Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba,
Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar,
nordijska hoja, GymstiCk
Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si
Primorski
dnevnik
SOBOTA, 27. OKTOBRA 2012
Št. 254 (20.577) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
Goriški upravitelji so bili boljši od tržaških
Danjel Radetič
Krajevni upravitelji opravljajo pomembno vlogo pri ovrednotenju in širjenju manjšinskih jezikov. Od njihovih političnih odločitev je odvisno, ali je prek udejanjanja zaščitnih določil manjšinskim skupnostim dana možnost, da svoje jezike uporabljajo v javnosti, v šoli in v družbenem življenju, kar seveda močno vpliva na njihovo privlačnost in razširjenost.
Iz raziskave o jezikovnih skupnostih v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, ki sta jo SLORI in Furlanski filološki inštitut skupaj izvedla in predstavila v sredo v Gorici, je razvidno, da so krajevni upravitelji z Goriškega in Tržaškega v prejšnjem desetletju izkazovali različno občutljivost do potreb slovenske narodne skupnosti. Anketiranci so tako za obdobje od leta 2002 do leta 2007 ugotavljali, da je raba slovenščine v javnosti narasla na Goriškem, da je bilo več dvojezičnih tabel nameščenih na Goriškem in da se je položaj slovenščine ravno tako izboljšal na Goriškem. Pri tem je treba pripomniti, da je med raziskanim obdobjem v tržaški pokrajini in občini vladala desna sredina, medtem ko je v Gorici županoval Vittorio Brancati, na čelu goriške pokrajine je bil najprej Giorgio Brandolin, za njim pa Enrico Gherghetta.
Odnos do slovenščine se je torej v prejšnjem desetletju na Goriškem izboljšal predvsem po zaslugi levosredinskih krajevnih upraviteljev, ki so bili občutljivejši za potrebe slovenske narodne skupnosti. Po njih bi se zato danes morali zgledovati z dejanji in ne le z besedami politiki, ki imajo v rokah vajeti krajevnih uprav in še zlasti dežele.
tržič - Delo
Dve naročili za Fincantieri
Proizvodnja zagotovljena do l. 2016
TRŽIČ - Ameriški koncern Carnival & PLC in družba Fincantieri sta podpisala dogovor o gradnji dveh novih potniških ladij, ki bosta namenjeni ladjarjema Holland America Line in Carnival Cruise Lines. Ob novici o podpisu dogovora si delavci nedvomno lahko odvalijo kamen od srca, saj so bili že zelo zaskrbljeni zaradi pomanjkanja novih naročil. Po novem je proizvodnja v tržiški ladjedelnici, najpomembnejšem industrijskem obratu iz goriške pokrajine, zagotovljena do zime leta 2016.
Na 14. strani
rim - Zaradi davčne goljufije so mu sodniki tudi za pet pet prepovedali opravljanje javnih funkcij
Berlusconi obsojen na zaporno kazen
trst - Obisk krajev spomina
Slovenska delegacija počastila spomin na padle
Minister Radovan Žerjav poudaril pomen ohranjanja spomina
TRST - Ob bližnjem prazniku spomina na pokojne se je na Tržaškem mudilo več delegacij iz Slovenije, ki so
s položitvijo vencev k številnim obeležjem počastili spomin na padle za svobodo. Osrednja svečanost je bila v Ri-žarni, kjer je priložnostni govor imel podpredsednik slovenske vlade in minister za gospodarski razvoj in tehno-
logijo Radovan Žerjav, ki je Rižarno označil kot mesto opomina, da se grozote, ki so se tam dogajale, ne bi nikoli več dogodile, obenem poudaril pomen ohranjanja spomina, ker današnje generacije premalo vedo o tistih grozotah. Včeraj je svečanost potekala tudi v Dolini, pretekli torek pa na Repentabru.
Na 6. strani
sen. blažina
Življenjski prispevki za manjšino
TRST - Senatorka Tamara Blažina je včeraj pojasnila trenutno stanje državnih prispevkov za slovenske kulturne organizacije in svoje načrte za njihovo ohranitev.
Na 3. strani
Osemsto let javnega šolstva v Izoli
Na 2. strani
Ponudba za odkup železarne ni osnovana
Na 5. strani
Stojan Corbatti o alkoholu in mladih
Na 7. strani
Borštnikov prstan Igorju Samoborju
Na 10. strani
Novosti na deželnih smučiščih FJK
Na 11. strani
Goričana obsojena zaradi spolnega nasilja
Na 14. strani
manjšine - Obisk
Podpredsednik EFA Posthumus včeraj v Trstu
TRST - Po četrtkovem srečanju na goriškem sedežu stranke Slovenske skupnosti se je tridnevni obisk podpredsednika Evropske svobodne zveze EFA (Europan Free Alliance) Sybrena Posthumusa včeraj nadaljeval na Tržaškem. Posthumus se je dopoldne srečal s predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Basso Poropat na sedežu deželnega sveta, temu pa je sledila tiskovna konferenca in vrsta pobud, ki jih je priredilo vodstvo stranke Slovenske skupnosti.
Na 3. strani
Abonmajska sezona 2012/2013
X
t l -

| INFORMACIJE IN VPISOVANJE ABONMAJEV ZA LETOŠNJO SEZONO
Blagajna
novo!
Slovenskega stalnega	TR^ŠKA KNJIGARNA - ui San Francesco, 20 gledališča - ul.Petronio, 4 sreda m Petek od mo° do 12-ure
„ ^	TK - TRŽAŠKA KNJIGARNA - Proseška ulica, 13-0pčine
?n Kn^n3 d° P6tka	torek in četrtek od 16.00 do 19. ure 10.00-10.00
v torek in četrtek tudi	Kavarna Gruden-Nabrežina - torek in četrtek od 10.00 do 12. ure 18.00-20.00
tel. 040 362542	Društveni bar na trgu v Boljuncu (bivši partizanski klub):
brezplačna: 80021430	sreda in petek od 17.00 do 20. ure
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
bč V
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
2
Sobota, 27. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
izola - V prostorih nekdanjega samostana
Slovesno obeležili osemsto let tamkajšnjega javnega šolstva
Predsednik Türk odkril prenovljeno spominsko ploščo v spomin na ustanovitev gimnazije leta 1794
IZOLA - S slovesnostjo v prostorih nekdanjega samostana v Ulici sv. Katarine so obeležili 800 let začetka javnega šolstva v Izoli. Dokaz o ustanovitvi javne šole v Izoli pred osmimi stoletji je nedavno odkrit zapis o nekem Petru, ki je opravljal poklic "magister scholae" oziroma šolskega učitelja. Na včerajšnji slovesnosti so se spomnili tudi drugih pomembnih prelomnic v zgodovini javnega šolstva v občini. Tako je leta 1419 takratni generalni svet pod občinsko ložo ob zvonjenju zvonov sprejel sklep o ustanovitvi javne šole in imenovanju njenega ravnatelja, leta 1794 pa je bila ustanovljena tudi gimnazija. Prav v spomin na ustanovitev gimnazije stoji na zgradbi ob nekdanji javni šoli spominska plošča, ki jo je občina pred kratkim obnovila in jo je včeraj slovesno odkril predsednik republike Danilo Türk Izola je kot drugo mesto na tem območju dobila javno šolstvo, takoj za Koprom in pred Porečem, je pojasnil predsednik izolske samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in poznavalec lokalne zgodovine Silvano Sau. Kot je po-
V Izoli se lahko ponašajo z osemstoletno zgodovino javnega šolstva
udaril, je že tedaj bilo izrednega pomena, da so krajani dosegli dogovor, ki je omogočil, da se je lahko šolal vsak, ki je imel možnost in voljo za to, ter da je javno šolstvo v Izoli na voljo skoraj neprekinjeno
že osem stoletij. Prav zato Sau opozarja, da mora varčevanje potekati smiselno in da ne gre zmanjšati sredstev za tiste dejavnosti, ki so steber razvoja, kar šolstvo prav gotovo je. "Razvoja brez šolstva ni in
zato je treba tudi v okviru varčevanja skrbeti za to, da bodo sredstva za šolski sistem vedno prisotna," je dodal.
Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je izpostavil, da izobraževanje gradi enotni, skupni evropski intelektualni prostor. "Evropa se bo razvijala samo, če bo ustrezno razvila svoje intelektualne sposobnosti in preko njih povečala svojo konkurenčno sposobnost. To je naša perspektiva in, verjamem, tudi naša usoda," je ocenil Türk.
Obenem je predsednik izrazil zaskrbljenost zaradi smeri in intenzivnosti, s katero se dogajajo spremembe na tem področju. "Mislim, da je pri njih treba dobro premisliti, da ne bodo šle predaleč in da ne bodo posegle v tiste prvine šolskega sistema, ki bi nam kakor koli otežile prihodnji razvoj. Danes se veliko teh odločitev sprejema hitro, brez dobrega strokovnega premisleka," je pojasnil predsednik. Zato je po njegovem mnenju treba paziti, da ne pride do pretiranih napak oziroma da se jih čim prej sproti popravi. (STA)
barcolana - Obračun pokroviteljic projekta No-borders Team, občin Zgonik in Sežana
»Izpolnili smo vsa pričakovanja«
Mitja Kosmina: »Prvič sem začutil svoje korenine, ki prihajajo s Krasa« - Projekt se bo nadaljeval tudi prihodnje leto
TRST - Ob zaključku letošnjega projekta No-borders Team, ki je za 44. Barcolano najel Maxi Jeno, sta župana občin pokroviteljic Zgonik in Sežane potegnila črto in predstavila obračun. Sponzorji, nekateri člani posadke, skiper Mitja Kosmina in gostje, med katerimi tudi Kraljica terana 2012 Katrin Štoka in predsednik jadralnega kluba Barcola - Grignano Vincenzo Spina, so se zbrali v sejni dvorani podjetja Mo-tomarine. Najprej je prisotne pozdravil lastnik podjetja Francesco Digovich, ki je celoten govor podal tudi v slovenskem jeziku.
Projekt in sodelovanje z Mitjo Kosmino je bil nadvse uspešen, izpolnili so vsa pričakovanja in dosegli odličen rezultat na Barcolani, kar je bil tudi glavni cilj, so poudarili. Projekt se je letos začel v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, predstavili so ga nato v Ljubljani, da bi poudarili pomen čezmejnega sodelovanja. Teden pred Barcolano so pri JK Čupa v Sesljanu s krajšo slovesnostjo povezali Kras in morje ter poudarili pomen, ki ga ima društvo pri vzgajanju mladih jadralcev. Dan pred velikim finalom - Barcolano - pa so v naselju Barcolana na tržaškem nabrežju izpostavili tudi našo kulturno dediščino in kraške pridelke.
Srečanje je bilo namenjeno tudi zahvali vsem, ki so pri projektu sodelovali, tako s finančnega kot s simboličnega vidika. Ob tej priložnosti sta občini Zgonik in Sežana prvi v zgodovini skupaj podelili priznanje skiperju Maxi Jene Mitji Kosmini za sodelovanje pri projektu No-borders Team ter za odličen rezultat na 44. Barcolani. Obenem je bilo to priznanje tudi zahvala celotni posadki.
»Zame je bila to posebne vrste izkušnja. Prvič sem sodeloval v čez-mejnem projektu in zanimivo je bilo sodelovati s Slovenci onkraj meje. Prvič v zgodovini svoje jadralne kariere sem začutil svoje korenine, ki prihajajo s Krasa. Večkrat pravim, da se počutim bolj Primorec in Kraše-vec kot Slovenec,« je dejal Kosmina.
Projekt No-borders Team se bo nadaljeval tudi prihodnje leto po že ustaljenem in uspešnem kalupu, na kateri jadrnici pa je še skrivnost. Ko-smina namreč ne govori rad o prihodnosti.
Andreja Farneti
Župana Zgonika Sardoč (levo) in Sežane Terčon (desno) sta Kosmini (v sredini) izročila priznanje za sodelovanje pri projektu No-borders Team
kroma
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu razpisal natečaj za visokošolska dela
LJUBLJANA - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu letos ponovno razpisuje nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Z vsakoletnim nagradnim natečajem želi urad spodbujati raziskovalne študijske dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike. Namen natečaja je tudi spodbujanje krepitev zavesti o pomembnosti te tematike za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo vsi, ki so v preteklem študijskem letu na univerzi v Sloveniji ali zunaj nje diplomirali, magistrirali ali doktorirali iz teme Slovencev zunaj meja Slovenije. Rok za oddajo del je 14. december 2012. Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva. Prvi nagradi na obeh področjih znašata 800 evrov, drugi nagradi 600 evrov in tretji nagradi 400 evrov. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo urada za objavo. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala osnovne kriterije, kot so izvirnost teme oziroma pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Dodatne informacije na tel. 01 230 80 11 (vsak delavnik med 9. in 15. uro).
Danes in jutri možnost poplavljanja rek in morja
LJUBLJANA - Po podatkih Agencije RS za okolje bo do sredine noči na nedeljo v zahodni in južni Sloveniji padlo od 100 do 180 litrov dežja na kvadratni meter. Zato v agenciji opozarjajo na možnost poplavljanja rek na Primorskem, Gorenjskem in območju Idrijsko-Cerkljanskega ter Škofjeloškega hribovja. Svarijo tudi pred poplavljanjem morja. Zaradi padavin bo že danes čez dan močneje narasla reka Vipava, ki lahko poplavi zlasti v svojem srednjem in spodnjem toku na območju vsakoletnih poplav, opozarjajo v republiški agenciji za okolje (Arso). Močneje bodo narasle tudi druge reke v jugozahodni in južni Sloveniji, zlasti reke v Goriških Brdih, reka Reka, reke na območju Slovenske Istre ter reke na območju Dolenjskega in Notranjskega Krasa. Padavine se bodo danes zvečer in v noči na nedeljo prehodno okrepile. Proti večeru se bo meja sneženja spuščala in v noči na nedeljo bo ponekod snežilo do nižin.
vseslovenska akcija - V mesecu novembru za dobrodelne namene
Taborniki RMV zbirajo star papir
V okviru akcije Star papir za novo upanje bodo zbirali po vaseh, kjer delujejo - K sodelovanju vabijo tudi druge
TRST - Tudi letos so se taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja Star papir za novo upanje. Društvo Ekologi brez meja ponovno pripravlja vseslovensko dobrodelno okoljevarstveno akcijo zbiranja starega papirja, katere namen je, da lahko vsak doda svoj list k boljšemu svetu. Akcija je bila prvič izvedena lani, ko so se taborniki prav tako vključili in zbrali kar 1.520 kilogramov starega papirja. Skupaj z ostalimi slovenskimi ustanovami - sodelovalo je 214 vzgojno-izobraževalnih ustanov, 140 slovenskih podjetij in javnih organizacij - so zbrali kar 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene na dva naslova podarili 30.000 evrov.
Taborniki bodo tudi letos zbirali papir, k akciji pa želijo povabiti tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, društva in podjetja. Papir bodo zbirali v mesecu novembru: centri zbiranja papirja bodo v Saležu, na Proseku, v Dolini, Doberdobu, Trstu in na Opčinah, kjer se vsak teden zbirajo na sestankih. Ob tem bodo star papir zbirali tu-
di v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo tudi tokrat šla v prave roke - s pomočjo idej učencev in dijakov bodo izbrali najbolj zaslužnega oz. pomoči potrebnega v Sloveniji. Cilj akcije je med drugim tudi ozaveščati javnost o ravnanju z odpadki, z večjim poudarkom na papirju, kako pomembno je, da se reciklira, preprečevati nastajanje odpadkov, spodbujati in razvijati čut za skupno dobro in sočloveka in z zbranimi sredstvi pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč.
Urniki zbiranja po vaseh: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Več informaciji: kresny@gmail.com.
Z lansko akcijo so zbrali kar 393 ton starega papirja in v dobrodelne namene namenili 30 tisoč evrov
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 27. oktobra 2012
3
slovenska manjšina - Pojasnila senatorke Tamare Blažina
Za Demokratsko stranko bistveni prispevki kulturnim organizacijam
Vlada v zakonu o finančni stabilizaciji ni upoštevala lanskega razpleta v parlamentu
TRST - Demokratska stranka (DS) bo v poslanski zbornici vložila dopolnilo k zakonu o stabilizaciji javnih finančnih (bivši finančni zakon), ki se zavzema za ohranitev prispevkov (nekaj manj kot 5,3 milijona evrov) kulturnim ustanovam slovenske manjšine. Amandma vsebuje tudi obvezo finančnemu ministrstvu, da do 31. marca prenese Deželi FJK sredstva za slovenske organizacije, da se izognemo običajnim zamudam pri izplačevanju prispevkov. Dopolnilo DS je pripravila senatorka Tamara Blažina, ki računa, da bo amandma doživel široko podporo v poslanski zbornici in v senatu.
Senatorka je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila trenutno še kar zapleteno stanje prispevkov slovenskim organizacijam iz 16. člena zaščitnega zakona. Letos je manjšinskim ustanovam namenjenih okoli 4,4 milijona evrov (približno 800 tisoč evrov manj kot lani), hudi problemi pa se pojavljajo za triletje 20132015. Namesto da bi finančno ministrstvo kot izhodišče morebitnih rezov vzelo znesek 5,3 milijona evrov, se je naslonilo na vsoto 2,8 milijona evrov iz letošnjega zakona za stabilizacijo. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da sta vlada in parlament (t.i. amandma Ivano Strizzolo-Manlio Contento) vsoti 2,8 milijona evrov tudi na pritisk Slovenije dodali znesek 2,5 milijona evrov, ki je sicer rabil več mesecev, da je iz državnih »pripotoval« v deželne blagajne.
Problem je tehnične in hkrati politične narave, je poudarila Blažinova. Slovenska manjšina je s strani italijanske države financirana na dva načina: v proračunu in v zakonu za stabilizacijo, ki je nadomestil nekdanji finančni zakon. Medtem ko proračun vsebuje sistemske in trajne rešitve, so letni prispevki za 21 primarnih manjšinskih organizacij (prišteti jim je treba SSO in SKGZ) vključeni v stabilizacijski zakon, ki se spreminja iz leta v leto. Gre za t.i. leteče prispevke, ki se določajo sproti, kar predstavlja veliko hibo zaščitnega zakona iz leta 2001. Treba bi bilo zato spremeniti drugi odstavek 16. člena zaščite in sistemsko zakoličiti prispevke v proračun, da bi se izognili vsakoletnim naporom in mukam za ohranitev prispevkov. Sprememba zaščitnega zakona, kot vseh zako-
Senatorka Tamara Blažina na novinarski konferenci o prispevkih za Slovence
kroma
nov, je naporna in dolga zadeva, tako da se bo o tem lahko govorilo po spomladanskih volitvah, je priznala senatorka DS.
Bolj stvarno in koristno je, da se v tem
trenutku vlaga napore za spremembo zakona o stabilizaciji javnih financ, ki - kot rečeno - ne upošteva realnega zneska, ki so ga manjšinske ustanove dobile za leto 2011.
Predlog zakona, ki ga je Montijeva vlada poslala v parlamentarno proceduro, določa za prihodnje leto prispevek 2,396 milijona evrov, za leto 2014 2,639 evrov in za leto 2015 2,344 milijona evrov. »Spremeniti je treba te zneske,« poudarja slovenska senatorka. In to je tudi namen dopolnila v poslanski zbornici, ki ga bodo obravnavali po prvi splošni oceni stabilizacijskega zakona v proračunski komisiji, domnevno enkrat v prvi polovici novembra.
Blažinova očita Tondovi deželni vladi, da je nekoliko »preveč na lahko« obravnavala zapleten postopek prenosa prispevkov iz državne v njeno blagajno. Od tod po zakonu določen časovni mejnik, da mora Rim »slovenske« prispevke obvezno poslali v Trst najkasneje do konca marca. In ne jeseni, kot se dogaja letos.
S.T.
senatorka blažinova
»Manjšina brez prednostnih izbir«
TRST - »Krovni organizaciji bi morali ob pomoči političnih strank enkrat za vselej opredeliti, katere so prioritete državnega financiranja slovenske manjšine,« je na včerajšnji tiskovni konferenci o državnih prispevkih kritično in samokritično poudarila senatorka Tamara Blažina. Po njenem mnenju bi bilo treba sestaviti nek seznam neobhodno potrebnih ustanov in določiti, čemu se lahko Slovenci v tem kriznem času odpovemo in čemu se ne moremo odpovedati. »Če nič ne narediš, ne prideš nikamor,« je dodala senatorka, ki se je navezala na hudo finančno krizo v Italiji in Sloveniji, od koder manjšinske ustanove dobivajo denar, ki ga je v obeh državah vse manj.
Glede predloga za morebitne odločnejše korake in proteste v zvezi s prispevki je senatorka mnenja, da je treba sedaj stvari premakniti v pristojnih institucijah, torej v Rimu na vladni in parlamentarni ravni. Če bi se stvari ne premaknile in če se položaj ne bi izboljšal, dodaja Blažinova, bo treba uporabiti vse instrumente pritiska, ki jih imamo v demokratični republiki.
prispevki - Odprto pismo
»Vsakdo vidi to, kar želi videti...«
Prejeli smo:
Spoštovani, v zadnjih dneh berem in slišim, da je tudi za nekatere visoke predstavnike sorodne krovne organizacije neupravičena vsaka prekomerna zaskrbljenost in alarmistični pristop glede letošnjih in bodočih finančnih dotacij za ustanove in dejavnost slovenske manjšine. Glede tega vprašanja bi bilo najbolje, da se navedeni obrnejo kar na predsednike največjih manjšinskih kulturnih ustanov ( SSG, GC Komel, NŠK, GM itd. ) in neposredno konkretno preverijo stopnjo kritičnosti današnjega in bodočega stanja.
Drugače vsakdo lahko vidi to, kar želi videti, še posebno, če ne obvlada sicer kompleksne sestave državnega proračuna in mehanizma sprotnih naknadnih rezov. Dejstvo je, da znaša danes naš osnovni letni obrok finančne hrane (16. člen zaščitnega zakona) približno 2,5 milijona evrov, kateremu se potem lahko usmiljeno več ali manj dodajajo sredstva z raznimi popravki. Ali bo življenje naše organiziranosti in dragocenih poklicnih ustanov slonelo na tej osnovi in bilo odvisno od možnih popravkov, za katere so potrebna celoletna vsakovrstna naprezanja?
Gotovi in nesporni podatek pa je, da smo danes 27. oktobra 2012 in marsikatera naša ustanova je na robu finančnega kolapsa. Za naslednje leto pa ...
Livio Semolič
trst - Drugi dan tridnevnega obiska podpredsednika EFA Sybrena Posthumusa v deželi FJK
Težave Slovencev v Evropi
Povabila ga je stranka Slovenske skupnosti - Včeraj se je sestal s tržaško pokrajinsko upravo ter županoma občin Repentabor in Dolina
TRST - Po četrtkovem srečanju na goriškem sedežu stranke Slovenske skupnosti se je tridnevni obisk podpredsednika Evropske svobodne zveze EFA (Eu-ropan Free Alliance) Sybrena Posthumusa včeraj nadaljeval na Tržaškem.
Posthumus se je dopoldne srečal s predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Basso Poropat na sedežu deželnega sveta, temu pa je sledila tiskovna konferenca. Po kosilu z vodstvom stranke Slovenske skupnosti je bil Posthumus gost repentabrskega župana Marka Pisanija in dolinske županjeFulvie Premolin, ki sta oba odraz SSk (Premolinova je tudi deželna predsednica stranke). Kasneje je Posthumus spoznal Slovensko stalno gledališče, pozno popoldne pa se je ustavil na pogovoru s predstavniki mladinske sekcije stranke Slovenske skupnosti. Tridnevno srečanje se bo zaključilo danes v devinsko-nabrežinski občini, kjer bo Posthumusa sprejel župan Vladimir Kukanja. Po srečanju pa bo gost iz Frizije obiskal tudi lokalno sekcijo SSk.
Podpredsednika glavnega urada EFA v Bruslju in njegovo delovanje ter sodelovanje med zvezo in SSk sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila deželni svetnik SSk Igor Gabrovec in goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek ob udeležbi podpredsednice Pokrajine Gorica Mare Černic in predsednika tržaškega pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija. Sybren Posthumus je pripadnik frizijske narodne stranke FNP, ki deluje na Nizozemskem, in je prišel v deželo Furlanijo-Julijsko krajino na vabilo SSk. Posthumus je, kot rečeno, podpredsednik EFA, ki vključuje politične stranke in avtonomistična gibanja evropskih narodnih in jezikovnih manjšin. EFA tudi koordinira delo sedmih evropskih poslancev, ki so izraz manjšinskih strank, včlanjenih v zvezo.
