Poštnina pavš&Uraaa.
V Ljubljani, četrtek 18. marca 1920.
Ni pismene narOfcfct brat prt!lj*Ue Cena:js. it M morem« Mirili
Vetja v Ljubljani to po pošti: bm lote ... K M*—
Novi Btrotnlkl uj potiljajt
iiirotnlno po nakazale!.
Za inozemstvo:
l leto . . . a »o .... 100
Oglasi se zaračunajo p« porabljenem proštom In sleer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 1 K, za vefkrat popuat
Uredništvo jo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6/1. Telefon štev. j6o. — Upravnlštvo je na Marijinem trgu 1	 štev.	8.	Telelon	štev.	44.---------------—"Z
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inser&tov i. dr. «e naj priloži m odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranfcirajo. — — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	'
Konec prevratne vlade v Nemčiji.
EBERT ZAHTEVA ODSTOP KAT-TA IN NJEGOVIH PRISTAŠEV.
LDU Stuttgart, 17. Podružnica Wolffovega urada poroča: Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom državnega predsednika Eberta kabinetna seja, katere so se udeležili wiirtemberški. pruski, badcnskl In besser.ski ministri. Navzoči so bili tudi državni kancelar Bauer ter ministri Noske, Miiller, Koch. David In Bell, kakor tudi predsednik in podpredsednik narodne skupščine. General Mcrker. ki se je po svoji volji odpeljal v Berlin, se je vrnil v Stuttgart, da bi poročal viadi o svojih berlinskih vtisih. NaglaSal je, da ni noben posredovalec, marveč da spričo strahovitega položaja Nemčije nasvetuje gotove popuste, da se prepreči državljanska vojna. Kabinet je izjavil soglasno, da o pogajanji ali o kakšnem kompromisu ni nobenega govora. Kabinet zahteva brezpogojni odstop Katta in njegovih pristašev: nadalje zahteva, da se postavijo čete pod poveljništvo generala, ki se ni udeležil revolte in ki stoti na ustavnih tleli: potem zahteva, da se ukine razpostavllanje »železne divizije« in častniških stotnj; da se mornariška brigada odpošlje v Berlm !n razpusti. Zastopniki posameznih držav so odobravali le zahteve. Zborovanje narodne skupščine je zagotovljeno. Več posebnih vlakov se je pripeiialo, drugi se pričakuieic. Danes popoldne so bile seje najstarej-šeea odbora in frakcij. Prva plenarna sela narodne skupščine bo v četrtek ob šestnafstHi.
KAPP SE UMIKA.
LDU Stuttgart. 16. Podružnica Wolffovega urada iavlia: Po verodostojnih poročilih stoli Berlin pred nalnuišimi boli. Kappova vlada le pripravljena 7,a vsak sporazum glede osebnih vprašanj. Ponudila ie dve neodvisni ministrski mesti.
I.DU Berlin. 17. Po uradnem poročilu državne pisarne meni Katt, da
le nieirova mlsiia izpolnjena in odstopi, ker hoče vlada izpolniti bistvene poliftčne zahteve, čilih odklonitev le imela dne 13. marca 1.1. za posledi co nastop vlade Kattove. Katt oddala Izvrševalno oblast votaškemu vrhov ■ nernu poveljstvu, preverjen, da skraj-nla sila domovine zahteva enotno združenle vseh proti uničujoči nevarnosti boljševizma.
LDU Draždanc, 17. Podružnica Vv olfiovega urada roroča. da ni govora o tem. da bi bila državna vlada izpolnila pogoje Kattove. Vest o tein te orelkone samo poizkus Kattov. da bi zakril razpad svojega podjetja.
LDU Berlin. 17. Načelnik nemške demokratske stranke priobčuje nastopni poziv: Ljudstvo le zmagalo. Kapp i« Liittwitz sta bila prisiljena odstopiti. Vojaška diktatura ie od • stranjena.
KAPP IN LOTTVVnZ ODSTOPILA.
LDU Berlin, 17. Generalni poljedelski ravnatelj le odstopil, da vrne državi mir. Iz tistega vzroka le vložil general Ltlttwitz prošnio za oa-stop. Nanrestnik državnega kance-larja Schiffer te v imenu državnega predsednika nlegov odstop odobril mi poveril začasno vodstvo vojaških poslov generalnemu majorju Sektu.
LDU Berlin, 17. Varstvo državne, ga glavnega mesta prevzamejo četft varnostne hrambe. ki so ostale vladi zveste in državne bvanibe.^ ki je bila prej nastanjena v Berlinu. Čete. ki jih le pripeljal v Berlin general Ltittwitz, se morajo umakniti iz mesta najkasneje do četrtka zvečer. Vse časniško omejitve, telefonska cenzura In druge odredbe, ki lih le uvedla vojaška diktatura, sc takoi razveljavilo.
LDU Dunaj. 17. Listi poročajo, da sta Kapp jii LMtwitz zapustila Berlin. Kam sta odšla, ni znano. Stvorila se ie še ena vlada, ki ii stoilta na čelu Daumig In Cohn. Ta vlada zahteva, da odstopi Ebertova in Kappova vlada.
linu lako zamotaj. Kappova vlada stoli pred padcem. Stanje le težavne-
le neco kdaj poprej. Zmešnjava le vedno večja. Obstoji nevarnost komunističnega prevrata. General Ltttt-witz ie izdal proglas, v katerem grozi štavkuiočim s smrtno kaznijo. To le povzročilo, da so začeli neodvisni socialisti In komunisti skupno nastopati. Obe stranki sta izročili Kappu ultimat, v katerem sta Izjavih, da
razpolagata s 18.000 oboroženimi delavci, ki so pripravljeni na vse. Od
10.	zvečer vabijo tovarniške sirene delavce na zbirališča. General Lfltt-witz ie izdal proti komunistom poztv in zbral 40.000 mož državne brambe, da uduše komunistični upor. Po zadnjih časniških vesteh se ie čulo po-noči ob 1. v Berlinu prvo topovsko streljanje. Ali je general Lflttwltz odstopi), še ni gotovo.
Nemčija pred diktaturo proletarijata?
7/oorovania v Berlinu.
LDU Berlin, 17. VVoIffov urad poroča uradno: Iz državne pisarne smo nreleli nastopno vest: Po zanesljivih poročilih so včeraj v Berlinu zborovali zastopniki »neodvisnih«, komunistov in večinskih socialistov. Zedinili so se, da večinski socialisti kot odgovor na puč sicer niso sprejeli
MILAN SKRBINŠEK:
Pol sezone v drami.
Vse to, kar tu navajam, ni očitanje Igralcem, ker stojim izven gledališča in nimam v teh stvareh ni-kakšne pravice. Jim kaj očitati. Z Igralci bi moralo obračunati vodstvo, a z vodstvom, ki Je dostopno takšnim rečem, sme in mora obračunati —• javnost.
Predno govorim dalje o pogonu za ulogami, je treba povdarlti, da pogon po ulogah ne obstoji ie v tem. da Igralec hoče igrati kolikor mogoče mnogo velikih vlog, temveč tudi v odklanjanju manjših. Ravnotežje v zaposlenosti mora vstvariti vodstvo, m je ono sokrivo pri tem pogonu za ulogami. če ne skrbi za pravično zasedbo seveda v okviru režiisklh potreb. Razlika v mali zaposlenosti omenjenih dveh igralk obstoja v tem, da je ena tako malokdaj nastopila, ker je igrala z dvema Izjemoma le takozvane glavne vloge In le druge manjše ali odklanjala (njena krivda in kTivda vodstva!) ali pa'Ji niso bile dodeljene (krivda vodstva!), druga pa radi tega, ker ji niso dali, kar Ji gre. Prva Je igrala v igrah glavne vloge in le v dveh epizodne, druga pa kvečjemu eno glavno In v treh igTah epizodne, v četrti epizodni Je celo vskočila, da omogoči predstavo. (O »Nočnem čuvaju* ne govorim, ker E* nisem
progranuie točke »Splošna stavka«, da na stole temu nevtralno nasproti. Glede drugih točk se le dosegel po poln sporazum. Sovjetska republika hoče poizkusiti, da pride šiloma na konja. Diktatura proletariata preti uničit! vse živllenic na Nemškem.
LDU Dunaj, 17. Kakor Javlja »Wlener JournaJ«. le ooložal v Ber-
je nar. predstavništva odgodene.
Beograd, 17. (Izvirno poročilo.) Narodno predstavništvo se le sestalo danes ob 10 uri dopoldne. Dr. Draža Pavlovič ie takoi do otvoritvi seje naznanil, da ie narodno predstavni-
štvo odgodeno za teden dni. do prihodnje srede, dne 24. t. m. — Jutri predpoldne se vrši še parlamentarna konferenca, na kateri bo podano poročilo o zunanji politiki.
SMODLAKOVA pogajanja za NOVO VLADO.
LDU Beograd, 17. »Politika' poroča o položaju: Tekom včerajšnjega dne so se vršila pogajanja, a do sporazuma ni prišlo. Danes se bodo pogajanja nadaljevala. Ako danes nc pride do sporazuma, bodo poslanci Izvenstrankarskega kluba sklepali o tem, kal naj se stori v sedanjem položaju. Predsednlštvo demokratske zajednice je poslalo včeraj pismen odgovor na pismo dr. Smodlake. Demokrati so stavili v glavnem nastopne pogoje:	L	Ministrsko	pred-
sedništvo in ministrstvo za notranje stvar naj se poveri le nevtralnim osebama. 2. Demokratska zaiednlca zahteva zase 8 ministrskih listnic, a stranke dosedanje vlade naj Jih dobe ravno toliko. Nevtralno naj bi bilo tud! ministrstvo vojne in mornarice.
3.	Sedanje začasno narodno predstavništvo nat sprejme samo volll-red, dvanajstine In pogodbe, sklenjene v Parizu. Cim bi se sprejel volilni red; bi se moral določiti dan volitev v roku dveh mesecev, volitve pa bi se morale izvršiti v roku treh mesecev, torej koncem meseca septembra. 4. Demokratska zajednica ne pristaja na arbitražo in predlaga, nai se peneha s pismenimi pogajanji, ki nai se vodijo ustno. — Včerai le ministrski predsednik Stolan PTOtič obvestil dr. Smodlako. da pristajajo stranke, ki so v vladi, na vse pogoje. ki jih ie stavilo udružetije izven-»Crankarskih poslancev. V radikalnih poslanskih krogih verujejo, da bo v primeru, ako ne pride do sporazuma, skupina dr. Smodlake omogočila kvorum vladi, da bo mogla v narodnem predstavništvu Izvršiti najnujnejše posle. Trdi se, da se bo v tem primeru skupin« dr. Smodlake znat-
no ojačila, ker bo v njegov klub stopilo tudi precej demokratskih poslancev, ki so za sporazum,
ZBOROVANJE PREKMURSKEOA SOSVETA.
