51
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. Volčič.
Kokoš pjeva, peteh odgovara: Joh cesarstvu brez eesara, joh komunu brez glavara, joh je kuci brez go-spodara.
Bolje je staroj babi, ka gre va polje (se moži), nego mladoj divojki, ka gre va gore.
Ni vsak svet, ki se uženi; ni vsak proklet, ki se ne uženi.
Nebi dal Bogu kamik, da vragu glavu razbije (taka je skop).
Dok su roditelji živi ih milujmo, a kada su mrtvi ih pomilujmo  (recimo: Bog ih pomi uj).
Ako češ ča, hodi sam; ako ceš nič, posli drugoga.
Kako je poli vas? Sunce sveti kako poli vas.
Na kraju prača puca (finis coronat opusi.
Ki ima prijatelji, ima pozdravi.
Mi smo od danas, kako rosa na travi.
Si mi huje storil, nego da si mi ga iz oltara znel.
Kemu se grusti delati se reče: Kruhu rad, siru voljan, delu bolan.
Ako ceš poznat gospodara, hodi mu na kopisče (seno) i va konobu (klet).
Bolje je pojt za vodom (v ravnino), nego od vode zgorom.
Ča se niku da,   nik zame (zatajeno nima blagoslova).
Kasno dobar,  rano zrel (se reče neposlušnemu otroku).
Kapuz (zelje) ne valja, ako na kapuznjaku ni na-gnjojen, i va zdeli zasmočen (zabeljen).
Ako nevesta greduč od matere ne plače, neee se njaj ni kruh ni repa ki sati; ako ne pleše, nete njoj konoplje rasti.
Rožica posahne, ako se ju na rasteč podiši.
Otava košena prvo male S. Marije je za loj, a potle košena je za gnjoj.
Ni sir ni dilj  (ni v širino ni v daljino).
Severin (severozapadni veter): kakovo vreme najdem ga pustim.
Sladka su ušca (ustaca) poli bušca (poljabca).
Ki gre u tamnicu nedužan, pride van tužan; a ki gre u tamnicu kriv, pride van malo živ.
Ocat prebrene, zgubi moč; uhko, malo mokro; ka-luzdrati se, blatiti se; bluščavina, neukusnost; gumica, ili gumasta kokoš, ka ima okolo kluna iii ušes perje, kakor brke; pokušljat se, podebeliti se; podgnjetuha, ka se kamo prisili; šemprat kega, srečati ga; ruljak; kos debelega dreva; garma-ica, prostor puščen u zidu za ormarič; glamuča, porubek s koreniuami; keljac, keijčič, kos drva; nabahtati kemu uši, napolniti mu ušesa.