Kot je povedal Gabrovec na srečanju z novinarji, seznanjajo Posthumusa v teh dneh z vpraša-
Tiskovna konferenca je bila na sedežu deželnega sveta
kroma
nji, ki so pri srcu stranki SSk, med glavnimi pa so reforma lokalnih uprav in posledice na predstavništvo slovenske manjšine v izvoljenih organih. Gosta so seznanili s pomenom občin pri zaščiti manjšin, poseben poudarek pa je bil na ukinitvi rajonskih sosvetov v Gorici. Temu je stranka SSk nasprotovala, je dejal Gabrovec, in je zato vložila pri-ziv na deželno upravno sodišče. Sicer niso v Italiji pod udarom samo manjšine, temveč tudi lokalne avtonomije oziroma dežele s posebnim statutom, je dodal Gabrovec in opozoril tudi na finančne težave, s katerih se soočajo slovenske organizacije. Post-
humus je nato predstavil Frizijo, v kateri živi skoraj 650 tisoč prebivalcev, od teh pa je 70 odstotkov Frizijcev. Problemi manjšin v Evropi so podobni, je povedal in nato govoril o prizadevanjih EFA za njihovo zaščito. Stanje v Italiji je vsekakor po njegovem mnenju neverjetno, ker sprejemajo izrazito politične odločitve, ki ne upoštevajo prisotnosti manjšin. Posthumus vsekakor pričakuje, da bosta Rima in deželna vlada FJK sposobna rešiti težave. Poleg zakonodaje je namreč zaščita manjšin v Evropi in torej v Italiji tudi moralna dolžnost.
A.G.
prispevki
SSO: Ne alarmom in tudi ne protestom
TRST - Svet slovenskih organizacij jemlje z zadovoljstvom na znanje, da je deželni odbornik Elio De Anna vsaj delno sprostil finančna sredstva, ki so za letos namenjena slovenski narodni skupnosti v Italiji in tako vsaj zaenkrat rešil našo organizacijsko dejavnost pred večjo in hujšo krizo. Zdaj čakajo italijansko vlado in deželo FJK nove naloge, da še v teku letošnje sezone poišče pot do tistih vsakoletnih sredstev, ki jih predvideva zaščitni zakon in ki so našim organizacijam v neokrnjeni obliki krvavo potrebna.
S tem v zvezi izreka SSO svoje zadovoljstvo tudi nad delom določenih političnih predstavnikov, v prvi vrsti enotnega predstavništva Slovencev v Italiji, ter političnim predstavnikom v parlamentu, konkretno poslancu Isidoru Gottardu in senatorju Ferrucciu Saru, ki sta se in se še bosta - tako sta zagotovila predsedniku SSO Dragu Štoki - zavzela na ravni italijanske vlade, da se predvidena sredstva manjšini tudi dejansko podelijo. Prav tako je treba po mnenju SSO upoštevati pri tem solidarnost in konkretno pomoč slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše, veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča ter generalnega konzula Dimitrija Rupla, na katere se je SSO v eni ali drugi obliki stalno naslanjal v svojih trdih vsakodnevnih naporih ter naših dveh deželnih svetovalcev Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča.
SSO s tem v zvezi ugotavlja, »da je določen del naše skupnosti skušal ustvarjati v naših vrstah določen alarm oz. paniko, ki ni vedno na pravem mestu. Svojih uslužbencev ne smemo predčasno alarmirati, kakor se tudi ne smemo še nadalje smešiti z metanjem na mizo višine nam namenjenih finančnih sredstev tako, da se številke obračajo kar po mili volji posameznika ali tudi kar tako na pamet. To ni zdravo in še manj uspešno početje.«
Prav tako je po prepričanju SSO izven vsake realnosti govoriti o nekih planih, oziroma načrtih ter o pouličnih manifestacijah, »saj se vsi zavedamo izredno težke gospodarske krize, ki že tretje leto pesti Italijo, Slovenijo, vso Evropo.
Iz te krize bomo izšli močnejši, če bomo znali sami premostiti svoje težave, znali skrbno čuvati vsak euro in dati delu tisto častno mesto, ki mu gre in na katerega se delovanje SSO naslanja že ves povojni čas.« SSO izreka končno svojo solidarnost italijanski manjšini v Istri, ki je prav tako hudo prizadeta s finančnimi rezi s strani italijanske vlade.
DEMETRA MALALAN & ENRICO NADAI z bendom SHADE
V SREDO, 31. OKTOBRA 00 21.URE DALJE... „ SLEDI HALLOWEEN PARTY Z DJ-JEM PAPS
VSTOPNINA ZA KONCERT (PARTY INCLUDED): PARTER 10 €/BALK0N 8€
www.teaterssg.com
4
Sobota, 27. oktobra 2012
ITALIJA
/
sodstvo in politika - Bivši premier je razsodbo že označil za politično
Berlusconi zaradi davčne goljufije obsojen na zapor
RIM - Sodišče v Milanu je bivšega italijanskega premiera Silvia Ber-lusconija zaradi davčne goljufije včeraj obsodilo na zaporno kazen in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sodišče ga je sprva obsodilo na štiri leta zapora, a kazen v skladu s splošno amnestijo iz leta 2006 znižalo na leto dni. Berlusconi je obsodbo že označil za politično.
Kazen mu je sodišče znižalo v skladu z zakonom o amnestiji iz leta 2006, ki ga je sprejela takratna levosredinska vlada, da bi zmanjšala število zapornikov v prenapolnjenih zaporih.
Sodišče je sprva objavilo obsodbo na štiri leta zapora, čez nekaj ur pa sporočilo, da jo že znižalo. Razsodbo je sicer objavilo dva dni po tem, ko je Berlusconi sporočil, da se na parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto ne bo vnovič potegoval za položaj premiera.
Sodniki so pritrdili obtožbam tožilca, da je njegovo medijsko podjetje Mediaset pri nakupu pravic za televizijske in filmske pravice v ZDA prirejalo računovodske izkaze, da bi znižali davčne obveznosti v Italiji. S tem se je Mediaset v 90. letih prejšnjega stoletja izognil plačilu več milijonov evrov davkov.
Mediaset je namreč umetno napihnil cene filmskih in televizijskih pravic, ki jih je nato prodal Berlusconijevim podjetjem v davčnih oazah, nato pa jih je spet odkupil Mediaset. S tem naj bi Mediaset umetno zmanjšal dobiček in plačal manj davka. Na ta način naj bi filmske in televizijske pravice zgolj v letih od 1994 do 1998 umetno napihnil za 292 milijonov evrov.
Sodišče je ob Berlusconiju obsodilo še tri od enajstih obtoženih, med njimi tudi ameriškega filmskega producenta Franka Agramo na tri leta zapora. Ostale obtožene je oprostilo - tudi Berlus-conijevega tesnega sodelavca, predsednika Mediaseta Fedeleja Confalonierija, za katerega je sicer tožilec zahteval tri leta in štiri mesece zapora. Sodišče je Ber-lusconiju in drugim obsojenim še naložilo, da morajo davčni službi do končnih izračunov za sedaj plačati deset milijonov evrov.
Berlusconi, ki je vse dosedanje obtožbe označeval za politične, tudi to obsodbo razume tako. "Nedvomno gre za politično obsodbo, kot so politični mnogi procesi, ki so bili izmišljeni proti meni," je dejal na svoji televiziji Italia 1. "Če ne moreš računati na nepristranske
■	ZLATO
■	(999,99 %%>) za kg
■	42.554,98€ +49,71
■	SOD NAFTE
■	(159 litrov)
109,02 $ +0,49
■	EVRO
1,2908 $ -0,70
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
26. oktobra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 26.10 25.10	
ameriški dolar	1,2908	1,2993
japonski jen	103,15	104,12
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,900	24,901
danska krona	7,4592	7,4588
britanski funt	0,80120	0,80490
madžarski forint	281,99	279,72
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6962	0,6961
poljski zlot	4,1503	4,1400
romunski lev	4,5598	4,5660
švedska krona	8,6730	8,6883
švicarski frank	1,2090	1,2097
norveška krona	7,4675	7,4615
hrvaška kuna	7,5380	7,5530
ruski rubel	40,6150	40,5850
turška lira	2,3288	2,3369
avstralski dolar	1,2486	1,2510
braziljski real	2,6148	2,6345
kanadski dolar	1,2865	1,2884
kitajski juan	8,0661	8,1102
indijska rupija	69,3590	69,6100
južnoafriški rand	11,2745	11,3116
Silvio Berlusconi v trenutku potrtosti
arhiv pd
sodnike, postane država necivilizirana in barbarska, v njej ni več mogoče živeti in ni več demokracija," je dodal.
Berlusconi, ki na izreku obsodbe ni bil navzoč, je pred tem na sojenju vse obtožbe zanikal. Njegovi odvetniki so razsodbo označili za "povsem neverjetno" in po 9. novembru napovedali vložitev pritožbe.
Sodba še ni pravnomočna, kljub temu pa je vrednost delnic Mediaseta
na koncu trgovanja na milanski borzi padla za 3,1 odstotka. Sicer je skoraj izključeno, da bo bivši premier kdaj prestajal zaporno kazen. Tudi če bi bila sodba na drugi stopnji potrjena, se lahko pritoži še na kasacijsko sodišče, ves ta postopek pa lahko traja leta. Glede na Berlusconijevo starost - 76 let - pa tudi v primeru potrditve obsodbe ni pričakovati, da bo šel v zapor, mogoče pa je tudi zastaranje.
Sojenje se je začelo julija 2006, vmes pa je prišlo do več preložitev in tudi enoletne zamrznitve, potem ko je Ber-lusconijeva vlada leta 2010 sprejela zakon, ki je članom vlade zagotavljal 18-mesečno imuniteto pred kazenskimi pregoni. Ta zakon je nato ustavno sodišče delno razveljavilo.
Obsodba je za Berlusconija prva, čeprav je proti njemu potekalo oziroma še poteka več preiskav in procesov, tudi zaradi korupcije, poneverb in nezakonitega financiranja političnih strank. Večinoma se je izvlekel brez posledic na račun zastaranja kaznivih dejanj, v vseh primerih pa se je prikazoval kot nedolžna žrtev levici naklonjenih tožilcev.
Med drugim proti njemu še vedno poteka sojenje v okviru razvpitega primera Ruby, v katerem je obtožen, da je plačal za spolne usluge mladoletni Maročanki Karimi El Mahroug, znani tudi kot Ruby. Obtožen je tudi zlorabe položaja, ker jo je spravil iz zapora pod pretvezo, da je vnukinja zdaj že bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka.
Berlusconi sicer ni prvi nekdanji italijanski premier, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje. Njegov mentor, bivši socialistični premier Bettino Craxi, je bil zaradi korupcije v odsotnosti obsojen na osem let in pol zapora. Pred vložitvijo obtožnice leta 1994 je zbežal v Tunizijo in se ni nikoli vrnil v Italijo ter je umrl v izgnanstvu. Bivši sedemkratni premier Giulio Andreotti pa je bil obsojen zaradi vpletenosti v mafijski umor, a je bil v prizivnem postopku oproščen in ni šel nikoli v ječo.
Vesna Rojko (STA)
Lombardija: razpust deželnega parlamenta
MILAN - Člani deželnega sveta Lom-bardije so odstopili in tako je prišlo do razpusta deželnega parlamenta, ki je na svoji zadnji seji sprejel novi volilni zakon. Kot je dejal predsednik Lombardije Roberto Formigoni, naj bi notranja ministrica Annamaria Cancellieri potrdila, da bodo predčasne deželne volitve potekale med letošnjim 16. decembrom in 27. januarjem 2013.
Potres na jugu Italije
COSENZA - Jug Italije je stresel potres z magnitudo 5,3. Tla so se stresla v pokrajini Cosenza, pri tem pa je zaradi srčne kapi umrl 84-letni moški. Zaradi potresa so evakuirali 36 pacientov iz bolnišnice v kraju Mormanno. Tla so se stresla včeraj ob 3.15. Epicenter potresa je bil le 3,8 kilometra pod površjem Zemlje in kakih šest kilometrov od kraja Mormanno.
Parolisiju dosmrtna ječa
TERAMU - Prvostopenjsko sodišče v Teramu je včeraj podčastnika italijanske vojske Salvatoreja Parolisija obsodilo na dosmrtno ječo zaradi umora žene Melanie Rea. Do umora je prišlo 18. aprila 2011, ženska pa je umrla zaradi 35 vbodov z nožem. Preiskovalci so kmalu za-sumili Parolisija in ga julija istega leta dali tudi aretirati. Vseskozi je bil edini osumljenec, čeprav je vseskozi trdil, da je nedolžen, njegovi odvetniki pa so zahtevali popolno oprostilno sodbo.
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Protislovna Italija, od Renzija mimo Berlusconijeve Ruby do Galileja
Sergij Premru
Organizacija Sentimeter objavlja razne pokazatelje razpoloženja javnega mnenja, ki slonijo na številu spletnih sporočil, t.i. tweetov, v katerih se pojavlja ime določene osebnosti, ob upoštevanju pozitivne oz. negativne ocene pisca sporočila. Tokrat so na podlagi analize 6 milijonov sporočil iz zadnjega leta izdelali lestvico priljubljenosti petih pomembnejših evropskih liderjev. In glej, na prvo mesto v domači javnosti se je uvrstil italijanski premier Monti s 430 tisoč pozitivnimi sporočili oz. s 44-odstotno pozitivno oceno, na drugo španski premier Rajoy z 2 milijona pozitivnih sporočil oz. 36 odst. pozitivnih ocen, na tretje kanclerka Merklova s 123 tisoč sporočili oz. 34 odst. podpore, na četrto britanski premier Cameron s poldrugim milijonom sporočil oz. 32 odst. priljubljenosti, na zadnje pa francoski predsednik Hollande z milijonom 700 tisoč sporočili oz. 27 odst. pozitivnih ocen. Glede italijanskega premiera velja omeniti, da se spletna ocena ujema z izsledki septembrske analize dveh pomembnejših javnomnenjskih zavodov, tržaškega SWG, ki mu pripisuje 42 odst. priljubljenosti, in Datamonitor s 46 odstotki.
»Kdo se boji Mattea Renzija?« Vprašanje postavlja nemški Welt, ki o 37 letnem županu iz Firenc in kandidatu na primarnih volitvah Demokratske stranke piše, da gre za »novo pop star italijanske politike, ki kroži po Italiji na bivalnem vozilu z namenom, da pomete s staro gardo, tudi znotraj lastne stranke. Zaradi tega ga privrženci ljubijo, nasprotniki pa se ga bojijo.« Konservativni dnevnik poroča, da Renzi nastopa na levosredinskih primarnih volitvah za določitev premierskega kandidata s programom, ki sloni na temeljiti prenovitvi dosedanjega političnega razreda, ki mu očita, da je navezan na svoje privile-
gije, da je kriv za porazno stanje javne uprave in za poplavo korupcije, ob tem pa tudi, da nima najmanjšega namena, da bi se umaknil iz igre. Privrženci Renzija so v sami levi sredini, kot tudi tistimi, ki jih je razočarala desna opcija. Kriza terja nove voditelje, pravi Renzi, saj dosedanji niso bili sposobni, da bi se uspešno spoprijeli s težavami in so morali predati odgovornost tehnikom Montijeve vlade. V spopadu na primarnih volitvah je Renzi kot David proti velikanu Goliji, piše Welt, a kaže, da ga ni strah: »Če bom zmagal, potem bom tudi lahko vodil Italijo.«
Še preden je Berlusconi napovedal svoj odstop - pa mu res verjamemo? jaz že ne - je Der Spiegel posvetil jedko reportažo zadnjim nastopom nekdanjega italijanskega premiera. »Kleiner Mann ganz klein« je naslov nemškega tednika z milijonsko naklado, ki torej priletnega milanskega mogotca označuje kot vedno manjšega možiclja. Mojster javnih uprizoritev ni nikoli bil tako majhen kot na procesu zaradi afere Ruby in kot obtoženec se res ne more izkazati, še posebej, ker vztraja na tezi, da je bil prepričan, da je mladoletna Maročanka res bila vnukinja egiptovskega predsednika Mubaraka. Danes, brez nekdanje politične oblasti, je glavni Berlus-conijev problem, kako preprečiti sodni pregon in obsodbo, morebitni povratek na politično sceno pa je malo verjeten, piše tednik iz Hamburga.
Število umorov žensk je v zadnjih treh letih v Italiji naraslo za kar deset odstotkov, poroča Newsweek, in gre za najvišji porast tovrstnega nasilja v Evropi. Očitno italijanski moški ne sprejemajo nove vloge, ki jo ženske odigravajo v zasebnem krogu in v javnosti, ugotavlja ameriški tednik. Nič manj dramatičen je pojav splošnega nasilja proti ženskam, in to še
posebej v družinskem krogu. Letos so v Italiji umorili že več kot sto žensk, to se pravi eno vsak drugi dan. Od tega jih je skoraj tri četrt bilo žrtev moža ali partnerja, skoraj vse ostale pa so umorili drugi pripadniki ožjega družinskega kroga, tako da je število tistih, ki so jih umorile tretje osebe, skoraj neznatno. Razlog za tak porast nasilja je po pisanju poročevalke iz Rima predvsem bojazen moških, da izgubljajo nekdanjo popolno oblast nad ženskami, ki jih imajo za svojo last. Italija se plasira sredi lestvice umorov žensk s približno 25 odstotki vseh umorov. Slovenija se uvršča višje s skoraj 40 odstotki, v Nemčiji pa so ženske žrtve več kot polovice vseh umorov.
Lirično gledališče La Scala in nogometni stadion San Siro, teden italijanske mode in stolpiči gotskega Duoma so uveljavljeni simboli milanske metropole. Prav v Milanu pa so pred kulturno revolucijo, in sicer na eni najpomembnejših italijanskih univerz. Na milanski Politehniki bodo namreč od prihodnjega akademskega leta poučevali skoraj izključno v angleškem jeziku, poroča britanski BBC. Gre za posledico globalizacije, in to prav v Italiji, zibelki prejšnjega globalnega jezika - latinščine namreč. Poučevanje v angleščini je odgovor na mednarodne izzive in bo pripomoglo k uveljavitvi diplomirancev, saj se danes mladi uveljavljajo s svojim »curriculum vitae«, ne pa z nekdanjo italijansko »dolce vita«, nenazadnje pa bo pritegnilo tudi več študentov iz tujine, napovedujejo v Milanu. Seveda pa se istočasno odpira širše kulturno vprašanje, v kakšni meri je primerno opustiti domači jezik in ga nadomestiti z globalno angleščino. »Vprašanje je pomembno, možna pa sta dva odgovora: ostati izolirani v svoji državi, kar ni realistično v globaliziranem svetu, ali pa
se odpreti in usposobiti v mednarodnem okolju,« pravijo na Politehniki. »Ali naša univerza to razume, ali pa se izoliramo, kar je nevzdržno za državo, kot je Italija.«
Mnenja okrog kazenske obsodbe članov komisije za zaščito pred velikimi nevarnostmi zaradi potresa v LAquili so deljena, in to tudi v tujem tisku. Eni pišejo, da gre za nesprejemljivo obsodbo znanstvenih postopkov, ki pa so objektivno pomanjkljivi, saj nihče ne more točno predvideti potresov, drugi pa izpostavljajo problematičnost zavajajočih sporočil, s katerimi je komisija skušala pomiriti javnost. V tej smeri se mi zdi posebej zanimivo poročanje britanskega The Guardiana. Iz naslova »Od Galileja do potresa v LAquili: sodni postopki proti italijanski znanosti« bi sicer kazalo, da se londonski dnevnik opredeljuje s tistimi, ki enostavno obsojajo izid sodnega postopka. V resnici pa gre za iskanje subtilnejše sorodnosti med procesom iz leta 1663 in sedanjim. Neobičajna Guardianova interpretacija Gali-lejevega procesa namreč kaže, da ni šlo za cerkveno obsodbo astronomske teorije, po kateri se Zemlja vrti okrog Sonca in ne nasprotno, pač pa za napako v komuniciranju, ker Galilei ni upošteval posledic he-liocentrične teorije na interpretacijo Svetega pisma. Dokaz v tej smeri, ki ga navaja londonski časopis, je dejstvo, da so se jezuiti takoj posvetili astronomski raziskavi po Galilejevih sledovih. Tudi v primeru LAquile ni šlo za napačno znanstveno analizo, pač pa za zgrešeno komuniciranje javnosti, ki so jo člani komisije s svojim sporočilom neupravičeno pomirili, češ da ni nevarnosti rušilnega potresa.
P. S.: Gornji pregled mednarodnega tiska sem sestavil pred včerajšnjo Berlusconijevo obsodbo, ki je seveda močno odjeknila po vsem svetu.
r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
467	Sobota, 27. oktobra 2012
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
obalna cesta - Načrt družbe FVG Strade za območje, na katerem je skala 14. oktobra zgrmela na cesto
Kovinski predor in helikopterji
Delali bodo predvidoma tri mesece, cesta pa naj bi bila zaprta samo dva dni - Takega načrta še niso uresničili - Poleg mogočne skalnate stene še druga ovira: birokracija italijanskih železnic
Odkar je v nedeljo, 14. oktobra, na dan Barcolane, z višine 70 metrov zgrme-la na Obalno cesto okrog sto kilogramov težka skala, ki se je raztreščila na cestišču blizu naravnega predora, se vozniki, kolesarji in drugi upravičeno sprašujejo, ali je obmorska tržaška prometnica varna. Mogočna stena se ponekod dviga dobesedno nad cesto: tako ji daje prav poseben čar, povzroča pa tudi veliko skrbi in preglavic. Z le-temi se vsakodnevno ukvarja deželna družba FVG Strade, ki upravlja Obalno cesto. Vodstvo družbe je včeraj predstavilo načrt za zavarovanje pobočja blizu naravnega predora. Takega načrta pri nas še niso uresničili.
Dela bodo predvidoma trajala tri mesece, prizadeti odsek Obalne ceste pa bo zaprt za promet samo dva dni (občasno pa tu pa tam še nekaj minut, pravijo pri FVG Strade). »Upoštevali smo seveda, da je Obalna cesta za Trst ključnega pomena. Da bi v čim manjši meri ovirali promet, smo se odločili za nenavadno intervencijo, ki bo obenem omogočila od-
stranjevanje krušljivih skal in skoraj nemoten potek prometa,« je povedal predsednik FVG Strade Giorgio Santuz. Na obeh robih ceste že postavljajo ogrodje 36 metrov dolgega začasnega predora, katerega streha bo jeklena. Vozila in ljudi bo pred morebitnim padanjem kamenja varovala tudi vodoravna kovinska mreža, ki bo visela nad streho predora. Mreža lahko ubrani tudi pettonske skale. Osebje, ki si je po oktobrskem dogodku v sodelovanju z gasilci ogledalo širše območje, je opazilo več zelo krušljivih apnenčastih skal, največje tehtajo kaki dve toni.
Skala je padla na cesto skoraj z vrha grebena, kjer je železnica. Ni izključeno, da so na to vplivale tudi vibracije, ki jih povzročajo vlaki. Tehniki so ugotovili, da je varnostna mreža na steni nepoškodovana, klini in žice pa so trdni, čeprav so tam že dvajset let. Celotno zgradbo naj bi postavili v nedeljo, 4. novembra, ko bo Obalna cesta od jutra do večera zaprta za promet (v primeru slabega vremena bodo poseg preložili). Datum bodo dokon-
Stena, s katere je 14. oktobra padla skala
fvg strade
čno potrdili po posvetovanju s tržaško prefekturo. Ko bo predor z vodoravno mrežo nared, bodo delavci najprej od-
stranili rasdinje, nakar se bodo lotili skal, zamenjali pa bodo mrežo in kline. Ves material bodo na vrh (70 metrov visoko)
pripeljali s helikopterji. Predvideni stroški znašajo 200.000 evrov.
Žal pa ni vse tako »enostavno«. Orjaška skalnata stena, ki se dviga nad kriško in nabrežinsko obalo, le ni največja ovira. Hujša je birokracija. »Predor je že v delu, naši plezalci so pripravljeni, kljub temu pa še ni gotovo, da bomo lahko takoj začeli delati. Še čakamo na dovoljenja italijanskih železnic, ki so pristojne za območje na vrhu grebena. Možno je, da bo zaradi tega prišlo do zamud, pa čeprav gre za zelo nujen poseg ... « je povedal Santuz.
V zadnjem letu so z raznih predelov stene nad Obalno cesto že odstranili več velikih skal, ki so ogrožale varnost. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali se lahko dogodek, ki je zaznamoval nedeljo Barcolane, ponovi. Osebje družbe FVG Strade si redno ogleduje tamkajšnje apnenčasto skalovje, zdaj pa je naročila poglobljeno geološko študijo, ki naj bi pokazala, kje so morebitne nevarnosti. (af)
železarna - Predsednik zveze Federacciai Antonio Gozzi
»Ponudba skupine Kleisch za odkup škedenjske železarne je neosnovana«
Pogled na
škedenjsko
železarno
kroma
trst - Poslovilni sprejem dr. Alessandra Giacchettija
Prefekt odhaja, a bo (p)ostal pravi Tržačan
Posnetek z včerajšnjega sprejema na prefekturi
kroma
Ponudba švicarske skupine Kleisch za odkup škedenjske železarne nima realne osnove in je v bistvu poteza za zbiranje informacij. Dejstvo, da je skupina Lucchini po seji upravnega sveta v četrtek zvečer razširila vest, da je nekdo pokazal zanimanje, pa je le dim v oči in način, da se obravnavo problemov preloži za nekaj časa.
