poitniM oiatana « oo»ovim leto LVII. V liubliani. v soboto dne 23 marca 1929 Si 69 2. izdate 2 Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemsrvo metecno 40 Din nede Islta izdal« ceioie no v Jugo« Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sloip. pelli-vrsla mali oglasi po 130 inZD.veCIl oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30. veliki po 3 tn 4 Din, v uredn>Shem delu vrstica po 10 Din o Pr veCiem o naročim popust Izide ob 4 ziuiraj razen pondellko ln dneva do oraznlKu vreanltlvo le i Kopnarievi uiici Si. fiUi Rohoplal se ne vračalo, nelranhlrano pismo sc ne spre/etnalo VrcanlStva Melon .41. 2OSO. upravnl&lva it. 2328 Delovni program vlade, naroda, države Iste krepke poteze, ki se jim pozna roka, katera vodi neomajno k postavljenemu cilju, so začrtane v enoindvajsetega tega meseca objavljenem delovnem programu vlade kakor so vdolbene v kraljevem manifestu od šestega januarja. Delovni program vlade je prva etapa na poti k reformi vsega našega ustavnega in upravnega življenja, da se zgradijo, oziroma poglobijo državi temelji, na katerih se bo mogla prav razvijati do one notranje moči in zunanjega položaja, ki ji gre. Sicer je bilo že sedanje še ne trimesečno delo vlade naravno usmerjeno v tem pravcu in so se storili že jako važni začetki, vendar nam šele razgrnitev vsega delovnega načrta v medsebojni zvezi posameznih delov nudi jasen vpogled v začrtano celoto in daje vladajočim samim ono oporo javnosti, ki je na tem delu interesirana in mu s svojim moralnim odobravanjem in solidariziranjem more dati le najkrepkejšo pobudo za vztrajno in dosledno izvajanje. V delovnem programu vlade so pač najbolj važne gospodarske in finančne smernice in nove tendence glede uprave. Reči moramo, da so v tem oziru od sedanje vlade začrtani pravci edino pravi in srečni. Gotovo je, da so stabilizacija dinarja z uvedbo zlate valute, reorganizacija državnega računovodstva, sprememba zakona o glavni kontroli, reforma celotnega sistema posrednih davkov, taks in trošarin, generalna revizija carinske tarife v svrho zaščitenja domače proizvodnje in vsesplošna racionalna štednja glede vseh državnih izdatkov one edine podlage, na katerih je mogoča zdrava finančna politika, ki misli In dela dalekovidno in velikopotezno v bodočnost. Ta finančna politika ne bo omogočila potem samo potrebne upravne reforme v vseh državnih reeorih, nego bo tudi pospeševala razvoj zdrave industrijske in trgovinske politike na eni ter pomagala povzdigniti našo poljedelsko proizvodnjo na drugi strani. V tem oziru nahajamo v delovnem programu vlade g. Pere Živkoviča zavod za pospeševanje zunanje trgovine, izpopolnitev mreže trgovinskih pogodb, ustanovitev zavoda za pospeševanje industrije in obrti, uzakonjenje obrtniškega zakona za vso državo in več zakonov, ki imajo urediti poslovanje bank, zaščititi vlagatelje, omejiti obrestno mero pri bipotekarnili bankah, dalje pospešiti tujski promet. Kar pa tiče poljedelstvo, hoče vlada posvetiti največjo pozornost strokovni vzgoji kmeta, kar je brez-dvoma najvažnejše in brez česar ostanejo vse reforme iluzorne — potem hoče sedanjo direkcijo poljedelskih kreditov preosnovati v banko tako, da se bo kmetskemu prebivalstvu osigural cenen kredit; v pogledu izvoza pa se bodo ukinile vse izvozne carine na naše proizvode, znižale uvozne carine za kmetske potrebščine in dosledno temu principu dovoljevale olajšave pri uvozu industrijskih izdelkov samo onim državam, ki bodo nudile nam odgovarjajoče olajšave za naš poljedelski izvoz. Kakor se je vladi posrečilo na ta način srečno spraviti v soglasje interese industrijske in agrarne produkcije, tako ima v svojem načrtu glede svojega socialnopolitičnega dela razsodišča za reševanje kolektivnih sporov in pogodb med delavci in delodajavci, kar