Murska Sobota, 17, (Izvirno poročilo.) Danes se le tukaj vršflo tretje zborovanje takozvaneg« prekmurskega parlamenta (sosveta.) Deželno vlado za Slovenilo le na nlem zastopal dr. Verstovšek. Parlament je razpravljal o važnih tekočih vprašanjih. tfted drugim o vodstvu matrik, o sklepanlu zakonov, o zgradbi mostu preko Mure pri Verželu. o železniškem vprašanju, o brezposelnosti, o šolskem, denarnem in o VDTašanta prekmurske avtooomile. V tem vprašanju le parlament odločno odkloni! namere sedanje vlade, da se Prekmurje odloči od Slovenile in postavi pod posebnega guvernerja. (O zborovanju prinesemo Jutri obširnejše poročilo. Ur.)
MADŽARSKA NARODNA 9KUR-8ČINA.
LDU Budimpešta, 17. marca. V današnji seji nar. skupščine Je podal ministrski predsednik Shnony-Sema-dam vladno Izjavo, v kateri Je dejal, da je prva naloga vlade vredltev gospodarskih in finančnih razmer in Izboljšanja položaja nameščencev. Druga nujna naloga pa Je vzpostavitev veljave madžarskega denarja. Ministrski predsednik pravi, da bo nemara v dveh letih po drugi žetvi denar dosegel pričakovano vrednostno višino. Armada, Je dejal, se ne sme odtegniti ustavni kontroli. Nato Je raz-pravHal o nujnosti agrarne reforme in prebral pismo predsednika madžarske mirovne delegacije grofa Ap-ponyJa.
Sumljivi pobratimi.
Ko je v mesecu aprilu 1918 iz-trezuiia Italijo gospodarska beda ne« koliko Iz pijanosti »najzmagoslavnej-šega naroda« in njeni despoti niso več mogH oddispuiirati trajnega obstoja Jugoslavije, ie padel njih pogled na Madžarsko. Prebrskali so zgodovinske arliive in našli tam kulturno sorodnost obeh plemen, od pamtiveka obstoječo Idealno vzporednost in vzajemno dopolnjevanje. Završalo je po novinah in zbornik dl, bratska ljubezen se ie solzila po shodih, da je bilo ogabno.
Preteklo Je od tistega časa 10 mesecev. Ideologe so zamenjali bančrH ravnatelji In kupčijski agenti, srčni Izlivi so se spremenili medtem v trgovsko mešetarenje. Madžar podaja preko naših glav Italijanom roko. in to nam ne more biti vseeno.
V trenutku nervozne zaspanost! In utrujenost mirovne konference le obdetaval Scialoja diplomate ni si <a bil tako svest svoiega uspeha, da j« mogel g. Nitti zastaviti pred celo evropsko javnostjo svoj upliv za madžarske zahteve po reviziji nenillv-šk« mirovne pogodbe. NI manjkalo mnogo in Jadranskemu vprašanju bi se bil pridružil problem — nebogljenček: vojvodinsko-banatsko vprašanje. S Čehi in Romunijo smo se oddahnil! tudi Jugoslovani — Nitti-ju se ni posrečilo uloviti v kalnih madžarskih' vodah zlato Jadransko ribico.
To seveda glasnikom italijansko* madžarskega pobratimstva ne sodi v račun. G, Vlctor Berard ne more zatajiti svoje nezadovoljnosti. V »L’ftre nouvelle« čltamo Javno njegovo ie-remijado nad Jugoslovansko nepo-boljšljlvostjo, ker ne uvažujemo 500 tisoč mrtvih In 50 milijard, ki jih )0 žrtvovala Italija za jugoslovansko edinstvo (M), te ne sprejmemo kompromisov tako, kakor ga ie skuhal Nltti-Sclaloja. Zato pa, pravi dalje, »naj poišče Nitti druge oporne točkel in močna Madžarska ni samo stalna grožnja Jugoslovanom, ona bi znala biti nov člnlteb v Jadranskem vprašanju. Zakai naj ne bi Imeli Madžar-rl v Reki prostega dostopa k morju, ki se Jim obeta v 14 Wilsonovih točkah?« —- Beležimo to čisto kroni stično, ker Berardova odkritosrčnost ut zahteva več nobenega komentarja.
Stvar pa v gospodarskem ožini nt tako enostavna, ker Je zidanja madžarsko-italijanskega mostu preko naših glav v polnem tiru, Italiji se Je zahotelo po madžarskih gozdovih tn njenih agrarnih pridelkih. Vodna
videl, »Mlinarja in njegovo hčer« pa seveda ne štejem, ker ga 11« smatram resnim.) To ni pravična razdelitev. Izgovor, da toiarno ie po! sezone pred sabo, ne drži. ker ie Intela pravičnost pol sezone dovolj časa se pokazati. Nihče naj nc mish, da s! želi pravi igralec vlog, da se more kazati, da uživa priznanje, slavo te triumfe, aH kako se že nazivlje vs«. ta stara šara. ki Jo Je moderen igralec že davno vrgel za kulise. Nc! Igranje, vstvarjanle to je njegova vsakdanja hrana, radi katere umetniško In duševno hira. če Je nezadostna.
\
Značilno za sistem, po katerem se zaposljuje naš ensembl Je tudi dejstvo, da ie oni, moškj član, ki Je igral najmankrat, igralec — začetnik. Za začetnika je v toliko manj važno, ali igra glavne ali epizodno vloge, ker gre pri njem predvsem fat0’ .,^a kolikor mogoče mnogo * Ja' 1 , ^ 088 ** 18 nJ®gov razvi-tek ni skrbelo niti na en niti na drug način, to če Je prišel s ponižno prošnjo, da bi se mu kmalu spet pridelila ta ali ona vloga, ga Je vodstvo odpravilo s cinično opazko, cte Je »Rql-lenfresser«! Ne gre predvsem zato, da igra začetnik glavne vloge, alf tudi v glavnih vlogah se mu mora dati tu pa tam prilika, da se bori ž njimi, da vspe, ali pa, da Jih — pokvari! Vloga, k! se mu nj posrečila Je zanj v gotdvem oziru le večjega modnega pomen«. P« bo prBel zdaj
gospod člankar ln dejal, eksperimentov pa mi ne bomo delali na škodo občinstva. N« to Je samo en odgovor. Bodite torej toliko vestni te ne angažirajte začetnikov, že ček) pa takšnih ne. ki jih nikdar niste videli na odru. Če ste jih pa angažirali, je vaša dolžnost, da skrbite za njih raz-vftek. Ce torej ne * eksperimenti, pa stopnje vaje. Sicer pa sem že pred otvoritvijo v svojem članku o po-potrebi ustanovitve Jugoslovanske dramatične šole. povdarjal, da mora naš oder, v prestolnici Slovenije, prenehati biti začetniški oder. Tu bi se smela udejstvovati samo že do gotove meje zrela Igralska umetnost. Absolventi dramatične šole, oziroma začetniki sploh naj bi se angažirali v provincijf.
AH — »tako visoko tn! le ne letamo«. Zato pa Imamo po malih izjemah začetniško gledališče: ali Če Je po krivdi onih, ki so gledališče
otvarjali, že takoj potem Je treba računati s tem. Ce ste naš naraščaj priklenili na naš oder, morate skrbeti
tudi za njegovo sistematično vzgojo, to niste dolžni le vsakemu posamezniku tega naraščaja, temveč tudi našemu gledališču te ceh Jugoslovanski Igralski umetnosti le posebej.
In tako tudi od zdaj naprej ne Bo drugače, kar se tiče stalnega ensem-bla, kajti to krivično ravnanje, Je v ensembln ubilo vse veselje do dela ta večina njih. k! Hm ni vodstvo milostno naklonjeno, si teh noč. Skrb-
no uprizorjenih del, k! Jih Šteje g. člankar v svoj stalni repertoar, sploh letos ni bilo videti, sicer pa o tem v enem poznejših člankov več. AH seveda, saj pravi čanek: »te tako bomo IrneK s leti(l) lahko prav vzdmo gledališče«, to spet nam zazveni na uho Izrek: »Seveda tabo visoko ml la ne letamo.«
Zakaj »z teti«? Ne; takoi ie drugo sezono Imamo lahko dobro gledališče. Na temelju, ki smo ga zgradili tekom vseh teh predvojnih gledaliških let, ko Je g. člankar stal gledališču čisto ob’ strani Je mogoče zgraditi takoj trdno stavbo. Treba Je samo postaviti vsemu našemu gledališkemu aparatu za Intendanta človeka, ki Je sam umetnik, oziroma kulturen človek In na mesto dramskega ravnatelja m to poklicanega strokovnjaka, ter spopolnlti naš en-semble, to že prihodnjo sezono Imamo — dobro gledališče. ..........
Po načrtu člankarja bi se začelo la razvijanje seveda šele po petih letih, kajti predvsem misli to vodstvo pet let samo tako »plavati«. Spominlam se dialoga, ki sem ga Imel v pisarni dramskega gledališča z gospodom člankarjem, predbacl-vajoč mu, da le angažiral nezado-aten ensembl.
?Jaz sem s! predstavljal letošnjo sezono Čisto drugačno, Lansko leto mogoče še ul bilo možno sestaviti ensembl vzorno, ker se je vsa stvar začela prepozne pripravljati, att le-
tos. ko Je bilo zato cele počitnice in že tekom lanske sezone časa dovolj, bi se bili moral! pritegniti vsi najbolj^ slovenski igralci. Seveda bi niih število ne zadostovalo ta bi bilo treba se že tekom pretekle sezone pobrigati na ta način za dobre hrvat-ske aH srbske moči, da bi si v to po-kHcan strokovnjak, najboljše bodoč! ravnatelj, ogledal po vse! Jugoslaviji različna gledališča ln se tako saitt prepričal o sposobnosti oziroma uri-N mernosti članov, ki bi prišli v poštev za engagement pri nas. V kolikor bi ne mogel dobiti zadostnih moči med nami Jugoslovani,, bi se naj ensembl spopoinll s češkimi Igralci. Bi morali pač še nekai časa potrpeti z njihovo slovenščino, morali M Žrtvovat! do takrat, ko vzgojimo zadostno število domačih umetnikov, nekoliko Jezikovno stran naših gled. predstav, ali gojit! b! — umetnost. In poleg onih prvovrstnih slovenskih, s-b v hrvatskih in čeških članov bi se "aj angažirali še vsi drugi domači, četudi manj zmožni. Tako bi se dalo izvesti prvovrsten »repertoar«.
IVAN CANKAR MOJE ŽIVLJENJE.