To je povedal predsednik zveze Fe-deracciai Antonio Gozzi, ki je bil včeraj gost na državni skupščini delegatov sindikata kovinarjev Fiom-Cgil v Brescii. Skupščine se je udeležil tudi tajnik tržaškega sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Kot nam je povedal, je Gozzi na srečanju podrobno analiziral stanje kovinarskega sektorja in sploh industrije v Italiji, ki zdaj nujno potrebuje državno pomoč. Če govorimo o jeklu, ne smemo pozabiti, da je jeklo v našem vsakdanu, saj ga uporabljajo pri proizvajanju fotovoltaičnih celic, mobilnih telefonov, računalnikov itd. Zato je potrebno ta strateški sektor podpirati, za to pa so potrebni izredni ukrepi, je dejal Gozzi. Kar pa zadeva skupino Lucchini je bil mnenja, da je ponudba grupacije Kleisch neosnovana. Gozzi je na osnovi nekaterih njemu poznanih podatkov povedal, da ni v ponudbi nič tehtnega. To naj bi bil skratka za skupino Kleisch način za zbiranje informacij, za Lucchinija pa, kot rečeno, za podaljšanje »agonije« (družbo naj bi namreč kmalu začel upravljati komisar). Spomnimo naj, da je švicarsko Kleisch isto podjetje, ki je pred nedavnim predstavilo
ponudbo za prevzem družbe Alcoa. Zadeva se je takrat izjalovila v nekaj dneh.
Sertubi: delavci s strehe
Delavci tovarne Sertubi, ki so se v sredo ponovno povzpeli na streho, so medtem v četrtek zvečer prenehali s protestom. Od namestnika prefekta Renata Argentierija so dobili zagotovilo, da se bo torkovega srečanja na tržaški prefekturi udeležil tudi predstavnik ministrstva za gospodarski razvoj. To bo institucionalno srečanje, na katerem bodo sodelovali deželna, pokrajinska in občinska uprava, predsednik zveze Federacciai in pooblaščeni upravitelj družbe Duferco (lastnice tovarne Sertubi) Gozzi, pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Saw Italia Michele Colombo in predstavniki sindikalnih organizacij. Dve uri pred formalnim srečanjem pa se bodo sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil sestali s Colombom.
Duke: Prioglio pri prefektu
Panožni sindikati Flai-Cgil, Fai Cisl in Uila-Uil so sporočili, da je namestnik prefekta Argentieri zahteval srečanje z lastnikom tovarne suhomesnatih izdelkov Duke Francescom Priogliom. Kot smo že poročali, je Prioglio sredi julija zaprl tovarno in povedal, da bo poiskal nove partnerje. Od takrat so vsi zaposleni, tj. okrog 60 ljudi v izredni dopolnilni blagajni.
A.G.
fernetiči - Nabrežinski karabinjerji
Prijeli očeta in sina, ki sta ropala v Belgiji
Pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči so patrulje italijanskih organov pregona v zadnjem obdobju stalno na preži, skoraj vsak dan pa v vozilih najdejo koga oziroma kaj »zanimivega«. Nabrežinski karabinjerji so nazadnje zadeli v črno, ko so na meji zasačili dva člana kriminalne združbe, ki je v začetku tega leta razsajala v Belgiji.
Karabinjerji so ustavili avtomobil renault clio s francosko registrsko tablico, v katerem sta bila oče in sin, 49-letni D. D. in 22-letni O. D. D., Romuna s stalnim bivališčem v Franciji. V bazi podatkov organov pregona je bila na njun račun objavljena nezanemarlji-va informacija - za oba so belgijske oblasti razpisale evropski nalog za prijetje. Oče in sin sta namreč člana romunske kriminalne združbe. Obtožena sta, da sta februarja letos v Belgiji izvedla oborožen rop in ponarejala dokumente. Njuna tolpa je kradla računalniško opremo, baker in avtomobile. Z avtom sta bila namenjena v Romunijo, karabinjerji pa so ju zalotili in odvedli v pripor v Trst.
Srbski nogometni navijači niso povzročili težav
Nadzorovanje navijačev beograjskega nogometnega kluba Partizan, ki so se v teh dneh ob priložnosti tekme z Interjem peljali v Milan in nazaj v Beograd, je bilo uspešno. Tako piše v sporočilu tržaške kvesture, ki je koordinirala dejavnosti na obmejnem pasu na Tržaškem. Aktivnosti so bile v teku od torka do včerajšnjih zgodnih jutranjih ur, in sicer v sodelovanju s slovensko policijo, karabinjerji in finančno stražo. Na avtobusih, v kombijih in avtomobilih so policisti pregledali več sto osebnih dokumentov, posebno pozornost so namenili osebam, o katerih je italijanskim organom poročala srbska policija.
Nočni tatovi pokradli denar v baru v Ulici Orlandini
V noči na petek so tatovi s kleščami poškodovali ključavnico in vstopili v nek bar v Ul. Orlandini. Ukradli so denar iz treh avtomatov ter iz blagajne. Lastnik je včeraj zjutraj obvestil policijo, ki je uvedla preiskavo.
Včerajšnji poslovilni sprejem tržaškega prefekta dr. Alessandra Giacchettija, ki konec meseca z zaključkom mandata v Trstu odhaja v pokoj, je bil v tržaški vladni palačina Velikem trgu pravo prijateljsko srečanje. Za to priložnost se je zbralo veliko predstavnikov oblasti in zastopnikov raznolikega javnega življenja na Tržaškem.
Od priljubljenega prefekta, ki si je znal med svojim mandatom v Trstu pridobiti trdno zaupanje in široko spoštovanje, so se z občutenimi besedami poslovili predsednik deželne vlade Renzo Tondo, sicer njegov »sosed« z deželne palače na drugi strani trga, drugi sosed, župan Roberto Cosolini, predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški kvestor Giuseppe Padulano. Vsi so poudarili prefektove zasluge in rezultate njegovega prizadevanja, ki je seglo preko njegovih formalnih zadolžitev. Giacchet-ti je namreč na stežaj odprl vrata vladne palače in pokazal velik občutljivost za potrebe tržaške pokrajine in njenih ljudi, Italijanov Slovencev in drugih.
O tej občutljivosti so pričale tudi včerajšnje prefektove zahvalne besede, iz katerih je izšla velika navezanost na mesto in njegov teritorij. Od tod odločitev, da je po službovanju v številnih italijanskih mestih po upokojitvi izbral Trst kot dokončen kraj svojega bivanja.
6
Sobota, 27. oktobra 2012
TRST
/
dijaški dom - Uradno odprtje novega slovenskega oddelka vrtca
Praznik otrok s pisanimi balončki
Pomen slovenskega vrtca v mestu in širitve ponudbe občinskih vrtcev
več fotografij na www.primorski.eu
Potem ko je septembra ob začetku šolskega leta začel delovati, so včeraj dopoldne v prostorih Dijaškega doma Srečko Kosovel tudi uradno predali namenu nov slovenski oddelek občinskega vrtca Oblak Niko, z odprtjem katerega je tržaška občinska uprava prisluhnila zahtevam številnih staršev. Novi oddelek, ki šteje 25 otrok, je sad predvsem skupnega prizadevanja politike, krajevnih uprav, civilne družbe in staršev, ki so si zadali cilj, da pride do odprtja, kar je bilo včeraj večkrat poudarjeno.
Protagonisti krajše, a prisrčne slovesnosti, ki se je je med drugimi udeležila tudi konzulka Republike Slovenije v Trstu Bojana Cipot, so bili predvsem otroci, ki so pod vodstvom vzgojiteljic izvedli ljubek program, katerega višek je predstavljal spust pisanih balončkov, ki so v nebo ponesli risbe, misli in želje otrok. Slednji so nekaj svojih izdelkov poklonili tudi odraslim gostom, ki so se udeležili slovesnosti in izrazili zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi. Tako je občinska od-bornica za šolstvo Antonella Grim dejala, da je z odprtjem oddelka tržaška občinska uprava razširila svojo ponudbo na področju vzgoje in izobraževanja, kar sta potrdili tudi direktorica pristojne občinske službe Maria Rosa Mama in odgovorna za projekt 0-6 Patri-zia Sepich, medtem ko je ravnatelj Dijaškega doma Gorazd Pučnik poudaril, da bodo starši zdaj imeli možnost svoje otroke dati v javni vrtec v dobro vseh. Za senatorko Ta-maro Blažina je tudi pomembno, da taka ustanova deluje v mestu kot dokaz, da je slo-
venska manjšina prisotna tudi tu, predstavnica staršev Letizia Chiot pa je dejala, da bo vrtec kraj, kjer se bo tudi podpirala pravica otrok do lastne kulturne identitete, medtem ko se je pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Marino Marsič za vložen trud zahvalil tudi slovenskim občinskim svetnikom (na slovesnosti sta bila prisotna predsednik
Balončki so v nebo ponesli misli, risbe in želje otrok
kroma
občinskega sveta Iztok Furlanič in svetnik Stefano Ukmar, medtem ko se je svetnik Igor Švab ni mogel udeležiti, ob predsedniku rajonskega sveta za šesto okrožje Guglielmu Montagnani pa sta bila tudi svetnika Edvard Krapež in Martina Pettirosso), v imenu staršev nekdanjih varovancev vrtca pa se je zahvalila Ljuba Leghissa. (iž)
šolstvo - Včeraj dijaški protest
Trenutki napetosti med dijaki in policijo
Pred županstvom in pomorskim zavodom - Povod slabo stanje šolskih poslopij
Dijaki so uprizorili povorko po mestnih ulicah
kroma
Včeraj dopoldne se je nekaj sto tržaških višješolcev ponovno podalo na ulice, tokrat da bi protestiralo proti slabemu stanju številnih šolskih poslopij. Povod za manifestacijo je bila nezgoda, ki se je bila pripetila pred nekaj dnevi, ko se je s stavbe pomorskega zavoda odkrušil del napušča in padel na dijaka ter ga laže ranil.
Protestniki sicer niso imeli potrebnega dovoljenja za demonstracijo, vendar so kljub temu z Goldonijevega trga krenili v po-vorki po tržaških ulicah in pri tem povzročili nemalo zastojev v prometu. Podali so se do Velikega trga, kjer so od župana Roberta Cosolinija zahtevali, naj zaradi slabega stanja poslopij da zapreti vse šole v Trstu. A Co-
solini jih ni bil pripravljen sprejeti, zato je pred županstvom prišlo do napetosti med dijaki, ki so hoteli na silo priti v stavbo (proti kateri je zletelo tudi nekaj jajc) in policijo, ki jim je to preprečila. Po prihodu pod-županje Fabiane Martini in odbornice za šolstvo Antonelle Grim se je položaj nekoliko umiril, tudi zaradi napovedi, da si bodo pristojne občinske in pokrajinske od-bornice ogledale stanje pomorskega zavoda. Dijaki so se nato podali do tega zavoda, kjer so prav tako našli policijo, saj ravnatelj, ki o obisku ni bil obveščen, ni dovolil vstopa v poslopje. Tudi tu je prišlo do napetosti, vse skupaj pa je na koncu pregnal dež, tudi obiska odbornic ni bilo.
politika - DS
Na Repentabru in v Zgoniku odbor za Bersanija
Številni člani, ki pripadajo krožku Demokratske stranke Zgonik-Repentabor, so v sklopu pobud za izvedbo primarnih volitev za levosredinskega premierskega kandidata ustanovili odbor v podporo tajnika DS Lui-gija Bersanija. Odbor vodi Aleks Milič in v njega so že pristopili: Tamara Blažina, Vladimir Budin, Kazimir Cibi, Paolo Česen, Nadja De-benjak, Sonja Doljak, Rosanna Giorgi, Boris Grilanc, Vasilij Guštin Monika Hrovatin, Sara Facchinetti, Luciano Milič, Rado Milič, Mirko Sardoč, Zvonko Simoneta, Mojca Švab, Žarko Šuc in Adriano Regent. Odbor bo v sodelovanju z ostalimi pokrajinskimi odbori organiziral javna srečanja za predstavitev Ber-sanijevega programa.
Odbor za zgoniško-repentabrsko okrožje sicer poziva tudi druge člane, simpatizer-je in občane, da pristopijo in izrazijo podporo Bersanikjevim političnim izhodiščem. (Informacije za zgoniško-repentabrsko okrožje nudi Aleks Milič tel. 3338564926 ali jih lahko poiščete na spletni strani: wwwtuttixber-sani.it). Na primarnih volitvah bo 25. novembra volišče tudi v zgoniško-repentabr-skem volilnem okrožju.
rižarna - Slovenska državna delegacija počastila spomin na padle ob dnevu mrtvih
Minister Žerjav: Ohranjati spomin, ker današnje generacije vse manj ali premalo vedo o grozotah druge svetovne vojne
Včeraj spominska svečanost tudi v Dolini - V torek na Repentabru počastili spomin na komandanta Franca Nemgarja
Rižarna je kraj opomina, da bi se grozote, ki so se tam dogajale, nikoli več ne dogodile. To mora biti skupni evropski cilj, pri čemer se je treba zavzemati za soustvarjanje mirnega, svobodnega in vsega dostojanstva vrednega človeškega življenja. To so misli, ki jih je včeraj popoldne v tržaški Rižarni iznesel podpredsednik slovenske vlade ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, ki je vodil delegacijo Republike Slovenije, ki je položila vence k nekaterim obeležjem spomina v Trstu ob bližajočih se praznikih v spomin na pokojne.
Osrednja slovesnost je bila kot vsako leto v Rižarni, kjer se je slovenskim predstavnikom pridružil še tržaški župan Roberto Cosolini, med prisotnimi pa naj omenimo slovenskega generalnega konzula v Trstu Dimitrija Rupla, predsednika slovenskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožefa Jerovška, župane nekaterih primorskih občin ter predstavnike združenj borcev, tabornikov in veteranov vojne za Slovenijo ter pripadnike častne čete Slovenske vojske, pa tudi predstavnike SKGZ, SSO in SSk.
Minister Žerjav je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja spomina, ki je ključno tudi zato, ker se sodobni čas prehitro vrti in današnje generacije vse manj ali pa premalo vedo o grozotah druge svetovne vojne. Svetel zgled zavednih primorskih Slovencev, ki so se uprli nacifaš-izmu, je aktualen tudi za današnji slovenski trenutek, kjer se lahko poišče rešitve za težave samo na temelju svobode in človečnosti ter skupnega dogovarjanja, kako naprej, je prepričan minister.
Včeraj je bila svečanost tudi v spominskem parku v Dolini, kjer je spomin na padle za svobodo počastila občinska uprava z županjo Fulvio Premolin na čelu, v torek pa je na Repentabru delegacija Zveze borcev iz pobratene Občine Logatec v spremstvu tamkajšnjega župana Berta Menarta položila venec na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja, ob prisotnosti domačega župana in podžupana, Marka Pisanja in Casimira Cibija, ter predstavnikov krajevne sekcije VZPI-ANPI Wal-terja Miliča in Daria Škabarja, pa so počastili tudi spomin na padle domačine pri spomeniku v Repnu.
/
TRST
Sobota, 27. oktobra 2012
7
alkohol - Pogovor s predsednikom združenja ACAT Stojanom Corbattijem
Otrokom ne moremo pridigati, saj v glavnem posnemajo odrasle
Najstniki in priletne osebe najbolj izpostavljeni posledicam pitja - Kongres na Pomorski postaji
Alkohol in delo, alkohol in vožnja, alkohol in nosečnost, alkohol in presaditve, alkohol in mladi, alkohol in priletne osebe, pa še zdravstvene storitve, skupinska terapija, samopomoč in drugo. To so teme, ki jih predavatelji na Pomorski postaji v Trstu obravnavajo med državnim kongresom o politikah, strategijah in storitvah, povezanih z alkoholom. Kongres, ki se ga udeležujejo predstavniki javnega in zasebnega sektorja iz vseh italijanskih dežel, se bo zaključil z današnjim plenarnim zasedanjem (od 9. ure do 13.30).
Med odmorom za kavo smo se pogovorili s Stojanom Corbattijem, predsednikom združenja teritorialnih alkoholoških klubov (ACAT) v Trstu, ki ga pri košarkarskem klubu Bor poznajo kot izkušenega vaditelja in trenerja minibasketa. »Na tokratnem kongresu preverjajo rezultate projelctov, ki so jih na raznih področjih snovali pred štirimi leti na kongresu v Rimu. Nekatere pobude so bile uspešne, druge ne,« je razložil Corbatti, ki je z ACAT-om posebno dejaven v dolinski občini, kjer so pred nedavnim odprli osmi klub na Tržaškem.
Med osrednjimi temami so bili letos nedvomno mladi: »Lobiji alkoholnih pijač ciljajo na zelo mlade porabnike, tudi na najmlajše. Na otroštih zabavah najdemo recimo tudi nekatera brezalkoholna peneča vina, ki niso popolnoma brez alkohola. Ko se že otroci navadijo na peneče vino, pa si proizvajalci zagotovijo stranke za bližnjo prihodnost.« Za najstnike pa je značilno popivanje, ki je koncentrirano konec tedna, ko nimajo mere. To se poleti recimo dogaja v Sesljanu, čeprav mnogo mladih zaradi ostrejših kontrol obiskuje druge kraje. »Z brezplačnimi avtobusnimi povezavami med Trstom in Sesljanom in podobnimi pobudami pa se naše združenje ne strinja. Mlade moramo spodbujati, da samiprevzame-jo odgovornost,« meni Corbatti. Spominja se na primer mladega košarkarja, ki se je ob sobotah ponoči vračal iz Sesljana v Trst z brezplačnim avtobusom, nato pa se je domov v Milje vozil z motornim kolesom. Združenje ACAT zelo poudarja pomen osveščenosti mladih.
Tako pri zelo mladih kot pri priletnih osebah pa je telo zelo izpostavljeno posledicam uživanja alkohola. Mladi v Italiji začnejo piti alkoholne pijače v povprečju že pri 11. letu (to je eno najnižjih povprečij v Evropi), do 16. ali 17. leta starosti pa naše telo še nima encima, ki presnavlja alkohol. Potem se ta encim razvije in dobro deluje do približno 65. leta. »Poznam ljudi, ki so vinjeni že po prvem ali drugem kozarcu...« Na splošno velja, da je uživanje alkohola med mladimi v porastu, med odraslimi pa stabilno oziroma nekoliko upada. Trst se gle-
de te statistike ne razlikuje bistveno od drugih mest v Italiji, pri nas pa je navezanost na alkohol še bolj poudarjena. »Otrokom ne moremo pridigati, saj v glavnem posnemajo odrasle.«
»Naše klube sestavljajo družine, ki izhajajo iz težkih izkušenj z alkoholom, nato pa se ne zaprejo vase. Odpiramo se ozemlju, in sicer po naukih Vladimirja Hudoli-na (hrvaškega nevrologa in psihiatra, ki je bil docent na tržaški višji šoli za socialno službo, op. nov.), čigar mišljenje je primerljivo s teorijami Franca Basaglie. Hudolin je predvsem trdil, da alkoholizem ni bolezen, ki jo bolniki sprejemajo kot danost, temveč življenjski slog, ki ga moramo spremeniti,« je Hudolinovo šolo opisal predsednik klubov ACAT. Nekdanji alkoholiki in njihove družine izkoriščajo svoje osebne izkušnje pri os-veščanju članov skupnosti, pri tem pa se opirajo na krajevna društva in organizacije, po novem sodelujejo na primer z italijanskimi skavti. »Dobiti sogovornika je zelo težko, ker je alkohol še vedno tabu tema,« je dejal Cor-batti in pristavil, da ACAT zelo dobro sodeluje s klubi severne Primorske. (af)
Predstavnika združenja ACAT Stojan Corbatti in Nadia Passioni na tržaškem kongresu
kroma
devin-nabrežina - Skupščina
Sesljan pričakuje konkretne ukrepe
Devinsko-nabrežinski župan Vlado Kukanja in odbornik za trgovino Andrej Cunja sta v Sesljanu prisluhnila pritožbam, kritikam in predlogom združenja lokalnih trgovcev, ki mu predseduje Veronika Logar. Pritožbe so se nanašale predvsem na pomanjkljivo javno razsvetljavo v Sesljanu, parkirišča, ki jih je premalo, ter javno čistočo. Župan in odbornik Cunja sta glede parkirišč obljubila ukrepe in nista izključila možnosti razlastitev zemljišč, beseda je tekla tudi o predlogu, da bi na cesti za Vižovlje uredili parkirišče za avtodome. Posebno pozornost so na sestanku namenili turizmu v luči razvoja Sesljanskega zaliva in tudi Bontanjka (Costa dei barbari), katerega območje bo v kratkem popolnoma zaščiteno.
Zastopniki trgovcev iz Devina so opozorili na problem prometa. S tem v zvezi je bil posebno govor o načrtovanih krožiščih in o parkirišču ob nekdanjem hotelu Ples.
Andrej Cunja
kroma
glasbena matica - V Rojanu
Danes se pričenja izpopolnjevalni tečaj za violino
Po uspehu poletne šole za godala je Glasbena matica uvedla v letošnjem šolskem letu sklop rednih študijskih srečanj, ki se bodo tokrat odvijala sredi šolskega leta. Koordinatorka tečaja je prof. Jagoda Kjuder. Izpopolnjevalni tečaj za violino, ki se bo pričel danes, 27. oktobra (ob 230-letnici rojstva virtuoza violine Nicoloja Paganinija!) na sedežu Glasbene matice v Ro-janu, je nastal v istem duhu poletnega: namenjen je mladim glasbenikom, ki že obiskujejo druge glasbene šole in bi radi nadgradili svoje strokovno znanje.
Koristno dopolnilo glasbenega študija bodo izkoristili učenci Glasbene matice, šole Emil Komel in konservatorija Tartini. Lekcije bodo potekale enkrat mesečno do maja. Pouk bosta vodila Armin Sešek in Vasilij Meljnikov, dva priznana pedagoga, ki poučujeta na konservatoriju za glasbo in balet in na Akademiji za glasbo v Ljubljani: »Sešek je človek z velikim znanjem in učinkovito pedagoško metodo, ki temelji na nauku Rolanda Havasa. Z njim učenci napredujejo z veliko hitrostjo in v sproščenem vzdušju. Meljnikov se odlikuje zaradi izrednega odnosa do oblikovanja zvoka in razčlenitve skladbe, z velikim poudarkom na posredovanju emocij,« so povedali prireditelji srečanj. Glasbena matica bo ponudila učencem možnost nastopanja.
sdd jaka štoka - Minulo nedeljo premiera v nabito polnem Kulturnem domu
Živalske novice na Proseku
Mladi igralci so jim prepričljivo dahnili lastnosti, skrbi in čutenja, da so predstavljale ogledalo današnjega sveta
S slamo posuti Kulturni dom na Proseku je prejšnjo nedeljo sprejel številno občinstvo, ki ga je privabila premiera srednješolske skupine domačega Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka. Reflektorji so se prižgali nad priljubljenim besedilom slovenskega mladinskega pisatelja Primoža Suhadolčana Živalske novice, iz katerega je režiserka Vesna Hrovatin izbrala ter priredila nekaj odlomkov. V petih prizorih so se predstavile najrazličnejše živali, tudi namišljene, ki so jim mladi igralci prepričljivo dahnili lastnosti, skrbi in čutenja, da so predstavljale ogledalo današnjega sveta.
