Poštnina plačana r gotovini.	Posautozna	storilka	Din	1.
ŠTEV 230	V	LJUBLJANI,	sreda,	dne	4.	novembra	1925.	LETO	II.
Izdraja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Isodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po larifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zadnja politika.
Ni še bilo jugcslovenske vlade, ki bi imela ob svojem nastopu tako ugodno stališče, ko sedanja vlada RR. Njena prednica je bila osovražena, ko še nobena od sedanjih jugoslovenskili vlad in ne pretiravamo, da so se vladni pristaši in elani opozicionalnih strank (razen SDS seveda) naravnost oddahnili, ko je padla zloglasna vlada PP. Ni bilo treba stoiiti novi RR vladi nič drugega, ko da bi popravila vse prejšnje krivice, vsaj °mejila partizanstvo in pripravila zakonu ^opet spoštovanje in simpatije prebivalstva bi ji bile sigurne.
Ni pa bila to edina prednost nove vlade. Še nobena vlada v Jugoslaviji ni razpolagala s tako trdno in veliko večino, ko sedanja. Zato je vse upravičeno pričakovalo, da se prične z novo vlado tako plodovito zakonodajno delo, kakor ga dosedaj še nismo imeli. Tudi ta nada se ni izpolnila in vse naše parlamentarno življenje je bilo v znaku mrtvila, ker je nezaupanje bilo odločilen faktor.
In končno je imela nova vlada za sebe še eno in najmočnejšo prednost, da je bila vlada sporazuma. Vsa nam prijateljsko razpoložena tujina je zato novo vlado pozdravila in s sporazumom so se nam odprla vrata celo za zunanje posojilo.
1 ujina in jugosiovenski rodoljubi so pač pričakovali, da je bil sporazum med legalno predstavnico srbskega in legalno predstavnico hrvatskega naroda sklenjen zato, da bosta sedaj hrvatski in srbski narod v slogi delala na konsolidaciji države, ne pa, da bosta samo ustavila prepir zato, da ne delata.
In to slednje se je žalibog zgodilo. Potekali so meseci za meseci in v stvari se ni nič zgodilo. Vse zahteve ljudstva so °fiv~ nei'bšene in v Beogradu so se kopičili nerešeni akti do nemožnosti. Ka-^ bi bila pasivna resistenca prva "j ~;a vladnega dela, tako so počivali državni posli.
Predaleč bi zašli, če bi razpravljali, kdo je bil kriv tega vladnega nedela. Vseeno pa moramo prip„mniti, da je odgovoren za to nedelo v prvi vrstj J;
ki je bil na čelu vlade in ki ni znal sicer razumljivo nezaupanje medsebojno uporabiti v plodovito tekmovanje, ki ni znal sporazuma pretvoriti v pozitivno akcijo.
L vseh teh vzrokov je avtoriteta, vlade padala in danes je prispela na to točko, da bi mogli tudi vladi najbolj udani pristaši izgubiti v njo vsako vero.
Napačno bi bilo reči, da ni v vladnih krogih vse polno ljudi, ki jasno uvi-devajo, da je sedanje stanje nevzdržno in da mora pričeti vlada z intenzivnim delom. Ni pa zadosti, če merodajnjlkrogi
spoznavajo, temveč je treba, da iz tega izvajajo tudi aktivne posledice.
Mislimo, da se niti najmanje ne motimo’ ^ ree®mo, da je zadnji čas, ko si
•	ere vlada s pozitivnim delom osvojiti
■i lz8l|bljene simpatije. Naj bo za-
ujena se sedanja prilika in vlada je f-a!fFf-f VSa.ko možnost, da se usidra v judski.i srcih. Samo tu pa je moč.
Upamo, da imaj0 dogodki, ki se te eni pripravljajo v Beogradu, ta cilj in da doživimo izpremembo, po kateri vsa drsava naravnost hlepi. Zakaj toliko nad-cg tare ljudstvo, da odklanja vsako vla-' o, ki samo lepo govori in da hoče samo 'nulo, ki dela, ki hitro in pravično de-*• Kajti tudi takega dela, kakor ga je vlada PP, je bilo sito do grla!
Zadnja prilika, da si pribori vlada sporazuma'simpatije naroda, je tu. če se ne •m ustrašila pred historičnimi zaslugami poedincev, če bo imela na srcu samo
Triurna avdi enca St. Radiča pri kralju.
POLITIKA SPORAZUMA SE MORA IZVAJATI V HITREJŠEM TEMPU.
Beograd, 4. •nov. Predsednik HSS g. Stjepan Radič je bil včeraj popoldne ob 5. uri sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. kralju. Avdijenca je trajala 3 ure. Stjepan Radič je odšel iz dvora ob 8. in se takoj odpeljal v ministrstvo šum in rud, kjer so ga v kabinetu ministra čakali člani vodstva HSS. Pred ministrstvom so čakali novinarji Radiča, ki pa ni hotel o avdijenci dati nobenega pojasnila. Ra-; dič je le povedal, da se danes sestane s I Pašičem in da bo vprašanje njegovega
vstopa v vlado leseno tako, kakor to zahteva situacija. Rekel je nadalje, da njegov vstop v vlado znači le potenciranje akcije, ki se mora voditi v zmislu sporazuma in ne znači nikakega osebnega vprašanja. Nato je Radič konferiral z vodstvom in strankinimi ministri.. Konferenca je trajala dolgo v noč. Po sinočnji triurni avdijenci v dvoru so i Radič i člani vodstva bili zelo dobro razpoloženi.
Seja ministrskega sveta.
MINISTRI POROČAJO KRALJU 0 DELU IN PROGRAMU VLADE.
Beograd, 4. nov. Na včerajšnji vladni seji na dvoru so ministri po vrsti poročali kralju o razmerah v državi, v kolikor to spada v njihov resor. Zlasti pa so poročali o že izvršenih delih v njih ministrstvih, ko tudi o načrtih, ki se pripravljajo. Predsednik vlade bo skupščini predložil zakon o centralni upravi, ki je že gotov. V skupščini bo Pašiča zastopal minister dr. Srskič. Finančni minister je izjavil, da je nemogoče izglasovati proračun v določenem roku in
RADIČEVCI DOBE NAJBRŽE ŠE ENO MINISTRSTVO.
Beograd, 4. nov. Kakor se doznava iz informirane strani, glavno vprašanje Radičevega vstopa v vlado še ni rešeno. Da pa pride v vlado, je gotovo. Pašič, glavni tvoritelj današnje situacije, želi čim tesnejše zveze s HSS, kar pa ni mo-; goče, če Radiča ni v vladi. Pričakuje se | tudi, da ob njegovem vstopu v vlado ne bi odstopil niti en član njegove stranke iz vlade, ker je koordinacija pri eni kakor pri drugi vladni grupi postala tako močna, da nima to nikakega posebnega vpliva na situacijo, če ena grupa dobi en portfelj več.
Verzije o vstopu Stjepana Radiča so v zvezi z odstopom ministra Ante Radojeviča, ki je do sedaj beležil že lepe uspehe, pa je vsled svojega temperamenta vedno prišel v konflikte.
PROGRAM VLADE.
O	samem programu dela vlade v predstoječi skupščinski seji se doznava, da bi ta imela rešiti: zakon o centralni upravi, zakon o organizaciji sodišč, zakon o sodnikih, zakon o državnih pravd-.nikih, obči kazenski zakon, civilni proces, zakon o obligacijskem pravu, obči kazenski postopek, zakon o koncesiji za izkoriščanje vodnih si), trgovinski dogovori z Avstrijo, Italijo in niz mednarodnih konvencij, zakon o organizaciji pravoslavne cerlcve, zakon o verskih in va-kufskih odnošajih pri muslimanih, zakon o interkonfesionalnih odnošajih, zakon o cestah in potih, agrarni zakon za Dalmacijo, zakon za revizijo begluka v Bosni, zakon o likvidaciji veleposestniških odnosov, zakon o definitivni likvi- : daciji bivše črnogorske dinastije, zakon
o	osiguranju avijatikov, zakon o mednarodnem peslaniškem prometu. Razen te- ■ ga so še poštne konvencije, prosvetni zakon, zakon o izenačenju policijske ; službe, zakon o šumah in zakon o rudah. Med prvimi zakoni, ki pridejo v najkrajšem času pred narodno skupščino, pa bo carinska tarifa in zakon o neposrednih davkih. Do 20. t. m. pride pred
ljudske interese, potem te prilike ne bo zaigrala. Drugače pa si je podpisala svojo usodo.
da bo zato predložil nove dvanajstine. .Obljubil je, da bo do skrajnega roka, ki ga ustava dovoljuje, to je do 20. t. m., predložil proračun skupščini. Enako bo tudi predložen zakon o definitivni likvidaciji posesti bivše črnogor. dinastije.