Izšla k> nova zbirka našega Cankarja. prva po njegov! smrti. Izdala |o Je »Zvezna tiskarna« v Unbliam kot 13-15 snopič »Narodne konice«. Tiskana |e na finem paolriu v prikupni obliki; broširana velja 10 K* (rdo In okusno vezana 12 K.
cesta med Reko bi Dunavom, Mater«
zgraditev je hotela Italija 'v dneh pariške mešetarile prilisjačitl za sebe. je padla v vodo; rumunsk! petrolej ne bo nadomeščal kardiffskega premoga in iz ogrske moke se ne bo pekel v Kalabriji kruh. Moramo pa priznati, da ta ljubezen ni ostala samo platonična. Gospodarske vezi se predeje uspešno dalje in če pojde v tem tempu naprej, zna postati Madžarska v doglednem času italijanska kolonija. ■<
Ni še mesec tega, kar se je ustanovila v Milanu »Italljansko-madžar-ska* banka. Italijanski kapital razširja svojo oblast v madžarski trgovini od fine do dne. »Banca Commerdale Italiana« je pokupila pred kratkim veliko število delnic ogrske I^snotr-govske banke (Fabank), ki se peča Izključno z izvozom ogrske lesne industrije In le ustanovila v te svrhe v Mrrvnj družbo »Foresta*. »II Banco dl Roma«, se vrinja čimdalje bolj v ogrsko gospodarsko življenje, neki konzorcij v Bologni z g. F. Piazza na čelu kupuje od budimpeštansk® a-grame banke hotele In posetva v OratfH. neka milanska družba se pogaja za delnice Paroplov. družbe na Blatnem jezeru itd. itd. Opažati Je, da hna v Madžarski Italijanski kapital prednost pred francoskim in angleškim.
V *L’Era Nuova« objavlja nek! 'dopisnik svoj razgovor z ogrskim trgovinskim ministrom. »Vsako podviza nje«, je menda dejal g. HeinricK, »vzpostaviti prijateljske odnošajn, naj si bo v gospodarskem ali trgovskem oziru, med Italijo in Madžarsko, se pospešuje od naše strani na vse načine, posebno z ozirom na dejstvo, da Je Italijanski narod bil prvi, ki je stopi! z nami v zvezo po vojni. Jaz ne bom zamudil nobene prilike, da okrepim te odnošaje, ki so utemeljeni v nepozabni zgodovinski preteklosti.«
Ne pozabimo, kdo da prihaja po navadi za trgovskim agentom-pijo-niricm. Ravno najvočji italijanski Bančni zavod! vedo dobro, čemu ytl-kak> svoj kapital v slavni »Magyar* orszagc. Gotovo ne radi lepih madžarskih oči. Ih kje nahajate še ra*-ven v Združenih državah slično osebno in interesno skupnost fin. kapitala z zunanjo politiko, kakor ravno v Italiji? _________________ aBou_
Caristična Rusija In londonski pakt.
Čudno je, da se tako malo Brigamo za ulogo, Id Jo je caristična Rusija igrala v za nas Slovence in Jugoslovane tako katastrofalnem londonskem paktu, id zapira Jugoslovanom Jadransko morje in Hh izroča na milost In nemilost Lahom. Kako se Je mogel tak pakt skleniti z vednostjo Rusije in z njenim podpisom? Kakšni so bili razlogi, ob katerih ja Rusija zatajila Slovanstvo? AH Je to storila iz nevednosti, ali vedoma?
Rusija ni sodelovala pri londonskem paktu samo Iz nevednosti, temveč hote in vedoma I
V Pragi je izdala vlada te <M knjigo dokumentov o revolucionarnem delu Masaryka tekom vojne dobe. V knjigi Je tudi članek Izpod peresa poslanika dr. Sychrave, ki piše med drugim:
»Pri tem pa Masaryk niti v Prago ni vsega sporočil kar je vedel o neslovanski politiki Rusije In brez-glavosti zapadnih zaveznikov, ki na podjarmljene Slovane v Avstriji uttl mislili niso — seveda tudi vsled naše krivde. Listam po zapiskih o referatu, ki nam ga je podal Masaryk o •vok' poti v Pariz In London dne 31. maja lq15 v Ženevi v hotelski sobi 'dopisnika ruskega tiskovnega urada Vsevoloda Svatkovskega. Mučno je bilo. kako se je — glasom tega refe-
rata *— obnašata Anglija In Franclja Pri pogajanjih za vstop Italije v vojno- Sam Dčnls Je pripovedoval kako Je bil pri takratnem zunanjem ministru Delca ssčjn nuli potnega Hsta »a Masaryka. okoli t.-—2. marca (1915). Deleassč Je takrat dejal, da mora Imet! Italijo na bojišču, da seda} za Jugoslovane ne morejo niče-
Str delati. Rusi da s tem soglašajo, eško vprašanje Je bilo sploh daleč zadaj. Tudi Chčrodome se je takrat Izrazil: Italijo moramo iineti, na Jugoslovane in Cehe ne moremo misliti. Tudi v celo« Je bilo žalostno, kar je Masaryk pri Rusih dosegel Sel je v London k niškemu poslaniku Benckendorfu, ki mn je rekel, »da sedaj n§ more dati Čehom obljube niti on, niti Sazonov.« Masaryk Je odvrnil: Jaz nočem obljub, hočem direktiv. Rad bi slišal, kaj mislite o nas Slovanih. Vi nam ofidjelno niste še ničesar rekli: Od nikogar ne moremo zvedeti, kal Rusija hoče.* Kaj namerava Rusija s Slovani, tudi nihče na zapadu ni vedel, vsied česar so bIH proti Petrogradu nezaupljivi Oreyev tajnik je prosil Mnsaryka, da naj bi od Benckendorfa kaj o tej stvari zvedel, ker Forctng-Office o tem ničesar ne ve. Benckendorf —■ ki ga Je Masaryk sieer cenil — je končno svetoval: Pojdite v Petrograd. priti morate k generatlslmu, ta je gospodar položaja. Če bi ga prl-pnaviH, da bi vas poslušal, bi bilo najboljše.«
(Pri tel priliki bodi omenjeno, da poslanik Benckendorf, morda eden Izmed n-ajboliSlh, toliko časa, dokler ni prižel z Masarykotn v stik, sploh nikdar v svojem življenju m izda! narodopisne karte. To Je bilo carlsH-čnc zmanje o Slovanstvu l)
»Pod vplivom Svetega sinoda Je bila Rusija takrat proti združitvi katoliških Jugoslovanov s pravoslavnimi. Steed sam Je referira! Masa-ryku. kako mu Je Izvolskl v Parizu rekel:	»Ne moremo katoličanov
združiti s pravoslavnimi Hrvati naj ostanejo zase.« To je bila seveda voda ne mHn težnjam, k! so bile takrat v Italiji na površju: dlvMe et hnperal To Je pomen jato, da bi na! Hrvati ostali bodisi pri Avstriji ali pa ločeni, toda za nobeno ceno ne pri Srbiji. To je bila ta nesrečna pravoslavna poHtflca, v posledicah
proti Slovanska; tako se razlaga tudi brezbrižnost Rusije napram
5Wm Čehom.«
Mislim, da to dovolj. Zato naj bi se offcfjelnl krogi vzdržali vsakih dejani ki kažejo simpatije za poginulo carfsffčno Rusijo ter nad bi rale čimpreje poiskal! stikov z Rusijo sovjetov, da ne pridemo prepozno. Amerika se JC že sprijaznita s sovjeti. kal pa zadržuje nas? Hvaležnost naoram caristfčrri Rusiji je Ssto neumestna, ker, če smo danes na kro-nlškem tnalu se Imamo v precejšni! mer! zahvaliti prejšnji Rusiji. —c.
GledaliSko vprašanje.
V začetku letošnje gledališke sezone Je pisalo časopisje, da Je ministrski svet sklenil ljubljansko gledališče podržaviti O dejanski izvedbi tega sklepa pa »1 danes n« duha ne sluha. Se več: s 1. jan. 11. Je osrednja vlada v Beograda odpovedala vodstvu gledališča še tisto skromno dragtnjsko doklado, ki so jo igralci dotlej prejemali. Na ponovna posredovanja v tem vprašanju to naposled beograjska vlada obljubila, da se gledališče podržavi, ln da pride v ta namen v Ljubljano načelnik umetniškega oddelka pri ministrstvu za prosveto, g. B. Nušlč, ki bo osebno uredil vprašanje našega gledališča. AH g. Nušlča ni bilo k nam. Ko je pred kratkim potoval skozi Ljubljano v Prago, Je obetal, da uredi naše gledališko vprašanje po svoj! vrnitvi
Kulturne drobtine,
Pagllad. Opera s prologom v dveh dejanjih. Besedilo po resnični dogodbi spisal in uglasbil R. Leon ca-
vallo. Osebe: Canlo, vodja komedijantov (v komediji Bajazzo) tenor, Nedda njegova žena (v k. Kotombf-na) sopran, Tonio (v k. Taddeo) bariton, Beppo (v k. Harlekin) tenor, Silvio, lemet, temor. Kratka vsebina: Med ouverturo nastopi Tonlo kot rologus in naznači vsebino opero ot resnično dogdbo.
I.	dejanje. Na prostoru pred vasjo So komedijantje postavili svoje prf-prosto gledališče. Baš prihajajo, vaška mladina jih veselo pozdravlja. Tonio pomaga Neddl skočiti iz voza In dobi zato zaušnico od Cania, ki n» brez vzroka ljubosumen na svojo ženo. Medtem ko gresta Canlo In Beppo s kmeti v gostilno, ostaneta Nedda in Tonio sama. Tonio ji razkriva
Elo ljubezen. Ker Je preveč naff-n, ga Nedda vdart z bičem. Prt-maščevania aa mu kmalu d*v
e
nudi. Tonio prisluškuie pogovoru Nedda In Silvija, ki skleneta v noči pobegniti In pokliče Canija. L« težko mu Silvijo uteče. Z nožem v roki zahteva, da Nedda pove ime svojega ljubčka. Ker se brani, lo hoče zabosti, kar pa preprečita Tonio in Beppo.
II.	dejanje. Pred zbranim občinstvomzačne kofcedlja Kolombtae. k| nudi sliko tega, kar smo v prvem dejanju videli. V odsotnosti Bajažza (Cania) posluša Nedda zapeljivo ljubezensko pesem Harlekina (BeppaT In mu da znamenje, naj pride. Mesto njega nastopi Taddeo (Tonio), H JI usilfuje svojo ljubezen toda mora pred Harlekinom uteči, Bajazzo so vrne. Slišal Je poslovilne besede Harlekin«. ki Je pred njim tudi zbežal In zahteva (kot popoldne v resnici) naj Nedda pove Ime zapeljivca. Ona s« brani, Bajazzo to ujezi. V Jubosum-nostl plane za njo ln Jo zabode. Ko JI hoče Silvio na pomoč, zabode Canlo še njega. Spozna! Je ljubčka svoje žene. — Komedija s« j« tzpremen*-la v strašno resnico.
v domovina To se pa še vedno tri
»godilo.
Zato Je pododbor »Združenja gleda bš kih igralcev SHS* predložil Jjnb-tjanskj deželni vladi spomenico *
opisom gedaUških razmer.
»Združenje« je prosilo ln zahtevalo, da upošteva dež. vlada sledeče njegove želje hi nasvete:
1.	Pri Imenovanju intendanta!
I.	pri imenovanju ravnatelja drame Ib opere; 3. pri sestavljanju bud-geta za slov. gledališče v Ljubljani, hi 4. pri sklepanju pogodb z gledališkim o sob jem. ,
Poodbor »Združenja« pravi: Glade točke 1. hočemo ln zahtevama da bc na to mesto imenovan človek (Slovenec) umetnik, strokovnjak v gledaliških vprašanjih ali pa vsaj tak, ki se za gled. umetnost zanima; mora biti vsestransko Izobražen mol. ki bo vodil gledališče v pravi smeri resnične umetnosti.