Dolgoletna društvena članica in igralka Vesna Hrovatin, ki je prvič prijela za režijsko palico, je mlade naučila sproščenega nastopa, improvizacije, opazovanja soigralcev in navdušenja do gledališča, kar je bilo na odru zelo razvidno, saj je nastala privlačna in zanimiva celota navdahnjena z mladinsko svežino. Mentorica se je osredotočila predvsem na izoblikovanje vlog, saj je ustvarila primner-no vzdušje s skopimi rekviziti in kostumskimi dodatki k črni obleki, predvsem pa z igro luči, ki jo je oblikoval Mitja Kemperle, in z glasbo. Najprej je na odru zaživel Ritglavski park z neverjetnimi živalskimi vrstami, nato so gledalci z mravljinčarjema stopili v šolo za hujšanje, sledil je prizor o posledicah pomanjkanja trave, ki peljejo v norost in sliki o kosanju živali z najnovejšo komunikacijsko tehnologijo ter o norosti, ki pelje v razglasitev vojnega stanja. Irina Bezin, Sara Brunetti, Ivana Zaccaria, Teresa Bertogna, Hailin Starc, Devan Štoka, Laura Metelco in Urška Ukmar so se na odru resnično izkazali in v veliko veselje društva z uspehom ponovno oživeli srednješolsko skupino. (km)
V petih prizorih so se predstavile najrazličnejše živali, tudi namišljene
kroma
Razstava Mire Blažej v Bambičevi galeriji
V	okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem bo v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk danes ob 18.30 uri v Bambičevi galeriji na Opčinah odprtje likovne razstave koroške slikarke Mire Blažej. Svoja mladostna leta je preživela v Encel-ni vasi pri Galiciji. Po šolanju je bila nekaj let zaposlena, po poroki in rojstvu druge hčerke se je poslovila od poklicnega življenja ter se posvetila družini. Danes živi z možem in tremi hčerkami v Podkanji vasi pri Galiciji. Tam si je uredila tudi atelje. Ze v otroških letih je rada risala. Svoje slikarstvo in tehniko je izpolnila s slikarskim tečajem. Prevladujoča tema njenih slik in drugih izdelkov je človek kot posameznik. Posveča se abstraktnemu slikarstvu. Izdeluje tudi voščilnice z različnimi motivi za različne priložnosti, barvni za-vijalni papir in bronasto/zlato barvane figure iz das mase. Uporablja različne tehnike, poleg akrila barva tudi z ogljem in celo s kavo. Ustanovila je otroški - mladinski zbor Amabilis, ki ga vodi že devetnajsto leto. S hčerkami je prepevala tudi sama pod imenom »Družina Blažej«. (jec)
Bosanska pisateljica Enisa Bukvič v knjigarni Lovat
Danes ob 11. uri bodo v knjigarni Lovat v Trstu (drevored XX. Septembra 20) predstavili knjigo bosanske pisateljice Enise Bukvič »Io, noi, le altre - Donne portatrici di cambiamento tra Bosnia Erzegovi-na, Istria e Italia«. Spregovorili bodo Francesco de Filippo, Boris Pangerc, Mirta Čok in Carla Mel-li. Knjiga je izšla letos v italijanskem jeziku pri založbi Infinito Edizioni iz Rima.
Enisa Bukvič je rojena v Bjelem Polju (Črna gora). Diplomirala je na Univerzi v Sarajevu in se nato specializirala v Rimu. Ima bogate delovne izkušnje, še posebej na področju znanstvenega raziskovanja, usposabljanja in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Od leta 1998 živi in dela v Rimu.
V	Škednju o Okusih Krasa
V	krožku ARCI Falisca v Ljudskem domu Zora Perello v Ul. Soncini 191 v Škednju bo danes ob 18. uri srečanje o pobudi Okusi Krasa, ki jo ob priložnosti turinskega salona okusa Terra Madre prireja kulturni delavec Edoardo Kanzian v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Govorili bodo predstavnik SDGZ Davorin Devetak, Katja Stopper s kmetije Stopper, vinogradnik in vinar Edi Kante, predstavnik krožka Istria Livio Dorigo, Anna Piccioni iz združenja Libera, duhovnik Dušan Jakomin, šolnica in pesnica Elena Cerkvenič, kuhar Oscar Corosez in predstavnik italijanske zveze filmskih krožkov Ficc Alessandro Radovini.
Linux Day na univerzi
Kot vsako leto društvo uporabnikov Linuxa LUGTrieste prireja dan posvečen odprtemu programiranju na pobudo Italian Linux Society. V tem sklopu bodo danes od 9. do 18. ure v stavbi H3 na osrednji tržaški univerzi predavanja na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Program prireditve in ostale informacije o Linux Dayju lahko dobite na strani http://trieste.li-nux.it, kjer se lahko tudi registrirate, in na naslovu info@trieste.li-nux.it. Prireditev poteka v sodelovanju s Pokrajino Trst, Univerzo v Trstu in s podjetjem Insiel.
V	Mieli se izteka festival latinsko-ameriškega filma
V	gledališču Miela se izteka festival latinsko-ameriškega filma. Drevi ob 20.30 bo na sporedu nagrajevanje, pol ure kasneje pa bodo podelili posebno priznanje Salvador Allende veleposlaniku Emiliu Barbaraniju.
B
Sobota, 27. oktobra 2012
TRST
/
krut - Vabilo na izlet od 6. do 9. decembra
Budimpešta z gradovi in z božičnimi sejmi
Kot uvod v decembrska praznovanja je tudi letos krožek Krut pripravil za svoje članstvo izlet, tokrat v madžarsko prestolnico Budimpešto.
Štiridnevno potovanje od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, predvideva, kot rečeno, voden ogled Budimpešte, ki se razteza vzdolž Donave. Na desnem bregu stoji nekdanje samostojno mesto Budim z Grajskim hribom, ki je bil leta 1987 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Tu si bodo izletniki ogledali Matijevo cerkev, Ribiško trdnjavo in Citadelo na Gellertovem hribu. V Pešti, ki leži ob levem bregu reke, pa bodo občudovali mogočno palačo madžarskega parlamenta, Trg junakov s 36 metrov visokim stebrom in spomenikom neznanemu junaku.
Program se bo nadaljeval z vožnjo do Donavskega kolena z obiskom mesteca Szentendre in
privlačnega Visegrada, kjer se harmonično prepletata zgodovina in naravne lepote. Izletniki se bodo zapeljali tudi do Parka Lazar, da si med drugim ogledajo konjeniško predstavo. V nedeljo zjutraj se bodo zapeljali do starodavnega mesta Tihany na ogled benediktinskega svetišča in nadalje do starega letoviščarskega kraja Keszthely, ki je danes glavno mesto Balatona. Ogledali si bodo razkošen grad Festetics v neoro-kokojskem stilu, ki je po velikosti in lepoti uvrščen med najlepše madžarske gradove.
V Budimpešti bo tudi dovolj časa za proste sprehode po mestnem središču in za ogled številčnih božičnih stojnic na trgu Voro-smarty in bližnjih ulicah.
Vse podrobnejše informacije o programu izleta in prijavah nudijo na društvenem sedežu Kruta v ulici Cicerone 8/b v Trstu.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 27. oktobra 2012
SABINA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 5.11
Jutri, NEDELJA, 28. oktobra 2012
SIMON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1009,1 mb ustaljen, vlaga 79-odstotna, veter jugo-vzhodnik 5 km/h, nebo oblačno in deževno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C.
CI3 Lekarne
Danes, 27. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 - 040 630213.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.15, 16.45 »Lera glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 18.30, 20.15, 22.15 »Cogan«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il matrimonio che vorrei«.
CINECITY - 15.45, 20.10 »Cogan - Killing them softly«; 20.10, 22.10 »The wedding party - Un matrimonio con
sorpresa«; 15.40, 17.50 »I gladiatori di Roma«; 15.30, 17.40 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 19.50, 22.00 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.15 »Viva l'Italia«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 15.30, 17.45, 20.20, 22.10 »Io e te«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 17.50, 22.15 »Ted«.
FELLINI - 16.45 »Gladiatori di Roma«; 18.30, 20.20, 22.10 »Ted«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 21.05, 23.10 »2 dni v New Yorku«; 18.20 »Divjaki«; 12.00, 14.00, 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 16.00 »Nas-videnje v naslednji vojni«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 »Paranor-malno 4«; 13.20, 15.50, 18.10, 20.35, 23.00 »Prava Nota«; 20.05, 22.40 »Šanghaj«; 14.15, 16.20, 18.25, 20.30, 22.30 »Ugrabljena 2«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 20.20, 22.15 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 18.45 »Paranorman«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; 15.30 »Ribelle - The brave«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Le belve«; Dvorana 4: 15.15, 17.00, 20.30, 22.15 »The possession«; 18.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«.
SUPER - 15.45, 20.20 »The wedding party«; 17.10 »Appartamento ad Atene«; 18.40, 21.45 »Tutti i santi giorni«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 17.30, 19.30, 21.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vorrei«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Io e te«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na mar-komanin@gmail.com.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, educazione motoria scuola primaria) objavljen razpis za nezaposlene (ali delno zaposlene) diplomirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »Movimento 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade 31. oktobra, ob 14.00.
vega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni!
SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do torka, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org.
SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predprazni-čni Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno.
KRU.T vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
27.10.1962 Padriče 27.10.2012
Ana in Adrijan
50
Skupaj dosegla sta prelepi zlati jubilej.
Želimo vama srečno, zdravo še naprej.
Pevke in pevci združenega MePZ Skala-Slovan in vsi pri KD Slovan
Dobrodošla doma
Gabrijel in Gianluca!
Iskrene čestitke in voščila staršema ter novorojenčkoma želijo
družine Mahnič, Hervatič, Sedmak in Vouk
Na leposlovni fakulteti v Trstu je iz sodobnih jezikov z odliko in pohvalo diplomirala
Valentina Oblak
Iskreno ji čestitajo in želijo še obilo uspehov
mama, tata, Mitja, Tjaša, nona Dana in teta Vera z Edijem
nu Osmice
M Izleti
LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik ži-
COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih
175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
Prireditve
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
SKLAD MITJA ČUK vabi v okviru »15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem«, danes, 27. oktobra, ob 18.30 v Bambičevo galerijo na Opči-nah, kjer bo odprtje slikarske razstave koroške slikarke Mire Blažej.
SPD KRASJE vabi na odprtje razstave slik Vilme Padovan - Intermezzo, ki bo danes, 27. oktobra, ob 18. uri v Hiške u'd Ljenčkice v Trebčah. Razstavo bo s svojim glasom obarvala Ljoba Jenče.
MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Gojmir Le-šnjak Gojc, Ženski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. Vstopnice za koncert v Kulturnem domu v Trstu so že razprodane.
FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: v ponedeljek, 29. oktobra, skupinska razstava TRST80 ob 18. uri v Rajonskem svetu za vzhodni Kras na Opčinah; v sredo, 31. oktobra, Nataša Peric in Dušan Pavlica »Sozvočje Krasa in morja« ob 18.30 Šempolaj-Gruden; v petek, 2. novembra, Gino Dal Col »Rastlinje Vzhodnih Alp« ob 18.30 Opčine-Da-neu; v soboto, 3. novembra, Radivoj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Op-čine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgo-nik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pesek-Karis; Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« na Opčinah-Pub Liverpool.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS IN SKD TABOR vabita v nedeljo, 4. novembra, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na koncert Godbenega društva V. Parma iz Trebč.
V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete prireja v petek, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Dezi-derij Švara. Začetek ob 20. uri Vabljeni.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendič, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in praz-
niki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it.
S Poslovni oglasi
GENI GRUDEN
razstavlja ŽENSKE NEKOČ IN DANES v agriturizmu Žbogar v Samatorci.
PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU
zaposli uradnico/ka s priporočili in izkušnjami na komercialnem področju.
Pogoji: zelo dobro poznavanje italijanskega, ruskega in angleškega jezika, dobro znanje slovenščine in hrvaščine, poznavanje programov Office ter naklonjenost do teamskega dela.
CV lahko pošljete na:
amservizi@amservizi.com
0 Mali oglasi
BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Do-nadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385.
FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 3388340089.
GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri).
GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 340-9098123.
MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528.
PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631.
PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865.
POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 331-7467805 (v večernih urah).
PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure).
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138.
PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075.
PRODAM diatonično harmoniko, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835.
PRODAM kompletne lesene polžaste stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multi-fuoco system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040212095 (od 12.30 do 13.30).
PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040220216.
PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 3382105138.
STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta.	Informacije:	na-
jemts@gmail.com.
V	SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 338-4719734.
V	SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156.
ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206+ rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure).
ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 3774959920.
/
TRST
Sobota, 27. oktobra 2012
9
15. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
Sobota, 27. oktobra 2012, ob 18.30 v Bambičevi galeriji
SLIKARSKA RAZSTAVA MIRE BLAŽEJ
v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk predstavitev umetnice: Pavel Zablatnik glasbeni okvir: Tercet iz Galicije
Sobota, 27. oktobra 2012, ob 20.00 v Finžgarjevem domu
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
Dekliška skupina Bodeča neža in mladinski zbor Anacrousis iz Italije,
mladinski zbor Danica s Koroške,
mladinski zbor škofijske gimnazije iz Šentvida pri Ljubljani
VABLJENI!
ÜK Obvest Na
jedilnik in INFO: www.okusikrasa.net, www.triesteturismo.net
GOSTILNE, TRGOVINE EV PEKARNE VZHODNEGA KRASA
vas vabijo na
OPENSKO FEŠTO OKUSOV KRASA
Ponedeljek, 29. oktobra, ob 18.00
Krajevni občinski urad Opčine, ul. Doberdo 20/3
Skupaj z Rajonskim svetom za Vzhodni Kras, s Krožkom FOTO Video Trst 80, z Revijo JULIET, s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in s KONZORCIJEM Centro in via SKUPAJ na OPČINAH
Otvoritev Razstave skupinskih del 18 ČLANOV krožka TRST 80 «Fešta«
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 00386-41524310.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102).
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje)
ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA
LugTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 danes, 27. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Informacije na www.trieste.linux.it. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let, vsak četrtek, 18.00-19.00, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Odprta so še vpisovanja, toplo vabljeni!
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče danes, 27. oktobra, ob 8. uri pri Kalu.
GOBARSKI DAN - DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v nedeljo, 28. oktobra, gobarski dan. Prisoten bo g. Slavkom Šerodom, ki je določevalec gliv Mikoliške zveze Slovenije z nazivom Determinator mentor in član Gobarske družine Lisička iz Maribora. Zbrali se bomo v Razdrtem ob 9. uri pri Baru Nanos, od tam bomo krenili vodeno v gozd na nabiranje gob. Sledila bo postavitev razstave ter njena otvoritev ob 13. uri. Za nabiralce gob bomo pripravili iz nabranih gob nekaj gobovih jedi. Ob 15. uri bo predavanje o gobarjenju in pomenu gob. Dogodek bomo izvedli tudi v primeru slabega vremena.
L'ARMONIA - Združenje gledaliških tržaških skupin v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel prireja predstavo v tržaškem narečju Fantasmi, Amore e.... Valeriana v nedeljo, 28. oktobra, ob 17.00 v kulturnem domu na Proseku. Nastopa Skupina Mladih. Toplo vabljeni!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 12.30 generalka v Kulturnem domu v Trstu za koncert, ki bo ob 18. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z dr. Edijem Kovačem na temo »Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje«. Začetek ob 20.30.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren sporoča, da Pilates v tednu od
29.	oktobra do 3. novembra odpade. Naslednja vadba bo v torek, 6. novembra, z običajnim urnikom.
SKGZ obvešča, da bodo ob spominskih svečanostih ob 1. novembru njeni predstavniki sami in skupaj z drugimi delegacijami polagali vence po tem razporedu: v ponedeljek, 29. oktobra, s pričetkom ob 10. uri na obeležja in spomenike na Ul. D'Azeglio, Ul. Ghega, na griču pri Sv. Justu, na grobu P. Tomažiča in na skupnem grobu na pokopališču pri Sv. Ani.
AGRARNA SKUPNOST jusov - srenj vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov - Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 30. oktobra, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do
30.	oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
JUS SLIVNO vabi člane na sejo, ki bo
v sredo, 31. oktobra, ob 20.00 uri na kmetiji v Slivnem.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 31. oktobra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na
sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINA ZGONIK Občina Zgonik se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: sreda, 31. oktobra, ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 pro-seška postaja - spomenik, ob 18.00 Zgonik -zbirališče, ob 18.15 Repnič -spominska plošča, ob 18.30 Briščiki -hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec -vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca - vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik.
SREDNJEŠOLCI, SKD Vigred vas vabi v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 22.00, v Škerkovo hišo v Šempolaju na »Bučada parti 2012«.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI sporoča, da bo polagal vence po naslednjem programu: na Videmskem v sredo, 31. oktobra: ob 7.30 na grobu mons. Paskvala Gujona v Landarju, skupaj z delegacijo Republike Slovenije in zadrugo Most; ob 9.00 na grobu g. Marija Lavrenčiča v Štoblanku, skupaj z zadrugo Most; ob 10.00 pri spomeniku beneškim čedermacem pri cerkvi Device Marije v Dreki; ob 14.30 na grobu mons. Ivana Trinka v Trčmunu, skupaj z zadrugo Most.
TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA bodo v sredo, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni.
UČENCI OŠ ALBERTA SIRKA in malčki OV Justa Košute bomo v sredo, 31. oktobra, ob 10.30 pri vaškem spomeniku, počastili spomin padlih z recitacijo in pesmijo.
UČITELJICE COŠ S. GRUDNA V ŠEMPOLAJU obveščamo vaščane, da jih bomo ob priliki Vhtiča obiskali od ponedeljka, 29. oktobra, do srede, 31. oktobra, v popoldanskih urah.
V SREDO, 31. OKTOBRA OB 14.30 se bodo poklonili padlim pred spomenikom v Lonjerju učenci OŠ Fran Mil-činski, dijaki NSŠ Sv. Ciril in Metod s Katinare in otroci lonjerskega vrtca. Vabljeni.
KD SKALA-GROPADA IN SLOVAN-PADRIČE ter sekcija VZPI-ANPI vabijo vaščane na svečanost ob dnevu preminulih v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB v Gropadi in ob 10.15 pri spomeniku padlim v NOB na Padričah, s polaganjem cvetja. Sodeluje združeni MePZ Skala-Slovan, pod novim vodstvom Jarija Jarca.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA bo v četrtek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cero-vlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Preč-nik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2).
UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo v počastitev dneva mrtvih polagala vence na spomenike padlim dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo tudi, da bo danes, 26. oktobra, ob 14.00, de-
legacija občine Sežana, položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo.
VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI IN PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v četrtek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu na Op-činah ob 9.30. Sodelujejo Kostanca Mikulus, MoPZ Tabor, MoPZ Sv. Jernej in Taborniki ter Skavti.
VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spetič.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornika: Adriano Dugulin, predsednik Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca in Dunja Nanut, Pokrajinska predsednica ANED. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Sil-vane Dobrilla ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 3. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 2. novembra ali po tel. št. 040-225956.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pustu 2013 na sestanek, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Štalci, v Šem-polaju.
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SKD VIGRED vabi v torek, 6. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Nazdravimo Martinu... vino, kot zdravilo pri mnogih boleznih«.
S K DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE LILT IN SKD VIGRED vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju na predavanje na temo »Kako lahko preprečimo raka, preventiva in zdrava prehrana«. Sodelujejo zdravniki M. Bortul, B. Scaggiante, M. To-nutti in F. Zanconati.
KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 9. novembra, 17.30-19.30; 16. novembra, 17.3019.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040327053 ali 348-9876308.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723.
DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE
(izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lokar, v soboto, 17. novembra, 9.00-
15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opči-nah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com.
OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-do-lina.it/.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta).
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it.
Prispevki
Ob 2. obletnici smrti Bruna Bertolini-ja daruje Renato 20,00 evrov za god-beno društvo Nabrežina.
V	spomin na Robija Oto darujejo Dea, Marco, Clara 50,00 evrov za SKD Jože Rapotec in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Pre-benegu.
V	spomin na bratranca Borisa Bandija darujejo Boris, Alfredo in Neva 60,00 evrov za SKD Jože Rapotec.
V	spomin na Rudija Pahorja darujeta Milica in Rinaldo 20,00 evrov za ŠD Mladina - Križ.
V	spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Nadja in Srečko Širca 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na dragega Radovana Zorna daruje družina 100,00 evrov za SKD Barkovlje, 50,00 evrov za VZPI Pro-sek-Kontovel in 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
Ob 13. obletnici smrti Edija Žetka se ga spominjajo svojci in darujejo 50,00 evrov za Sklad Otona Berceta.
Namesto cvetja na grob Milkota Budi-na darujejo Nadja, Jušta in Bogdan 50,00 evrov za A.I.R.C.
Popravek: Mila in Damijan Gruden darujeta 500,00 evrov za Godbeno društvo iz Nabrežine.
27.10.1995
27.10.2012
Marta Werk Volk
Toplo se je spominjajo vsi njeni
27.10.2010	27.10.2012
Bruno Bertolino
Vedno z mano.
Žena Vera
10
Nedelja, 28. oktobra 2012
KULTURA
/
gledališče - 47. Festival Borštnikovo srečanje
Najboljša predstava Nevihta, prstan Igorju Samoborju
Nagrada za igro Barbari Gračner in Gregorju Bakovicu
Na 47. Festivalu Borštnikovo srečanje je največ nagrad strokovne žirije prejela uprizoritev Nevihta v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Med drugim je prejela nagrade za režijo, scenografijo, glasbo in igro ter bila razglašena za najboljšo uprizoritev pretekle sezone.
Po drugi strani je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2011/2012 dodelilo uprizoritvi Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali ... v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni.
Strokovna žirija Festivala Borštnikovo srečanje pod vodstvom Zale Dobo-všek je v predstavi Nevihta Aleksandra Ni-kolajeviča Ostrovskega prepoznala izjemen, redko viden dosežek, ki ga zaznamuje močna kolektivna drža. "Soočeni smo s svežino novega prevoda, preto-čnostjo ansambelske sinergije, izpiljeno večplastno govorno podobo in režijsko mislijo, ki suvereno poseže v srž izvirnega časa - v Rusijo 19. stoletja, sočasno pa z njo plodno komunicira skozi novodobne pristope, tako na nivoju igralskih principov kot tudi tehnoloških aparatur," piše v obrazložitvi. Ključni adut uprizoritve je po mnenju žirije v izvedbenem ravno-vesjua, ki se od izvirne zgodbe inteligentno distancira, a obenem izkazuje do nje izjemno spoštovanje in odločno refleksijo. "Režiser ustvari dogodkovno pokrajino, kjer se v enotno konico sočasno izlivajo tankočutno razporejene pasaže dramskih situacij, glasbenih partitur in individualnost igralskih energij," je zapisala žirija, ki je režiserju Jerneju Lorenciju pripisala nagrado za najboljšo režijo.
Nagrado za igro prejmeta Nataša Barbara Gračner za vlogo Baronice Ca-stelli-Glembay v uprizoritvi Gospoda Glembajevi v izvedbi SNG Drama Ljubljana ter Gregor Bakovič za vlogo Marka Rothka v uprizoritvi Rdeča v izvedbi SNG Drama Ljubljana. V tej kategoriji sta bila nagrajena še igralca iz Nevihte Primož Pirnat za vlogo Borisa Grigorjiča in Matej Puc za vlogo Tihona Ivaniča Kabanova, Nika Rozman za vlogo Katerine, prav tako v Nevihti, pa prejme nagrado za mlado igralko.
V uprizoritvi Nevihta so si nagrade prislužili še Branko Hojnik za scenografijo, Branko Rožman za glasbo, Belinda Radulovič za kostumografijo ter Maja Ce-rar za oblikovanje govora.
Borštnikov prstan, nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za življenjsko delo, letos prejme Igor Samobor, dolgoletni član SNG Drama Ljubljana.
Borštnikov prstan za življenjsko delo je dobil dolgoletni igralec SNG Drama iz Ljubljane Igor Samobor, za najboljšo predstavo pa je bila proglašena Nevihta v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
NA VES GLAS
Piše Rajko DoIhar
rajko84@hotmail.com
Uno!
i
Green Day
Pop-pank
Reprise Records, 2012 Ocena: 5
Novo ploščo ameriškega benda Green Day ¡Uno! lahko analiziramo na dva načina. Razlika je v bistvu v tem,
če skupino poznamo že pred izidom znamenitega albuma Dookie iz leta 1994, ali pa ne. Plošča Dookie je namreč važna prelomnica v glasbeni karieri ameriškega tria, ki je s komadi, ki so sestavljali uspešni album, dala komercialni pečat pank in pank-rok glasbi. Album je nedvomno zaznamoval mojo generacijo in pesmim kot so Basket Case, Welcome to Paradise in She še vedno rad prisluhnem. No, in ravno tu nastane problem. Po izrednem uspehu plošče Dookie (prodanih je bilo nad petnajst milijonov izvodov!) so se pevec in kitarist Bille Joe Armstrong in ostali odločili, da obdržijo „zmagovitega konja". Z naslednjimi glasbenimi izdelki se je sound vedno bolj spreminjal v pank-rok, danes pa ga lahko brez skrbi definiramo pop-pank (besedico pank obdržim, ker sem danes res »radodaren« ...). Za izjemo velja le nekoliko bolj politično obarvana »concept« plošča American idiot iz leta 2004 (tako so člani benda ožigosali takratnega predsednika ZDA Georgea W. Busha).
Album ¡Uno! so Armstrong, basist Mike Dirnt in bobnar Tre Cool izdali pred enim mesecem, sestavlja pa ga dvanajst krajših komadov za malo več kot štirideset minut glasbe. Ploščo je avgusta anticipiral single Oh Love, s katerim je bilo takoj jasno, kaj nas bo čakalo na albumu ... naslednjega singla Kill The Dj pa nima sploh smisla omenjati.