se mora v principu Ie pozdraviti. Vlada hoče tudi delavskozaščitne in zavarovalne institucije ter zbornice poenostaviti tako, da bi se na podlagi bolj štedljivega sistema v tem oziru moglo omogočiti zavarovanje za slučaj invaliditete in starosti. To so principi-elne osnove, ki kažejo, da se socialnoreformna in socialnonapredna smer socialnopolitične zakonodaje nikakor ne misli izpremeniti. V tem smislu se sme tudi pričakovati reforma invalidskega zakona in ureditev izseljeništva v blagor zaščite potrebnih, kakor to vladni delovni program tudi napoveduje. Nič menj niso važne smernice, katere si je postavila vlada z ozirom na racionalno eks-ploatacijo naših gozdnih bogastev, pogozdovanje goličav, nov zakon o ureditvi hudournikov, zaščito male in srednje gozdne industrije in nov zakon o občinskih gozdovih. Rudarski resor pa namerava poleg odstranitve birokratoma v državni rudarski upravi polagoma izvesti komercializacijo državnih rudnikov in postaviti naše rudarstvo sploh na novo podlago potom novega rudarskega zakona in pre potrebne reforme zavarovanja rudarskih de- ..............in tmlilrl rtnonn/lorol/i nrnrrro m HVUtSV. V CO tu »vil ni Kvopuuuiutti 1»»"P, >M11« vlade se smotreno zaključuje z izenačenjem celokupne gradbene zakonodaje, novim cestnim zakonom za celo državo in obnovo držav- upravu /e vnupuurievt al.Mi. b — cekooni račun: Clubllana štev. 10.050 In 10.34F xa lnseiqle, Sara)evo&i.73ti3,1.agreb «1. 30.011. Praga In Dunal »t. 24.797 Tajinstven atentat v Zagrebu Sinoči je bil zahrbtno umorjen Toni Slegel, ravnatelj Jugo-štampe - Atentatorja pobegnila - Zagonetno ozadje zločina Zagreb, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Sinoči točno ob 8.15 je bil na zahrbten način umorjen Toni šlegel, pred -sednik in ravnatelj časnikarskega podjetja »Jugoštampa«, ki med drugimi izdaja znani in najbolj razširjeni hrvaški dnevnik »Novosti«. Toni šlegel je bil do 8 v tiskarni, kjer se je dobro razpoložen razgovarjal z uredniki in stavci, nakar se je z avtotaksijem odpeljal na svoje stanovanje. Stanuje na koncu Prilaza Ju-raja Deželiča, blizu Južnega kolodvora. Ko je odpiral vrata palače št. 85, sta se iz temnega kota nenadoma izvili dve osebi. Močnejši od njiju, krepak in visok človek, oblečen v rumenkasto, usnjato suknjo, je iz daljine poldrugega metra sigurno streljal in že s prvini strelom smrtno zadel nesrečnega Šlegla. Prestrelil mu je tako zvano veno pulmonis. Toni Šlegel je takoj omahnil in se z besedami: »Ubiše me!« zrušil na kamenita vežna tla. Na strel so takoj prihiteli nekateri sostanovalci, ki so Šlegla dvignili in prenesli na njegovo stanovanje v prvem nadstropju. Takoj je prihitel tudi v bližini -stanujoči mestni zdravnik d- (amilo Far-kaš, ki pa ni mogel nuditi nobene pomoči več. Agonija je trajala eno uro. Ne da bi se le za en trenutek osvestil, je ob 9.15 izdihnil. Ko je padel strel, se šofer še ni odpeljal. Bil je to neki mlad človek, ki pa je kljub temu takoj skočil in poletel na napadalca. Zasledoval ju je do »Ciplane« v neposredno bližino kolodvorskih objektov. Tu sta se atentatorja vstavila, naperila nanj revolverje ter mu zagrozila s takojšnjo smrtjo, če se takoj ne vrne. Mladenič se je ustrašil in atentatorja sta v temni noči izginila Tudi policija je kmalu po atentatu prispela na lice mesta. Pod vodstvom policijskega ravnatelja dr. Vragoviča je uvedla obsežno preiskavo. Vse policijske in bližnje orožniške postaje so bile nujno alarmirane in jim je dan točen opis obeh atentatorjev. Po izjavi, ki so jo dale vodilne osebe, ki vodijo preiskavo, Vašemu dopisniku, se je nadejati, da bo atentatorja lahko izslediti. Znan je točen opis obeh. Poleg tega ima policija še druge indicije. Pokojnik je zadnje čase dobival preteča pisma, ki jih je pokazal tudi svojim