Glede točke 2. hočemo in zahtevamo, da bosta ravnatelj drame ht opere najboljša Slov. gled. strokovnjaka, našvečja umetnika; da dvigneta našo gledališke umetnost In da lo bosta vodila na pravi in resnični umetniški podlagi.
Glede točke 3. opozarjamo deželno vlado, da pri sestavlianju bud-geta za ljubljansko gedallšče Imemrie strokovnjaka in da sestavi budget tako. da ne bi primanjkovalo zadostno sredstvo niti za umetniška tehnično ln upravno stran slov. gledališča, da bo mogoče s temi sredstvi delo za napredek slov. gled. umetnosti.
Glede točke 4. opozarjamo deželno vlada naj sklene pogodbe v sporazumu z novim Intendantom <S-rektorjem drame in opere čim prej, da bo za bodočo sezono zagotovljeno osobje s primernimi eksistenčnimi plačami, da uredi čim prej pravilne nove formulare pogodb, da preskrbi ln pravično razdeli draglnj-ske doklade Itd.
Vse te točke so neizmerno važne pri podržavljen ju gledališča In Če sc tu ali tam napačno ravna je to lahko za razvoj alf pa celo za obstoj gledališča usodepolno.
V slučaju, da se n« bi upoštevalo naših teženj, želja ln zahtev ln bi deželna vlada ne imenovala na mesta Intendanta, ravnateljev drame in on er ljudi, t katerimi m ne bo strinjalo Združenje sled. Hrralcev, bi vat Jugoslovanski Igrald, vseh Jugoslovanskih gledališč protestirali prod takemu postopanju — z generalnim Itrafkom.
Sedaj ima torej besedo vlada, ki j« dolžna stvar urediti tako. da ne bo pri rešitvi tega vprašanja prizadet niti obstoj članov gledališča, niti gledališče samo.
68. štev,
Preobrat v Nemčiji.
Splošen polo2«! v Berlinu.
LDU Nauen. 16. »Unlversal Service« poroča iz Berlina, da se položaj razlasnlnle toliko, da smatralo, da je bol med Ebertovo to berlinsko vlado ter radikalci neizogiben. Neodvisni socialisti pridobivajo čimdalje več pristašev ter skušajo le dolgo zalc-Ileno priliko izrabiti. Ako stvar ne bo liitro rešena, je kaos in državljanska voina neizogibna. Neodvisni socialisti so danes Izdali oklic, v katerem pozivllelo na splošno stavko tudi pro. ti Ebertpvl vladi, ki da le ravno tako neupravičena, kakor berlinska, ter da ie pokazala samo svojo strahopetnost. Mednaroden vojaški vlak Je pripravljen, da v primeru neposredne nevarnosti spravi iz Berlina ententn* misile In njih svojce. Razpoloženje v hotelu Adlon, sedežu ententn ih misli le zelo nepriiotno.
Splošna stavka *® nadalhiie.
LDU Berlin. 17. Zunanji položaj «e kaže nobenih Izprememb. Splošno stavko nadaljejulo vsi delavci. Tudi trgovine, skladišča I« restavracije ter kavarne so zaprte razen malhnlh obratov, katere vedfto lasnhd sam}. Vojaške priprave so so lznova povečale.
Visoke šole zaprte.
LDU Berlin. 16, Wolffov urad poroča: Vseučilišče to vse velešole so do nadaljnega zatvorjene.
Položni državne vlade.
LDU Stuttgart. 16. V porazgovo-ru z zastopnikom Wolffovega urada Je izjavil minister za zunanle posle MflHer, da tuje vlade ne vzdržujejo nobenih stikov s preobratnlki. Državna vlada ne namerava uvesti nobenih kompromisnih pogajanj s Kat-tom. Tudi v vojaškem oziru se poto-SaJ bol jša.
General Merker odstavllen.
LDU Stuttgart. 16. Podružnica Wolffovege urada poroča: Državni predsednik Ebert In državni brambiri minister Noske sto danes odstavita
generala
Draždana
Jertu.
Vretislava n sovo vlado?
v .Draždane,0 Položaja v Vrati slavi pišejo: Kakor se zdi. stoji
Vratislava na strani nove vlade. Pristaši nove vlade so razbili lokal lista »Volksrecht«. ki ga izdajajo večinski socialisti. Nova vteda Je izdala oklic, da bo ustreljenih po 10 mož vsakega obratovanja, ako b! nastal kak upor.
Stavka v Monako vem poostrena.
LDU Manakovo, 16. Splošna stavka se poostrena nadaliuje. Vsi vlaki so ustavljeni. Okilc, ki Je podpisan po generalu Noslu ln državnemu svetniku Kahru zagotavlja, da državna bramba podpira ustavno narodno zastopstvo.
Bo8 T Elberfeldu.
LDU Elberfeld, 17. Wottfcv urad poroča: Med komunisti in tukajšnjimi četami so bili boji. Komunisti so se raoraH umakniti. 1000 Jih j« dospelo na zasedeno ozemlje, kjer jih Je razorožila antanta.
BofJ v Draždaoah.
LDU Draždane, 16. Razen pri po-m ao bIH včeraj bo« tudi na trg« pred gradom, na Starem trgu In prei mestno hišo. Brezdvonvno je ugotovi (tono, da so špartakovd s streh stre« l ali na množico In državno bramba Davi je bilo skoro popolnoma mirna Splošna stavka le ustavllena. Železnice vozijo zopet.
Sovjetska republika v Kamenicah.
LDU Bedin, 17. Wolffov urad favlfa: V Kamenicah se le sestav« akcijski komite fcr 21 članov: od tejj Ph pripada 10 komunistični strankJ, 6 stranki neodvisnih socialistov 4 so« cialno-demokratski stranki in 1 demokratski stranki. Proglašena |e so-vJetska republika.
V Draždanlh mir.
... LDU Draždane, 17, Podružnic« WoIffovega urada javlja ob šestnajstih : Mesto je mirno, ddo se Je po-vsodi iznova pričelo.
Stara vlada zopet v Berlinu.
(Po sklepi! Usta.)
Dunaj. 18. marca. (Izvirno por*- Fbertova ustavna vlada čilo.) Najnovejše dunajske vesti poročajo. da Je prevratna vlada v Berlinu odstopila In da se le povrnil«
— Vzpostavi
se )s red in otvoril železniški promet.
Jugoslavifa,
Pašlč pride v Beograd?
LDU Beograd, 16. marca. Iz radikalnih krogov se čujc, da pride te dni v Beograd g. Pašič. Govorijo tudi. da bo ostal stalno v Beogradu.
Imenovaole ameriškega podhonzula v Beogradu.
LDU Beograd. 17. marca. Ameriško poslaništvo Je obvestilo ministrstvo za zunanle stvari, da Je za podkonzula ameriških Zedinjenih držav v Beogradu imenovan g. Henry Brown.
Posvetovanle pokrailuskih finančnih delegatov v Beogradu.
LWJ| Beograd, 17. marca. Finančni delegati 1* Sarajeva. Splita,
Novega Sada la Ljubljane so biif pflh zvanl v Beograd k posvetovanju gl*, d« dohodkov posameznih pokrajin.
Farmacevtski odsek na filozofski fakultet!.
LDU Beograd. 17. marca. Mink-
skr za narodno zdravje je podpisal naredbo o farmacevskem odseku na filozofski fakulteti.
Kredit za eksploatacijo državnih gozdov.
LDU Beograd, 17. marca. Finan-čr.l minister le odobril kredit 200.006 dinarjev za eksploatacijo državnih gozdov v našem kraljestva.
Razna poročila.
Mednarodna donavska komisija ▼ Bratislavi.
LDU Bratislava. 16. Predsednik mednarodne donavsko komisije angleški admiral Troubridge. podirred-sednlk francoski admiral Fatou, zastopnik kraljestva SHS kapetan Vilfan in zastopnik čchoslovaške republike prof. Smrček so dan« prišli v Bratislavo, kjer so Hh zastopniki raznih oblasti svečano sme Idi. Komisija Je šla v zimsko pristanišče, kjer je Inženir B rasla vsky predložil detajne načrte, po katerih naj se zimsko pristanišče prezida v trgovsko pristanišče. Komisija je načrte potrdila. Potovanje komisije Ima namen, da pregleda vso plovno Donavo od Regensburga v Nemčiji do Gjurgjeva v Romuniji. Posebno bo pregledala tok od Devin« do C6nylla. ki Je posebne važnosti za čehosiova-ško republiko, ter plovne ovire v Avstriji In Nemčffl.
Ameriški Ifet o notranHh razmerah v Itafffl.
LDU Washington. 17. »NewyorM Times* javljajo lz Rima. da bodo notranje razmere v ItaliH dovedle v doglednem času socialistično ministrstvo.
Anketo čehoslovaških trgovcev lo tvornlc m papir.
LDU Praga, 16. Kakor poročajo listi. Je bila včeraj anketa trgovcev in tvornlc za papir, ki so se Izrekli
za to. (k se za 2 meseca prepove te. voz papirja, ker v republik! primanjkuje papirja in potreba ni pokrit«, »Tribuna/pripominja, da se bo v posebnih primerih dovoljeval Jzvo* z« papir s posebnimi pogoj« sporazum« no s trgovinskim ministrstvom.
Avstrijska narodna skupščina,
LDU Dunaj, 17. Danes dopoldnfc to bila seja glavnega odbora, na k&< terl se je določila razdelitev dela n#* rodne skupščine za prihodnje dat
Zbornica ostane do srede, dne 24, marca skupaj.
Ameriška pšenična moka za Poljska Avstrijo ln Armenija
LDU WashIngton, 16. Reuterja* urad poroča: Reprezentantka zbornica je sprejela zakonski načrt, v katerem se žitna družba pooblašča, prodati 5 milijonov mernikov moka Poltokl, Avstriji in Armeniji.
Antanto se giblje.
LDU Pariz, 16. »Da«*/ Mail« po* roča, da to bd včeraj v Mainzu vojrf •vet pod predsedstvom maršala Počita. Angleško vojno ministrstvo Ja ukrenilo vso potrebno, zlasti gleda vprašanj« zadržanja rensko armado, ako W bila potrebna Intervencija.
Letni čas v Avstriji
LDU Dunaj. 16. Ministrski svetJ« dno S. tm. sklenil, da se v Nemški Avstriji uvede od 5. aprila do 131 septembra letni čas.
Gospodarstvo.
VALUTA,
LDU Zagreb, t/. marca. Valnte i Dolarji 17.000 —17.700. avstrijska krone 62—63. češkoslovaške krone 190—196, angleški funti 645—650. francoski rankl 1300—1320. napote-ondori 600—650, marke 230—235. Kalilanske Ure 940—950. turške Ure v zlatu («t komad) 640—650.
to
+ Zastopnik nemških trgovskih organizacij v Beograda. V Beograd Je dospel zastopnik in odposlanec nemških trgovskih organizacij gosp. Hahm. Njegova pot Je v zvezi z željo nemških industrljcev, da preselijo nekatere svoto tvomice za predelavo agrarnih profevoto* v našo državo,
+ Zračna pošta v Jugoslaviji Zagrebška »Industrijska banka« 34 bavl z načrtom c uvedbi zračne pošte v Jugoslaviji. Pošta pa se ne tl omejevala samo na našo država temveč bi imela zvezo tudi z drugimi važnimi trgovskimi središči Evropa
+ Češka čevljarska obrt se nahaja radi znatnega PomanScattJa potrebnih surovin v krizi.