Menim, da sta omembe vredna le komada Let Yourself Go in Angel Blue, ki bledo spominjata na starejše, bolj pristno obdobje ameriške trojice.
Pevcu Armstrongu iz vsega srca želim, da bi pozitivno prestal rehabilitacijo, ki naj bi jo zaradi večletnega uživanja alkohola in prepovedanih substanc začel v teh dneh. Bolj me skrbi dejstvo, da bosta plošči ¡Uno! v teku treh mesecev sledila še albuma ¡Dos! in ¡Tre! .
radovljica - Danes in jutri
Mednarodno tekmovanje mladih pianistov za Chopinov zlati prstan
Društvo Chopinov zlati prstan je pripravilo že 8. mednarodno tekmovanje mladih pianistov. Otvoritveni koncert tekmovanja Chopinov zlati prstan je bil sinoči v radovljiški graščini, tekmovanja pa bodo potekala danes in jutri. Letos se bo predstavilo 24 mladih pianistov iz 13 držav, ki se bodo pomerili v kategorijah do 16 let in od 17 do 19 let. V sodelovanju s festivalom stare glasbe Seviqc Brežice organizirajo tudi tekmovanje v kategoriji historičnega klavirja, na katerem lahko tekmujejo pianisti do 35. leta starosti. Tekmovanje bo v torek na ptujskem gradu.
Najboljšim bo žirija razdelila nagrade in plakete, zmagovalcem pa bo omogočen koncert na enem od evropskih koncertnih odrov. Slišati jih bo mogoče tudi na zaključnem koncertu zmagovalcev v Radovljici jutri ob 19. uri.
Mednarodno tekmovanje mladih pianistov Chopinov zlati prstan je bilo ustanovljeno leta 2005 na pobudo izvajalcev, pedagogov in ljubiteljev Chopinove klavirske glasbe in na prigovarjanje glasbenih prijateljev iz Poljske, pojasnjujejo organizatorji tekmovanja in dodajajo, da je glasba Frederica Chopina najbolj priljubljena literatura vsakega pianista.Chopinova glasba je redni del programa učencev in dijakov glasbenih šol in akademij. Pomeni pa tudi vstop mladega umetnika v sfero glasbe romantičnega obdobja in hkrati soočanje z zahtevnimi tehničnimi in muzikalnimi prvinami klavirske igre.
TOMIZZEV DUH
Sarajevo je Canossa
MILAN RAKOVAC
O

ÉÜÉ
Kad san partija u Sarajevo, pasa-nu šetemanu; moj čoviče, kako da gren u Nevajork, veselo i kurajno... Zajno pri-ko Save 100% BeHa-paranoja - na kun-finu piše Bosna i Hercegovina, pet metri dalje BeHa drugo ni, samo velika tabela „Republika Srpska", par kilometri dalje niš ne piše ma to je jopet federacija, cio e - Koridor. Pak jopet „welcome to Srpska", pak jopet federacija. Pri-ja puta se pripravljan, pak štijen Ervina H-M. koji je ovud pasa prija dva lita: »Posavina je eden najbolj nesrečnih krajev v državi,« je v Sarajevu v modernistični kavarni nekdanjega hotela Beograd, zdaj hotela Bosnia, v angleški transkripciji, na moje čudenje odgovoril pisatelj Ivan Lovrenovič. Skupaj z Mi-ljenkom Jergovičem je pravkar izdal knjigo Bodočnost nedokončane vojne, ki nekoliko resignirano govori o postopnem zatonu ideje bosanske države. 'Evropejci so zanemarili čas. Petnajst let je veliko. Delitev Bosne in Hercegovine na čista nacionalna ozemlja je iz dneva dan bolj nepovratna resničnost',.. publicist Ahmed Burič rekel je: 'Mi nismo del Evropske unije, Evropska unija pa je integralni del našega političnega sistema'. .. Federacija je prezapletena, nefunkcionalna in nepregledna državna oblika, polna parazitskih birokratov. Razdeljena na deset kantonov, ki so skoraj vsi etnično homogeni, ima sto trideset ministrstev"...
Nastupao sam u Sarajevu, minuli tjedan, poslije petnaest godina, i opet u čuvenom Kamernom teatru, tada sam rekao „Sarajlije, oprostite mi", kao čovjek, kao Istranin, kao Hrvat, kao Eu-ropljanin. Tada su s nama bili dva poetska Atlanta Sarajeva i BeHa, Ivan Kor-dic i Abdulah Sidtran.
I sada, petnajst lit kašnije, su uza me, stari prijatelji vierši i slobodne beside, Avdo i Ivo, veliki začinjavci, ljudi moralni i dišpetuoži i kurajni. Vidim i sada, kao i onda, po mirnim ljudima grada - Sarajevo nam je oprostilo. Je-smo li se mi pokajali? Možemo li mi sebi oprostiti? Moj domačin, teolog Franjo Topic, predsjednik hrvatskog kul-turnog društva Napredak, za razliku od večine „političkih Hrvata", koji se že-stoko bore za „Treči entitet", javno go-dinama zagovara DRUGI DAYTON. Lutam gradom i upijam ga u se, Sarajevo se na me smiješi sunčano, osječam se kao „onaj ludi kralj" (by Krleža) Henrik IV. koji se u zamku Canossa javno ponizio i pokajao 1077. pred papom Grgurom VII. Sarajevo je Canossa Europe, ali ona se ne kaje, lascivna stara dama, nego ni danas ne zna kako po-
moči Sarajevu. I Bosni. I Hercegovini. Kako pomoči sama sebi. I ča ču ja vami sad još reči, niš čovik ne more u Sarajevu, nego patiti, kao Saralije u ratu, pak na van vierši ča su ih ta bot pisali Abdulah i Ivan:
Pjeva Sidran: „Silaze u grob/ ko djeca bezazleni,/ Bosanski Muslimani./ U progon odlaze,/ ko djeca lakovjerni,/ Bosanski Muslimani./ U progon, u grob,/ ko djeca neoprezni,/ odlaze, si-laze,/ Bosanski Muslimani/ Pogledaj sad!/ Iz progona, sa daljina,/ iz izgnanstva,.. / vračaju se dobri Bošnjani/ Oz-biljna lica,/ iz grobova ustaju..."
Pjeva Kordič: „Ja sam oslobodio ovaj grad/
kada su gorjele kuče,/ Kada je go-rio zrak./ Ovaj grad oslobodio sam/ Ka-da su i ptice čudno cvrkutale,/ a ljudi u komadima sahranjivali se... / Djeca su mirno koracala
u paklenoj tišini prije/ nego što če ih raznijeti granata/
Ja sam oslobodio ovaj gradi/ dok su ljudi stajali u redu/
za vodu s kojom če se/ krvavo iz-miješati..."
Piše Daša Drndič, iz Sarajeva: „Slušajte, davno je rekao Romain Rolland, rat nije završen, ništa nije završe-no; čovječanstvo je u zatvoru.
Da ne zaboravimo: opsada Sarajeva trajala je 1.425 dana.
Tokom opsade na grad je palo 470.000 granata, u prosjeku 330 granata na dan. U Sarajevu je ubijena 11.541 osoba, od toga 1.601 dijete. I ta djeca imaju svoj spomenik, svoja imena, svoj trg."
Sarajevo je Canossa europskog 21. stolječa, i svaki je gradanin Europe danas onaj „ludi kralj" ogrezao u krva-vome grijehu, koji mora doči kleknuti pokajnički, odnosno; barem potrošiti šaku eura na Baščaršiji. Jer Sarajevo nas uči, i danas, možda više nego ikada. Na-pose mi, iz cijele negdanje nam domovine, i gledam ja nas po Sarajevu danas, dolazimo zbilja, možda Slovenci najviše, vele mi domačini; evo ih poput Kocbeka opet svako malo u Jajcu, no, no, no - barem netko ima skrupula, medu svim ovim mahnitim „bratskim" naro-dima. Samo u Sarajevu smo još svi, barem kao sječanje, barem kao prkos; mo-žete kupiti pepeljaru „Josip Broz - do-bar skroz". I upaljač od čahure 12,7mm browning. I bakrenu krasnu džezvu i najbolje sevdalinke Zaima Imamoviča i osječati se ljudski kao nikada, kada vam gospodin Kolar, borac i cicerone, pred Tunelom kaže; „oni su iza sebe imali brda, a mi samo naše familije"...
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 27. oktobra 2012
11
turizem - Še dober mesec do začetka smučarske sezone
Glavna novost v deželi nova povezava Višarij s Florjanko
Menedžer Promoturja Peter Gerdol pravi, da so dobro pripravljeni na sezono - Zdaj manjka samo še sneg
TRBIŽ - Meteorologi za ta konec tedna napovedujejo prvi letošnji sneg, v smučarskih središčih pa so v polnem teku priprave na novo zimsko sezono. Povsod upajo, da bo letos drugače kot lani, ko so zaradi pomanjkanja snega decembra iz tedna v teden odlagali zagon smučarskih naprav. Kot nam je povedal Peter Gerdol, menedžer pri deželni družbi Promotur, se ljubiteljem smučanja v Furlaniji-Julijski krajini obeta dobro ponudba.
Sezona naj bi se začela 8. decembra, če bo nebo bolj radodarno kot lani. »Vendar snežne padavine še niso vse. Za nas je zelo pomembno, da so tudi temperature nizke, kar nam omogoča pripravo umetnega snega, ki lahko nadomesti naravnega in je tudi bolj obstojen,« je poudaril Gerdol. Po njegovih besedah bi bilo idealno, če bi se najkasneje okoli 10. novembra ohladilo in da mraz ne bi popustil. »Za pripravo umetnega snega so idealne razmere, če je temperatura nekje okrog -8 stopinj Celzija, vlaga v ozračju pa 30-do 40-odstotna. Dobro je tudi, če je čim manj vetra. Seveda je možno sneg pripravljati tudi pri višjih temperaturah, ki naj ne bi presegle 0 stopinj, pa tudi vlaga v ozračju ne sme biti previsoka,« je še povedal.
Kar zadeva Trbiž, pa bodo z začetkom letošnje sezone odprli novo progo, ki se bo s Prasniga (grbina za cerkvico na Višarjah) spuščala do Vi-šarske planine pod Florjanko. Načrti so bili že dolgo pripravljeni, iz najrazličnejših razlogov, pa bo najkrajša povezava med Višarjami in progami na trbiški strani vzpostavljena šele s to smučarsko sezono. »Proga je dolga približno kilometer in pol, z Višarske planine na Prasnig pa bo vodila 4-sedež-nica s kapaciteto 1200 ljudi na uro. Sama smučarska proga je delno speljana po isti trasi, kjer je bilo smučišče že v 60. letih prejšnjega stoletja, ob progi pa je bila takrat postavljena vlečnica,« je bistveno novost na Trbiškem predstavil Gerdol. Dela še niso končana, postavljeni pa so že vsi stebri za sedež-nico, zgrajeni postaji, tako da bi se morali prvi smučarji po progi spustiti že na odprtju sezone. »V bistvu nam jo lahko zagode samo vreme. Upam pa, da smo lani na ta račun že plačali dovolj visok davek in da letos s tem ne bo težav,« je previden Peter.
Kar zadeva ostale novosti na smučiščih, so pod višarsko progo postavili novo blagajno in smučarjem
koroška
Bojkot
svobodnjakov se nadaljuje
CELOVEC - Svobodnjaki (FPK) na Koroškem se očitno panično bojijo predčasnih deželnih volitev in s tem slovesa od oblasti. V četrtek pozno popoldne so na izredni seji deželnega zbora s tem, da so zapustili dvorano, že desetič preprečili glasovanje o takojšnjih predčasnih volitvah na Koroškem. Predlog za predčasne volitve so tudi tokrat - kot že devetkrat prej - skupno vložili socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni. Vse tri stranke imajo sicer večino v deželnem parlamentu, toda svobodnjaki lahko vsakokrat preprečijo glasovanje, ker je za razpustitev deželnega parlamenta potreben dvotretjinski kvorum.
Tako je več ali manj jasno, da bodo volitve šele 3. marca 2013 in da bodo poslanci FPK z odhodom iz dvorane še nekajkrat preprečili glasovanje. (I.L.)
na karte ne bo treba več čakati na prostem. Drugih večjih novosti ni, so pa, kot nam je povedal Gerdol, na vseh smučiščih v deželi opravili veliko manjših del. Popravili so nekatere proge, izboljšali povezave med njimi, postavili nekaj topov, druge pa premaknili, tako da je njihov izkoristek boljši. »Za nekatere so to malenkosti, ki jih smučarji največkrat niti ne opazijo, nam pa omogočajo, da je naše delo lažje in predvsem boljše,« je še dodal Gerdol.
Poleg tega so na Žlebeh (Nevej-sko sedlo) izboljšali sistem za dobavo vode, za prihodnje leto pa tam načrtujejo postavitev nove smučarske naprave, ki bo povezala spodnji del ka-binske žičnice s starim parkiriščem in starimi žičnicami. Obnovili bodo tudi dve stari progi, po katerih v zadnjih letih smuka ni bila možna od prihodnjega leta pa bosta spet odprti.
Kar zadeva predprodajo sezonskih smučarskih vozovnic, bo ta v smučarskih središčih potekala od 17. novembra do 2. decembra, 23. in 24. novembra (petek in sobota) pa bodo ljubitelji smučanja na Tržaškem sezonske karte lahko kupili tudi na plastični stezi v Nabrežini.
R. G.
Z letošnjo sezono bodo Višarje s smučišči na trbiški strani povezane z novo štirisedežnico Prasnig; na progi zdaj opravljajo zaključna dela, postavljeni pa so tudi že vsi stgebri in končni postaji za sedežnico; zgoraj Peter Gerdol
celovec
Odkritje spomenika deportiranim Slovencem
CELOVEC - Dnevi od avstrijskega nacionalnega praznika (26. oktobra) do Dneva mrtvih (2. novembra) letos na Koroškem potekajo v znamenju spominjanja. Zgodovinsko najbolj pomenljiv dogodek bo danes, ko Zveza slovenskih izseljencev (ZSI) vabi na svečanost pri železniški postaji Celovec-Žrelec, povezano z odkritjem spominskega obeležja nasilno pregnanim koroškim Slovencem v aprilskih dneh leta 1942. Po odkritju spominskega obeležja, ki ga je oblikoval koroško-slovenski umetnik Valentin Oman, bo v celovškem rudarskem muzeju še odprtje razstave del slikarjev Karla Vouka in Omana.
Predsednik ZSI Jože Partl ob postavitvi spominskega obeležja kritično ugotavlja, da je moralo miniti 70 let od deportacije nad 240 slovenskih družin v taborišča nemškega rajha (nad 1.100 oseb od dojenčkov do starcev, od katerih se mnogi niso več vrnili), »da se je v koroških glavah malenkost premaknilo«. Ob tem tudi opozarja, da so bila v preteklosti dolgo zaman vsa prizadevanja za vidno spominsko znamenje v Celovcu. Zato je ZSI leta 1996 na Radišah postavila spomenik žrtvam deportacije. Prvič po 70 letih so se za nasilje nad deportiranimi slovenskimi družinami opravičili župani treh dvojezičnih občin na Koroškem: konec junija župan Borovelj Ingo Appe, pretekli teden pa še župan Bilčovsa Manfred Maierhofer in nazadnje še župan Šentjakoba v Rožu Heinrich Kattnig na predstavitvi knjige spominov 80-letnega Hanzija Schaschla v nemškem jeziku »Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte« (Ko je Koroška deportirala svoje lastne otroke).
Ustaljena je ob avstrijskem nacionalnem prazniku tudi slovesnost pri spomeniku za žrtve za svobodno Avstrijo na pokopališču v Trnji vasi. Slednjo je včeraj organiziral odbor Memorial Karnten-Koroška skupaj s številnimi organizacijami iz vrst slovensko in nemško govorečih nevladnih organizacij v spomin na umrle v uporu proti nacizmu, v koncentracijskih taboriščih in drugače. Letos so se še posebej spomnili pozabljenih koroških otrok, ostro pa so glavni govorniki na svečanosti kritizirali oživljanje nacizma v deželi.
Ivan Lukan
narodna glasba - 20. Alpen Grand Prix v Meranu
Drugo mesto Kraških muzikantov
Na festivalu sodelovali ansambli in posamezniki iz več evropskih držav, ki so si nastop zagotovili na krajevnih festivalih
MERAN - Konec prejšnjega tedna je bil v Meranu srednjeevropski festival narodno-zabavne glasbe 20. Alpen Grand Prix, na katerem nastopajo skupine, ki so se izkazale z uspešnimi nastopi na različnih festivalih in tekmovanjih v več evropskih državah. Po izboru strokovne komisije 41. festivala v Števerjanu, so tako na festivalu v Meranu nastopili ansambel Nemir iz Mokronoga, ansambel Prleški kvintet iz Križevcev pri Ljubljani, ansambel Poskočni muzikanti iz Slovenske Bistrice ter naš zamejski ansambel Kraški muzikanti. Poleg tega je na festivalu nastopilo še pet skupin iz Nemčije, prav toliko iz Švice in Avstrije, ena zasedba iz Italije, ena iz Nizozemske in tri iz Slovenije. Fantje in dekleta ansambla Kraški muzi-kanti so se domov vrnil z nagrado za osvojeno 2. mesto.
V kategoriji Volkstümliche musik je zmagal mladi nemški harmonikaš Johannes Weinberger, drugo mesto sta si delila ansambel Kraški muzikanti in duo Radys iz Švice, tretje mesto pa je osvojila Avstrijka Lisa Obere-der. Mladi kraški glasbeniki so nastopili s skladbo Für immer und noch mehr, za katero sta glasbo napisala Rok Košuta in Cristian Leghissa, besedilo v slovenskem in nemškem jeziku pa je napisal Aljoša Saksida.
Nagrado so sprejeli kot motivacijo za nadaljnje delo, hkrati pa kot potrditev dela in truda, ki ga že deveto leto vlagajo v glasbeno izobraževanje in stalno izpopolnjevanje.
Kraški muzikanti so si v Meranu delili nagrado za 2. mesto
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	o
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Nova preobleka
Kot vsaka sprememba, tudi prenova bivalnih prostorov zahteva temeljito načrtovanje. V primeru pleskanja sten med načrtovanje sodi pregled obstoječega stanja površin, ki jih želimo prebeliti, glede na tehnološke in morebitne druge specifične lastnosti površin, izbira pravilnega postopka ter seveda izbira barv. Pri slednjem velja upoštevati priporočila strokovnjakov, ki pravijo, da ni vsaka barva primerna za vsak prostor. Ko pa boste razmišljali o zamenjavi obstoječega parketa z novim, preverite ali je obstoječi res dotrajan do te mere, da je potreba investicija v novega. Stari parketi, če je le bil les redno in pravilno negovan in vzdrževan, lahko postanejo z obnovo briljanten sijoči pod, po katerem se boste veselo sprehajali v prenovljenem stanovanju.
Preden se lotite pleskanja, nikakor ne pozabite na plastične folije, s katerimi prekrijete elemente v stanovanju in tla. Seveda je še bolj udobna rešitev, če predmete odstranite iz prostora, ki ga boste pleskali.. Za zaščito lesenih in kovinskih delov si lahko pomagate s pleskarskim trakom. Ne pozabite na to, da bo-
ste imeli tudi po tem, ko boste končali s pleskanjem, še precej dela s čiščenjem, če pa predmetov ne boste zaščitili s folijo, se vaše stanovanje lahko kaj hitro spremeni v čistilni bazen brez dna.
Posebno pozornost namenite mestom okoli stikal in mestom nad
HALE
Obrtniška cona Dolina 507/11, TS, tel/fax 040228877 E-mail: info@sisli.it - leskonsi@amail.com - www.sisli.it
radiatorji ter seveda izpostavljenim vogalom, ki so običajno bolj umazani. Ko boste našteta mesta prema-zali z beležem, prebelite vse kote in stike vrat z okni s pleskarskim čopičem. Seveda ne pozabite na primerno opremo, med katero ne sme manjkati na primer manjši pleskarski valjček, ki vam bo prišel prav pri beljenju za radiatorji in omarami.
Barve, odtenki in vzorci
Pri izbiri barv upoštevajte vsem znano, a v praksi premalokrat upoštevano pravilo, da je smiselno izbrati barve, ki »naredijo« prostor takšen, da se v njem najbolje počutimo. Seveda je treba upoštevati tudi skladnost barv z opremo in pohištvom v stanovanju ter osvetljenostjo in osvetlitvijo stanovanja. Nekatere barve nas pač bolj navdihujejo in napajajo z energijo kot druge, a vseeno je treba upoštevati celostno podobo stanovanja ali morebiti slediti posameznim filozofijam harmonije prostora.
Ni malo izbire, brezmejna pa tudi ni, če nočemo iz lastnega doma narediti konfuzno mešanico barv. Strokovnjaki pravijo, da je pomembna izbira nians barv za posamezne prostore. Ker je človek sposoben spoznati preko dva tisoč različnih odtenkov barv, je lahko izbira še težja.
Velja pravilo, da je za temnejše prostore priporočljiva svetlejša kom-
OD PROJEKTA DO REALIZACIJE
izvajamo racionalne tehnično ter ekonomsko upravičene rešitve pri realizaciji manjših športno-industrijskin objektov
- izolacijski materiali in sistemi po novih zakonskih predpisih in namembnosti objekta
- prirejanje ostrešij za fotovoltaične sisteme
EDIL CARSO
s.r.l.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
binacija sten z belim stropom. Za barve večjih prostorov pa velja več svobode, zato si lahko omislite kombinacije barv in vzorcev različnih oblik. Njihova odlika je predvsem v tem, da optično zmanjšajo barve.
Posamezne barve nosijo posamezne pomene. Tako lahko zeleno barvo, ki predstavlja barvo narave, sreče, sprostitve, varnosti in potrpežljivosti, uporabite skorajda kjerkoli. Ker zeleni odtenki pomirjajo, so primerni za ljudi, ki so pogosto pod stresom in se radi vrnejo v varno zavetje doma. Za spalnico in kopalnico je na primer primerna modra barva, ki sicer spominja na vodo in nebo. V stanovanjih ne velja za prav pogosto izbiro, razen kopalnic, še najraje jo imajo otroci v svojih sobah. Za prostore, kjer so stanovalci umsko aktivni, se priporoča rumena barva, ki je pregovorno barva mladosti in kreativnosti. Primerna je tudi za kuhinje in jedilnice.
V dnevnih sobah niso redki odtenki oranžne, ki predstavlja pomen druženja in veselja. Vijolična barva je barva čustev in inteligence ter blaži strah in depresijo. Mnenja o uporabi vijolične barve v domovih so precej deljena. Po mnenju nekaterih je primerna le za vzorce, drugi pa prisegajo na v vijolično odeto spalnico in druge prostore, namenjene sproščanju. Za tovrstne prostore je pogosta izbira rožnata barva. Posebno pa bodite pozorni, če se poigravate z mislijo na rdečo, barvo strasti, a tudi agresije. Morda se vam trenutno zdi, da bi v spalnici imeli kričečo rdečo barvo, a ne prenaglite se. Na dolgi rok bi s tovrstno izbiro popolnoma zgrešili ustvarjanje pogojev za miren spanec in počitek.
Temeljit premislek ne bo odveč. Ne boste namreč čez teden ponovno barvali sten. Ob nakupu barve se
t V
HRR
na Opčinah ul. Carsia, 45, nasproti gasilske postaje, tel. 040.213579 info@kralj.it
B Henry glass
STOfliC CI YETR0

priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	o
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
prepričajte, da barva ne vsebuje zdravju škodljivih snovi.
Pri prvem nanosu redkejša
Ko ste stike stene s parketom ali ploščicami zaščitili oziroma prelepili, in po potrebi stene impregni-rali z emulzijo, je čas za kitanje in gipsanje neravnih površin. Zdaj pa se resnično lahko posvetite pleskanju. Upoštevajte pravilo, da se pri mešanju barve upošteva pravilo, da je pri prvem sloju pleskanja barva bolj redka kot pri drugem. Barva je pravilno razredčena takrat, ko barva iz čopiča ne curlja.
Strokovnjaki pravijo, da je treba najprej pleskati strop, in sicer v smeri proti vpadnici svetlobe. Pri tem velja pravilo, da kote prepleskamo vsaj centimeter na sosednjo steno, v primeru izdelave spuščenega robu pa za želeno širino robu, s čemer se izognemo kasnejšim popravilom. Če se boste odločili, da boste sami pleskali, povprašajte preizkušene strokovnjake za trike, ki vam znajo prihraniti marsikatero sivo las, kar pa ne pomeni, da lahko do kakovostne izvedbe pridemo z bližnjicami. Le marsikateri napaki se lahko izognemo, tako pri izbiri barv kot pri sami tehniki nanosa. Če imate dovolj znanja in spretnosti slikopleskarstva ali če boste za plesanje stanovanja najeli mojstre, ne pozabite na številne kreativne možnosti, s katerimi lahko popestrite stene vašega doma. Če vam ambientalna ureditev dovoljuje, se lahko odločite tudi za pleskanje stropov ali po-slikavo celotne sobe. Popolna prenova Temeljite prenove stanovanja ni brez barvanja oken in vrat ter zamenjavi oziroma obnovi starega parketa.