prijateljem. Kakor blisk se je ta vest razširila po Zagrebu. Najbolj neverjetne in kontradiktornc kombinacije krožijo o tem, kdo naj bi bil in-spirator in kakšni so motivi temu strašnemu dejanju. Pcl tični? Pokojnik je igral važno vlogo v našem javnem življenju. Vendar pa ni imel nasprotnikov, ki bi segli po orožju. Zato se poleg tega opozarja na eventualne motive, ki bi bili v zvezi s pokojnikovim intimnim življenjem. Zaenkrat leži nad tem zločinom tajinstve-nest in tema. * >v * Kakor je v tajinstvenost zavit atentat, tako je tudi oseba pokojnikova v gotovi meri bila obdana z neko čudno, mnogokrat nerazumljivo nepristopnrstjo. Krožile so o Toni Šleglu, p njegovem življenju in delovanju raznovrstne, deloma fantastične verzije. Bil je rojen 1. 1878. v Našicah kot sin | upravnika tamkajšnjih veleposestev šlegla, ki je j bil poročen z grofico Wurmbrandt, ki je bila potomka ene najuglednejših plemiških rodbin. j Svojo prvo mladostno vzgojo je dobil v dija-■ škili konviktih. Gimnazijo je končal v Slavonski j Požegi, na kar je študiral in dokončal teološke j liauke v Incmcstu. Bil je najpreje nekaj časa duhovnik na avstrijskem dvoru, pozneje vojni kurat v Belo-varu. Nekako 1904. pa je prestopil radi ženitve v protestantovsko vero, se preselil v Zagreb in se popolnoma posvetil političnemu časnikarstvu. Najpreje je sodeloval pri »Hrvatskem (po zneje jugoslovanskem) Pokretu«. Pozneje ustanovil svoj list -Male Novine«, ki so ravno nedavno zopet pričele izhajati, 1. 1917. pa je prevzel »Agraramer Tagblatt , katerega lastnik jc po vojni tudi postal. Bil je spreten časnikar, še boljši organizator in je osnoval veliko podje tjc »Jugoštampo«. V zadnjih letih je igral važno ulogo pri raznih političnih akcijah. Nedavno so se pojavile vesti, da bo postal državni podtajnik in vodja naših uradnih časnikarskih ustanov, katere vesti pa jc sam najodločnejše demantiral. V občevanju s časnikarskimi tovariši jc bil izredno finih, res aristokratskih manir. Bil je prijeten družabnik in med časnikarji je imel same prjatelje, ne glede na njihovo pripadnost. Vsekakor je bil šele na začetku svoie višje ka-rijere, ki mu jo je presekala zločinska roka Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov «) Vest o atentatu na Toni Šlegla je tukaj vzbudila veliko senzacijo, ker je bil pokojnik dobro znana oseba v vseh krogih. V notranjem ministrstvu ; so se takoj zbrali mnogi ministri in se informirali o podrobnostih tega zločina Mnogo se ugiba o motivih. Uredništva so z lepaki takoj razširila vest, ki je napravila najgloblji utis. Vprašanje uradniškega zakona Splošni uradniški zakon bo le okviren - Za vsako ministrstvo poseben uradniški zakon Belgrad, 22. inarca. (Tel. Slov.«) Prav" j sodno ministrstvo je sicer napovedalo revizijo j uradniškega zakona, vendar se računa, da se bo polagala glavna važnost na zakone, ki urejajo službeno razmerje uradništva v posameznih ministrstvih. Skupni zakon bo morda določeval le neka splošna pravila. Glavni bodo zakoni, ki jih l>odo posamezna ministrstva izdala za svoje uradništvo. Sodniki, državni pravdniki in odvetniki že imajo svoj zakon. Enako tudi učitelji. V prosvetnem ministrstvu je pripravljen zakon o profesorjih, ki naj bi po prvotnih namerah stopil dne 1. 