficit. * Papeževa politika. Dne 26. aprila je sprejel papež Pij X. poljske romarje, ki jih je vodil škof Likowski, kateri je prečital vdanostno izjavo papežu. Papež se je na tem zahvalil ter je dejal: BV rodovini je očetu oni otrok najljubši, ki trpi ; zato tudi jaz Poljake prav posebno ljubim. Poznam vašo vdanost cerkvi ter vem, da ji ostanete vedno verni sinovi." Te papeževe besede so Poljake gotovo razveselile. Dopisnik BBerliner Tagblatta" je pa šel v Vatikan, da bi mu tam dali pojasnila o tej papezevi izjavi ter je sporočil tole svojemu listu: nV Vatikanu se ne pripisuje papeževi izjavi nikakega politiškega pomena. Papež se je hotel Poljakom samo zahvaliti ter jim reči nekaj prijetaega. Sicer postopa papež v pruskopoljskem vprašanju strogo nepristransko, posebno sedaj po Bulovovem posetu v Vatikanu. Torej za to Bdobro in verno" ljudstvo par lepib, sladkih besed, pruski vladi pa vso prostost v zatiranju poljske uarodnosti in ugrabijaDJu poljske posesti. To govori jasno za vsakega mislečega človeka in nam kaže klerikalno politiko r najlepši luči.