Ker je zunanjost oken in vrat izpostavljena vlagi, temperaturnim razlikam, UV-žarkom in drugim vremenskih pojavom, postanejo lesene zunanje površine sčasoma oslabljene. Skozi takšne površine pronica vlaga, zato je treba najprej obnoviti zaščitni sloj, če seveda že ni globinsko poškodovan. Šele nato lahko okna in vrata s primerno barvo prebarvate. Trendi urejanja notranjosti domov zahtevajo uporabo veliko naravnih surovin. Vse več ljudi se namreč odloča za uporabo lesa, ki predstavlja najpogostejšo naravno surovino v domovih. Pri nakupu lesa kot gradbenega materiala morate biti pozorni na to, za kaj ga boste uporabili in kakšne lastnosti ima. Ne zanemarite kakovosti lesa, prav tako je pomembna tudi izbira točno določene vrste lesa, saj morate izbrati tisto, ki bo ustrezala vašim pričakovanjem oziroma potrebam. Parket velja za nekakšno mešanico kmečkega oziroma rustikalne-ga videza in modernega stila. Po nekaterih podatkih predstavlja parket približno polovico vsega povpraševanja po vseh podih. Omogoča namreč večkratno obnovo, vendar je pri uporabi najpomembnejša sama namestitev parketa. Posebno pozorni morate biti pri izbiri mojstrov, ki vam polagajo parket. Sama namestitev je enako pomembna kot kakovost samega lesa, saj napačna izbira izvajalcev ali napačna izbira lesa
lahko povzročita veliko izgubljenih živcev in finančnih izdatkov v prihodnjih letih.
Nekateri se namesto za nakup novega parketa odločijo za obnovo obstoječega. Posvetujte se s poznavalci, saj niso vsi parketi primerni za brušenje in ponovno lakiranje. Če so bili v preteklosti premočeni z večjo količino vode, je obnova nesmiselna. Podobno se obnova ne izplača, če je bil parket v času uporabe močno mehansko poškodovan. Če imate večslojni parket, vam bodo strokovnjaki povedali, da je obnova tega odvisna od debeline zgornjega sloja plemenitega lesa. Povprečno je debelina tega sloja štiri milimetre, obnovimo pa ga lahko trikrat. Pri nakupu parketa je na voljo malo morje različnih dimenzij, odtenkov in vrst le tega. Že pred samo izbi-
ro parketa pa je priporočljivo najti parketarske mojstre, ki vam svetujejo in pripravijo tla na tak način, da so le-ta primerna za kakovostno polaganje. Pri nakupu parketa lahko izbirate med različnimi kakovostnimi razredi; v kateri kakovostni razred sodi parket, je odvisno od več dejavnikov, tudi od same vrste lesa, iz katere je parket izdelan. Za najkakovostnejši velja parket iz lesa oljke, zelo cenjeni so tudi bambusovi, hrastovi in javorjevi parketi. Če se odločite za nakup večslojnega parketa, je glavni dejavnik, ki določa višino cene, debelina zgornjega sloja. Ta namreč določa življenjsko dobo parketa, torej velja, da debelejši kot je ta sloj, večkrat lahko parket obnovimo. Smiselno je, da se o izbiri med obnovo obstoječega ali nakupom novega parketa posvetujemo s strokovnjakom. Kakorkoli se odločite, upoštevajte dejstvo, da se trendi, osebni okusi in preference tako ali tako z leti spreminjajo. Za parket je seveda potrebno skrbeti tudi po tem, ko je položen. Parket morate zaščititi pred pretiranimi udarci, vlago in vodo. Če želimo, da bo parket zdržal dlje, je priporočljivo, da je v prostoru vlažnost med 50 in 60 odstotki. Pozorni morate biti tudi pri uporabi vode v prostoru, kjer imate parket, vemo namreč, da les in voda nista najbolj kompatibilna elementa.
di Mariano Kerpan & Figli Sne .Gambini55/b -34141 Trst TS Fax 040943771 info@barichascensori.it - www.barichascensori.it
Dvigala
Dvižne ploščadi
Servis in popravila
Klicni center 24 ur na dan
MOŽNOST ODBITKA IRPEF 50% ZNIŽANA STOPNJA DDV (4%)
EDILEGNO SANTAGROCE SPI
KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373
DRVA ZA KURJAVO - tudi na paleti PELETI Z VISOKO KALORIČNO VREDNOSTJO
■BRI KEmVZ IGALNE | KOC KE ■ PREMOGOVNI BRIKETI, OGLJENI BRIKETI
GLP JEKLENKA AGIP, PROPAN JEKLENKA AGIP
^RADBENMMATERlAip MfštrešnilulTgramo^^
ŽELEZNINA ZA GRADBENIŠTVO
ZEMLJA V VREČI, GNOJILA, HLEVSKI GNOJ
KOKRASN E| RASTLIN E| I NlDIS AVNIC EB VRTNO POHIŠTVO
URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00
HA RAZPOLAGO
IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE
Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST
Nabrežina 124, tel. 040 200122, www.zelezninatercon.com www.ferramentatercon.compro24.it
TR0\l UISINE
www
1 4 Sobota, 27. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Nepričakovana odločitev sodnega sveta
doberdob - Šola
Obsojena zaradi spolnega Ob«na
nasilja nad mladoletnico
27-letnemu Bertulinu 7 let in 6 mesecev zapora, 23-letnemu Siegi 6 let - Odvetniki jezni, napovedujejo pritožbo
Št. 609-octies, skupinsko spolno nasilje. To je člen kazenskega zakonika, na podlagi katerega je včeraj goriško sodišče obsodilo na večletno zaporno kazen Simoneja Bertulina in Angela Siego, mlada Goričana, ki sta po ocenah sodnikov leta 2008 prisilila 13-letno dekle v spolni odnos. Razsodba je padla kot strela z jasnega, saj sta obtoženca skupaj s svojima odvetnikoma pričakovala popolnoma drugačen razplet. »Kazen je pretirana in nepravična,« pravita odvetnika Dario Obizzi in Paolo Bevilacqua, ki napovedujeta pritožbo na prizivno sodišče.
Sodni svet, ki mu je predsedoval Mat-teo Trotta, je torej verjel pripovedi Gori-čanke, ki je danes stara 17 let. Pritožnica je v teku kazenskega postopka večkrat izjavila, da sta jo mladeniča leta 2008 na domu enega izmed njiju psihološko, a delno tudi fizično prisilila, da je z obema imela spolni odnos. Mladeniča sta to odločno zanikala, njuna odvetnika pa sta opozarjala, da je bilo v pripovedi mladoletnice veliko protislovij in neskladnosti. »V teku postopka je prišlo na dan, da je dekle v času, ko naj bi bilo žrtev spolnega nasilja, doživljalo težko situacijo v družini, šoli ter nasploh v okolju, v katerem je živelo. Možno je, da je hotelo le priklicati nase pozornost. Njeno pripoved je bilo treba psihološko interpretirati, medtem ko se je sodni svet ravnal, kot da bi vse njene izjave odgovarjale resnici, čeprav je bilo iz sms sporočil, telefonskih klicev, ipd. mogoče sklepati drugače,« poudarja Dario Ob-izzi, odvetnik 23-letnega Siege, ki je bil obsojen na šest let zaporne kazni. Na sedem let in šest mesecev pa je bil obsojen Bertu-lin, ki ga zastopa odvetnik Bevilacqua. Tudi ta je izrazil ogorčenje in razočaranje zaradi razsodbe in izpostavil, da je kazen celo strožja od tiste, ki jo je zahtevala tožilka Valentina Bossi, ki je predlagala šest let zaporne kazni za oba mladeniča ali eventuel-no prekvalifikacijo kaznivega dejanja v spolne odnose z mladoletno osebo.
Sodišče je tudi posredovalo goriškemu tožilstvu akte, ki so povezani z izjavami dveh prič in mame 17-letnega dekleta, ki je med postopkom izjavila, da hčerkini pripovedi ne verjame. Sodniki ocenjujejo, da je šlo za lažna pričevanja. Ob tem so na tržaško sodišče za mladoletnike poslali akte, ki zadevajo mladeniča, ki je bil leta 2008 v ljubezenskem razmerju s 13-letno Goričanko in je priznal, da je z njo imel spolne odnose. (Ale)
tržič - Ladjedelnica
Za Fincantieri dve novi naročili
Ameriški koncern Carnival & PLC in družba Fincantieri sta podpisala dogovor o gradnji dveh novih potniških ladij, ki bosta namenjeni ladjarjema Holland America Line in Carnival Cruise Lines. Po novici o podpisu dogovora si delavci lahko odvalijo kamen od srca, saj so bili že zelo zaskrbljeni zaradi pomanjkanja novih naročil.
Ladja za skupino Holland America bo težka 99.000 ton, na njenem krovu bo prostora za 2660 potnikov. Zgradili jo bodo do jeseni leta 2015. Ladja za skupino Carnival Cruises bo večja, težka bo 135.000 ton. Na njej se bo na križarjenja odpravljalo po 4000 potnikov, zgradili pa jo bodo do zime leta 2016. V ladjedelnicah družbe Fincantieri so za koncern Carnival & PLC doslej zgradili že 59 ladij, tako da se dveh novih naročil izredno veselijo. »Upam, da novi naročili napovedujeta ponoven zagon sektorja, ki je strateškega pomena za italijansko gospodarstvo,« poudarja poverjeni upravitelj družbe Fin-cantieri Giuseppe Bono. Pred kratkim je družba Fin-cantieri prejela še naročili za dve »manjši« luksuzni potniški ladji (vsaka bo težka 47000 ton), ki ju bodo zgradili za ameriškega ladjarja Viking Ocean Cruises.
ronke - Spremembe v občinskem odboru
Prerazporejeni resorji
Bragatova se odpoveduje urbanistiki in zapušča občinski svet - Vanj vstopa Marina Cuzzi
V Ronkah je prišlo do prerazporeditve resorjev med občinskimi odborniki, potem ko se je občinska odbornica Sara Bragato odpovedala urbanistiki. Bragatova se je namreč za določen čas zaposlila na ronškem letališču, kjer se bo ukvarjala z načrtovanjem novega intermodalnega pola. Zupan Roberto Fontanot je po njeni odpovedi zaupal urbanistični resor Gianluci Masottiju, ki je odgovoren tudi za šport in odnose z združenji. Po drugi strani je odbornik En-
rico Masara prevzel resorje za so-cialo, stanovanjsko politiko in odnose s podjetjem ATER, za katere je bil doslej odgovoren Masotti. Bragato-va bo vsekakor še naprej ostala v občinskem odboru in bo skrbela za finančni resor, za katerega je bil doslej odgovoren Masara. Spremembe bodo potrjene med občinskim svetom, ki bo v torek, 30. oktobra. Med zasedanjem bo prišlo tudi do zamenjave občinskih svetnikov, saj se je Bragatova odločila, da odstopi z me-
sta občinskega svetnika. Namesto nje bo v občinski svet vključena Marina Cuzzi, ki je bila med zadnjim mandatom podžupanja. Po volitvah so se v vrstah večine odločili, da bodo občinski odborniki odstopili z mesta občinskih svetnikov. To so Elena Cettul, Gianluca Masotti in Livio Vecchiet storili takoj po volitvah, Bra-gatova se je za odstop odločila zdaj, medtem ko edino Masara vztraja na svojem mestu in zaenkrat noče zapustiti občinskega sveta.
objavila razpis
Kot napovedano je občina Doberdob v prejšnjih dneh objavila razpis za izbiro izvajalca, ki bo dokončal dela na stavbi nižje srednje šole. Delavci se bodo na gradbišče predvidoma vrnili v prvih mesecih prihodnjega leta, učencem in učnemu osebju pa
bodo dodatne učilnice, ki jih zaradi prostorske stiske nujno potrebujejo, na voljo s prihodnjim šolskim letom.
Razpis je bil objavljen v ponedeljek, zainteresirana gradbena podjetja pa imajo čas za vložitev ponudb do srede, 21. novembra. Izklicna cena je 299.842,22 evra (izključena sta davek na dodano vrednost in stroški za varnost), dela pa se bodo morala zaključiti v 165 dneh (približno petih mesecih in pol). Ko bo izid razpisa uradno razglašen, bo moralo poteči še 35 dni za podpis pogodbe. Zakon določa ta termin za morebitne pritožbe ponudnikov, ki so bili izločeni. Če -kakor na občini in Večstopenjski šoli Doberdob srčno upajo - dodatnih zapletov ne bo, bo gradbišče ponovno odprto v roku treh mesecev.
Gradbeno podjetje Bellotto je do lanskega decembra izvedlo glavnino del, ki so bila predvidena na obstoječi stavbi nižje srednje šole, nov izvajalec pa bo poskrbel za širitveni poseg oz. za gradnjo dodatnega nadstropja nad slačilnicami, kjer bodo pridobili tri nove učilnice. Ob tem bo izvajalec dokončal dela v pritličnih prostorih poslopja nižje srednje šole, ki so namenjeni občinski knjižnici.
V pričakovanju na dodatne učilnice, ki bi jih zaradi porasta števila učencev morala imeti na razpolago že v tekočem šolskem letu, je šola našla začasno rešitev. En razred osnovne šole so začasno premestili v učilnico na nižji srednji šoli in obratno, kar je omogočilo reden potek pouka, ravnateljstvo in profesorji pa upajo, da bodo od septembra 2013 dalje končno razpolagali z udobnejšimi prostori. (Ale)
www.primorski.eu1
gorica - Kampanja podjetja APT
Od novembra strožje kontrole na avtobusih
Prevozno podjetje APT bo novembra v okviru kampanje »Viaggia tranquillo anche tu - Acquista il biglietto« poostrilo nadzor na mestnih in drugih avtobusih. Od 5. novembra bo dodatnih deset sprevodnikov preverjalo, ali potniki imajo vozovnico oz. abonma, v primeru, da ne bodo mogli dokazati, da so prevoz plačali, pa bodo dobili globo. Denarna kazen za »za-stonjkarje« znaša 126 evrov, v primeru, da so potniki pozabili doma abonma, pa morajo plačati 10 evrov. »Informativna kampanja se je začela že pred časom; do zdaj smo se omejili na obveščanje, od 5. novembra pa bomo izdajali globe. V okviru kampanje bomo z informativnimi letaki opremili tudi avtobuse,« je povedal predsednik podjetja APT Paolo Polli, po katerem se je odstotek uporabnikov javnih prevozov, ki ne plačujejo vozovnic, od lanskega leta že znižal: lani so predstavljali 5,5% vseh uporabnikov, letos poleti pa 4,3%. » Polli je tudi povedal, da se vedno več uporabnikov odloča za letne abonmaje: letos so jih prodali 2.839, lani pa 2744.(Ale)
gorica - Jutri manifestacija mamic pred bolnišnico
Porodnišnice ne dajo
Pridružil se jim bo tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta - Začela se bo ob 10.30
Tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se bo udeležil jutrišnje manifestacije, ki jo pred goriško bolnišnico prirejajo mamice združenja »Voglio nascere a Go-rizia«. S protestnim shodom, ki se bo začel ob 10.30, bodo udeleženci izrazili svoje nasprotovanje ukinitvi goriške porodnišnice, ki jo vlada Furlanije-Julijske krajine namerava namerava zapreti, ker po številu porodov in tehničnih značilnostih ne ustreza zakonsko določenim standardom. »Menim, da je odločanje o porodnišnicah na podlagi številk anahroni-stično,« pravi Gherghetta, ki izpostavlja, da se manifestacije ne bo udeležil, da bi podpihoval delitve med Gorico in Tržičem, pač pa zato, da bi izrazil potrebo po kakovostnih porodniških oddelkih, ki bi ne bili odvisni le od številk. Predsednik pokrajine ne bo edini upravitelj, ki se bo udeležil manifestacije - goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi je eden izmed organizatorjev -, od protestne akcije pa se je v odgovoru na svetniško vprašanje svetnika Franca Brusse ogradil podpredsednik dežele Luca Ciriani, ki je pojasnil, da je bil v skupino »Voglio nascere a Gorizia« na spletni strani Facebook vpisan nevede. (Ale)
Goriška porodnišnica
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 28. oktobra 2012	477 1
gorica - Ob kavi predstavili knjigo o pomorskem klubu Sirena
Razburkana pripoved
Za vadbo, tehniko in rezultati stojita polet in prepričanje ljudi širokih pogledov
Vsaj dva sta navdušujoča vidika četrtkove jutranje knjižne predstavitve ob kavi v Katoliški knjigarni: o telesni kulturi ne pišemo več le avtorji, ki izhajamo znotraj nje, v nekaj desetletjih je mogoče pomnožiti opis nekega dogajanja od nekaj bornih strani na nekaj desetin listov s privlačnim in hkrati tehtnim besedilom.
Pišemo o knjigi, ki nam pričara dolgo in razburkano pripoved o pomorskem klubu Sirena. Njena avtorica Ivana Suhadolc, doma z Opčin, sicer pa že občanka Rima, Benetk in Bruslja je peščici oseb - sezona je šele na začetku - razložila, kako je prišlo do zanimanja
za izbrano vsebino, ki jo je prevzela tudi ob potrditvi, da ne gre pri tukajšnjih športno gibalnih dejavnostih le za vadbo, tehniko in rezultate, temveč stojita za njimi polet in prepričanje ljudi širokih pogledov.
Besedilo je funkcionalno razdeljeno na dva dela: Pomorski klub Sirena od ustanovitve in ukinitve leta 1927 in njegovo nadaljevanje od leta 1976 do današnjih dni. Med dvema vojnama je šlo za mitično obdobje, ki se je zaključilo s prisilno ukinitvijo; po drugi svetovni vojni ni bila dejavnost nič manj pozitivno razburkana, kar se tiče navdušenosti ob ustanovitvi in med gradnjo sedeža, drče
in pritiklin, ion negativno v zvezi z iskanjem uradnega priznanja z vpisom v vse-državno jadralno zvezo.
Prva Sirena je bila veslaški, druga pa jadralni klub z vrsto ostalih vodnih dejavnosti - deskanje, potapljanje, športni ribolov, ki so pa sinusoidalno rasle in pešale. Skupaj s Čupo zastopata našo narodno skupnost v Tržaškem zalivu, od katerega visokega brega nas ni odrinila nevtralna usoda, temveč skrbno izdelana strategija pred in po zadnji vojni. Že nekaj let se odnosi z drugimi pomorskimi klubi urejajo, z neposrednimi sosedi v Barkovljah so prav prijazni.
Knjiga pozna tudi italijansko ver-
zijo, za kar je prav tako poskrbelo Založništvo tržaškega tiska, katerega predstavnica Martina Kafol je vodila »razgovor ob kavi«. Naslednja knjižna
predstavitev bo v decembru, ker je sredina novembra namenjena ljubljanskemu knjižnemu sejmu, ki se ga bodo udeležile tudi druge tukajšnje založbe. (ar)
goriška brda - Ob 130. obletnici pesnikovega rojstva
Gradnikova domačija ni v ponos Medani
Občina se ne uspe dogovoriti z dediči za odkup - Rojstno hišo so že obnovili
Da razpadajoča Gradnikova domačija v Medani ni v ponos ne vasi ne občini, priznavajo tudi na občini Brda, a kaj ko gre za zasebno lastnino pesnikovih dedičev. Čeprav se z njimi že več let dogovarjajo o odkupu po primerni ceni, kakšnega pomembnega koraka še ni bilo storjenega. Obenem pa je treba priznati, da se je občina pesnikovemu spominu že lepo poklonila: pred gradom Dobrovo je postavljen njegov spomenik, urejena in obnovljena pa je njegova rojstna hiša v Medani, kjer je družina kratek čas živela v najemu. V tem objektu se poleg stalne razstave o njegovem življenju nahaja tudi galerija. Predlani je bila po vasi in bližnji okolici urejena še trikilometrska Gradnikova učna pot.
V Medani sta dva objekta, ki sta tesno povezana s slovenskim pesnikom, sodnikom in prevajalcem Alojzom Gradnikom, čigar 130. obletnico rojstva in 45. obletnico smrti obeležujemo letos. Prva je obnovljena rojstna hiša, v kateri je luč sveta deset let za Gradnikom ugledal tudi Ludvik Zorzut, pesnik, etnograf in prevajalec. Drugi objekt, v katerem je Gradnik živel in ustvarjal, pa se nahaja na koncu vasi, v bližini medanskega pokopališča, kjer je tudi pokopan. Hiša je že v zelo slabem stanju, pred časom se je vase sesedla še streha. Zobu časa učinkovito kljubuje le še znamenita Gradnikova murva, pod njeno krošnjo se zadnja leta odvija poletni festival poezije Sanje v Medani.
Kljub temu, da je stavba s pripadajočim zemljiščem v zasebni lasti, si na občini Brda že nekaj let prizadevajo, da bi od dedičev, nekaj jih živi v Sloveniji, nekaj pa v Italiji, za razumno ceno vse skupaj odkupili in tam uredili nekaj, kar bi ohranjalo spomin na Gradnika. »Četudi to ni naša osnovna naloga. Kot občina, ki mora skrbeti za spomin na takega umetnika, smo svoj del že opravili,« poudarja direktor briške občinske uprave Andrej Markočič.
Da bi razpadajoči objekt v celoti obnovili oziroma v njem urejali prostore, namenjene kulturi, se ne kaže kot smiselna rešitev, meni Markočič, saj je v Brdih že veliko kulturnih objektov: »Imamo nov vaški dom v Viš-njeviku, vaško dvorano v Medani, pravkar bo stekla obnova vile Vipol-že, prostor je v dvorani na Dobrovem, imamo dvorano na Humu, v Fojani... Zato bi bilo nesmiselno investirati v še eno več.« Zato direktor občinske uprave razmišlja v drugi smeri: ob Gradnikovi domačiji bi uredili zunanji amfiteater, kjer bi lahko še naprej gostili Sanje v Medani in podobne dogodke. »Domačijo pa bi pustili v teh gabaritih ali jo celo zmanjšali na velikost, ki bi ustrezala servisnemu de-
lu. Tam bi imeli na primer nastopajoči prostor za preoblačenje in podobno,« razmišlja Markočič. Vse pa je seveda odvisno od tega, v kolikšni meri se bodo uspeli z dogovori zbližati z intere-
Vhod v pesnikovo rojstno hišo (levo); notranjost poslopja (zgoraj)
fotok.m.
si dedičev. »Po zadnjih pogovorih z njimi kaže, da bi do nekega koraka naprej vendarle lahko prišlo,« se nadeja Andrej Markočič.
Katja Munih
krmin - Jazz & Wine of Peace
Nori na jazz
Jutri bo za vrhunec festivala poskrbel Joe Jackson
Letošnji, 15. Festival Jazz & Wine of Peace se uspešno nadaljuje z zanimivo ponudbo kakovostnih glasbenih dogodkov. Krmin te dni živi v sozvočju z jazz glasbo, po-slušalci-turisti pa polnijo tamkajšnje lokale.
V okviru festivala bo danes ob 11. uri kvintet Gaetana Liguorija nastopil v Kulturnem domu v Novi Gorici. Na posestvu Angoris pri Krminu bo ob 17. uri mogoče prisluhniti ukrajinskemu virtuozu kitare Enverju Izmaylovu. Krimski mojster tapping tehnike, sposoben igranja dveh kitar hkrati, sodi med najboljše izvajalce iz Vzhodne Evrope. Po koncertu bo mogoče tudi poizkusiti tamkajšnja vina in okusne prigrizke.
Večerni koncert v krminskem gledališču bo oblikoval trio francoskega kontrabasista Henrija Texiera. Nočni koncerti ponujajo ob 23.30 nastop Apolide Jazz kvarteta v krožku Vecchia Quercia na posestvu Gradnikovih na Plešivem, v Krminu pa Crazy Tria v baru-restavraciji In taberna in dueta Mrach in Scara-mella Duo v Jazz & Wine Le baru.
Tudi jutrišnji, zadnji dan Festivala Jazz&Wine ponuja zelo zanimive glasbene trenutke. Jutranji koncert bo ob 11. uri na posestvu Villanova v Fari: nastopil bo eden izmed glavnih adutov avstrijskega jazza, trio Karlheinza Miklina, ki je že sedemnajst let ravnatelj jazz oddelka univerze v Gradcu. Popoldne se bodo ob 15.30 ljubitelji jazza zbra-
V četrtek je igral Bill Evans bumbaca
li na posestvu Renata Keberja na Ce-glem, kjer bo ob pokušnji domačih dobrot nastopil japonski duet sodobnega jazza, ki ga sestavljata Sato-ko Fujii in Natsuki Tamura.