4. v veljavo. Profesorji bodo imeli poseben položaj. Pozornost vzbuja, da Je notranje ministrstvo napovedalo, da bodo upravni uradniki tega resora dobili analogno sodnikom posebne doklade. Velik in številni stan železniškega uradništva vseh vrst in kategorij bo dobil enako specialni zakon od prometnega ministrstva. Glede drugih ministrstev in njihovega uradništva je njihov položaj enako že urejen, bodisi s posebnimi zakoni ali pravilniki in na-redbami. Iz vsega se vidi, da imamo opravka s posameznimi uradniškimi zakoni. Splošni uradniški zakon je stopil v ozadje. Tudi novele v doglednem času ni pričakovati. S tem da bodo ministrstva uredila položaj j uradništva sama zase, se hoče ustvariti še ožja ! zveza upravnih eno't. Ko se izvrši preosnova | vrhovne državne uprave, naj bo vsako ministrstvo celota zase. Vprašanje zdravstvenega pregleda uradnikov Belgrad, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Vrhovni ! zakonodajni svet je danes obravnaval uredbo, 1 kako naj se določi bolezen pri uradnikih, ki prosijo za pokojnino O seji se je izdal ta-le komunike: »VZS je imel sejo od 330—5.30. Obravnaval je naredbo o določitvi zdravstvenega stanja državnega uradništva in zakon o praznikih. Oba načrta sta bila sprejeta. Zakon o spremembi zakona o državnem svetu in upravnem sodišču se je odložil. V imenu zdravstvenega ministrstva je poročal dr. Stojkovič, v imenu finančnega ministrstva inšpektor Božo Miju-škovič, v imenu pravosodnega ministra Boža Petrovič. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je: čl. 101. invalidskega zakona, sprememba zakona o državnem svetu in upravnem sodišču. Vprašanje redukcije srednjih šot Belgrad, 22. marca. (Tel. -Slov. -) Glede redukcije srednjih šol na podlagi novega pro računa jc treba poudariti, da je s celotno reorganizacijo srednješolske uprave zvezano v prvi vrsti vprašanje selckcije profesorskega stanu. Po gimnazijali je polno učnih moči, ki nimajo niti šol, niti kvalifikacije za srednješolskega profesorja, kakor je po zakonu predpisano. Dc konca tega šolskega leta bo prosvetno ministrstvo očistilo ves profesorski stan in bodo v prihodnjem šolskem letu poučevali le profesorji popolne kvalifikacije. Ta ozir bo zelo meroda-jen pri rcdukciji gimnazij. Gotovo jc, da bode ostali le tisti zavodi, ki imako dovolj kvalificiranih profesorskih moči na razpolago. Ni šc gotovo, če bo tudi v Sloveniji reduciran kak zavod. Pouk neobveznih predmetov Belgrad, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Z no> vini proračunskim letom je prosvetni ministei ukinil honoriranje neobveznih predmetov, razen petja. V Sloveniji gre za nemščino in ste uografijo. V teh neobveznih predmetih se bo mogel pouk nadaljevati, če ga bodo profesorji nadaljevali brezplačno oziroma če ga bode učenci sami plačali. nega cestnega omrežja na eni ter reformo našega železniškega prometa, ki se bo v vseh svojih panogah racionaliziral in z ozirom na uslužbence strogo pragmatiziral, na drugi strani. Ko se postavijo ti gospodarski temelji, se obenem reorganizira, poenostavi in debira-kratizira celokupna državna uprava. Vrhovna državna uprava se bo reducirala za pet ministrstev, notranje ministrstvo se popolnoma depolitizira, tudi ustrojstvo vrhovne policijske uprave se modernizira in uredi administrativne postopanje, da izgine vsaka sled samovoljnosti, partizanstva in neobjektivnosti, žalostna dediščina prejšnjih časov in režimov. Naravnost ogromnega pomena pa so reforme začrtane na justičnem polju: izenačenje celokupnega formalno in materialnopravnega kazenskega in državljanskega prava, generalna re- vizija sodnega osobja po strokovni in moralni kvalifikaciji, nova uzakonitev ministrske odgovornosti, sestava splošnega državljanskega zakonika za vso državo, zakon o civilnosod-nem postopku, zakon o izvršbi, nadalje zakon glede konkurza in poravnalnega postopanja, glede zaščite kreditnih odnošajev, trgovski zakonik in enotni zemljeknjižni zakon. V pogledu kulturne politike je zamišljeno izenačenje pravopisja in terminologije, zakon o ureditvi ministrstva prosvete, o glavnem prosvetnem svetu, o osnovnih, meščanskih, učiteljskih in srednjih šolah, nadalje enoten univerzitetni zakon, zakon o gledališčih, knjižnicah, muzejih, čuvanju starin in zaščiti avtorskega prava, kakor je tudi začrtan širok i program glede