+ Stare dinarske novčanice. Vojvodinski trgovci so predložili finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, d« se stari dinarski bankovci takoj odtegnejo iz promet«, tako, da se kurzna relacija medj bančnim to državnim dinarjem mogoči
08. štev,
»JUG08LAVDA * dne 18. mm im.
Stran 8.
Dnevne vesti.
— Dr. Gustav (Ircgoriu se 5« vr~ tol te dni iz Pariza v domovino. Dr. Gregorinu, ki je neumorno deloval za jugoslovansko propagando v Švici, Franciji in Angliji, smo lugoslo-vani, zlasti Slovenci, mnogo dolini. Upajmo, da domovina ne popozabt tega svojega odličnega borilca. Dr. Gregorin se je nastanil začasno na Bledu.
— Nabirajte člane za »jugoslovansko Matico!« Poživljamo vse organizacije. vsa društva dc celi Slovenili, da začno nemudoma nabirati Člane za »Jugoslovansko Matico«. Nabiralne pole za člane se bodo razposlale organizacijam in posameznikom; kjer bi se to ne zgodilo, se bodo dala potrebna navodila. Članarina znaša mesečno po 1 dinar. Na-§a dolžnost je, da polnoštevilno pristopimo v društvo. Opozarjamo samo, da ima »Andreas HofervereJn« na Tirolskem, društvo z narodno obrambnimi cilji, nad 60.000 članov, zakaj bi mi ne mogli tega števila doseči.
— Draginja in cene časopisju. Splošno se mora piiznati, cia sc cene knjigam in časopisju napram drugim potrebščinam ob tem silnem padcu vrednosti naše krone najse-lldnejše. skorc da neverjetne nizke. Povprečno so cene knjigam danes pri nas 8—20 K, časopisju 60 vin. Primerjajmo: za 8 kron se dobi danes še en gumb za suknjič, za 20 K liter vina, 60 vinarjev pa komaj še sprejme Jbrivski vajenec kot napitnino. Knjiga torej, kjer je zakopanega toliko duševnega, za življenje potrebnega kapitala, stane toliko kot en gumb, ali kvečjemu kot liter kislega vina! Že tvarina sama, papir in barva, stane že skoro ta denar, kje pa je delo, duševno in manuekio? O časopisu ni vredno besedi. Ako bo stal eno krone, ne bo to nič, ker z« eno krono se danes sploh irtč ne dobi, kvečjemu se še daje kot napitnina. Ako stane letno 300 K, je danes toliko kot en slab čevelj ail dve kravati. Narod, ki tega ne premisli ali noče primerjati, ni zrel. — Ljubitelj! knjig in časopisov.
— Zamenjava bankovcev. Od
16.	t. m. dalje bodo zamenjavali bankovce po 100. 50 in 20 K v Ljubljani samo še: finančna deželna blagajna, 'davčni urad za mesto, davčni urad za Okolico, poštni čekovni urad in podružnica avstro - ogrske banke v Ljubljani; v Mariboru: davčni urad In podružnica avstro-ogrske banke v Mariboru, po deželi sploh pa vs! davčni uradi. Drugi zavodi, ki so doslej bankovce zamenjavali, prenehajo s tem delom dne 15. t. m. zvečer.
— Kmetje in posestnik! pozor! V Prekmuriu se nahaja večie število (več tisoč) prvovrstnih a brezposelnih poljskih delavcev, ki so hodili do-siei čez poletje delat na različna veleposestva po Ogerskem. Vsled izpre-menjenih političnih razmer ie pa to sedai onemogočeno in prekmursko prebivalstvo živi vsled tega v veliki bedi. Podpisani urad zato poživlja vse večje posestnike, ki bi potrebovali čez poletle stalnih poljskih delavcev in poslov, da se obrnelo ustno ali pismene na eno izmed podružnic »Državne posredovalnice za delo«, ki se nahalato sedaj v Ljubljani. Mariboru in v Strnišču pri Ptuju In ki Jim bo-'delo te delavce In posle rade volle
\ posredovale. Javiti ic približno plačo In pa koliko časa jih bodo lahko zaposlili. — »Državna posredovalnica »a delo« Osrednji urad v Ljubljani.
— Okrožni klub Jugoslovanskih dobro voljce v za Gorenjsko vabi vse Člane, da se zagotovo udeleže občnega sestanka, ki se vrši v nedeljo *1. t. m. ob pol 10. url dopoldne v posebni sobi hotela »Nove pošte« v Kranju. Zelo važno!
— Reorganizacija enketne komisije za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Deželna vlada ]e reorganizirala enketno komisijo za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Komandant topniških delavnic pol-
oc*veza.n svojih funkcij kot član komisije. Vsi drugi dosedanji člani ostanejo še nadalje v komisiji. Na novo so imenovani v komisijo deželni tajnik dr. Tomažič kot vodja komisije ter računski svetnik Peternel, Inž. štrancar hi mizarski mojster Bizjak iz Šiške kot nadalfol Sani komisije. Komisija Ima nalog, 'da revizijske- delo takoj nadaljuje ta čim preje dovrši. Pri revizij! se mora dati vsaki prizadeti osebi priložnost da se zasliši in da poda vsestranska pojasnila.
— Vsi vojaški gažlstl, katerim Jc bila ob času preobrata leta 1918. ob’ priliki vrnitve v svojo domovino zaplenjena osebna prtljaga (perilo, uniforme, konji, denar itd.), /traf Javilo do konca marca 1920 brez ozira na državo, ki je to zaplenil«. vojaški to-
tendancl za Slovenijo v likvidaciji sledeče podatke: čin in ime. Zadnjo dodelitev v bivfi a. o. armadi. Kraj, dan In ob kaki priliki je bila zaplemba izvršena. Navedba prič, njihovih imen in sedanjih naslovov. Priloži naj se potrdilo o zaplembi predmetov od dotične omasti, katera Je zaplembo odredila, oziroma sodnjisko potrjeni prepis. Seznam zaplenjenih stvari z označbo cen iz leta 1918. Navede naj se. kaj je dosedaj dotlČ-nik že vse ukrenil da bi dobil zaplenjene stvari nazaj. Jeli že dobil kako odškodnino In v katerem znesku. Treba je brezdvomnih dokazov, da so bile zaplenjene stvari osebna last dotfčnika. V omejitev poznejšega dopisovala naj se navedejo podatki natančno in z vsemi podrobnostmi.
—• Brezposelni profcsljonlstl. Po poročilu, došlem trgcv3k! in obrtniški zbornici v Ljubljani je odpustila ladjedelnica .Danubius* na Reki Jugoslovanske delavce in profesljoolste vseh vrst, kakor kotlarje, livarje, ključavničarje, kovače, mizarje, tesarje,'strojnike strugarje Itd. Vprašanja In predloge glede namestitve teh delavcev v državnih rdi privatnih podjetjih v naši državi nai Interesenti brzojavno stavijo na »Narodno VI-ječe* v Bakar.
— Tobačna trafika v Sv. Petra nad Sv. Gorami št. 76 okr. Kozje Je do 30. suŠca 1920 potom lavnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3394 K 34 v. Položiti se mora predno se ponudba izro* čl 300 K iamščine,
— Se pratike kradejo! France Sire Iz Kranja Je tip pritepuškega Gorenjca. On fn njegova prijatelja Anton Viharnih in Anton Fondč so
2.	decembra 1919 orlnesH pis. ofici-Jalti Josipu CariHu, ko se je selil v Tolmin, zaboj papirja, peres, svinčnikov, držal ta 50 pratik v vrednosti 2600 K. Mislil! so sl: »Tu notri Je tobak I Tega bomo ml vzeli. Kaj bo šlo to na Italijansko?« — Zaboj sc na to prodali Franco Kuraltu za en nem-ško-avstrijsk! tisočak. France Sire pa Je sitno ozmerjal orožnike: »Prokletl Žan da rji!« »Furmane in landštrajhar-Je« znate loviti! — Pretepel ie pa tudi župnika Anžiča. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem so prejeli: France Sire osem mesecev, Anton Viharnik Ln Anton Fendč en mesec; Franc© Kuralt pa Je bil obsojen na 300 K denarne kazni.
— Smola. Poznana tihotapka Go-rlčanka Marija Vižintin je skušala prenesti Ure v Italijo. Oko verižni-škega urada jo je zagledalo. Sedela je že v tržaškem vlaku. Toda povabili so jo n« policijo, kjer sc Je nočeš hočeš moraš podvrgla temeljiti »kuri«, Zaplenili so ji 3396 Ur ln 3200 K.
Lhibliana.
* Akademiki Iz zasedenega ozemlja! V petek dne 14. t. m. ob 10. url v Mestnem domu (mala dvorana) važen sestanek. Pridite vsi! Nar. obr. odsek	K.
*= Pevsko društvo »Slavec«. Pevci, pevke, v četrtek 18. t. m. ob 20, uri sestanek v društvenih prostorih. radi manifestacije Jugoslovanske Matice v nedeljo. Pridite všl!
= Med gasilce vabi in kliče Ljub. proštov, gas. In reš. društvo vse moške nad 18. letom. Zglasllne polo se dobe pri društvenem režbalcu v Mestnem domu. — Mladenič! ki možje. brez razlike strank In stanu, pristopite k temu prepotrebnemu društvu!
— Gremi} trgovcev Ljubljana okolica v Ljubljani bo hnd svoj redni letni občni zbor dne 22. marca tl ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma*. Dnevni red Je sledeči: 1. Pozdrav načelnikov; 2. čl-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. računski sklep za leto 1919
4.	volitev 10 odposlancev ln 10 namestnikov v »Zvezo trgovskih gre-mljov In zadrug v Ljubljani; 6. raznoterosti. Vse svoje člane vabimo, da »e zborovanja zanesljivo udeleže. — Odbor.
= Poročil se fe g. Edo Kunst, vodja obuvalnlce dež. vtede za Slovenilo v Ljubljani, s gospodično Molfjr Kammerer hi Gradca. Bilo srečno!. '
“ Zah vata. Telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani Je prejelo potom upravntštva Hat« »Jugoslavija« 500 ketm, katere Je daroval v Ameriki a več! g. Anton Oaovnlk. Za ta velikodušen dar se mu na«tople}e zahvaljujemo ter želimo, da bi gospoda Osov-nika posnemali tudi drugi v Ameriki živeči rojaki. — Odbor.	K
35 Vrat sl fe prerezal Delavec M. O. sl Je v pijanosti In obupu globoko prerezal vrat. Prepeljal! so ga v bolnišnico.
— Ukradeno kdo. Kanc Alojziju je bilo na Dunajski cest! Ut. 18 ukradeno 1000 K vredno kdo.