V	poštev pride vse premično in, nepremično premoženje razen arhiva in dvora, ki ostane še naprej last države. Ta zakon izdeluje dr. Srskič in je z delom že sko-ro pri kraju.
skupščino tudi proračun s finančnim zakonom za leto 1926 in leto 1927. Po novem proračunu naj bi znašali državni dohodki 3 milijarde več ko dosedaj.
UPOKOJITEV VSEUČILIŠČNIH PROFESORJEV POTRJENA.
Beograd, 4. nov. Državni svet je razpravljal o pritožbi zagrebških univerzitetnih profesorjev dr. Poliča, dr. Miku-ličiča, dr. Bazale in dr. Baraca proti njih upokojitvi. Po zaslišanju prosvetnega ministra Vukičeviča je državni svet pritožbo zavrnil. Ko se je o tem doznalo na beograjski univerzi, je zavladalo med profesorji veliko razburjenje. Univerza je takoj nato zahtevala od državnega sveta vpogled v akte. Profesorski zbor beograjske univerze bo proti razsodbi državnega sveta vložil protest.
PAVLE RADIČ PRI PAŠIČU.
Beograd, 4. nov. Včeraj ob 5, popoldne je agrarni minister Pavle Radič posetil g. Pašiča in ostal z njim dolgo časa v razgovoru.
USODA BLAŽIČA ŠE VEDNO NEGOTOVA.
JBcograd, 4. nov. O usodi Blažiča, prote Miloševiča in šoferja se še vedno nič ne ve. Albanske oblasti so zaprle meje in ne puste naših državljanov preko. Vsa pojasnila, ki jih je mogoče dobiti, pridejo le iz zunanjega ministrstva v Beogradu.
Socialisti odrekli psdporo painlevejevi vladi.
Pariz, 4. nov. Ob 3.15 zjutraj je bila končana seja socialističnega poslanskega kluba. Socialisti so sklenili, da odrečejo zaupnico drugemu kabinetu Painleveja. Verjetno je, da bo Painlevejeva vlada padla takoj pri prečitanju deklaracije. Vsekakor je usoda Painlevejeve vlade zapečatena. Socialisti zatrjujejo, da ni upati, da bi socialisti izpremenili svoj sklep. Listi desnice pišejo, da skupina Millerand-Pcincare ne misli podpirati vlade in dati nadomestilo za izgubljene socialistične glasove. Vsekakor je ae-misija vlade skoraj neizogibna in to kljub včerajšnji prejeti zaupnici.
DEKLARACIJA FRANCOSKE VLADE.
Pariz, 3. nov. Na včerajšnji seji senata in zbornice je bila prečitana vladna deklaracija po Painleveju, a v sentu po ministru pravde. Seja je bila takoj nato zaključena. Debata začne na današnji seji, a nato pride na vrsto interpelacija, ki so jo socialisti donesli o dogodkih v Siriji in Maroku.
V	deklaraciji se naglasa namera vlade, da odstrani vse težkoče današnje situacije in da v prvi vrsti reši težavno finančno vprašanje. Podrobnosti glede načina rešitve v deklaraciji niso navedene, ker bo o njih vlada šele reševala na eni svojih prihodnjih sej. Pogajanja z Anglijo in Ameriko se bodo nadaljevala. Vlada se bo tudi požurila z donešenjem zakona za socialno zavarovanje ter bo znižala vojaško službeno dobo na 1 leto. O situaciji v Maroku se pravi v deklaraciji, da Francija ne nosi nobene od-; govcrnosti za oboroženi konflikt ker je dosedaj že večkrat poskusila končati boj, j tcda vsi njeni poskusi so bili zaman, j Vsa odgovornost pade torej na Abd-el-
• Krima. O dogodkih v Siriji se trdi, da , niso vznemirljivi in da hoče vlada pre-
* prečiti dalnje incidente. Odpoklicala je ! generala Serraila in odločila, da se ime-
1	nuje civilni guverner v Siriji. Deklara-| cija zaključuje s trditvijo, da se hoče na-
I	daljevati s politiko, začeto v Loearnu, po-| litikc za čim hitrejšim zbližanjem med | narodi.
j
ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI.
Pariz, 4. nov. Agentura vila vas poroča, da je izrekel parlament vladi Painleveja zaupnico z 221 glasovi za in 189 proti. Socialisti niso glasovali. Kljub tej zaupnici pa se smatra položaj Painlevejeve vlade za omajan, ker se vlada brez podpore socialistov ne bo mogla vzdržati.
SESTANEK DR. SMODLAKE S ST.
RADIČEM.
Beograd, 4. nov. Stjepan Radič se naj-brže sestane z našim poslanikom v Vatikanu dr. Smodlako, ki je izrazil željo, da se pogovori z Radičem. Dr. Smodlaka odpotuje danes zvečer v Rim.
NOVA TELEFONSKA PROGA MED SUŠAKOM IN ZAGREBOM.
S»šak, 4. nov. Te dni začnejo dela za gradnjo nove telefonske proge med Šu-šakom in Zagrebom. Delo ne bo trajalo dolgo, ker se bo nova linija zgradila na dosedanji progi.
VELIK NAPREDEK DELAVSKE STRANKE PRI VOLITVAH NA ANGLEŠKEM.
London, 4. nov. Včeraj so bile v Londonu in v 400 drugih mestih občinske volitve. Konservativci so dobili 26 mest, izgubili 33, nezav. dobili 20, izgubili 23. 73 mest, izgubila 25, liberalci dobili 11, izgubili 33, nezav. dobili20, izgubili 23.
PRED NOVO VLADO CENTRI J M A V NEMČIJI.
Berlin, 3. nov. V vrstah centruma se trdi, da se dela na imenovanju nove vlade centruma. Predsedstvo v tej vladi bi prevzel dr. Mara, zunanje ministrstvo pa bi obdržal dr. Stresemann. Sedanji predsednik vlade dr. Luther pa bi prevzel finančno ministrstvo. Zatrjuje se, da so socialni demokrati že izjavili, da bi vlado dr. Maraa podpirali.
V razčiščenje pojmov*
Gospodarsko vprašanje naše organizacije je stopilo v odločilen stadij. Staro se podira, novo nastaja. Ne vem pa, ali so bile predporodne priprave za tega novega otroka* dovolj izvedene, da bi mu bil zasiguran tudi zdrav in čil razvoj. Po dveh okoliščinah sodeč, dvomim
o	tem, po teoretičnih diskusijah namreč, ki se vodijo o tem vprašanju v našem glasilu in na naših zborovanjih in po težkočah, ki se porajajo pri njegovi praktični udejstvitvi. Kot podlago za prvo trditev jemljem Hrenov tozadevni poziv v članku »Pro domo< v »Učit. Tovarišu« od t. oktobra, za drugo pa dosedanji uspeh te akcije v logaškem učiteljskem društvu.
Poziv. tov. Hrena za gospodarsko osamosvojitev našega stanu v omenjenem članku gre mimo pravega cilja. Ne sega namreč do dna in ni čisto objektivno podprt. Tudi je precej »posmrten«, ker je spadal pred forum delegacije, kjer bi se temeljito razčistil ves naš organizačni gospodarski problem. Večina članstva si ni na jasnem, kakšen je sploh naš gospodarski temelj. Tu je treba čiste resnice, četudi ni »dostojanstvena«. Mi čujemo večkrat le sentimentalne vzklike
o	»naših« ustanovah; če gremo v Ljubljano, vidimo tudi več ponosnih objektov s pridevkom »učiteljski«. Več pa ne vemo; vemo le, kako je zunaj, in to nam zadostuje; v notranjost »dostojanstveno« ne pogledamo. Kako bomo torej kako stvar prav rešili, ako sploh ne vemo, kaj je z zadevo in kaj treba rešiti. Kaj pa bomo reševali, ko je pač vse »naše«? Čemu se bomo osamosvojevali, ko smo samosvoji?! To bi bil paradoks ali pa
—	šala!	I
Da, šala, okrutna šala je bila doslej obravnava gospodarskega vprašanja v naši organizaciji! Kajti naše ustanove niso v resnici naše; naš gospodarski problem je zato problem začetka. Kar fungira kot naše, nosi le naše ime; bilo je morda nekoč naše, sedaj ni več. Pa saj mi smo idealisti, nam ni niti treba materialnih, dobrin!...