Letošnjo izvedbo bo jutri popoldne zaključil mojster rafinirane pop glasbe, Joe Jackson. Angleški glasbenik je bil v letih od 1979 do 2000 med najbolj cenjenimi new wave in pop izvajalci. Z mešanico swinga, bluza, salse in tudi jazza je zaslovel s skladbami, kot so Steppin' Out, You can't get what you want in druge. V Krminu se predstavlja s projektom The Duke, ki je posvečen Dukeu Ellingtonu; spremljala ga bo skupine Bigger Band z violinistko Regino Carter. Koncert se bo v občinskem gledališču v Krminu in se bo začel ob 18. uri. (aw)
Kavarna pokrite tržnice z novo upraviteljico
Kavarna Boccaccio v kompleksu pokrite tržnice, tik ob ribarnici, ima novo upraviteljico. Sredi oktobra je njeno upravljanje prevzela Sara Branca, 30-letna Goričanka, ki se za pultom že dobro znajde, saj si je izkušenj na tem področju v zadnjih letih nabrala v baru goriškega Kulturnega doma. Ponudbe pijač in prigrizkov, pra-
vi Sara, zaenkrat ne namerava spreminjati, razmišlja pa, da bi lokal poživila z dogodki, kot so tematske po-kušnje - v sodelovanju z upravitelji stojnic tržnice, ki bi lahko prispevali sezonsko sadje in druge dobrote -, ter manjšimi razstavami slik ali fotografij. Delovni urnik kavarne, ki ima ob mimoidočih obiskovalcih stojnic tudi svoje zveste stranke, je povezan z urnikom delovanja tržnice: odprta bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 15. ure, ob sobotah pa do 18. ure.
16
1 4 Sreda, 14. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
		/
sabliči - Od ponedeljka, 5. novembra
Semafor bo urejal promet do februarja
Delno zaporo cestišča je zaradi vzdrževalnih del odredilo podjetje ANAS
Pri Sabličih bo 5. novembra uveden izmenični enosmerni promet
bonaventura
Cestno podjetje ANAS je pri Sabličih odredilo delno zaporo cestišča, ki bo stopila v veljavo 5. novembra ob 7. uri zjutraj. Hkrati bo isti dan na sabliškem priključku med Moščenicami in državno cesto št. 55 uveden izmenični enosmerni promet, ki ga bosta urejala semaforja. Za uredbo so se pri podjetju ANAS odločili zaradi vzdrževalnih del, ki jih bodo opravili na omenjeni povezovalni cesti in ki se bodo predvideno zaključila do 23. februarja prihodnjega leta. Do takrat se bodo avtomobilisti morali opremiti z veliko mero potrpežljivosti, saj gre pričakovati, da se bosta predvsem ob prometnih konicah za semaforjema ustvarjali dolgi koloni.
Pri podjetju ANAS so se za vzdrževalna dela odločili, da bi povečali varnost ovinkaste ceste pri Sabličih. V prejšnjih mesecih so z jeklenimi mrežami že zavarovali obcestne skale pri tamkajšnjih ostrih ovinkih, s katerih se je v preteklosti večkrat krušilo kamenje, ki je nato predstavljalo nevarno oviro sredi cestišča. V prihodnjih tednih bodo delavci podjetja ANAS pri Sabličih uredili odtočno kanalizacijo, saj cesto med večjimi nalivi zaliva voda; predvidena sta tudi odstranitev avtobusne postaje in ureditev novega območja za postanek šolskega avtobusa, ki bo bolj varno in primerno za manevriranje z vozilom. Na državni cesti št. 55, v bližini križišča s priključkom Sa-bliči-Moščenice, bodo ogradili tudi manjše območje za postanek vozil, zato da ne bi mimo vozeči objestneži odlagali v naravo odpadkov. Z istim namenom bodo onemogočili postanke na večjem območju za parkiranje na t.i. ovinku smrti ob vhodu v Jamlje. Iz varnostnih razlogov bodo preprečili tudi dostop v stransko pot, ki vodi proti Grmadi in kjer turisti včasih prenočijo z avtodomi.
gorica - MotorXmas
Pri Rdeči hiši brnijo motorji
Ulico Blaserna so že včeraj zaprli prometu
Pri Rdeči hiši bodo dirkali
bumbaca
Ulica Blaserna je zaprta prometu
bumbaca
Parkirišče pri Rdeči hiši se je včeraj spremenilo v dirkališče, na katerem so se pomerili gokarti in avtomobili raznih vrst. Danes bodo motorji spet brneli od 9. ure dalje, na sporedu bodo razni prikazi športne in akrobatske vožnje, ki se bodo nadaljevali do 21.30. Ob progi bo nameščenih več kioskov s hrano in pijačo. Prireditev MotorXmas se bo nadaljevala še jutri, vrhunec bo ob 12.30 z začetkom dirk. Zaradi prireditve so že včeraj prepovedali promet po Ulici Blaserna, kar je sprožilo, kar precej nejevolje med vozniki, ki jim dirkanje ni všeč in ki se po omenjeni ulici peljejo na delo ali pa domov.
štmaver - Umrl Danijel Pintar
Njegove orglice za vedno utihnile
V Gorici in še zlasti v njegovem rodnem Štmavru je odjeknila žalostna vest, da Danijela Pintarja ni več med nami. Na svojem goriškem domu je umrl v četrtek zjutraj, potem ko se je od začetka letošnjega julija boril proti zahrbtni bolezni.
Danijel Pintar, ki so ga domačini poznali z vzdevkom Danko, se je rodil 28. julija leta 1943 v Štmavru, v družini, ki ji pravijo Pr' Zan'vih. Bil je zadnji od šestih otrok, štirih bratov in dveh sester. Enega brata je izgubil, ko je bil še zelo mlad; ubila ga je granata, ki jo je našel na Sabotinu med iskanjem želez-ja. Takrat je bil Danijelov brat star komaj šestnajst let. Drugi brat je umrl pred osmimi leti, lani sta umrli obe sestri, tako da je od šestih otrok še živ le en brat.
Danijel Pintar je osnovno šolo opravil v Štmavru, nato je obiskoval klasični licej v Gorici. Po zaključenem študiju se je posvetil poučevanju. Učiteljski poklic je opravljal po raznih osnovnih šolah na Goriškem in se na podlagi takratnih zakonov upokojil še zelo mlad. Po upokojitvi je skrbel za popoldanski pouk v Alojzijevišču. Pintar je zelo rad zahajal v naravo; nabiral je gobe in šparglje, iskal jih je po Sa-botinu in jih nato skupaj s češnjami in drugim sadjem prodajal na goriški tržnici. Zelo všeč mu je bila narodnozaba-vna glasba. Najraje je igral na orglice; bil je samouk in jih je imel ob sebi ob vseh družinskih praznikih in družabnih srečanjih. Do pred nekaj leti je bil govornik na številnih pogrebih v Štmavru, pogosto si je nadel Miklavževa oblačila in sodeloval na raznih miklavževanjih, predvsem po Sloveniji.
Z ženo Mileno Gravnar je imel dva otroka, Matjaža in Mitjo. Najprej so živeli v Štmavru, nato pa so si v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja uredili dom v Gorici. Poleg žene in sinov zapušča vnučka Jana. Pogreb bo danes ob 11. uri v cerkvi v Štmavru, kjer bo ležal na parah od 9. ure dalje. Sledil bo pokop na štmavrskem pokopališču. (dr)
Danijel Pintar
vipava - Domači gostinec kupil Zemono
Renesančni biser ima novega lastnika
Tomaž Kavčič
Renesančni dvorec Zemono ostaja v domačih rokah, kupil ga je dosedanji večletni najemnik spodnjih prostorov in svetovno znani gostinec Tomaž Kavčič, ki pripada že četrti generaciji iz znamenite vipavske gostilne Pri Lojzetu. Ob tej včerajšnji novici si je marsikdo oddahnil, nadvse zadovoljen je tudi vipavski župan Ivan Princes. Potem, ko so se v ajdovskem Mlinotestu, katerega hčerinska družba Finholding je lastnica dvorca, odločili, da ga prodajo, so si ga že ogledovali ruski potencialni kupci in bojazen, da bo dvorec v zasebnih rokah postal nedostopen, je bila še kako na mestu.
Novi lastnik Kavčič zagotavlja, da bo vipavski arhitekturni biser kljub zasebnemu lastništvu še vedno odprt za javnost: »Nismo mogli dovoliti, da bi šel v tuje roke. Največja težava bi bila, da bi lahko postal zaprt za javnost.« Da je za dvorec res sklenjen dogovor o prodaji s Kavčičem, so potrdili tudi na Mlinotestu, Ne prodajalci ne kupec pa zaenkrat nočejo razkriti višine kupnine.
V	dvorcu Zemono, ki je kot žlahtna krona postavljen vrh griča zahodno od Vipave, je dolga leta imela prodajno-razstavni salon ajdovska tovarna pohištva Lipa. Ko je leta 2005 propadla, je dvorec, ki velja za edini primer poli-donske profane arhitekture na Slovenskem, prevzel Vipa Holding, za njim pa družba Finholding, ki je hčerinska družba ajdovskega Mlinostesta. Finholding je dvorec zaradi težkih gospodarskih razmer opredelil kot poslovno nepotrebno nepremičnino in je zato zanj začel iskati novega kupca, kupnino pa nameravajo vložiti v razvoj podjetja.
V	zgornjem delu dvorca se občasno odvijajo različne kulturne prireditve, predavanja in razstave, novogoriška univerza v njem redno prireja svoje znanstvene večere. Ob prekrasnem razgledu na Vipavsko dolino pa si je večno zvestobo obljubilo že veliko poročnih parov, saj se v dvorcu odvijajo tudi poroke. Spodnji del objekta imata že petnajst let v najemu mati in sin, Katja in Tomaž Kavčič, ki pripadata že tretji oziroma četrti generaciji, ki upravlja gostilno Pri Lojzetu. Ta je bila prvič omenjena leta 1897 kot furmanska gostilna v Dornberku. Tudi po selitvi gostilne v dvorec Zemono Kavčič na svojem jedilniku še vedno ohranja vipavske okuse, ki jih plemeniti na svoj edinstven način. Doslej je gostil že veliko pomembnih gostov, kuhal za visoke državnike z vsega sveta, glas o njegovih kulinaričnih mojstrovinah pa so v svet ponesli najznamenitejši kulinarični ocenjevalci, ki ga na svojih lestvicah uvrščajo zelo visoko. Približno polovica njegovih gostov prihaja iz Slovenije, kakih 45 odstotkov iz Italije, preostanek pa z vsega sveta. »Zgodi se tudi, da gostimo koga iz Amerike, ki prileti v Benetke in se pri nas oglasi na kosilu, ker je o nas bral v kateri od najvplivnejših kulinaričnih revij,« pove Kavčič.
»To kar delamo doslej, bomo dela-
foto k.m.
li tudi v naprej. Načrtov za bodočnost je veliko«, pojasnjuje sogovornik, ki tudi zagotavlja, da se bodo poroke na dvorcu še vedno odvijale, prav tako že utečeni kulturni in znanstveni večeri, skratka, dvorec bo še naprej odprt za javnost. »Imamo že narejen projekt za mednarodno šolo kuhanja, poleg bi bila še predavalnica tudi za vina, delali bi na promociji vipavskih in slovenskih izdelkov. V prihodnosti so naše sanje tudi sobe za turiste ...« razmišlja novi lastnik dvorca, ki obenem poudarja, da brez pomoči institucij - bodisi turističnih, državnih ali evropskih oziroma brez nepovratnih sredstev ne bo moč izpeljati nadaljnjega razvoja.
Katja Munih
Za zaključek voden ogled
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v palači Della Torre v Gorici je le še do nedelje, 28. oktobra, na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929. Danes bo razstava odprta med 10. in 19. uro, jutri pa med 10. in 23. uro z vodenima ogledoma ob 17.30 in 21. uri; zadnji vodeni ogled bosta vodila Antonio Fabris in Luca Geroni, ki bosta razkazala tudi nekatere še ne razstavljene stare ure in nakite; več informacij je na voljo na spletni strani www.fondazionecarigo.it.
Z vodičem po pinakoteki
V	palači Attems-Petzenstein v Gorici bo jutri ob 16. uri brezplačen voden ogled pinakoteke. Potek bo v italijanščini. Pinakoteka je odprta med 10. in 17. uro.
|VV • I V • V	« ||
Iščejo božično jelko
Tržiška občina išče božično jelko, ki jo namerava namestiti na osrednji mestni trg. Že lani so jelko dobili na podoben način, tako da pobudo ponavljajo letos. Kdor ima na dvorišču visoko jelko in jo namerava podreti, lahko pokliče tržiško občino. Občinski uslužbenci mu bodo brezplačno podrli jelko in odpeljali. Pred dvema letoma so božično jelko pripeljali v Tržič s Koroške, v prejšnjih letih jo je poklonila pobratena avstrijska občina Neurmarkt.
Zadnja dezinfekcija
V	Tržiču opravljajo zadnjo dezinfekcijo proti komarjem v letošnjem letu. Zanjo so se odločili, potem ko so v Škocjanu odkrili primer okužbe z virusom Zahodnega Nila. Dezinfekcija bo trajala dvajset dni.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 27. oktobra 2012
17
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Koncerti
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI danes, 27. oktobra, ob 11. uri koncert kvinteta Gaetano Liguori New Quintet (Jesenski glasbeni tris); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-le-tnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica.
~M Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 28. oktobra, »Trieste variete« (Alessio Colautti), nastopa gledališka skupina Compagnia de lArmonia; predprodaja vstopnic pri krožku AC-LI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici danes, 27. oktobra, ob 20.30 »Non ti pago« (Eduardo de Filippo), nastopa gledališka skupina Masaniello iz Tu-rina; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.45 otvoritvena predstava »Sulle mie corde«, nastopa Neri Marcore (»Glasba in balet«). V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosi e (se vi pare)« (Luigi Pirandell0), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno produkcijo Tik Tak teatra iz Gorice v režiji Roberta Cotiča z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt in Nadja Šuligoj. Na sporedu bo tudi projekcija prvega igralnega filma v produkciji Komigo in AVP-S Nova Gorica »Ko mačke ni doma, miši plešejo« v režiji in scenografiji Ivana Sak-side in Marina Marsiča; v glavnih vlogah nastopajo Maša Braini, Miryam Komel, Aleksandra Marvin, Renza Pelesson, David Ambrosi, Vanja Ho-ban, Jan Komel in Andrea Pahor. Poleg abonentov Komigo bodo imeli prost vstop tudi abonenti nove gledališke sezone SSG v Gorici, pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) pa poteka predprodaja vstopnic.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v torek, 6. novembra, ob 21. uri »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariel-la Reggio in Gianfranco Saletta; in-
formacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 8. novembra, ob 21. uri deželna premiera »Tutto Shakespeare in 90 minuti« (Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield), nastopata Zuzzurro&Gaspare (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 30. in 31. oktobra »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariella Reggio in Gian-franco Saletta: informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. in 30. oktobra ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); v soboto, 27. oktobra, ob 10.30 bo tudi gledališka igralnica z Ne-venko Vrančič »Ena majhna pravca«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 16.30 »Il pinguino senza frac«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 27. oktobra, »Canzoncine alte cosi«, Stilema/Unoteatro; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel.
Razstave
V	GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA,
Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) je na ogled razstava kiparke in foto-grafinje Polone Demšar, ki bo predstavila svoj zadnji projekt z naslovom »PRO-FILI; do 3. decembra od ponedeljka do petka 9.00-17.00.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »Il teatro di Dodo -Omaggio A Sergio D'Osmo«; do 4. novembra, od torka do petka 16.0019.00, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10.00-13.00.
V	LOKALU CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču bo danes, 27. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Vladimirja Dijusta z naslovom »Sen-sazioni... emozioni di colore«. Umetnika bo predstavila Cristina Visintini; na ogled bo do 8. novembra.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v palači Attems-Petzenstein v Gorici je na ogled razstava z naslovom »120 x 120 Okno v svet Medana art«, ki ga je organiziralo kulturno združenje Ethos v sodelovanju z Alice Ginaldi. Razstavljena so dela iz zasebne zbirke Kli-nec, ki so jih od leta 1997 naprej umetniki mednarodnega slovesa podarili ob zaključku slikarskih kolonij. V okviru razstave bo za otroke od 5. do 10. leta starosti ustvarjalna delavnica v nedeljo, 28. oktobra, ob 14.30 (prijave po tel. 349-3238503). V nedeljo, 11. novembra, se bo Alice Ginaldi pogovarjala z Mariom Pallijem, sledil bo vodeni ogled razstave; razstava bo na ogled do 11. novembra od torka do nedelje 10.00-17.00; informacije po tel. 0481-547541, mu-sei@provincia.gorizia.it, www.pro-vincia.gorizia.it.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled ob praznovanju 30-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško skupinska razstava goriških likovnih umetnic Sa-
bine Milanič, Albine Pintar, Silve Stantič Prinčič, Karmele Rusjan, Ivanke Škorjanc in Emilije Mask Togut; do 31. oktobra od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 15.30-18.00 ter v večernih urah med prireditvami.
V	MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava Gigija Castellanija z naslovom »L'arte sul serio. Ritratti di Cormons«; do 4. novembra od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.30-12.30,16.00-19.00.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza v Gorici je na ogled razstava Pa-trizia Lovata; do 6. novembra od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.3019.00.
V	MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00.
KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.
U Kino
M Izleti
S Mali oglasi
PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505.
PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383.
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
Ü3 Obvestila
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.50 »Gladia-tori di Roma«; 17.30 - 19.45 - 22.10 »Le belve«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »The Wedding Party«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cicogna«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Le belve«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Viva l'Italia«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.30 - 21.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, »edu-cazione motoria scuola primaria«) objavljen razpis za nezaposlene (ali delno zaposlene) diplomirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »MO-VIMENTO 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade 31. oktobra, ob 14. uri.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vin-cenza).
3. POHOD SEDMIH ČUDES bo v nedeljo, 28. oktobra, v organizaciji KD Danica z zbirališčem v KŠC na Vrhu med 8.30 in 9.30. Ob ogledu nove zgodovinske poti Brestovca, parka ob Ru-bijskem gradu in še kaj, se bodo udeleženci lahko razvedrili z žlahtno kapljico v kleti Rubijski grad in s toplim obrokom na sedežu društva.
ZDRUŽENJE ACCIPITER prireja vodeni izlet v odkrivanju Prelostnega jezera v nedeljo, 28. oktobra, ob 9.30; zbirališče pri centru Konver, informacije po tel. 333-7278407.
ZDRUŽENJE JULIAEST prireja ob prireditvi »Okusi Krasa 2012« vodeni izlet, ki ga bo vodil Silvo Stok v odkrivanju pesnika Ungarettija v nedeljo, 28. oktobra. Ob 9.30 bo zbirališče na parkirišču vinske kleti Castelvecchio v Zagraju, informacije na www.carso-isonzo.net ali po tel. 388-6557425.
KRUT vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi; informacije in prijave v uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ali na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 14.0015.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 15.30-16.30.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.00-16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.0018.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.0016.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 14.00-15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 15.30-16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič..
V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v nedeljo, 28. oktobra, med 10. in 17. uro pobuda »Veliki bazar v parku«; gre za izmenjavo predmetov, idej, čustev talentov, časa... ob glasbeni spremljavi vsakogar, ki bo ob tržnici brez denarja želel kaj zaigrati; vstop prost.
ZSKD obvešča, da bodo tržaški in goriški uradi zaprti v petek, 2. novembra.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
AKŠD VI PAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči.
KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija).
MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079).
H Prireditve
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 1. novembra, polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB in na spomenike padlim italijanskim, avstrijskim in madžarskim vojakom v prvi svetovni vojni, po sledečem urniku: ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov na pokopališču v Jamljah; ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih; ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB na Palkišču; ob 11.45 pri madžarski kapelici pri Vižintinih; ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah; ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI
sporoča, da bo polagal vence na Goriškem v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu na pokopališču in nato pri spomeniku ter ob 13. uri na goriškem
mestnem pokopališču pri grobnicah padlim borcem in na grobu Lojzeta Bratuža.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska prosve-ta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ.
PROGRAM DELEGACIJE GORIŠKEGA VZPI-JA ob Dnevu mrtvih: v sredo, 31. oktobra, skupaj z generalnim konzulatom Republike Slovenije in delegacijo Zveze Borcev iz Nove Gorice ob 10. uri pri spomeniku v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku v Koprivnem in ob 10.30 pri spomeniku v Štandrežu; v četrtek, 1. novembra, skupaj z VZPI, ANED, SKGZ in krajevnimi skupnostmi ob 8. uri v goriškem zaporu, ob 8.20 v goriškem grajskem naselju, ob 8.40 na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deporti-rancem, ob 9.15 pri spomeniku v Pevmi, ob 10. uri pri spomeniku v Pod-gori, ob 11. uri pri spomeniku v Štan-drežu, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku, ob 13. uri na glavnem goriškem pokopališču. V petek, 2. novembra, ob 10.30 pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici v organizaciji goriške prefekture.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo spominske svečanosti v četrtek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih: ob 9.45 na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah, ob 11.20 na Peči in ob 11.40 v Rupi.
SEKCIJA VZPI-ANPI IN PD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v NOB v Podgori v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu pozdrav in kratek priložnostni govor, polaganje vencev borčevskih organizacij in krajevnega društva ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore.
VZPI-ANPI IZ ŠTANDREŽA IN KD OTON ŽUPANČIČ prirejata svečanost v četrtek, 1. novembra, ob 10.45 v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu in ob 11.15 pred spomenikom NOB v Štandrežu. Pela bo vokalna skupina Sraka, govor bo imel Marino Marsič.
ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah.
Pogrebi
DANES V ŠTMAVRU: 11.00, Danijel Pintar (ležal bo od 9. dalje) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.55, Lidija Krklec iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Enzo Simonit iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče.
Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14
AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina
IP - Ul. Trieste 22
ESSO - Ul. Aquileia 40
FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE
FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN
ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris)
ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA
AGIP - Ul. III Armata 58
1 S Sobota, 27. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik

RAZPOLOŽENI NACHBAR
LJUBLJANA - Zelo razigran je bil V evroligi slovenski košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar (na sliki). V 3. krogu je s svojim Brose Ba-sketsom gostoval v Moskvi pri CSKA, kjer so se gostitelji veselili zmage s 76:67, a je bil Nachbar neustavljiv v napadu. Dosegel je kar 21 točk. Zelo učinkovit je bil tudi Mirza Begič, ki je k zmagi Reala v Carigradu proti Fenerbah-čeju s 83:75 dodal 14 točk. Še en «slovenski» obračun pa je pripadel Domnu Lorbku, ki se je z Barcelono veselil zmage nad turškim Be-šiktšpem in Gašperjem Vidmarjem z 72:60. Lor-bek je dosegel 6 točk, Vidmar pa 8.
BONIEK ZDAJ PREDSEDNIK
VARŠAVA - Nekdanji igralec Juventusa, Rome in Widzewa Lodža Zbigniew Bo-niek je novi predsednik poljske nogometne zveze. V glasovanju za predsedniško mesto je premagal štiri protikandidate, dobil pa je 61 od 118 glasov.«Vedel sem, da sem favorit v medijih, priljubljen pri navijačih in v javnosti, tako da je vse skupaj prijetno breme. Ocenjujte nas po tem, kar bomo naredili v nogometu in zvezi. Sam se bom trudil, da boste imeli o zvezi dobro mnenje,» je dejal Boniek, ki ga je Mednarodna nogometna zveza izbrala tudi kot enega najboljših stotih igralcev v zgodovini.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
NOVA LUNAROSSA ZAGLEDALA LUČ
LUNA ROSSAAUC-KLAND - Na novi Zelandiji so krsitli novo Luna Rosso za boj proti Oracleu na prihodnjem Pokalu Amerike leta 2013 v San Fran-ciscu . Katamaran so zgradili v samih šestih mesecih. Imela bo seveda tudi dvojčka, oba sta dolga 22 in široka 14 metrov, težka sta 5.900 kg, zmore pa-hitrost do 42 vozlov v plovbi z vetrom
alpsko smučanje - Danes v Soldnu ženski veleslalom za svetovni pokal
Začenja se ples
Napoli v težavah
naš intervju
»Z novo opremo bo Vonnova še pred vsemi«
V trenerski ekipi SK Brdina deluje letos sudi Vid Baruca iz Kopra, ki je med drugim tudi član demonstra-torske vrste zveze učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Letos poleti ste sodelovali tudi s smučarskim šampionom Ivico Ko-stelicem (skupaj na sliki). Za kakšno vrsto sodelovanja pa je šlo?
Sodelovali smo v snovanju novega koncepta treninga. Razvijamo tudi produkt, ki pa zaenkrat mora ostati anonimen.
Od bliže ste ga torej spoznali. Kakšen pa zgleda v živo?