prosvetnega dela med ljud-' slvom. Ministrstvo za veroizpovedanja pn ima I v načrtu konkordat r Vatikanom, zakon o pravoslavni cerkvi, o ostalih veroizpovedih \ državi in o zakoniti ureditvi njihovih med sebojnih odnošajev. To je delovni načrt, ki kaže tako široko-poteznost in velike perspektive v bodočnost kakor resnično poznavanje potreb naše drža. ve in naroda ter umenje izbrati sredstva tei določiti pot, po kateri je edino možna popolna konsolidacija države, dvig njenega ugleda v svetu, zadovoljitev proizvajajočili stanov in delovnega ljudstva, socialen mir in red tet gospodarski napredek vseh slojev. Ni dvoma, da bodo vsi držnvljani no samo lojalno nego i z vso vnemo, soudeležbo in mornlnini soglasjem z vsemi silami pomagali k uresničenju delovnega programa, ki ga je zr.črlaln vlada v najpopolnejšem skiadu % visokimi domoljubnimi intencijami vladarja 1 Ljubljanski občinski svet I Qb mr1vaškem odfU maršala Proračunska razprava odgodena. — Velika dobata o stanovanjski bodi Snoči se je vršila redna taja ljubljanskega občinskega sveta. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in so se je udeležili skoro vil občinski svetniki, pa tudi galerija je bila polna občinstva. Velikega župana j« na seji zastopal vi. sv. dr. Borit-nar. Sejo je ob 5.10 otvoril župan dr. Puc. Svojo odsotnost sta opravičila dr Gosar in prof Jarc. (Prvi se udeležuje sej vrhovnega zakonodajnega sveta v Belgradu, drugi pa je bolan. Nato ie pre-čital župan naslednjo zahvalno pismo Ni. Vel. kralja: Belgrad, 8. marca 1939. »Gospod župani Njegovo Veličanstvo kralj je s posebnim zadovoljstvom sprejel Vaše udanostne brzoiavke, katere ste poslali ob priliki zaoisege občinskega sveta in ob priliki prve seje. Njegovo Veličanstvo kralj, želeč novemu občinskemu svetu vsestranski uspeh v korist in procvit mesta Liubljane, je blagovolil odrediti, da se Vam, občinskim odbornikom in celokupnemu prebivalstvu sporoči Njegova srčna zahvala. Minister dvora: B. Jevtič.« Zahvalno pismo za poslano pozdravno brzo-favko ie poslal tudi ministrski predsednik gen. Para Živkovič in je to pismo župan tudi prečital. Sožalje ca Focha. Župan se je nato spomnil umrlega francoskega maršala Focha, ki leži sedaj na mrtvaškem odru, onega Focha, ki ie v globoko zamišljeni in gigantski borbi stri nemški imperializem in si s tem pridobil neumdiive zasluge za osvoboienie narodov. Občinski svetniki so spomin velikega pokojnika počastili s tem da so županov govor poslušali stoje. Obč. svetnik g. Ivan Hribar p« ie predlagal in prečital posebno sožalno brzojavko v imenu mesta Ljubliane in slovenskega naroda, ki naj jo župan pošlje v Pariz. Brzojavko je občinski svet sprejel. Reorganizacijskl odsek. Po prehodu na dnevni red je župan odredil, da se vrši najprej konstituiranje reorganizactjske-ga odseka, katerega ustanovitev je bila sklenjena na zadnn seii. Prof. dr. Rožič, kot iniciator tega odseka, j« predlagal v novi odsek: dr. Gregoriča, Hribarja Turka, Jegliča, dr. Lukana, dr. Rožiča, Likarja, dr. Bohinjca in Urbasa. Po kratki izjavi dr. Gregoriča, da sprejme izvolitev le, če ta odsek ne bo vplival na sestavo novega proračun-t. ie bila lista spreieta Za načelnika odseka ie bil izvohen prof dr. Rožič, za podnačelnika pa dr. Bohinjec. Proračunska debata odgodena. Župan je nato poročal, da so nekateri občln-tki svetniki želeli natančnejši vpogled v sestavo mestnega proračuna in proračuna mestnih podjetij. Zato se je župan obrnil na finančnega ministra in velikega župana, naj bi podaljšala določeni rok za sestavo proračuna. Včeraj, to je v petek popoldne, pa ie dobil od finančnega ministra obvestijo, da se rok za sprejem mestnega proračuna podaljšuje do konca aprila Z dnevnega reda včerajšnje seje je bila radi tega črtana vsa proračunska Vanprava. Župan je naročil