= Razgrajač. Zaradi ponočnega razgrajanja ln kričanja Je bil drvar
France Urh iz Kamnika kaznovan na 100 K. Takoj je odštel. Iz gozda Je prišel gledat nočno Ljubljano ln sladko vlnce pit. Urh se Je zelo baha! s
tisočaki
= Komaj je izmaknil, že je bil prijet. Zasebnica Josipina Jenko v Kla-dezni ulici št. 1 Je včeraj dopoldne zapazila, da je nekdo potihoma smuknil izpod podstrešja. Sla Je za n$m ln ga izročila stražniku. BI! je to 50 letni čevljar, delomrznež iti žganjar Fran Chvatal, ki Je držal nahrbtnik raznega perila. TzročfH so ga državnemu pravdniku,
Maribor.
Zamenjava bankovcev. Opozarjam o, da od 16. t. m, naprej zamenjujejo v Mariboru bankovce samo davčni urad In podružnica avstro-ogrske banke.
Lovsko društvo y Mariboru, podružnica »Lovskega društva v Ljubljani«. se snuje za okoliš bivše Spodnje Štajerske. Pripravljalni odbor, ki se je izvolil pri sestanku dne 21.11. ln ki se le sestavil v sen dne 12. t. n?., tvorijo sledeči gospodie: višii davuit upravitelj Fabjan kot predsednik, Schanp kot tajnik, podpolkovnik Kavčič, nadporočnik Novak ki prof. Cotič kot odborniki.	,
Dva vagona moko i© zaplenila pred par dnevi mariborska policija na kolodvoru. Moko so hotel! tihotapci pretihotapiti v Avstriio. Moko dobi mariborsko mesto.
Jč®r H ni btto mogoče preskrbeti primernih uradnih lokalov. Interesenti©
naj se obračajo na podružnico v Mariboru. odnosno na ono v Strnišču pri Ptuju. Upati Je pa. da se t« v doglednem času zopet odpre.
Občeslovensko obrtno društvo V Celju sklicuje za danes 18. t. m. ob 18 ih sejo gospodarskega sveta v pisarne predsednika.
Srbsko-hrvatsk! učni tečaj se namerava ustanoviti v Celju, ako s« priglasi vsaj 10 udeležencev. Pojasnila daje knjigarna Goričar & Leskovšek.
Zn pisatelja Stritarja J* »Zveza prosvetnih društev« prejela od g. Zontiča 50 K in od uredništva državne cinkarne 80 K.
Nesreča. 16. t. m, se le ponesrečil dijak trgovske Sole Bizjak, ko Je hotel Izstopiti Iz vlaka. Padd le tako nesrečno, da se te težko poškodoval na levi roki. Prepeljali so ga v bolnico.
Črne koze se opasmo širijo v celjski okolici. Celjski mestni magistrat e odredil obvezno cepljenje za vse, c! že tri leta niso blH uspešno cenjen! prot! kozam.	,
Celfe.
Celjsko dramatično društvo !e uprizorilo v soboto 13. in nedeljo
14.	t. m. v mestnem gledališču F. Gradišnikovo trodejanko »Norec« s prav povoljnim uspehom. Uloge so bile razmeroma dobro naštudirane, režija vestna m skrbna. Vsebina drame Je nakratko sledeča: Bogati trgovec Dobravec živi v zadovoljnem zakonu že 21 let — skrbi dela celf hISI to edini siti Leon. ki je blazen. Preiskati ga da še od dr. Kozine, slavnega psihljatra In svojega starega prijatelja, ki ga Je pred enolndvaj-setiml leti seznanil s sedanjo svojo soprogo Ano. Dr. Kozina je brezprl-meren podlež. Leon je sad razmerja Kozine z Ano. Ker pa se Kozina v Dobravčevl hiši zaljubi v hčerko Emo Leonovo sestro 5n bi Jo hotel poročiti, a mu Je sin Leon vendarle na potu. se ga hoče odkrižatJ s tem, da ga skuša čim preje odpravIH v blaznico. Leon — ki ni blazen, nego le ves zbegan — nehote Izve, skrit za špansko steno, strašne vest, da ni Dobravec njegov oče, nego dr. Kozina. Ko Leon razkriva dr. Kozino, tega njemu — norcu — nihče ne verjame, in zaroka dr. Kozine s Emo sc Izvrši. Leon pa b! na vsak način moral drug! dan v blaznico. V zadnjem hipu pa se Ana docela Izpove svojemu možu, v tistem hipu prltira tudi Leon svoJo sestro, ki Jc Je dr. Kozina onečastil, pred starše. Ob vsesplošni zmedenosti — goreti prične tudi hiša — dejanje konča.
Vse vloge v tej Igr! so razmeroma težke, vendar pa so bili cellsk! 'dilctantfe v pretežni večini kos svoj! nalogi. V ulogi Leona ie no daljši bolezni zopet nastopil g. S. Gradišnik prav posrečeno. Svojo točno in z veliko Fubeznljo Izdelano Igro Je oživljal z izrazito mimiko. Tstotako Je bi! Jako dober g. Potrato v ulogf dr. Kozine, ki !o le izigral markantno to s potrebnim temperamentom. V ulogi Dobravca moram prav pohvalno omeniti g. Škofa, ki to bil posebno v 3 dejanju Jako dober: Iskren ln naraven je bil. nič Izumetničenega ni bilo na njem. 2al, da istega ne morem trditi o njevovi ženi Ani. ki jo Je kreirala gdč. Knezova, ki se mora predvsem odvaditi neznosnega deklam o-vatila, pridobiti pa »i mora več modulacije glasu in več naravnosti v svoji Igri. Obe gdč. Mirnikove sta bile na mestu, vendar jima uloge nista docela prijale ter so bile druge njune kre-aciie že bollšc nego te.	—c—-
Simfonični koncert. Danes, v četrtek, dne 18. t. m. se ob 8. zvečer vrši v »Unionovi« dvorani v Celju velik simfoničen koncert Mariborske divizijske godbe, broječe 70 mož, pod vodstvom kapelnika g. Herzoga In sodelovanjem skladatelja Em. Bera-na ter violinske vlrtuozinje gdč. Bran dl. Olavna točka sporeda je Beethovnova L simfonija v C-dtrru; gdč. Brendi Igra Mendelsohnov »Violinski koncert« s sodelovanjem orkestra. Slovanska glasba Je zastopana po Smetani z ouverturo k slavnostni operi »Ltbuša« ln po Beranu z izvirno Skladbo »Idila«. H koncu se proizvaja francoska simfonična slika: »Rimski carneva!« od Hekt. Berlioza. Cisti dobiček prireditve Je namenjen celjski dijaški kuhlnf.
Celjska podružnica »drž. posredovalnice za delo« se Je začasno zaprta.
rodu prednosti ta škodo, ako bi pri« padal eni ati drugi državi.
4. Zapiranja in politična upravna justica. Vsaka država kaznuje tistega. ki se ne pokori zakonom ta na-radbam.
5. Zabranjena vrnitev beguncev* Takol, ko so čete SHS vkorakale V deželo, le izda! poveljujoči general v, slovenskem In nemškem jeziku oklic, v katerem Je vse begunce poživljal, na! se vrneio, id so se nato večinoma tudi res vrnili. — Resničnost vsefi gornjih ugotovitev s« vsak čas mor s dokazati po spisih.	LDU.
nsb!
Narodno - socijalna Zveza ima jutri, v petek bo 10. dopoldne važen sestanek v apodnjh prostorih Narodnega doma. Nihče na! ne manjka!
KAJ JE Z IZVOZOM ZlVIL?
»Slovenec« od 14. marca 1920 Js prinesel na uvodnem mestu alarmantno vest, da Jo predsednik deželne vlade dr. Brejc prepovedal izvoz moke, žita in drugih živil Iz naše države, dokler ni krita Slovenija. Na drugem mestu ima Isti list brzojav LDU, da je finančno ministrstvo dalo nalog carinarnam, da je vsak izvoz živi! ustavljen. Kaj Je na tem resnice? Do sedaj gredo živilski transporti skoraj nemoteno naprej. Iz Hrvatslce Izvaža Ssterreichische Oetreidever-kehrsanstalt mesto prejšnje nmerl-kasnske družbe »Amerlcanrelief* to sicer na račun avstrijske republik® to to cele vlak®. Tudi za Čehoslc-vaško gredo žlvHa naprej — posebno živina to mast. Po dosedanjih Ukrepih Je ustavljen Izvoz privatnim firmam In sicer moke in žita. To znaša na južni železnici do sedaj 34 vagonov, za katere se pa no ve, ali se bodejo prevzeli, ali pa bodejo romali preko bpilja. Tudi dosednj »Slovence* ni še poročal v slavospevu, da se ie posrečilo predsedniku dr. Brejcu, - - da preskrbi domače prebi-vastvo, pravočasno ustavhi 30-40 vozov fižola, ki so pred par ctoevl romali iz Ljubljane na Dunaj. Od včeraj je na Južnem kolodvora okoli 35 vozov prašičev za Trst ta najbrž® tudi za D,AnmmzlJeve Junake na Reki! KedaJ gredo tl vozovi naprej, aH ostanejo tukaj ln se razdelite po primerni ceni pri nas?
V imenu ljudstva. Iskreno pozdravljamo, če bode »Sovenec« res pošten to povedal, kako J® tem! stvarmi. — za slavospev® poskrbimo rami!
RAZMERE V KOROŠKEM GLASO-VALNEM PASU A,
Začasna koroška deželna vlada Je pri sefi dne 11. t. m. izdala sklep radi bal® nevzdržnih razmer v glasovalnem pasu A. Utemeljevanja tega sklepa so v direktnem nasprotju z dejstvi. Deželna vlada za Slovenijo dosedai na neštevilne napad© kofoš-kih vladnih organov ni odgovarjala, ker nf smatrala za potrebna nastopati proti temu načinu propagande. Gori navedeni sklep pa le oficleleu vladani čta koroške deželne vlade In po-tvarla dejstva tako zelo. da molčanje ni več na mestu, posebno, ker Je v^jj avstrijsko časopisje ta skico objavilo z očivldnlm namenom, da bf v Parizu budili razpoloženje proti državi SHS in da bi zapeljali izvršilne organe, ki lih bo ententa odposlala v glasovalni pas.
1. Vsed tega ugotavlja deželna vlada za Slovenilo glede na trditve v navedenem sklepu nastopno 1. Vojaška zasedba pasa A. Nasproti ugovoru, da le vojaška zasedba pasa A v protislovju s določbami satotger-mainske mirovne pogodbe, se opozarja na besedilo mirovne pogodbe. Clen 50, odstavek 5 pravi izrecno: »Prvi pas zasedajo čete držav® SHS.«
2. Razpust občinskih zastopstev. Clen 50. odstavek 3 mirovne pogodbe pravi, da se bo prvi pas unravlial po splošnih določbah zakonodaje držav® SHS. Vsfod tega le morala vlada razpustiti občinska zastopstva tam, kjer ie župan in občinski odbor ustavil delovanje z begom, ali pa. kjer občinski funkcionarji niso hoteli pokoriti se sedanji zakonodaji Sicer pa so se v gerentskl sosvet imenoval* n® samo Slovenci marveč tudi Nemci To načelo se v pasu B n« Izvršuje.