Torišče takozvane naše aospodarske ' sile je Učiteljska tiskarna, ta kompleks ■ a svojimi številnimi ustanovami: učiteljsko knjigarno, učiteljsko posojilnico in hranilnico, že pokojno tvornico učil itd. Ta ustanova pa ni naša, ni last organizacije. To je »zadruga«, ki se poslužuje organizacije in stanu v prvi vrsti za svojo trgovsko reklamo. Porečete morda, da to ni res! Koliko pa vas je, vprašam, delničarjev te akcijske družbe? Malo, zelo malo, niti desetina; in zato ni to podjetje naše. — V čem naj torej obstoji naša gospodarska osamosvojitev?
V	tem, da si to podjetje, ki že nosi in prav gotovo neupravičeno naše ime, tudi faktično osvojimo. Vsaka drugačna rešitev našega gospodarskega problema, to poudarjam takoj, je le humbug — ali pa dostojanstvo zadnjega kova. To je princip, o katerem se ne da disputirati; j kar se pa načina, taktike tiče, kako naj j se ta princip izvede, to je pa druga stvar j in o tem je zelo potrebna najširša dis- j kusija.
Zato je tudi ideja gospodarske osamo- j svojitve, katero vidijo in propagirajo nekateri le v rešitvi vprašanja učiteljskega konvikta, zgrešena. Zgrešena zato, ker nima pred očmi celotnega gospodarskega vprašanja, vsega problema, temveč le majhen drobec. Tak način zdravljenja ni zdravljenje bolezni, ampak le zdravljenje simptomov. Tako zdravljenje pa je za nič. Pri jetičnem človeku pač ne bomo kurirali nahoda!
* Rešitev vprašanja »Učiteljskega konvikta«.
Tozadevni predlog na delegacijskem zborovanju glede Učiteljskega konvikta je bil v resnici le — igra. Ali bolje rečeno: ne predlog kot tak, ampak njegova obravnava. Delegati niso imeli toliko razumevanja in ne toliko moči, da bi ga ^prejeli. Pustila se je odločitev društvom ... In posamezna društva naj bi izpeljala to, kar ni mogla celotna delegacija! Je-li to resno? — Tako je stala ta zadeva do pred kratkim, do 27. septembra.
Ta dan je zborovala delegacija naše organizacije — če je tak naslov dopusten — vnovič. Neoiicielno, brez pompa in tudi brez dostojanstva novega kalibra. »Kontrabautc so se zbrali odposlanci skoraj vseh društev ljubljanske oblasti ter so položili temelj gospodarski zgradbi naše organizacije. Povedali so si čisto resnico, pogledali si brez ginjenosti v oči; ko so se pa zedinili v principu, v teoriji, so tudi takoj postavili , metodo, po kateri naj bi se ta princip , uresničil. Potom osamosvojitve Učiteljskega konvikta! In so tudi pričeli z . realizacijo tega načrta.
Odbor za zgradbo Učiteljskega konvikta, bolje rečeno, za gospodarsko osamosvojitev našega stanu, je sedaj v pravih rokah. Je v rokah ljudi, ki bodo ta 1 30 letni osnutek tudi izpeljali. Ta ustanova ni sedaj več pepelka v družbi košatih gospodičen drugih »naših« usta-' nov, ni več idealna zaloga, iz katere so zajemale ostale »naše« ustanove, — osamosvojena je! Sedaj je na pravi poti, , da bo res naša, naša brez narekovajev , in sentimentalnosti. —
Taka je stvar v teoriji, a v praksi jo je J treba tudi natančno po tem zasnutku izvajati. Sicer bodo nastale težkoče, kakor so že nastale v logaškem okraju. Vsi moški člani (razen dveh starega kova!) so bili takoj za to akcijo, proti pa je bila večina tovarišic. Zakaj, to je razumljivo. Zato, ker ni pravega razumevanja in zato tudi ne interesa za njo. Cemu pa naj bo tudi tovarišicam Učit. • konvikt, ki povečini ne bodo deležne i njegovih glavnih dobrin! Vse drugače pa je, ako gledamo konvikt kot početek i naše gospodarske osamosvojitve, kot simbol naše gospodarske moči, od katere bodo vsi člani organizacije deležni v enaki meri dobrin in zato tudi vsi na njenem prospehu interesirani. Ako ni interesa, ne postane nič, ne danes in nikdar; tudi ne v tistih časih, ki so bili baje boljši in jih nekateri tako silno pogrešajo. Ne gre torej za konvikt v ožjem pomenu; »konvikta je -le tesna obleka, ki smo jo oblekli v sili in naglici tej veliki ideji.
Zato je ideja, ki zahteva stodinarsko žrtev, vredna desetkrat sto dinarjev. Ponavljam, ne gre le za ozkosrčni načrt učiteljskega konvikta, gre za našo gospodarsko osamosvojitev sploh, za našo pravo silo. Je to prvi začetek našega dviga, prvi krik novega življenja.
Tisto, danes že zgodovinsko nedeljo, je bil v Ljubljani pogreb in krst obenem: pokopali smo klaverno preteklost, a začeli smo tudi novo življenje. Prvi korak je napravljen, drugi bodo šli sami za njim. Kakor je bil dosedanji 'Učit. konvikt« le trhel steber, ki ni držal več in je bil zato zamenjan z novim, tako se bodo morali zamenjati tudi še drugi. Vse, kar je trhlo na stavbi, bo porušeno; zopet tu ne pomaga ves zunanji blesk, pa naj si bo še tako laži-dostojanstven. Rušimo, a tudi zidamo obenem: iz pogorišča naše trhle stavbe vstaja nov Feniks, čvrst in samoživ.
Bogumil Medvešček.
tični dogodki docela potisnili SDS ob stran.
= Ljui>a Mešič o uspehu naše parlamentarne delegacije v Ameriki. V razgovoru z novinarji je dejal Ljuba Nešič, ua je ziasti zadovoljen z gospodarskimi in iinančnimi uspehi washingtonske Konference. Ameriško-jugoslovensKi klub je pnredh naši delegaciji v bankirskem kiuou banket, ki so se ga udeležili vsi lmauoni magnati Ne\vyorka. Nešič je daije pouoarjal, da je med radikali in radicevci sklenjeni sporazum silno dvignil ugled naše države v Ameriki, da pa ni to še dovolj močno vplivalo na izseljence. (Vzrok je v tein, da se naša vlada za izseljence sploh še ni brigala. Op. ured.) Kar se tiče posojila, je dejal Nešič, da je vsled doseženega sporazuma mnogo več nade, da se posojilo v Ameriki doseže. Končno je izjavil poslanec Nešič, da se je položaj naše države v tujem svetu popravil najmanj za 50 odstotkov vsled ureditve naših notranjih razmer, to je, vsled likvidacije hrvatsko-srbskega spora.
= Uspehi HSS v Bosni. V nedeljo so priredili poslanci HSS, Pavle Radič, Hadžioman in Jozič zelo uspeli shod v Tešnju v Bosni. Shoda se je udeležilo nad 1000 ljudi in med njimi sta bili dve tretjini muslimanov, kar je za razpoloženje Bosne zlasti značilno. Govora Pavla Radiča in Handžiomana sta bila sprejeta z velikim navdušenjem. Nato sta priredila Pavle Radič in Hadžioman zaupne sestanke v Tešnju in Doboju. Ti sestanki so bili tako dobro obiskani, da so se pretvorili v prave shode. Na vseh shodih je bila popolnoma odobrena politika sporazuma in navdušeno so zborovalci vzklikali Stjepanu Radiču.