občinskim svetnikom, naj do srede drugega meseca sporoče vse svoje predloge glede sestave bodočega mestnega proračuna finančnemu odseku, ki se bo do tedaj o teh predlogih posvetoval. Še pred koncem prihodnjega meseca pa bo občinski svet razpravljal o predlaganem proračunu. Župan je nato sporočil, da bi bil s tem dnevni red javne seje izčrpan, da pa sta bila vložena še dva nujna predloga. Stanovanjsko vprašanje je vedno težji problem. Davščina na stanovanjske dobičke. Obč. svetnik Uratnik je vložil predlog, naj se uvede nova davščina na dobičke, ki so jih hišni gospodarji dosegli z devalorizacijo hišnih bremen in z revalorizacijo stanovanjskih najemnin. Te davščine naj bi se uporabile za graditev novih ■tanovanj ter za omilienje stanovanjske bede. Predlog je župan odkazal finančnemu odseku. Župan ie z ozirom na očividno važnost predloga odredil, naj predlagatelj utemeljuje hkrati nujnost in meritornost svojega predloga. Debata o stanovanjski zaščiti. G. Likar nato utemeljuje kratko svoi predlog. Sedaj ni čas, da se stanovanjska zaščita ukine. Najemniki ne bodo več zmožni plačevati predragih stanovanj, saj so vsi, ki so bili dosedaj zaščiteni, le delavci in uradniki. Dr. Bohinjec kratko povdarja, da i« pravo stanje stanovanjske bede v Ljubljani še mnogo hujše, kot pa ie objavil to včerajšnji popoldnev-nik. Prosta konkurenca cen stanovanj v Ljubljani ni možna in je zaščita najemnikov abselutno potrebna ter naj se stanovanjska zaščita podaljša tudi po prvem maju. Obč. sv. Olup naglaša, da bi podaPšanje stanovanjske zaščite pomenilo nasrečo za stanovanjske najemnike same. »Za mojo osebo je sicer vseeno, če obstoja kaka stanovanjska zaščita ali ne, toda z njo so najbolj udarjeni najemniki. Sploš-nost bi z odpravo zaščite mnogo pridobila in to zatrjujejo najemniki sami Če bi stanovanjskega zakona ne bilo, bi bila stanovanjska kriza že davno rešena Tako pa pomenja ta zaščita zgolj nesrečo, tako za gospodarje, ko za najemnike. Reveži bodo v slučaju podaljšanja zaščite še nadalje stanovali' v slabili stanovanjih, boljše situirani pa si tudi ne bodo mogli pomagati.« Debata se je razvila v vsej svoji živahnosti zlasti ko je govoril g. Likozar. Občinski svetniki so včeraj do dobra pozabil vse strankarske discipline, ki so iih kdaj vezale, ter brez ozira na to, odkrito izjavili, kaj mislijo o stanovanjskem vprašanju. Z g. Likozarjem so polemizirali gg. Jeglič, Turk, Rebek, Zaic in drugi. G. Likozar je v glavnem povdarjal, da so hišni posestniki pri povišanju najemnin trikrat in še večkrat prekoračili zlato poriteto s predvojnimi najemninami. (G. Jeglič: »To ni res!«) Likozar navaja konkretne primere (G. Jeglič: »Da, oderuhi so povsod, niso pa to vsi hišni posestniki!«) Občinski svetnik g. Likar je vložil nujni predlog, naj pošlje mestni občinski svet vladi v Belgrad utemeljeno spomenico, s katero naj zahteva podalfšanfe stanovanjske zaščite še po prvem maju tega leta. Stanovanjska beda je namreč še vedn i tako velika, da je ie to nujen raclorf ra to spomenico. I o p vem maju p j obeta fciti st_novaniska za.'*! * naravnost kat.. jtro':-i!na. Protest;M< i «c .^g R«keb in Turk G. Turk Lik-.rs!: i K«! »isti, ki te M!« prodal za 500.000 Din, sedaj pa ^šče stanovanje v mestni hiši? pa to povejl« G. .1 e tfl i č je ugot.vljal, da je bil stanovanj- 1 Sožalje kralja Aleksandra in naše vlade - Delite nepreglednih mnoHe 1 staramo je kralj Aleksander poslal rodbini maršala Focha naslednjo braojtvko: »Z globoko žalostjo sem sprejel ,užno vest o smrti velikega vojaka in slavnega maršala Francije. Iz vsega srca se pridružujemo kraljica in jaz globoki žalosti, ki je objela ves francoski narod zaradi izgube velikega moža, Cigar neven-ljive zasluge ostanejo večno zabeležene v našem spominu. — Aleksander.