3. Propaganda. Delovanje Narodnega sveta, ki ga 1® Jucmslovensko prebivalstvo v pesu A samo izvolilo, a® omejuj® na to, tat predočuje na-
Aprovlzacija.
Na sladkorne izkaznice št. id, prodaja sladkor Ješe, Rimska cesta.
Gledališče.
Zadnjič ad »venec priznanja*. Častno osivela Idealnost in Danilov, Shy!ok,sta dv® stvari, o Jcaterih mora različno govoriti. Zato priznavam, da zasluži venec Danilova »častno osivela Idealnost«, da ga pa ne zasluži njegova kreacija Shjdoka, S tem pa smo bistveno zopet tam, kjer smo biH v začetku. S, K.
REPERTOIR MARJONETNEGA GLEDALIŠČA.
13. predstava v četrtek 18. marca ob 5 url pop., »Snegulčica«.
14. preda, v nedeljo 21. marca 08
5.	pop., »Snegulčica«.
15. preds. v torek 25. marca ob 3. poji,. »Snegulčica«.
16. pred*, v četrtek 23. marca ofl
S.	pop,, »Snegulčica«.
17. preds. v nedeljo 38. marca o9 9. pop., »Snegulčica«.
»Snegulčica« Je pava slovenska Izvirna Igra za lutk®, spisal Jo h *. dr. Ivan Lah.
Izdajatelj ta odg, urednik A, Pasek. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Poslano*)
Po prevratu sem moral zapustit! Trst to se javil za Koroško fronto. Po prestani hud! bolezni sera hotel otvoritl v Ljubljani zobozdravniki atelje. Čeprav delata ta dva tujca proti vladni naredbi, dosedaj nisem dobil primernega stanovanja. Ponujena ml Je bila klljentela dr. Breda, Pa za kakšno vsoto! Cek> nasprotni odvetnik m© Je vprašal, če se nisem prestraši! previsoke cene. Ko sem gospej Bred povedal, da se ue mt* rem pogajati na tako visoki podlagt, m! Je zalučata v obraz, če sem se prišel glihat za krone. Gosp® Bretl tudi n! dovolila pogleda r računsko knjr-go. AH J® to honetno po trgovsklS običajih? Ponudil sem primerno ceno to vsi kolegi so se izjavili, da Je Je bila poštena. Po smrti dr. Bretl a J® vodil atelj® nekoncesljonlranl tao-semec. Oospa Bretl gotovo ni taka reva, da bi si na tak netakten naCto kruh služila. Zobozdravnik! so marali nastopiti z vso energijo, da sfl ustavili nezakonite delovanje. Dne 8. marca ml }e gespa Bretl obljubila, da Bom 15. mar. prevzel atelje. Gosp, Bretl pa je obljubo prelomila In atelje prodala drugemu. Ne morem klicati gospe Bred pred sodnijo radi navijanja cen ta prelomi tve obljube, »>df naj o tem človeštvo, hr.nm ženo to dva otroka to vendar se je upala gospa Bretl ml na tak zavraten način zabraniti. da bi sl ustvaril eksistenco. Svojo plemenito dušo je pokazala Se s tem, d® s« JI Je za mata zdelo, da smo morali nastopiti pri vladi proti njej. Sramovala naj bi »e, da so morali zobozdravniki tako braniti s vol Interes in pravice. Dr. Bretlovo kll-Jentelo Je prevzel rojak Iz Koroške m želim mu vse najbolje. AH bo tudi ment domačinu dala domovina primeren stan, da se bom mogel posvetiti svojemu poklicu?
Dr. H. Dolenc.
* Za vsebino tega spisa je odgo* vorno uredništvo ta v toliko, koliko« določa zakon.
POZORI Ker so voe knjige p« vseh knfcftrnah po 29 odstotkov dražje kakor pa pri zafožništvlh. naročajte knflge naravnost pri založništvu. Knjiga Ivan Cankar stane n. pr. po knjigarnah broŠ. Iz In vez. 14 kron 40 vin, pri založništvu Zvezne tiskarne v Ljubljani po, broš. samo 10 K In vez. 12 K. Razun tega dob!, kdor naroči vsa! deset kolte skimaf eno brezplačna Dijaki tn drug! na-ročaft® knfe* skupno pr! založni-itva.	x
Za milijoni.
(Dalje.)
Take besede v teni trenutka so 0 kazale odprto le eno pot; tako vsaj je mislila v svojem obupu. Ne da bi se dalj pomišljala, je na-
Elsaia grozne resnico, katere ni nihče slutil, i o kateri je bila prepričana, da so vse vezi s velikodušnim dobotnikom pretrgane za vedno. Opoldne le bilo pismo končano. Skeleče oči fen blede ustnice so pričale prejasno o silnem naporu. Vendar ni kazala nikake slabosti. Zganila >e pismo in je napisala naslov s trdno roko. Šele ko je vzela iz tajnega predala listino m ostale papirje, ki so bili v zvezi z njenim premoženjem, le začela omahovati. Zdelo se ji le. da pismo ni dovoli izčrpno. Razodela Je sicer skrivnost in zavrnila Delancvjevo ded-Sčino. katere se ni zdela vredna, toda ni imenovala svoje naslednice. Ali je k temu opravičena? Težko — toda želela je. da naj šepava mlada učiteljica, bogata na čednostih in ljubka, postane namesto nje dedinja bogastva.
Ali nai deklico poišče ln se prepriča, če v resnici zasluži hvalo, katere je bila deležna? *— Zaprla je pismo in papirje, si oblekla skromno oblačilo in se podala na pot. Bik) Je poldne In gospod Degraw je naznanil svoj obisk šele ob štirih. Med tem časom bo z lahkoto Izvršila, kar se ie namenila.
Neznano čustvo k) ie obšlo, ko je pri vratih vprašala po gospodični Rogers. Rodbina Je sedela za mizo in le par minut Je morala čakati v sprejemnici, ko je z lahkim, prožnim korakom vstopila ljubka deklica z pametnim pogledom in prijetnim smehljajem. Jenny Je vstala ln vprnšala:
»Ali morem govoriti z gospodično Rogers?«
»To sem jaz.«
»Mislim gospodično Jenny.«
»Moje ime je Jennv Rogers.«
Prva Jenny se je iznenadena odmaknila, nato pa io živahno nagovorila:
»Toda gospodična je baje hroma; povedali io mi, da zelo šepa.«
Mlada deklica se ie veselo zasmejala.
»Seveda sem bila hroma, toda meseca ju-
nija sem se dala operirati, kar se je popolnoma posrečilo; zdaj lahko plešem ln skačem, kakor mi je volja «
Signorina je bila po ton odkritju popolnoma premagana. Čudno naključje jo Je pripeljalo semkaj. Edina okolnost, da le Degraw iz Clevelanda smatral bolezen mlade učiteljice za neozdravljivo, je prepredala Izvolitev žlvljenja-polne, ljubeznive deklice. Da je to mlado nedolžno bitje vrednejše darov sreče kakor ona, sl ie morala signorina odkrito priznati; za njo nimajo več vrednosti, ne zavida Jih ljubeznivi soimenici. za katero je čutila odkritosrčno naklonjenost.
»čudite se, kaj me je privedlo k vam. ljuba gospodična,« Jo Je nagovorila s prijaznim nasmeškom; nJČ drugega kakor želja, da vas spoznam, ker imate isto Ime kakor Jaz.«
»Imenujem se Jeannette Rogers.«
»In jaz Virginija Rogers, toda obe imenujejo Jennv, kaj ne?« je pripomnila signorina prijazno. Čutila se ie olaišano. Vsebina njenega pisma bo Degravva žalila mnogo mani. ako istočasno izve, da lahko milijone, katerim se ona odpoveduje, izroči mnogo vrednejši roki. »Naše Ime se ie v zadnjem času mnogo Imenovalo; prineslo je svojim nositeljicam srečo in nesrečo. Gotovo ste o tem kaj slišali«.
»Pripovedujejo, da je neka pevka tega Imena pred kratkim podedovala veliko premoženje; o njeni sreči se Je mnoge govorilo.«
»V bogastvu n! vedno sreče. Toda denarja vendar ne kaže zametovati, ali ni re9, Jeannette?«
»Tudi jaz sem teh misli. Vlrgmija; ne morem ga nikdar preveč dobiti. S tem pa nočem reči, da sem pohlepna. Toda moja plača je zelo skromna, naše zahteve pa velike. Želela bi pač —«. Prenehala je, ln rdečica Jo je oblila. »Ah. pozabila sem, vi niste revni kakor jaz, in me ne razumete.«
»Da, da, revna setn kakor vi, hočem reci, v kratkem ne bom imela ničesar, med tem
ko vi —«	,
»Ničesar, razen tega, kar se imam zahvaliti dobroti ljubljenega soproga; toda to je najboljše bogastvo, kaj ne?«
»O tem nimam Izkušeni,« poredno.
je
odgovorila
»Toda jaz vem,« je zašepetala signorina, ln naglo dodala: »Jaz sem tista pevka, ki ste jo prej omenili.«
»Resnično, kako čudovito 1 In vi hočete oddati ves svoj denar? Kako vas občudujem 1 Gotovo nimate matere, za katero bJ morali skrbeti.«
»Ne. Moj zaščitnik bo ljubljen mož; ne bom zapuščena in brez varstva.«
Zakaj oddajate premoženje, tega seveda ne vem; ali vas to ne dela nesrečno? Ali vas za vse odškoduje ljubezen?«
»Ah, ljubezen trosi mnogo bolesti v svoje veselje. Verujte ml. da vas zavidam, ker ne poznate radosti In trpljenja ljubezni, ln vi hnate še mater! Morda bi bilo v moji preteklosti marsikaj drugače, ako bi imela tu i laz mater, kJ bi me poučila In vodila.« le vzc ihnila in solze so ti zalile oči. »Zdi se mi kakor da *va že stari prijateljici; ali mi morete biti vsaj nekoliko dobri?«
»Jaz — vam — iz srca!« Je vzkliknile in deklic! sta se ginjeni objeli.
Veselejša, kakor le odšla, se Je signorina vrnila. Vzela je pismo, Degrawu namenjeno, in je pristavila še to-1e:
»Ako ste v negotovosti, komu naj naklonite veliko premoženje, ki ie tako nepričakovano zopet v vaših rokah, tedaj se spomnite mlade učiteljice, ki se tudi imenuje Rogers. Ona Je lepa in dobra, kajti nf več hroma ln brez-dvomno vrednejša dedinja bogastva, katerega sem bila Jaz tako nevredna.«
SEDE1NTR1DESČT0 P00LAV.1E.
Že parkrat je prijel Hamilton Dograw za čopič in paleto, toda ni mogel slikati ln le delo nazadnje odložil. Pričakoval ie odgovor na svoje pismo in ie nemirno stopal po ateljeju, pogledujoč proti vratom, zakaj bil Je običajni čas za pismonošo. Ako ne sprejme zdai poročita, mora upati in čakati spet tri dolge ure.