= Neresnične vesti o prekinjenju sovjetskih stikov s Češkoslovaško. Dopisni urad upolnomočenega zastopnika sovjetske vlade v Pragi izjavlja, da so vse vesti gotovega dela praškega tiska, češ da hoče sovjetska vlada odpoklicati svojo trgovinsko misijo v Češkoslovaški, popolnoma neresnične. Zato je seveda tudi prazna izmišljotina, da bi sovjetska vlada poslala praški vladi kakršnokoli vest
o	nameravanem odpoklicu trgovske misije ali pa o prekinjenju stikov s Češkoslovaško.
= Volilni program Slovakov. Na Slovaškem je volilna agitacija zlasti razvita. Pri tem se poslužujejo Slovaki ‘udi zelo originalnih metod. Tako prinaša »Slovak« na vsej prvi strani pod naslovom: »Naš program« fiksimile češkoslovaškega sporazuma, sklenjenega leta 1918 v Pittsburgu. Ta sporazum je poleg drugih podpisal tudi Masaryk. Najbolj markantne točke tega sporazuma so: •Slovaška bo imela svojo lastno upravo, svoj deželni zbor in svoje šole. Slovaški jezik bo uradni jezik v uradih in sploh v javnem življenju.« Ker niso te koncesije niti najmanje uresničene, zato agitirajo Slovaki na podlagi pittsburškega sporazuma zelo uspešno proti centralističnim strankam.
—	Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade. Vsled grško-bolgarskega konflikta se je opustila misel popolne rekonstrukcije vlade in se izvede le delna. Gotovo je, da izstopijo iz kabineta zunanji minister Kalfov, finančni minister Todorov in justični minister Molfov. Na njih mesta stopijo Madžarov, Damašlov in Fa-denheht.
Politične vesti.
= Napredna fronta. Po Ljubljani, pa tudi po drugih krajih Slovenije se pridno kolportirajo vesti o snovanju takozvane napredne fronte. Govori se celo tudi že o čisto pozitivnih rezultatih in se pri tem imenuje razna imena, da bi bile te vesti bolj verjetne. Ker bi mogle te govorice marsikoga premotiti, zato poročamo na podlagi avtentičnih vesti, kako stoji v resnici stvar z napredno fronto. Brez vsakega dvoma je, da se s samostojno demokratske strani silno pritiska na osnovanje take fronte, toda le pod skritim pogojem, da pripade SDS pri tej napredni koncentraciji vodilna vloga. Pri drugih strankah je pač teoretična pripravljenost uvaževati prednosti
napredne fronte, toda le pod pogojem, da bo taka fronta pravi in nepokvarjeni napredni misli'v korist. Logična posledica tega pa je, da bi mogla SDS v taki fronti sodelovati le, če bi se iz, temelja poboljšala, to je, da bi odslovila ne samo vse krivce svojih grehov, temveč da bi dala tudi sigurno jamstvo, da bi bila njena preorientacija iskrena. Na kratko bi zato lahko označili stališče naprednih strank sledeče: Stranke bi bile pripravljene za pravo napredno fronto, nobeni pa ne pade na misel, da bi se SDS na ljubo kompromitirala. In ker SDS tega noče in deloma tudi ne more uvaževati, zato je napredna fronta s SDS nemogoča. To tem bolj, ker bodo najbližji poli-
Prosveta.
KRPAN MLAJŠI.
Hudo se je zdelo Fr. Milčinskemu, da bi ■/, Martinom izumrl slavni rod Krpanov iz Sv. Trojice in — zato jo napisal veselo histerijo v Štirih dejanjih :>Krpan Mlajši«. — Zvest načelom svojega detla kontrabantari Martince s soljo, in močan kot je, prav nič no pogreša Martinove kobile. A kakor deda nadlegujejo tudi njega pri tem poslu^ župan in njemu podrejeno oko postave stražar Silvester. Zupan Hlača ima varovanko Jerico, ki je všeč Martinčetu in ki je tudi župan ne gleda samo kot varovanko. Da bi izpodrinil tekmeca, mora Martinčeta odstraniti. Zupan, stražnik Silvester in vaščan Urh gredo na Krpana, da bi ga ujeli »in flagrantk. Silvester se mu mora dati, saj je stražnik, in če ubije stražnika, ki je prisegel paragrafom, bo kazen hujša, kot če kontrabantari s soljo. A Krpan se za njega no zmeni, zato hiti Urh k županu z novico, da je Martinče Silvestra pognal med oblake. V tem pride Jerica po sol, za njo pa župan z vsemi pisarniškimi rekviziti, mizo in stolom, da napiše na licu mesta protokol. A to Martinčeta ujezi in kihne tako zelo, da odnese župana z mizo in stolom in napisanim protokolom naravnost pred cesarja na Dunaj. — Cesarska družina se dolgočasi, nadebudni princ pobija muhe. V tem se izve na dvoru o silneni Kosobrinu, ki se je utaboril pred palačo m zahteva cesarjevo hčerko za *eno- V tej zmedi prifrči pred cesarja župan Hlača, ki
so pritoži nad nasilnim Krpanom, ki kontrabantari s soljo, preklinja in je strah vs* okolice. Cesarju je vest o junaku dobrodošla in takoj pošlje po martinca. Čez Štirinajst dni je Martinče že na dvoru in cesar mu obljubi hčer za ženo in vse osvojen* Koaobrinove dežele, čo reši državo tega nasilneža. Na bojnem polju se snideta junaka m Martince izve, da je Kosobrin vojvoda •luro, ki je branil cesarju carstvo in je bil po srečni zmagi vržen v ječo, ko je prosil za roko cesarjeve hčere. In ker bi se isto zgodilo s Krpanom, se domenita, da bosta boj le fingirala in bo Martinče navidea Ko-sobrina ubil. Rečeno, storjeno. Kosobrin j« inrlev«. Narod in minister pozdravljata r«-senika princa Frica, za Krpana se nihee d* zmedi. Medtem ko se dvor raduje, da je umrl vojvoda Juro,^ joče princesa za njim. A vs* se dobro izteče. Juro si vzame Maro, Krpan pa, ko se je prepričal, da je nehvaležnost plačilo svetit, se pobota z Jerico in prosi te-sarja, naj obdrži župana pri sebi, ker se tako lepo podaja njemu in dvorski gospodi. Pobratita se z Jurom, narod vpije živijo, *to-novi zazvone, zastave zavihrajo — žasior.
Toliko o tej mladinski igri, ki ni nič *e* kot »vesela historija«.
Premijera vesele liistorije, ki pripoveduje zabavno dogodivščino Krpana mlajšega, bo v sredo, dne 4. i m. v 8. uri zvečer. Njen avtor je najboljši sedanji slovenski humorist Fran Milčinski, ki je znan gledališkemu občinstvu poleg drugega po svoji izvrstno uspeli pravljični igri »Mogočni prstan«. Prizorišč« »Krpana mlajšega« je deloma Sv. Trojica na Dolenjskem, deloma stari cesarski Dunaj. Igra bo razveseljevala tako mladino kakor odrasle. Izrežiral in in-sceniral jo je g. Šest, sodelujejo pa: Jerica — Balatkova, cesarica — Wintrova, Princesa Mara — M. Danilova, Martinče Krpan — Cesar, Zupan Hlača — Plut, Birič Silvester — Košič, srenjski mož Urh — Smerkolj, Cesar — Rogoz, Princ Frice — Sancin, minister — Kralj, stre-žaj Tomaž — Jerman, silni Kosobrin — Osipovič, Branko, njegov pobratim — Drenovec.
VPRAŠANJE TOČILNIH TAKS V SLOVENIJI.