« Belgrad, 21. marca. Vojni minister general HadžiČ je naročil vojnemu atašeju v Parizu, generalu Jovanoviču, da izrazi v njegovem in celokupne jugoslovanske armade imenu rodbini pokojnega maršala Focha in francoski vladi ter francoskemu vojnemu ministru in generalnemu štabu sožalje Vojna delegacija pri poslaništvu v Parizu bo zastopala našo vojsko pri pogrebu. Belgrad, 22. marca. Ministrski predsednik general Pera Živkovič je poslal povodom smrti maršala Focha francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju in soprogi pokojnega maršala v imenu vlade sožalno brzojavko. Belgrad, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Na pogreb maršala Focha odpotuje julri z Simplon Ekspresom zastopstvo naše države. V zastopstvu so načelnik generalnega štaba general Peter Pešič, 2 častnika in 21 vojakov. Atene, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Grčijo bosta zastopala pri pogrebnih slovesnostnih državni poditajnik v vojnem ministrstvu, general Manetas in bivši generalisimns grške vojske na macedonski fronti, general Paraske-vopouloe. Paril, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Od davi i defilirajo nepregledne množice pred krsto mrtvega maršala Focha. Truplo bodo v nedeljo zjutraj prepeljali pred slavnostni lok itn položili na oder poleg groba neznanega vojaka. V ponedeljek zvečer ob 10 ga bodo potem z majhnim spremstvom prepeljali v katedralo Notredame, kjer bo v torek zjutraj ob 9 črna maša. Med mašo se bodo na trgu pred cerkvijo zbrale delegacije zavezniških vojsk, Zveze bo-' jevnikov, vojnih invalidov in zastopniki drugih korporacij. Ob 10 pa bo šel pogreb po Rue de Rivoli čez trg de la Concorde in elizejskih polj v invalidski dom. Vsa parišika garnizija in nekateri polki iz Versaillesa bodo tvorili špalir. Pred invalidskim domom bo imel ministrski predsednik Poincare edini *alni govor. Nato bodo pred krsto defilirali pariški polki in delegacije vseh francoskih polkov. Krsto bodo shranili nasproti Napoleonovemu grobu pod veliko kupolo. Opustila pa se je misel, da bi maršala Focha pokopali pod slavnostnim lokom, ker bi tam ne ležal v posvečeni zemlji. Belgrad, 21. marca. Kralj je poslal povodom smrti maršala Focha predsedniku francoske republike Doumergue naslednjo brzojavko: »Z veliko žalostjo doznavam, da je Francija izgubila s smrtjo maršala Focha enega svojih najzaslužnejših in najslavnejših sinov in vojakov. Naj sprejme, prosim, Vaša Ekscelenca, izraze mojega sožalja in da veruje, da sočustvuje z Vami ves moj narod in moja voj?ka ter da delimo tako jaz, kakor ves narod t globoko žalost zavezniške in prijateljske države.« Za pravično upravo svetih krajev Milan, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Vatikan se pridno pripravlja za nova mednarodna pogajanja za končno ureditev uprave svetih krajev v Palestini. Tozadevni spor z Anglijo še ni končan, temveč se je po sklepu miru rajši še poostril radi raznih incidentov na svetih krajih. Sv. Stolica ne pristaja na to, da bi o lastninski pravici do svetišč razpravljala komisija za ureditev zahtev raznih verskih družb- ki jo ima imenovati Anglija na podlagi levreške pogodbe, ker so svetišča že stoletja in morajo ostati v posesti katoličanov. Razen tega je papež ravnokar tudi odredil, da se sodna oblast apostolskega delegata v Egiptu razširi tudi na Palestino ter je delegat obvezan, da mora vsako leto šest mesecev bivati v Jeruzalemu. Doslej je bila Palestina podrejena apostolskemu delegatu za Sirijo s sedežem v Bejrutu. Pogajanja med Rimom in Pešto Budimpešta, 22 3. (Tel. »Slov.«) Obisk italijanskega državnega podtajnika Grandija v Budimpešti je končno določen na dan 21. 