Toda stoj — bližajo se niegovtm vratom koraki — toda lahni, drobni koraki. Nekdo potrka. In kdo stoji zunaj? Za boga. tega ni pričakoval! Noben utrip srca bi mu nc mogel izdati, da bi bila ona, v polnem čaru svoje lepote. Ako„ tndi ni prihajala sama, ni bilo njegovo veselje nič manjše, zakaj ta obisk ga je
brezdvomno prepričal, da ga ljubi nad vse, da hoče biti njegova. Vzradoščen ju je pozdravil.
»Dobrodošla, gospodična Rogers, dobro-došla cenjena gospa Dutton! Kako me veseli, da ste počastili s svojim obiskom moi atelje. Ze davac sem želel vas videti tukaj, četudi le zato, da vam pokažem sliko gospodične Aspin-\vafl, ki velja za moje najboljše delo.«
»Kako čarovita!« je vzkliknila. »Kdaj ste Jo naslikali? Ali jo je Hilary videla?«
»Nisem imel še poguma, da io pokažem gopodični Aspimvall. Vidite, da ie idealni portret, zato sem ga imenoval »Pesnikov sen «
Jenny je motrila sliko z umevamem. med tem pa si le gospa Dutton ogledovala atelje.
»Imam- k tej sliki nasprotek. imenujem ga, »LJubav istinitosti,« je nadaljeval Degravv nežno. »Ali uganete, kdo mi ie bi! zanjo vzor?«
»Ali tolmačim pravilno, da Je to vaša bodoča soproga?«
Da bi io mogel pritisniti na srce! De njeno roko ie sme! skrivoma držati v svoji, zakaj, bila nista sama.
»Ljubezniva,« je zašepetal, »da bi bila vsaj minuto brez prič!«
»Lahko se brez strahu pogovarjava v navzočnosti gospe Dutton, ona ie zelo nežno-čutna In ne bo naju motila. Morava si mnogo povedati.
»Da, vso naše živUeusae načrte,* jc odgovoril.
»Najprej mi morate pojasniti, zakaj ste me pustili tri dni med upanjem in obupom.«
Senca je preletela njegov obraz, solnčnata veselost je izginila. Videla ie. kako nerad )i odgovarja. Z vzdihom 'e povzel:
»Težek čas sem preživel, Jenny. Prijatelj, čigar sodba mi ie važna, je iz meni zagonetnega vzroka Izrazil nezaupanje do vas.«
Strmela mu le nepremično v obraz.
»Proti meni? Kdo —« je začela !n ni imela poguma nadaljevati. Bilc ji ie kakor da je sekira zadela korenino njene sreče.
»Mogoče se boste čudili, da polagam toliko važnost na njegovo mnenie: toda on ie plemenit človek, poštenjak. Govorim o Bvrdu, Jenny.«
»Bvrd!« — Oči ji zažare — le s težavo je Izgovorila to ime.
Proda se:
Protin te veti« množina m trtnih venčkov in šopkov. — Viktor Boji, Ljubljana. 383
Proda se rsled umrli lastnika : Jundlčne knjige ta L, II. In HI. Izpit, iotogr. apnet, moško kolo, obleke, ttvljt, kulcalo, flavt«, eltrc in druge medmete. Naelov pove »Anončni zavra" Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	386
Jeklom« Mmsajnm (WeittteS~) It. 1 no produ. Naslov pove Anont.il zavod, Drago Beseljak, Ljubljar.1, Cankarjevo nabrežje 5.
Prodan i kompletno l*oA u_ —	.
jHtbael »aierman, JHrnuJ 109
Gorenjsko.	385
Prodam citre, (Den<3ch-Ame* dhan. Konzert - Qultarre • Zlther). Skoraj sove, s skladbami. •, Krajna, Pol^-
Kupi se:
Trka ln protje se kupi v vsaki amoiini Ponudbe z navedbo cene na tpiavmlitvo pod 089“.	38®
Sluibe:
Prodajalka ra cvetličarno ae iMe. Prednost imajo izvežbane mod vikt
zamenjam novo, hmelj nuditi.
m
iane.
IMe ne v Sloveniji 5>ll*n kolesnice ali glavne cente
posestvo
od B do 30 ha s boijlo hišo event. tudi aamo hišo ali vilo s večjim vrtom v najem, oziroma poznejši nakup. Poizve te pri Anončni zavod, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. o. in podružnici Maribor, Oregortlševa ul št. 6. (Sehllleratrasse). 396
izve^bana ata
rejša mo?, sa-
ISČe se dobro Jtvežban
vcc ln kores-pondent se sprejme pri ve?Jcm trgovskem podjetju. Pismene ponudbe z navedbo plače pod .Konfekcija" 365 na upravo lista.
vezanje šopkov »n vencev.— or Bajt, Idobljano, 884
„ čimprejšnji nastop. — Pismene «11 osebne ponudbe n« .»Promet**, tehnično Industrijsko podjetje, družba z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova ulica ii 4. 1. nadstropje. — Predstaviti se Je med 5. In 6. uro popoldne.
Istotam se sprejme
popolnoma vešča slovenske in n'-raške stenografije ter strojepisja ln vseh v to stroko spadajočih pisarniških det
Črnilo :: rdečilo
barva za Slampilke
(modra in rudecs)
|HP„SNAŽI“
Daj boljše sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških j cenah.
Kemični proizvod
0. Čertalič, Ljubi j ana
Opekarska cesta Štev. 81.
Vsakovrstne slamnike, ^
. vjtf’.	——	j	j	--
mostojcn dek-! različne torbice, predpražnike, slamnate šolne in druge pleterske izdelke priporoča po primerni ceni g. trgorcem
Franjo Cerar* tovarna, slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.	368
IR
'I
Prodala:
žit«, mlinskih izdelkov in dež pridelkov
VRŠAC, (Banat) K[lpuje;
kolon. In tekst, blago v večiih množinah.
ALKO’
r«i
deske in trame
kostanjev les, gozdove in oglje
•Šm
iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba „!sijttl“ 11jubljl&l. HfflklV tl| 1(L
Ljubljana (Kolizei). Tclelon iD'trnrt>. tsi Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, roma, konjaka in likerjev po nainiž. cenah.
Pri odjemu celih vagonov izjemne cene. "3BE Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
Parni kotel
39»
Potrebujem enega stareJSeg« ln enega mlajšega »obolebniha. Nastop 1— llTapiils. Refiektantje naj pošljejo ponudbe na naslov:	Hinko
Hudniku, Tuzla, Bosna. 388
eospotličn« |*Te#.b»u» v mešani trgovini išče službe v mesto «11 na deželi. Nastopi takoj. Ponudbe pod „Po*4ena“ na npravni-štvo list«.	831
Razno:
Koja stranka bi sprejela starejšega umlrovljeueg* uradniku* do-»Mrinn eskrbot prihranjenih Imam nekaj tisoč kron, kateri po moji smrti ostanejo last oskrbovale«. Vjckoslav Ra-dcšlč, Radna na Savi.	»74
nov
ali
do 4 atm. pri-star že dobro
Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah
(GuBtanJ-Ravne, Slovenija)
ima na razpolago nekolikšno, množino
(13
v dimenzijah 35 do 130 mm (trdnost približno 70 kg).
(f,<ittlaiui>e) s sesaiko ifi benzin so zopet došk kr se po tvornišklh cenah oddajajo pil M. Dimič, Zagreb, Jurišičev«
ulica 94.
878
Nadglednik
trati se za
I.,	’	>	•'	•
tvornicu vapna.
Ponude pod šifrom »Nadglednik 852' na B!c knerjev anončni zavod, Zagreb,
stoječ, približno 27* m visok, 1 ni
tiska, s preskusnim certifikatom
ohranjen se kupi.
Ponudbe na Delu. pivovarno v Laškem, Štajersko.
Tomasovič i Viskovič
i
UTO, PMtn 22. Teltfen 12 58. toini: ..TiBlIir.
i Veletrgovina vinom,
prepoFttta ivoje tesato skladilte Izvrstnih MmtlHM. hanahlrth 1 hrvatsldh iton.
.Les!
Kupim
879	_
vsako množino kaslaujerega in hrustovega losa
tudi mfcšano v vagon naloženega polovico).
Ponudbe z navedbo množine, dobavnega roka ter pošlljalnc postaje. prosim
nasloviti na
s naveooo množine, uumoiigo	.... i— r . • ■
Anton Hran, Vransko pri Celju
jurjevska 81.
381
Večje štovilo le dobrih
UKU
Zel« s tepem sloga, la trdega lesa izdelan
198111 (ulici)
še v popolnoma dobrem stanju, kompleten s šipami ln roleti, 4 m dolg, S m ijsok ae po ugodni eenl proda pri
IVAN SAVNIK, Kranj.
Uradnik,
Izvelban v mlinski stroki in s praksa v močna*! trgovini se takoj sprejme. Pismene ponudbe naj sc predložijo ravnateljstvu Žilne«* zavoda v
,	*Jan<‘	*a	hro.no	peč	(Bl“Kofe“)*
Zobni atelje ,heogra<!‘,VT.S.i.
spodnjih delov sprejme takoj v delo
Tvorna čevljarska zadruga v Ptuju.
Dopisi se pošiljajo na Tvorno Čevljarsko zadrugo v Ptuju.
Potrebujem dve
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo staroznano
pisarno za potnike v Ameriko „Cosulich Line Trst—New-York“
zopet otvori).
Slamoreznica in mlatilnica
WF* na bencinov motor
se ceno proda.
RJ3G0VC, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31.
397
Z odličnim spoštovanjem
SIMON KMETEC, Ljubljana, Kolodvorska ol. 26.
O
isce
mladega dentista, perfektnega v vseh lehničnlh poslih. Stanovsnje s hrano za-sljrur.rno. Ponudbe ned šifro
E "poslati na anončn i ekspedicijo i« ln-rraačni biro dra. Bogojevlč«, Beogrod, Sremska v.
K. Linhart, Uf
Marije Terezija c. 7.
Velika zaloga zlatih, srebrnih in nlklastih ur, kakor Omega,
Schaffhausen, stenske ure z nihalom po nojnižjl ceni. Popravila se sprejemajo vsaki žas .in se solidno izvrže.	990
Pri porod* se
izdelovalnica in preoblikovalnica slamnikov i. klobukov za dame io gospode
P. Barborii
LJUBLJANA« Mestni trs «ev- 6.
Velika izbira modelov natočenih slamnikov, svilenih in žalnih klobukov.
Popravilu točno lu po zmernih cenah.
Le savon franka is	Francosko milo
‘MS
kakor Iz zlala
se prodaja povsod
▼ steklenicah po 120 gramov.
Prodaja na debelo.
vaut de l'or
cn vente partont
Ul H Ulil Mil'
en fiaeona de 120 grammea.
Vente en gros.
Ljubljana, DR1AY, Pred Škofijo 21.
Amalija Zak
ljubljena, Miklošičeva c. 18/1, - - prej Pred Škofijo št. 8 - -
izdeluje po naročilu najmodernejše ženske kostume
^	in	obleke.	---------
Točna postrežba in solidne eene!