Statistično je dokazano, da imajo točilne takse velik vpliv na posamezn* obrate. Odkar se pobirajo točilne takse* število prijav točilnih obratov staln0 pada. V času od 1. januarja 1924 do 30. septembra 1925 je bilo v ljubljanski in mariborski oblasti prijavljenih 285 gostiln, 2 žganjetoča, 40 trgovin z vinom, 26 trgovin z vinom v zaprtih stekleni-
cah, 49 trgovin z vinom in pivom v zapr-
tih steklenicah. V istem času pa je bilo odjavljenih 395 gostiln, 8 žganjetočev, 87 trgovin z vinom, 84 trgovin z vinom
v zaprtih steklenicah, 71 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 45 trgovin z žganjem v zaprtih steklenicah-Zaradi tega je razumljivo, da so gospodarske korporacije in organizacije na zboru dne 23. oktobra 1925 soglasno zahtevale, ■ da se ukine pobiranje točilne takse v vseh pokrajinah, v katerih s* pobira trošarina na vino in žganje. Za podkrepitev te zahteve izvede Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posebno akcijo. V ta namen je naslovila na vse gostilničarske zadruge večje število vprašanj. Odgovori na ta vprašanja naj dajo podlago nadaljnji akciji za opustitev točilnih taks ali vsaj za njihovo preureditev v obsegu, ki bi vstrezal željam in potrebam točilcev pijač. Eno najvažnejših vprašanj gre za tem, ali bi interesenti za primer, da bi ukinitev točilnih taks drugače ne bila dosegljiva* pristali na alternativen predlog, da se točilne takse ukinejo, namesto njih P* poviša trošarina na vino za 15 para Prl , litru. S takim poviškom trošarine bi bil ; v Sloveniji docela krit izpad na točilnih ! taksah. Važna so tudi ostala vprašanja,
; ki mfirijo na omiljenje obremenitve, «| se bi ta ravnala izključno p<> množim potočenih pijač in na preureditev od-inernega postopka, ki naj bi v izdatnejsj meri omogočal sodelovanje točilcev pr!
odmeri takse, j Opozarjamo vse interesente na to »k-cijo s prošnjo, da vpogleda jo pri
i	zadrugah stavljena vprašanja , m ^ ^
jimi podatki pnpomorejo zadrug ra^
mogla izčrpno odgovor«.	^
čhieT^adetih točilcev pijač. Točni odgovori in premišljen, predlog. so predpogoj za uspešno izvedbo započete vazne
akcije-	.
Raastava arhitekture 111 kiparstva. '
: nedeljo 1. novembra ob 10.510 vodstvo v
I	razstavi arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu. Vodi ing. arch. Dra-gutin Fatur. — Kdor si misli ogledati razstavo, naj to stori v prihodnjih dneh, ker razstava se zatvori v četrtek 5. novembra ob 4. uri popoldne.
Dnevne vesti.
BOJ MED DVEMA MINISTRSTVOMA.
Po naredbi poštnega ministra so bili izločeni iz prometa telefoni železniškega ministrstva, razen ministrovega, dalje telefoni oblastnih železniških ravnateljstev hi vsem železniškim uradnikom, ki so imeli' telefone v privatnih stanovanjih po znižani pristojbini v znesku 360 dinarjev letno.
To odredbo je izdal poštni minister kot represalijo na odredbo železniškega ministra, ki je odvzel prosto železniško karto poštnemu osobju, ki skrbi za ohranjevanje telefonskih prog, katerih se poslužuje železnica. Po svoječasnem dogovoru so imeli poštni uslužbenci prosto vožnjo na progah, kjer so popravljali telefon. Ker ni mogel poštni minister kljub ponovnim opominom doseči, ha bi se ta samoobsebi razumljiva ugodnost poštnih uslužbencev spoštovala, je segel po navedeni represaliji.
Ne bomo se spuščali v to, kateri minister ima prav, temveč prepuščamo to bralcem, pač pa bi to naglasili, da smatramo tak spor v urejenih razmerah za nemogoč. Menda imajo tudi naša ministrstva dovolj drugega dela, kakor pa da trošijo svojo energijo za tako nerazveseljiv medsebojni boj. In vrhu tega še za spor, ki zadeva prometno službo, ki se tiče nas vseh.
Upamo, da je spor že poravnan, toda že to je dovolj žalostno, da je moglo sploh do takega boja priti.
— Obupni klic vojnih žrtev. Te dni
se odločuje v Beogradu usoda največjih trpinov, ki jih je grozna pošast svetovne vojne pahnila v telesno in duševno propast. \ zadnjem trenutku prosimo našo javnost, naj za kratek hip posveti vso svojo pozornost našemu vitalnemu vprašanju. Baš sedaj potrebujemo vso moralno podporo našega ljudstva brez razlike mišljenja, da ob dvanajsti uri rešilno, kar se še rešiti da. Ker naša javnost ni dovolj poučena o našem bridkem vprašanju in niti ne ve, zakaj plačuje visoko odmerjeni invalidski davek, sklicujemo javno sejo o svojem položaju. Ta seja se bo vršila v petek dne 6. novembra t.
11L °h 6. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. K tej seji
vabimo vse korporacije, da pošljejo svoje zastopnike, dalje vse invalide, bivše
. vojake in vso dobro mislečo javnost.
-	UVI.
— Proslava rojstnega dneva italijanskega kralja. Vsak deber državljan, ki živi daleč od domovine, pozdravlja z veseljem in z otroško ljubeznijo narodne praznike, ki mu nudijo priliko, da pozivi domoljubna čustva. Tako morate sto-J1ti tudi vi, Italijani, ki v tej plemeniti deželi proslavljate domovino z mirnim, Pndnini in koristnim odnošajem med državo, ki vas je gostoljubno sprejela, m med svojo lastno državo. Ker praznujemo 11. t. m. rojstni dan N. V. kralja Viktorja Emanuela III., vas vabimo, da se istega dne udeležite v najodličnejšem številu proslave, ki se bo vršila v prosto-r kr- gen. konzulata italijanskega v dubljani, da sfe poklonimo ljubljenemu
j darju *n P° njem tudi svoji domovini, b r. gen. konzulat naproša vse rojake,, ki bi želeli prisostvovati proslavi, pa njih naslov ni znan, posebno, ker morebiti stanujejo izven Ljubljane, ila čimpreje prijavijo svoj naslov tukajšnji konzularni pisarni, da jim zamore poslati vabilo za proslavo. — Kr. generalni konzulat < Ljubljani.
— Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1.1925: n) 10 ustanov za onemogle uboge obrtnike ali trgovce, in sicer pet po 100 Din m po l)in; b) pet ustanov po 45
za onemogle uboge vdove obrtnikov an trgovcev. - prošnje naj se pošljejo
orniei za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15 nov> 1025. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
— Nova bakteriološka postaja. Odobren je kredit v znesku 1,272.000 Din za ustanovitev bakteriološke postaje v V araždinu.
— Dopisna šola za govornike. Prosvetni Savez v Zagrebu je sklenil, da
ustanovi dopisno šolo za govornike. Poidi se bo vršil, kakor že ime pove, potom korespondence. Prijave se sprejemajo takoj.
— Nabave na račun reparacij. V ministrstvu pravde je bil izdelan nov pravilnik o privatnih nabavah na račun reparacij. Pravilnik se je vzel radi definitivne stilizacije ponovno v pretres. V par dneh bo podpisan.
— Bolnica na Sušaku je popolnoma renovirana Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo nove kredite za nabavo inventarja in preureditev operacijske dvorane. Bolnica bo otvorjena tekom prihodnjega meseca
— Novo kaznilnico za vso Hercegovino, južno Dalmacijo in Črno goro namerava ministrstvo pravde ustanoviti v Bileči. Kaznilnica naj bi se namestita v obširnih vojaških zgradbah, ki so jih sezidali še Avstrijci.
— Komponist Mascagni se mudi te dni v Beogradu. Danes bo dirigiral svojo »Cavallerijo Rusticano«, jutri pa »Aido«. Za predstavi vlada tako velikansko zanimanje, da so razprodane že vse vstopnice za obe predstavi.
Hočete
se
obleči dobro in solidno, tedaj posetite veliko izbiro zimskih oblek in sukenj
JOSIP ROJIM, Ljubljana.
— Iz državne službe. Upokojen je dr. Jakob Žmavc, profesor na državni gimnaziji v Mariboru. Na njegovo mesto je imenovan profesor Fran Baš. — Orožniški narednik Janko Križan je imenovan za arhivarja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru. — Premeščen je davčni asistent Alojzij Germovšek iz Murske Sobote v Novo mesto.
— Iz železniške služče. Premeščeni so naslednji postajenačelniki: Fran Borko iz postaje Račje-Fram v Maribor; Bogomir Peršič iz Križevcev v Štore; Andrej Cencič, iz Rakeka v Kotoribo; J. Lukačič iz Kotoiibe v Ljutomer; Drago Komar iz Ljutomera v Borovnico; J.Vti-čar iz Hoč v Trbovlje.