4 Ta obisk ni samo vračilo Bethlenovega obiska v Rimu. temveč se bodo na njem razpravljala tudi vaina politična vprašanja. ski zakon cokla, ki je oviral graditev stanovanj Govornik je odločno za odpravo stanovanjske zaščite, ravno tako odločno pa tudi rr°t> navijal-cem cen s stanovanji. (Likozar: »Da, na zlato pariteto naj se vrnejo pa bo dobro!«) G. Jeglič: »Da, za zlato pariteto sem tudi jaz! Sem za maksimiranje cen stanovanjem. Govornik ob neprestanem vpadanju nasprotnikov pojasnuje težak položaj gospodarjev, ki morajo s skromnimi najemninami popravljati hiše. Tudi bi bilo pravično, naj bi se gotove stranke, ki ne zmorejo velikih stanovanj, preselile v druga stanovanja. Urbančič se kot državni uradnik pridružuje predlogu Likarja in je tudi za zlato pariteto, Dachs (ugovarja): »Pojdite, pojdite, saj Belgrad ve, kaj dela!« Rutar izvaja: »Zame kot delavca je jasna nujnost in potrebnost predloga. Kdor pozna in Živi z delavstvom, ve o kakih razmerah žive. Delavci so navadno obdarjeni z velikimi družinami in če so kdaj na cesti, ne morejo najti več stanovanja. Če se bo stanovanjska zaščita ukinila, bo mnogo družin zopet moralo na Prule. Toplo pozdravljam Likarjev predlog. Dokler ne bo dovolj delavskih stanovanj, tako dolgo je stanovanjska zaščita potrebna. Uratnik pledira za Likarjev predlog. Na podlagi teoretičnih argumentov dokazua je dognala, da so bili v zvezi s tem dogodkom tudi današnji obtoženci na čelu z generalom Gajdo. Nekateri od njih pri sodišču odkrito priznajo, da so sodelovali pri temu roparskem napadu, večina pa trdovratno taje; najbolj seveda general Gajda, dasiravno ima državni pravdnik tehtne dokaze, med njimi dnevnik Gajde, v katerem je rop opisan. Razprava, ki je vzbudila živahno zanimanje, bo trajala dva tri dni. Praga, 22. marca. (Tel. »Slov «) Danes j« bil drugi dan r ave. Na podlagi izpovedi glavnih prič je aržavni pravdnik Tellerja in Bauerja, ki sta bila doslej obtožena samo prikrivanja, sedaj obtožilo direktne udeležbe pri javnih nasilstvih, zakar določa zakon kazen ječe do petih let. Razprava je bila nato odgodena do 2. aprila. Vstosi zmaguiejo? Newyork, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Po vesteh vstašev se nahaja mehiška vlada v mestu Mexici v veliki nevarnosti. General Mustielcs, {»oveljnJk vladnih čet v državi Pueblo, se je pridružil vstašem. Tudi država Guanajuato je v oblasti vstašev in s tem je glavno mesto od dveh strani neposredno ogroženo in Calles odrezan od svoje baze. Vstaši oblegajo mesto Mazatlan, ki leži na ozkem polotoku, in jja hočejo izstradati. Calles je poslal iz Torreona na pomoč 6000 mož, ki morejo dospeti začetkom prihodnjega tedna. Celibat učiteljic v Avstriji Koroški deželni zbor je tc dni sprejel zakon, po katerem izgubijo omožene učiteljice ne samo svoje mesto, marveč tudi pravico na pokojnino. O tem sklepu se je nato vršila razprava v osrednjem parlamentu. Kljub ostri opoziciji je bil ta zakon sprejet in odobren. Večina, ki je glasovala za to, izjavlja, da se ni moglo drugače postopati, ker tak zakon ž« obstoja na Solnograškem, Tirolskem in Pre darlskem. Ministrstvo potrdilo odstavitev Kalodiere Sklep starokatoliškega sabora v Zagrebu., ki je razveljavil izvolitev Kalodjere za škofa, je ministrstvo za vere potrdilo, ker je Kalodjera svoječasno sam pristal na sklicanje sabora, ki ga je sedaj izključil. Sarajevski nadškof Šarič je težko obolel. Po zdravniškem nasvetu bo moral odpotovati na zdravljenje v Švico ali Nemčijo. Njegova bolezen je v zvezi z njegovim napornim delom v poslednjem času. Konvencija o medsebojni pravni pomoči i Avstrijo je danes stopila v veljavo. Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajalo dalje. Od časa do časa oblačno, \ raznih krajih zelo različno, brez posebnih padavin. Kras gospoda je še vedno elegantna obleka iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB v Ljubljani. Čudo: Najlepše, najboljše, najcenejše I