— Samomor filmskega igralca Lin-derja in njegove soproge. Maks Linder je bil svoječasno najslavnejši filmski igralec. Njegova domena so bile komične vloge. V zadnjem času so se pojavile na filmskem obzorju nove zvezde, ki so ga prekašale, če že ne v umetniškem oziru, pa vsaj glede uspeha. Linder se je zavedal, da občuti publika njegovo nekoč tako oboževano igro od dne do dne bolj kot »vieux jeuc. To ga je hudo bolelo. K temu je prišla še srčna tragedija. Petdesetletnik se je strastno zaljubil v mlado krasotico 'iz pariške malomeščanske rodbine. Našel je odziv in prosil je za njeno roko. Stariši deklice so ga vrgli čez prag. Nato je pobegnil s kraljico svojega srca na Rivijero. Tam je doživel velik škandal. Pariški detektivi so ga aretirali in eskortirali z odvedeno deklico vred nazaj v Pariz. Kljub temu se je zaljubljena dvojica pozneje poročila. Toda zakon ni bil srečen. Mlada ženka je bila silno ljubosumna. Rodbinske scene so bile na dnevnem redu. Kljub sijajnim gmotnim razmeram se je lotila komika težka depresija. Lansko leto je podvzela zakonska dvojica prvi poizkus samomora. Zastrupila se je z veronalom. Poizkus se ni posrečil. Pred par meseci je sledil drugi brezuspešni poizkus. Tretji, ki sta ga podvzela nesrečna zakonca pred par dnevi v Parizu, se je posrečil. Danes sta mrtva. Kljub temu, da je Linderjeva zvezda že prekoračila višek, je filmski umetnik še vedno ogromno zaslužil. Še par dni pred svojo smrtjo na primer v 45 dneh 1 mi-
lijon frankov. Samomor sta izvršila Lin-der in njegova soproga na ta način, da sta se zastrupila z veronalom in opijem, nakar sta si prerezala žiie. Sicer pa zadeva še ni popolnoma pojasnjena. Naknadno je bilo namreč najdeno pismo, iz katerega se da sklepati, da soproga ni privolila v samomor. Doumeva se, da jo je Linder omotii, nakar je izvršil vse sam.
— Obešen je bil včeraj zjutraj v Novem mestu Milan Esapovič, ki je umoril in oropal lansko leto zakonska Verdelj v Vrbinski vasi pri Krškem, pri katerih je služil za hlapca in sta ga nameravala celo posinoviti, ker sta bila brez otrok. Po izvršenem roparskem umoru je pobegnil Esapovič v Zagreb, kjer ^e je skiival pod napačnim imenom. Poleg dvojnega roparskega umora je .imel Esapovič na vesti tudi zločin bigamije. Eksekucija je potekla brez vsakega incidenta. Esapovič je bil popolnoma miren. Zadnja eksekucija je bila v Novem mestu pred 25 leti, ko so obesili roparskega cigana Helda.
— 50 srednješolcev odvedenih. Iz Hongkonga poročajo: V Kantonu so napadli nedavno neke noči neko tukajšnjo srednjo šolo roparji ter odvedli 50 dijakov in 4 učne moči. Popreje so razorožili policijo.
— Potrjena smrtna obsodba. Skopelj-sko apelacijsko sodišče je potrdilo smrtno obsodbo komitaša Trajana Ivanoviča. V boju z žandarmerijo na meji ka-čanskega in carevoselskega sreza je bil ranjen v nogo in ujet. V boju sta padla dva orožnika in štirje komitaši.
— Vraževernost v Osijeku. Pred par dnevi se je razširila v Osijeku govorica,
O	LAJŠANA PLAČILA. ZA
O	B L E K E DAJE O. BERNATOVI&
da je izginilo truplo pred več tedni umrlega trgovca Jovana Milodanoviča iz groba. Vraževerno ljudstvo je celo trdilo, da je vstal Milodanovič od mrtvih ter odšel v drug kraj, da ne bi prestrašil svoje rodbine ... Posledica te govorice je bila, da se je zbrala na njegovem grobu večja množica ljudi, da odpre grob in se prepriča, če odgovarja govorica resnici. Ko je hotela policija "to preprečiti, je navalila razburjena množica nanjo, tako da ni preostajalo drugega, kot da je policija želji množice ugodila ter dopustila, da so ljudje grob odkopali ter se prepričali, da je Milodanovičevo truplo še vedno na svojem mestu. To je letos že drugi tak slučaj v Subotici, kar meče čudno luč na inteligenco tamkajšnjega prebivalstva.
—	Senzacionalna sugestija. V italijanskem mestecu La urita kroži te dni in razburja duhove senzacionalna novica, lii vzbuja tem večji interes, ker jamčijo za njeno resničnost najuglednejši meščani. Poštni ravnatelj Peretta, glavni junak historije, je enražiran amater-foto-graf. Pred kratkim je fotografiral dva mlada človeka. Ko je zvečer ploščo razvijal, je opazil nenadoma, da se je pojavila poleg glave enega od mladih ljudi
v zagonetni megli glava nekega tujca, ki je postajala jasnejša in jasnejša, dokler se ni pokazal ostro začrtani obraz starejšega moškega. Prestrašen je planil Peretta k oknu ter poklical dve osebi, ki sta stali slučajno na cesti: prof. Ca-rellija in poročnika Lic, ki sta prihitela k njemu ter opazila isti fenomen. Strahotna zgodba se je kmalu razvedela po mestecu. Prihajati so začeli številni radovedneži in končno je spoznala neka stara ženska v sliki pred davnimi leti umrlega župnika. Kar je bilo pa najbolj čudno, je bilo dejstvo, da je imel župnik na sliki potlačen nos, kakršnega v živ-
ljenju ni imeL To dejstvo razlagajo ljudje s tem, da je padel pred kratkim, ko so župnikovo krsto preložili v drug grob, nanjo težak kamen, ki je strl župniku nosno kost. V Lauriti prisegajo pri-vseh svetnikih, da je pri celi zadevi vsaka goljufija absolutno izključena
— Cerkvena vrata so jo ubila. O nenavadni nesreči poročajo iz Neaplja. Ko je drla iz cerkve v okraju Furlan množica ljudstva, so padla nenadoma iz tečajev težka z železom okovana cerkvena vrata ter ubila neko staro žensko in lahko ranila njenega sina.
— Mariborska carinska afera. Preiskava zoper obdolžence bo v par dneh zaključena. Kakor se govori, bodo izpuščeni nato vsi obdolženci proti kavcijam na svobodo. Kavcije bodo znašale .milijone.
— Vsled prevelike človekoljubnosti na beraško palico. Gospa Philip Reiner, vdova nekoč slavnega bokserja »Boba«, leži ubožna in bolna v neki chicaški javni bolnici. Ko je njen mož še živel, je bila zelo bogata, po njegovi smrti pa je razdala ves svoj denar siromakom, tako da ni imela končno niti toliko denarja več, da bi bila plačala bolnico, radi česar so ji nakazali sedaj brezplačno posteljo.
Ljubljana.
1— Domače hranilnike je začela zopet izdajati Mestna hranilnica ljubljanska. Stranke jih do^be od 8. do 12. ure v oddelku za vloge.
1— Družabni večer društva državnih računskih in blagajniških uradnikov priredi v soboto dne 7. novembra 1925 v dvorani Mestnega doma vinsko trgatev. Na sporedu je burka enodejanka, dve komični sceni ter petje društvenega pevskega zbora. Pri prireditvi sodeluje polnoštevilni orkester Sokola I. Trgatev in ples otvori na slovesen način župan z viničarji. Čisti dobiček je namenjen za podporni sklad ter društveno strokovno knjižnico. Vse prijatelje dobre zabave vabimo k udeležbi.
SP-ORT.
Zbor nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana, nam pošilja z ozirom na naš sobotni članek »Ljubljanski nogometni derby« sledeči popravek:
»Za tekmo Ilirija : Primorje je določila sekcija glasom odborovega sklepa, ki je objavljen v nedeljskem »Jutru*, g. Kramaršiča iu ne g. Vodiška. Kritiziranje sekcije, češ da je nalašč delegirala g. Vodiška, ki je včlanjen v enem obeh udeleženih klubov, je bilo torej ne-osnovano in preuranjeno. Da bi Ljubljanski nogometni podsavez skušal vplivati na sekcijo glede določitve sodnika za to tekmo, ne odgovarja resnici in bi bilo v stvari tudi nepotrebno, ker stremi sekcija saina za tem, da vodi vsako tekmo najprimernejša oseba, ki ji stoji na razpolago.«
Z. N. S. sekcija Ljubljana.
Santo šc par dni se predvaja prekrasno delo veličanstveni Samo še par dni
„QUO VADIŠ ?«
11. del je posebna celota in si ga lahko ogleda tudi oni, ki prvega dela ni videl. Kolosalna režija ter prekrasna igra	vseh	sodelujočih prekaša vsako pričakovanje.. •
Preskrbite si	pravočasno vstopnice, ker	se	ta veličanstveni film predvaja nepreklicno
samo do vštevši petka.
Predstave se	vrše ob: 4., pol 6., pol	8.	in	9. uri. — Blagajna je odprta od 10. do
pol 1.	in od 3. ure naprej.	Hitite, da ne zamudite v
Elitni KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. (Tel. 1241
Gospodarstvo.
Razstava perutnine v Mariboru.
Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo po preobratu svojo prvo in zadnjo razstavo naše domače-grudne (štajersko-zagorske) kure v prav skromnem obsegu meseca oktobra leta 1920. — Merodajni činitelji in občinstvo, ki so si tedaj ogledali razstavljene pe-teline in kokoši rjave, grahaste in bele barve v priprostih lesenih kurnikih, postavljenih po tleh vrtne verande pri Gambriiiu v Mariboru, so se prav pohvalno izrazili o lepoti živali. Pa tudi razstavljalci sami, izključno kmetski posestniki — so bili z uspehom precej zadovoljni. — Okrajni zastop mariborski je namreč nakazal tukajšnji kmetijski podružnici, v katere področju se je vršila razstava, znesek 1000 K v svrho obdarovanja marljivih perutninarjev in pe-1'utninaric. — Od onega časa dalje pa ge _ kakor že omenjeno — ni vršila nobena taka razstava niti v Mariboru, niti kje drugje v Sloveniji. — Društvo bo priredilo torej po preteku dolgih pet let zopet razstavo, letos pa v nekoliko širšem obsegu in z ličnejšo opremo v vrtnem paviljonu Narodnega doma mariborskega, in sicer dne 14. in 15. novembra. — Namen te razstave je: 1. Dobiti pregled o kakovosti perutnine in o doslej doseženem uspehu v njeni reji.
2.	Primemo nagraditi marljive perutni-narje in perutninarice ter jih na ta na-
čin navdušiti za nadaljnu umno rejo.
3.	Pokazati onim gospodarjem in gospodinjam, ki še ne poznajo omenjene kure, njene posebne vrline. 4. Vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v srcih šolske mladine. 5. Nabaviti po potrebi peteline in kokoške za vzrejevalne dvorce in 6. določiti smernice za širjenje te pasme. — Razstava bo združena s sejmom za plemensko perutnine omenjene pasme. — Prvotni načrt, da se priredi razstava za območje cele mariborske oblasti, se je moral opustiti vsled pičlih denarnih sredstev, zatorej je prireditev zamišljena le za mesto Maribor z okolico kot dosedanje rejsko središče. — Prijave sprejema društvo do 12. novembra t. 1. — Pripomnjeno bodi še, da se iz navedenega razloga ne bodo mogli vpoštevati pri obdarovanju oni perutninarji, ki so bili deležni letos že priznanja na katerikoli drugi razstavi.
* * *
LJUBLJANSKA BORZA
dne 3. novembra 1925.
Vrednote. Invest. posojilo iz leta 1921 deu 80; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 331; Loterijska drž. renta termin december, bi. 337; Zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bi. 204; Ljubljanska kred. banka, Ljubljana, den. 225; Aferkantilna banka, Kočevje, den. ICO, bi. 102; Prva hrv. šte-dionica, Zagreb, bi. 970; Kred. zavod
za trg. in ind., Ljubljana, den 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, den. 120, bi. 121; Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120, bi. 127; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 40; »Stavbna družba- d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 146.
Blago. Bukova drva, suha, fco nakl. post., 1 vag., den. 21.50, bi. 21.50; bukova drva, suha, 1 m dolž., (do 10% okroglic), fco Postojna, 2 vag., den. 25, bi. 25; bukovi hlodi, na tanjšem koncu od 30 cm napr., od 4 m napr., lepi, ravni, zdravi, sveži, s 15%, od 2.50 do 3.90 m, fco vag. Postojna tranz., bi. 375; jelove deske, paral. 20, 26, 30, 42, 52, 4 m dolž., od 16 cm napr., fco vag. nakl. post., bi. 550; jelove deske, konične, kakor zgoraj, fco vag. nakl. post., bi. 475; letve, 20/42, 26/42, 26/52, 32/52, 4 m in tudi krajše, fco. vag. nakl. post., bi. 480; re-meljni, 50/80, 80/80, 70/70, 90/90, 100-100, 4 m, fco vag. nakl. post., bi. 550; trami mente, fco vag. naklad, post., bi. 277.50. — Pšenica domača, fco Ljubljana, den. 260; pšenica nova, fco prekm. post., bi. 275; koruza nova, promptna, gar. zdrava, do Ljubljane ali Postojne, fco sremska pest., bi. 130; koruza stara, par. Ljubljana, bi. 212.50; koruza nova, sušena, par. srem. post., bi. 160; koruza mediim., fco Čakovec, bi. 175; koruza, umetno suš., fco slav. post., 1 vag., den. 160, bi, 160; koruza, umetno suš., par. Postojna, bi. 205; koruza stara, par. Postojna, bi. 232; koruza nova, kval. gar.,
do Ljubljane, fco Novi Sad, bi. 117.50;
' koruza stara, fco banat. post., bi. 177.50;
; ajda med jim., par. Ljubljana, bi. 275;
: ajda nova, fco prekm. post., bi. 270;
! oirooi pšen., drobni, fco medjim. post.,
1	bi. 145; otrobi drobni, par. Postojna, bi.
i	170; proso, lepo, rumenozrn., fco prekm.
post., bi. 220; rž, nova, fco prekm. post.,
■ bi. 210; oves, fco slav. post., bi. 170; fižol beli ban., 2% pr., i'. ban. p., bi. 215; fižol beli ban., 2% pr., v vrečah, b/n, par. Postojna, bi. 285; fižol rumeni, 2% prim., par. Postojna, bi. 270; krompir beli, fco prekm. post., bi. 76.50; krompir štaj., fco staj. post., bi. 80; kostanj jedilni, fco štaj. post., bi. 300; laneno seme, fco Ljuoljana, den. 500; laneno olje, fco Ljublj., den. 1650; jezice zlate, fco nakl. post., den. 250; seno sladko, stisnjeno, fco štaj. post., bi. 80; seno kislo, stisnjeno, fco štaj. post., bi. 60.
BORZE.
— Zagreb, dne 3. nov. Devize: Newyork 56.165—56.765, London izplačilo 272.85 do 284.85, Pariz 233 do 237, Praga 166.625 do 168.625, Curih 1085.9—1093.9, Milan izplačilo 222.4—224.8, Dunaj 791.7—801.7, Berlin 1340—1350, Budimpešta 0.0788—0.0798.
— Curih, dne 3. nov. Beograd 9.20, New-york 518.75, London 25.1425, Pariz 21.45, Praga 15.375, Milan 20.45, Varšava 85.50, Sofija 3.75, Bukarešta 2.47, Berlin 123.50, ! Budimpešta 0.00727, Dunaj 73.15.
To in ono.
SLUŽBENA PRISEGA.
Trgovec s kolonialnim blagom Mlinar je obtožen, da ni imel blaga v izložbi j označenega s cenami. On, neka ženska | in policijski stražnik vstopijo v sodno
dvorano. Sodnik si ogleda prišlece, nato pa vpraša ženske: »Kdo ste pa vi?« — »Micika Urh. — Sodnik: Pojdite ven!< Prestrašena odhiti ženska skozi vrata. Sodnik trgovcu: »Sedite tu na zatožno klop!« Trgovec sede. Policijski stražnik je .klican kot priča. Počakati mora zunaj. Zaslišavanje se prične. Mlinar odločno taji. Na vsakem komadu blaga je bila označena cena. »Razen tega visi v moji trgovini velik in natančen cenik, končno pa skrbi še konkurenca za to, da ljudje ne kupujejo predrago ...« Sodnik pokliče pričo; ki izpove pod službeno prisego, da cene niso bile označene. Trgovec pokaže več tablic. Toda nič ne pomaga: Službena prisega je močnejši dokaz. Trgovec je obsojen na 100 dinarjev globe.
: Pušenje — otlpočitek. Vsi pušilci cigaret, ki mislijo, da najdejo v svoji toliko napadani navadi pornirjenje in csveženje, bodo ameriškemu učenjaku W. L. Mendelhallu hvaležni, ker je vzpostavil novo teorijo o vplivu pušenja na človeški organizem. Glasom poročila lista »British Medical Journal« trdi ta učenjak, da je ugotovil, da je učinek dveh cigaret zelo podoben onemu, ki go dosežemo, če se izpočijemo.
BISMARCK IN AVILHELM I.
Bismarck je nekoč zahteval demisijo nekega ministra. »Kaj pa imate proti njemu?« ga vpraša \Vilhelm I.
»Nič drugega, ko da je neumen,« odvrne Bisma rek
Nato reče Wilhelm L: »Pri vas so vsi ljudje neumni. Vem, da imate tudi mene za neumnega, toda — ne bom odstopil.«
(124)
i.jpniaku oKou sveta.
Spisal Robert Kraft.
»Zdaj že tretjič rabite to besedo!« zavpije Leonor vsa rdeča. »Torej smešno je, če sem zvesta besedi, ki sem si jo dala sama? Tu se pa že res vse neha!!«
Sedaj šele spozna Georg, kako nepremišljeno je govoril.
»O, tega nisem menil tako! Prosim, oprostite mi. Vztrajam pa pri svojem mnenju, da.. .<
»... da je vseeno smešno! Da, da, že vem. Pa dobro, tak pojdite vendar! Saj vas vendar ne držim. Že zdavnaj sem opazila, kako ste siti te vožnje z avtomobilom. Torej kar pojdite!«
Georg se trudi, da bi ostal miren.
»Z vašim dovoljenjem se bom izprehodil včasih nekoliko po krovu...«
»Ne, ne, saj se vam sploh ni treba vrniti!«
»Kako? Vi me odslovite?!«
>Da, odpuščeni ste. Saj vendar to tako želite.«
»Tega pač ne želim.«
»No, potem ostanite!«
>In to mi rečete na tak način?!«
»Kako pa?«
Georg premotri deklico.	_______________
»Leonor, vi ste bolni, vi ste silno nervozni, čeprav se vam to sicer...«
»Jaz bolna? Nervozna? Hahahaha! In kako pridete do tega, da mi pravite Leonor? Za vas sem m is Morris, razumete?«
Zdaj pogleda Georg žalostno, deklice kar ne more več poznati.
»Boljše je, da grem sedaj.«
»Da, da, le pojdite. Odpuščeni ste, ker že nočete drugače. Vaša najiskrenejša želja je, da pridete proč od to, kar priznajte!«
Še en srep pogled, potem se Georg lahko prikloni in zapre za seboj zadnja vrata.	t
Še bolj srep pa je pogled, s katerim zre Leonor v ta vrata. In potem položi roke počasi na čelo.
»Moj Bog, kaj je z mano? Kaj sem storila?« šepeta.
.Zaz sem ga poslala proč! Ali sem morda nenadoma znorela?«
Tedaj se prikaže Adam, hitro se Leonor zravna,
v	hipu je zopet vsa druga.
»Mr. Green, pridite sem!« reče ravnodušno.
»Sem že tu. Kam pa je šel mr. Hartung?
»Ven!«
Prav je storil.«
»Za vedno!«
■Kaj?«
Ne vrne se nikdar več!«
»Kaj?«!«
»Pravkar sem ga odslovila!«
Adam zopet brska po svojih ušesih.
»Saj se le norčujete.«
»Ne, ne, 'razvezala sva pogodbo. Mr. Hartung nas je zapustil.«
»Nu, zakaj pa neki?«
»Ne ugaja mu več tu.«
Leonor pripoveduje dogodek natančneje, seveda resnično, a v glavnem obdolži njega. To sicer ni popolnoma pravično, a za človeka pač odpustljivo. Tudi ne pretirava in resnično misli, da je manj kriva. Adam pa ostane popolnoma hladnokrven.
»A tako, če ni nič drugega, ta že zopet pride.«
»Mr. Hartung? Tedaj ga pa slabo poznate!«
Ali je vzel s seboj svojo puško?«
»Svojo puško? Ne. Tamle še visi.«
»Na, potem se gotovo vrne.«
-Da, morda po svojo puško. Ali pa mu jo kar
vi	nesite.«
»Jaz?«
»Pa zakaj neki? Bo že sam prišel ponjo.«
»Ali ste ga že izplačali? Dobiti mora že precej veliko.«
vSaj res, na to še mislila nisem.! Dobil bo ves denar, ki ga še imam, in sicer takoj,«
Leonor skoči kvišku.
»E, kar pustite,« jo zadrži Adam, »ali pa pojdite k njemu in recite: no, pa bodiva zopet dobra, pridi sem, moj Geaorg, daj mi poljubček... na, kaj pa
vam je?«
MASI! OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
Kontoristinja
vešča knjigovodstva ter samostojne slovenske in nemške korespondence išče službe v Ljubljani. — Ponudbe prost na upravo lista pod: »Dobra moč«.
KOKS - - ČEBIN
Ufoifova ulica 1/11. - Telefon 56.
Uookoien
državni uradnik išče kakršnekoli službe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«.
Gospod
r starosti 30 let se želi seznaniti z fospodično iz boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le resne ponudbe orosi na upravo lista pod »Značaj«.
Trboveljski premog in dna
dobavlja promptno in najugodneje tvrdka
H. PETRIČ, Ljubljana
I Gosposvetska cesta 8. Tel. 345. B
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranju.
IBP
Išče se
preprosta sobica s posebnim vhodom v sredini mesta. — Ponudbe na upravo lista pod: »1. november«.
1-------
Absolventini
Proda se
ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«.
Naročite
srečke efektne loterije Narodno-kul-turnega društva Mala Nedelja. 300 dobitkov vrednost 15.550 Din. Žrebanje 15. novembra t. 1. Srečka stane samo 5 Din.
trgovske Sole želi vstopiti kot prak-tlkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«. ’
Dama
v starosti 35 let se želi v svrho razvedrila seznaniti z gospodom istih let. — Ponudbe na upravo lista pod: »Jesen«.
i se kani?
le pri tvrdki
r
Ljubljano
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljil šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo. svetovno znanih zn9")*,. w „<5RITZ#ER“ - „A0LER“ - »PH5nIX‘‘
Isto tam posamezne dele za stroje In Kolesa, Igle, olje, Jermena, pneumatlka. Pouk o vezenju na stroj brezplačen l Vetletna garancija! Na veliko I	Ns i"*1« I
MODNI SALON
MINKA HOM V AT, tfnfeijana
STARI TRD ŠTEV. 21
V
ima redno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
Mladenič
zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je^ poslati na upravo lista pod:	»Vesten«.
Halle in lile 1111 Iliri
*Opeka“
prrovrstne zidake priporoča opekarna
^EM0Nlt“ D. P.
T Ljubljani — Tovarna na MtCu. (Brdo) — Pisarna v Pnrifekovi ulici 3, prtHčje.
C'	___
Ml IOn»»OMMHtttT-ltTtHMMtttttlttttttl I lili
..GROM
'4€
CARINSKO POSRKDNllKI Dl ŠPBDICIJSKI BUAUSAj^ LJUBLJANA, KOLODVORSKA T brzojavkami ,OHOM*.	*
PODRUŽNICE:
Maribor, Je*enlc«» *	®
.podalo*« PO.Ie nq|hitrej«
»»“o«
 .... druBbe spolnili voz S. O. XG.
■a ekspreme pošiljke.
"MSJsas-vttvvjrv-vvfBsia« v»iwwvA^.-w«in>t%ei
Izdajatelj in odgovorni urednik jSELHZNI KAR ALEKSANDER. — Z« tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sevgr.