Kostelič je enkratna oseba. Zagotovo ga lahko označim kot enega najbolj marljivih in skromnih tekmovalcev v karavani svetovnega pokala. Zelo je kominkativen in šaljiv, izraz na obrazu se spremeni le takrat, ko je govora o smučanju ... takrat ni heca, ampak samo trdo delo in koncentracija. Človek z velikim Č-jem, ni težko biti njegov fan.
Kostelic sodi nedvomno tudi letos med glavne favorite za zmago kristalnega globusa. Ob lanskemu zmagovalcu Hirscherju in Svindalu je še kdo, ki lahko poseže tako visoko?
Menim, da po temu kar smo uspeli videti na poletnih treningih po ledenikih, so oni trije vsekakor favoriti letošnjega svetovnega pokala ... Tu velja vsekakor omeniti tudi Teda Li-getyja, ki mu po zadnjih testih nove smuči neverjetno ležijo. Je pa res, da nova oprema bi znala premešati marsikatero lestvico.
Letos namreč bodo uporabljali »nove« veleslalomske smuči. Kaj je prinesla zamenjava?
Več pritiska v zavojih, torej bo zavoj nevarnejši, radikalno drugačno pripravo smuči, nekoliko zmede med tekmovalce in nekoliko drugačno tehniko.
Kaj pa med ženskami: je Vonnova premagljiva?
Zaenkrat težko. Menim, da si bo s svojo tehniko v kombinaciji z novim radijem velesalomskih smuči samo utrdila vodstvo v veleslalomski razvrstitvi in s tem tudi končni izid na lestvici.
Med ženskami je zastavonoša Tina Maze, kako pa bo letos pri moških?
Mislim, da bo letos izstopal Andrej Šporn, predvsem po vrnitvi iz Amerike.
Bo Tina Maze lahko letos ogrozila Lindsey Vonn
ansa
SÖLDEN - Danes se začenja nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V ženski konkurenci je prvi favorit za skupno zmago dobitnica štirih velikih kristalnih globusov Lindsey Vonn, a strokovnjaki med hude tekmice uvrščajo tudi Tino Maze, Nemko Mario Höfl Riesch in drugo Američanko Julio Mancuso. S štirimi skupnimi zmagami Vonnova le še dve zmagi zaostaja za legendarno Avstrijko Annemarie Moser Pröll, ki se je v letih 197175 in 1979 veselila kar šestih skupnih zmag. Tudi tokrat je prva favoritinja. Oktobra lani je pohod do velikega kristalnega globusa začela z zmago prav na ledeniku Ret-tenbachv Söldnu (vremenske napovedi so za danes slabe) se je že na prvi tekmi vpisala v zgodovino, saj je po Avstrijki Petri Kronberger, Švedinji Pernilli Wiberg, Hrvatici Janici Kostelič in drugi Švedinji Anji Pärson postala peta smučarka v zgodovini, ki je zmagala v vseh petih disciplinah.
Tina Maze je po uspešnih poletnih pripravah optimistična, meni, da veliki kristalni globus ne more biti cilj, ki bi si ga lahko zastavila že
na začetku sezone. Italija največ stavi na 22-letno Federico Brignone, ob odsotnosti poškodovane Manuele Moelgg pa tudi na mlado Južnotirolko Liso Agerer. Denise Karbon, edina »azzurra« z zmago v Söldnu, bo tudi nastopila, čeprav jo je »njena« finančna straža suspendirala zaradi suma, da je del zaslužka utajevala v tujini (kot tudi nekdanja šampionka Isolde Kostner).
Med smučarji je prav tako trojica, ki ima največ možnosti za končno zmago. Zanjo se bodo potegovali avstrijski branilec naslova Marcel
Hirscher, Hrvat Ivica Kostelič in Norvežan Aksel-Lund Svindal. Veliko pa lahko spremenijo poškodbe ali načrtovanje forme za vrhunec zime. Italija sicer res nima špic (med moškimi bo odsoten In-nerhofer), je pa edina reprezentanca z 10 tekmovalci tako v moškem kot v ženskem veleslalomu Letos na programu ni olimpijskih iger, avstrijski Schladming pa bo med 5. in 17. februarjem 2013 gostil svetovno prvenstvo.
V smučarskem koledarju sta ostali tudi obe največji slovenski prireditvi. Zlata lisica alpskih smučark na mariborskem Pohorju bo 26. in 27. januarja 2013, pokal Vi-tranc alpskih smučarjev pa bo 10. in 11. marca v Kranjski Gori.
PO TV - Danes, ženski veleslalom, 9.15 1. vožnja, 12.30 2. vožnja (TV Slovenija 2 in Raisport 1)
Povedale so.
Elisabeth Gorgl: »Prva favoritinja je Vonnova, a tudi druge bodo nevarne. Tiste, ki so bile v ospredju že lani.«
Anna Fenninge: »Lindsey je favoritinja številka 1, saj je bila v zadnjih letih vselej močna. Prav Tini Maze bi skupno zmago v svetovnem pokalu posebej privoščila. Seveda pa si želim, da bi zavelo tudi nekaj novega vetra. V zadnjih letih je bilo v boju za skupno zmago kar malo dolgočasno in morda bo letos drugače.«
Julia Mancuso: »Lindsey Vonn in Tina Maze sta zanesljivo prvi favoritinji.«
Lani je v svetovnem pokalu zmagala Vonnova s 1980 točkami, Mazejeva jih je zbrala 1402, Hofl-Riescheva 1227, Mancusojeva 1020 in Fenningerjeva 994.
Tina, video in fotografija pevca Bryana Adamsa
SÖLDEN - Alpske smučarke so tik pred tradicionalnim uvodom v sezono v Söldnu dokazale, da zmorejo in znajo več, kot le drveti po belih strminah. Na Milki-nem večeru v Söldnu pa je s pevskim nastopom in predstavitvijo videa najbolj prepričala slovenska šampionka Tina Maze, ki je predstavila svoj glasbeni prvenec My way is my decision. V središču pozornosti je bila seveda Šarka Zahrobska, slalomska svetovna prvakinja iz Aareja 2007. Poleti je bila zaradi možganskega tumorja nekaj dni celo na pragu smrti, v Söldnu pa se je predstavila po uspešni operaciji in okrevanju ter poskrbela za veselje pri sponzorju in tekmicah. Na prvi start v beli karavani bo morala Čehinja še počakati.
Ob Mazejevi so v Milkini ekipi še Nemka Maria Höfl-Riesch, Francozinja Tessa Worley, Avstrijka Michaela Kirch-gasser in Italijanka Elena Curtoni. «Kot kaže, sem imela poleti preveč časa, zato sem se odločila skočiti v druge vode. Upam, da bo ljudem glasba všeč. Dejstvo je, da je v meni vedno živel glasbeni delček. Ze v poletnih mesecih mi je dajala motivacijo. Verjamem, da bo tako tudi med sezono. To so besede, ki jih čutim,» pa je za Sportal povedala tekmovalka. Njen video bo luč sveta uradno ugledal danes, v njem pa stransko vlogo igra tudi njene trener in vodja ekipe Andrea Massi. Skrit talent je predstavila tudi Curtonijeva, ki je dokazala, da je nadarjena slikarka.
Peterica izbrank je na predstavitvi prejela tudi svoje portrete, ki jih je fotografiral Bryan Adams. Kanadski pevec in dobitnik grammyja se je že pred tem izkazal s fotografijami za visokotiražne magazine, za katere je fotografiral tudi Amy Winehouse, Micka Jaggerja, Petra Gabriela, Naomi Campbell, Raya Charlesa in Lennyja Kravitza.
RIM - Tožilstvo Italijanske nogometne zveze (FIGC) je izdalo obtožnico proti prvoligašu Napoliju zaradi suma prirejanja izida na tekmi zadnjega kroga serie A v sezoni 2009/10 proti Sampdorii. Disciplinska komisija bo najprej zaslišala nekdanjega tretjega vratarja kluba Mattea Gianella in igralca Silvia Giustija. Ob Gianellu in Giustiju sta v preiskavi tudi Paolo Cannavaro in Gianluca Grava, ki naj bi vedela za prirejanje izida, a tega nista prijavila ustreznim organom.
Smrtna kosa
SÖLDEN - V 24. letu je v prometni nesreči umrl avstrijski alpski smučar Bjoern Sieber. Ta je nastopil na 18 tekmah svetovnega pokala, najboljšo uvrstitev pa je dosegel lani, ko je v Banskem osvojil sedmo mesto v su-perkombinaciji. Sieber se je smrtno ponesrečil, potem ko je s kombijem, v katerem je bil tudi njegov brat, ki se je hudo poškodoval, blizu Schwar-zenberga zletel s ceste. Vozilo se je ustavilo šele 70 metrov pod cesto.
Stern se bo upokojil
NEW YORK - Dolgoletni komisar košarkarske lige NBA David Stern je napovedal, da se bo 1. februarja 2014 upokojil, tako da bo na čelu lige NBA natanko 30 let. Stern je lastnikom odločitev sporočil na zasedanju vodstva lige, za njegovega naslednika pa so že določili njegovega pomočnika od leta 2006 Adama Silverja, ki v NBA deluje od leta 1992.
Tour brez zmagovalcev
BERLIN - Mednarodna kolesarska zveza (Uci) je odločila, da naslovov zmagovalca dirke po Franciji med letoma 1999 in 2005, ki so jih pred dnevi zaradi dopinga odvzeli Američanu Lanceu Armstrongu, ne bodo podelili nikomur. Uci prav tako zahteva, da Armstrong in vsi tisti, ki so bili vpleteni v škandal, vrnejo denar, ki so ga zaslužili na dirkah.
košarka - Legadue
Prepričljiva zmaga tržaškega Acegasa
AcegasAps - Scafati 81:61 (19:17, 42:33, 63:44)
AcegasAps: Meščerjakov 14 (1:1, 5:9, 1:4), Thomas 12 (4:4, 1:5, 2:4), Cantarello, Mastrangelo 12 (1:1, 4:4, 1:2), Gandini 1 (1:2, -, 0:1), Carra 4 (2:4, 1:3, 0:2), Filloy 19 (-, 2:2, 5:7), Abdel 6 (-, 3:4, -).Ruzzier 8 (1:2, 2:3, 1:2), Urbani 3 )1:2, 1:2, -), Bruno Ondo, Tonut 2 (-, 1_1, 0:1).
TRST - Tržaški košarkarji so v vnaprej igrani tekmi 4. kroga prvenstva legadue dosegli svojo tretjo zmago. Proti Scafatiju so sinoči pred Tv kamerami in 2.000 gledalci v Trstu igrali zelo prepričljivo. Pokazali so agresivno obrambo, v napadu pa so igrali tekoče in učinkovito (20:34 ta dve točki, 10:25 za tri). Stalno so bili v vodstvu, dokončno pa so goste onesposobili v tretji četrtini, tako da je trener Dal-masson lahko končal tekmo s štirmi mladinci. Poleg strelca Filloya velja pohvaliti tudi Mastrangela, ki je onemogočil kotiranega tujca Sca-fatija Maysa.
TENIS - Na zaključnem teniškem turnirju sezone v Carigradu sta se Američanka Serena Williams in Poljakinja Agnieszka Radwanska že uvrstili v polfinale. V drugem polfinalu se bo Rusinja Marija Šara-pova srečala z boljšo iz dvoboja med Belorusinjo Viktorijo Azarenka in Kitajko Na Li.
GRANDI - Mednarodna gimnastična zveza (Fig) je Italijana Bruna Grandija na kongresu v Cancunu znova izvolila za predsednika. Za 76-letnega Grandija bo to že peti štiriletni mandat.
ŽENSKA A2-LIGA - Dane sob 20.30 v Miljah: Muggia Se-mavimar - Marghera.
ROKOMET - Moška A1-liga, danes na Čarbolah: Pallamanto Trieste - Loacker Bocen
košarka - Evroliga
Neizbežen poraz Olimpije
Union Olimpija - Panathinaikos 67:85 (19:23, 38:50, 50:69)
Union Olimpija: Waters 10 (2:2), Rupnik 2, Prepelic 11 (5:7), Blažič 6 (2:4), Murič 5 (1:2), Baynes 16 (4:7), Bubnič 6, Page 9 (2:2), Omič 2.
Panathinaikos: Bramos 2, Panko 9, Maciulis 18 (1:3), Armstrong 2, Ukič 14 (3:4), Lasme 13 (3:4), Carcaris 2, Diamantidis 5, Kitchen 4 (2:4), Gianopulos 12 (1:2), Skorcanitis 4 (0:1).
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so doživeli drugi zaporedni poraz v evroligi. Po uvodni zmagi na gostovanju v Italiji v zadnjih dveh tednih niso izkoristili ugodnega razporeda in dveh domačih preizkušenj, tako da se v nadaljevanje sezone podajajo z nič kaj spodbudno popotnico, ki vključuje tudi poraz proti Cede-viti v začetku tedna. Ljubljančani so bili tokrat brez možnosti za presenečenje, saj je Panathinaikos prevladoval v vseh elementih igre. Imel je več razpoloženih posameznikov, več čvrstosti v obrambi, kjer je z izjemo občasnih prebliskov Klemna Prepeliča (11 točk, trojke 2:5) in stalno zanesljivega Arona Baynesa (16 točk, 6 skokov) brez težav zaustavljal domače poskuse, vse skupaj pa so mu olajšali še zeleno-beli igralci iz Ljubljane, ki tokrat niso imeli prave energije za še en zgodovinski večer v Stožicah ali pa vsaj za stoječe ovacije, ki so jih bili kljub porazu deležni pred sedmimi dnevi.
Union Olimpijo v naslednjem tednu čakata dve zahtevni gostovanji. V ponedeljek pri vodilni in še neporaženi Igokei v ligi Aba, čez sedem dni pa v Moskvi proti Himkiju.
FORMULA ENA - Danes ob 10.30 (Raidue, TV Slovenija 2) kvalifikacije za jutrišnjo VN Indije
/
ŠPORT
Nedelja, 28. oktobra 2012
19
košarka - Jadran Franco jutri v Coneglianu
Atipičen nasprotnik
Mladi Conegliano brez izkušenj, igra pa prosto in hitro košarko - V deželni ligi doma le Bor Radenska
Coneglianu, pri katerem bo jutri gostoval Jadran Franco, so poznavalci pred začetkom sezone pripisovali vlogo pepelke. Ekipo sestavljajo samo mladi košarkarji, med njimi kot posameznik nihče posebej ne izstopa. Toda trener Jadrana Andrea Mura svari pred prevelikim optimizmom. »Oni so res brez velikih talentov, toda igrajo izjemno agresivno in tudi borbeno košarko. Na obeh dosedanjih tekmah, njihov dvoboj proti Albi sem si tudi ogledal, so popustili šele v končnici,« opozarja trener. Po njegovem mnenju čaka Jadran atipična tekma. »Conegliano igra prosto, brez prevelikih shem, priviligira protinapad, hitro igro, tudi greši dosti, a je zelo dinamičen,« je še povedal, zato pa pričakuje od svojih igralcev, da bodo igrali zbrano in preudarno. »Zmaga proti Pordenonu nam je vlila veliko entuziazma, ampak to je bil šele začetek neke poti, pomembno je, da ob entu-ziazmu obdržimo tudi motiv in zbranost,« je še povedal trener naše združene ekipe. Predvidoma bo Jadran igral jutri v popolni postavi. Franco je zaradi gripe izpustil dva treninga, a bo za jutri že nared.
V deželni C-ligi bo doma tokrat igral Bor Radenska. V letos res kakovostnem prvenstvu jih čaka nova težka naloga. Na Stadionu 1. maja se bodo ob 18.30 varovanci trenerja Popoviča spoprijeli s Tarcentom, ki ima na lestvici že 6 točk in je v prejšnjem krogu zmagal kar sredi Doline proti Bregu. Zaradi manjših poškodb in bolezni je imel Borov trener med tednom nekaj težav v telovadnici, predvidoma pa bo nastopila postava, ki je igrala dosedanje tekme. Uprava Tar-centa je letos sestavila res solidno moštvo, saj sta prišla odlična Bagnarol (play-maker) in Adami (krilo), na svojem mestu pa so ostali stebri Munari, Gozzi in Bellina.
Breg se podal na gostovanje v Čer-vinjanu. Gostitelji so doslej osvojili le eno zmago v prvih štirih krogih. Najbrž res niso nepremagljivi, vendar znajo biti doma nevarni. Breg se bo najbrž tudi tokrat odpovedal doprinosu Kosa, ki mora biti zaradi strgane mišice na meču previden, da se mu poškodba ne obnovi. Vsi ostali igralci bi morali biti na svojem mestu.
nogomet - Jutri v promocijski ligi proti močnima nasprotnikoma
Težko za Juventino in Vesno
Veteran igrišč Cermelj bo branil barve Zarje na derbiju proti Primorju - Sovodnje z vodilnim
Domači šport
košarka - D-liga
Kontovel šest minut brez koš
Santos - Kontovel 53:45 (4:13, 21:21, 28:35)
Kontovel: Škerl 13 (3:5, 5:9, 0:4), Paoletič 4 (2:2, 1:7, 0:4), Daneu (-, 0:5, -), Gantar 9 (1:1, 4:7, -), Starc 1 (1:2, 0:3, 0:1), Bufon n.v., J. Zaccaria n.v., Šušteršič 12 (2:2, 5:6, 0:3), D. Zaccaria 4 (2:2, 1:3, -), Regent (0:2, 0:1, -), Hrova-tin 2 (-, 1:3, 0:1), Majovski n.v., trener Gerjevič.
Kaže, da si Kontovelci po zelo bledi predstavi iz prejšnjega domačega nastopa proti Gradu niso opomogli in so sinoči v gosteh doživeli še en pekoč poraz, tokrat proti San-tosu. Po spodbudnem začetku (8:0 in 13:4 po prvi četrtini) je Kontovel popustil, tako da so ga gostitelji ob polčasu dohiteli. Naši košarkarji so spet povedli v tretji četrtini, v zadnji pa kar šest minut niso dali koša, Santos je to seveda izkoristil, povedel in zasluženo zmagal. Kontovel-ci so spet odpovedali pri metu (17:44 za dve in 0:13 za tri točke), poleg tega so izgubili kar 21 žog. (lako)
Spremljaj danes po našem spletu
www.primorski.eu *
tekmo nogometašev Krasa v živo, nato pa še vse ostale tekme naših članskih ekip
Dobiš nas tudi na twitterju primorski_sport
Danes
Sobota, 27. oktobra 2012 KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Tarcento; 20.30 v Červinjanu: Cervignano - Breg ODBOJKA
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet C -Pordenone
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet D - Staranzano; 20.30 v Sovodnjah: Govolley -Rigutti
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. Miani: Virtus - Zalet Kontovel; 16.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Bor Kinemax - Altura NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Este 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio
DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Pordenonu: Pordenone - Kras
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna -San Luigi
ZAČETNIKI - 15.00 v Červinjanu: Pro Cervignano - Sovodnje; 15.15 v Križu: Kras A - Trieste Calcio B; 15.30 v Štandrežu: Juventina - Azzurra; 17.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio C - Kras B;
Jutri
Nedelja, 28. oktobra 2012 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZJA C - 18.00 v Coneglianu:
Conegliano - Jadran Franco
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Dolini: Breg -
Ardita
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet
-	Coselli
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Azzurra1.30 na Opčinah: Sloga Zalet Barich - Brunner
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Pro Fagagna; 14.30 v Miljah: Muggia - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Zarja; 14.30 v Ogleju: Aquileia - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: Sagrado - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Staranzano; 10.30 v Krminu: Cormonese - Juventina; 10.30 v Dolini: Kras
-	Domio
NAJMLAJŠI - 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras; 10.30 v Podgori: Juventina - Cormonese; 10.30 v Štarancanu: Pro Staranzano - Sovodnje
Za Juventino in Vesno bo jutrišnji krog v promocijski ligi (začetek že ob 14.30) nadvse zahteven. Čaka jih dvoboj proti ta čas vodilnima. Juventina bo v Štandrežu gostila Pro Fagano, ki je po uvodnih šestih zaporednih zamag šele prejšnjo nedeljo prvič osvojila »le« točko. Nogometaši Vesne se bodo podali v Milje, domača Muggia pa se ob enem porazu prav tako lahko ponaša s kar šestimi zmagami. V Miljah za Vesno ne bo igral Degrassi, ki si je na tekmi prejšnjega kroga zvil gleženj, manjkal pa bo tudi kaznovani Carrese. »Cikel štirih tekmeh bo pokazal, kam sodimo. Juventino smo že premagali, Muggia je močna (igrala bo sicer brez svojega adita Velnerja), potem nas čakata Caporiacco in Tricesimo,« meni športni vodja Paolo Soavi.
Juventina si je od nastopa prejšnjega tedna v Križu obetala veliko, da bi se pred Pro Fagagno predstavila maksimalno motivirana. To velja tudi po porazu, saj vrh še vedno ni tako daleč.
Zelo zanimivo bo jutri tudi v Sovod-njah, kjer se bodo domače Sovodnje pomerile z vodilnim tržaškim San Giovanni-jem. Ker je letošnja 1. amaterska liga zelo izenačena, ima na vrhu lestvice le štiri točke več od Sovodenjcev, za katere pa tekma ne prihaja ob pravem času, saj imajo polno ambulanto. Dolgemu seznamu poškodovanih se je v nedeljo pridružil še Secu-lin, ki bo odstoten najmanj tri, zagotovo bo manjkal tudi Flocco in najbrž Reščič, ki zaradi bolezni deset dni ni treniral. Primorec, ki za izhod iz krize potrebuje prvo zmago, bo tokrat gostoval pri solidnem Beglianu.
Druga amaterska liga bo spet ponudila derbi. Tokrat se bosta na Rouni udarila Primorje in Zarja. Za obe ekipi se sezona ni začela najbolj uspešno. Na Prosek odhaja Zarja z novostjo. Zanjo bo lahko igral tudi veteran kazenskih prostorov, 40-letni Giuliano Cermelj, napadalec s lepo preteklostjo, ki morda še vedno lahko reši težave bazovskega moštva v napadu. Manjkal pa bo diskvalificirani Ghezzo. Rane si ližejo tudi pri Primorju. Trener ni pod vprašajem. »Mi mu zaupamo in mislimo, da se bo opravljeno delo prej ali slej poznalo, zakaj se doslej ni, nam ni jasno, igralci pa se morajo bolj potruditi, igrati skupinsko, za vas, majico in gledalce,« so jasne besede predsednika Zuppina.
Drugo uvrščeni Breg bo na gostovanju v Ogleju preizkusil svojo trdnost, nasprotnik Aquileia ima na lestvici le točki manj in se zdi zelo homogen. Pravi test za ekipo dolinske občine.
Doslej presenetljiva Gaja bo prav tako lahko merila svojo pravo moč. Čaka jo namreč gostovanje v Zagraju. Z zmago bi se padriško-gropajska enajsterica celo zavihtela na prvo mesto. Mladost bo v Doberdobu že danes (še zadnjič ob 15.30) gostila Poggi. Oboji so sezono začeli slabo, žal bo Mladost tudi tokrat nastopoila v zelo okrnjeni postavi.
odbojka - Predstavitev Sloge Tabor Televita
»Lahko sanjamo«
ženske
Oba Zaleta doma Govolley sploh prvič v Sovodnjah
Po koncu prve faze se bodo boji v moški odbojkarski C-ligi nadaljevali šele konec prihodnjega tedna, zato bodo danes stopile na igrišče le ženske ekipe naših društev. V C-ligi bo Zalet C gostil še nepremagani Pordenone. Za naše igralke je to vsekakor priložnost, da se s podvigom vrnejo v boj tudi za najvišja mesta v skupini, sicer nimajo kaj izgubiti. V postavo se bo vrnila po-dajalka Crissani, žal pa bo zaradi delovnih obveznosti manjkala tokrat njen edini alter ego Fanika Starec. Manevrski prostor trenerja Bosicha ostaja zato omejen, imel bo na voljo le eno menjavo. Odsotnost Starčeve pomeni, da bo najbrž v vlogi korektorja spet igrala Babudri-jeva, libero pa bo Cvelbarjeva.
»Ta tekma bo za nas predvsem priprava za naslednji dvoboj z Majanesejem. Pordenone je po mojem mnenju še močnejši od Fincantierija. Naš cilj je zdaj, da se uvrstimo na četrto ali peto mesto in igramo dodatne tekme za prestop v skupino boljših. To je realen domet naše ekipe in še nekaterih drugih, nam enakovrednih ekip,« je povedal Bosich, ki pravi, da je vzdušje v ekipi vsekakor dobro.
Zanimivo bo v D-ligi. Zalet D čaka domači nastop proti vodilnemu Staranzanu, ki je že od vsega začetka velja za favorita za uvrstitev v skupino za napredovanje, Go-volley pa bo prvič (letos in sploh v svoji zgodovini) igral v Sovodnjah in tam gostil Rigutti, ki ga mora nujno premagati, če želi doseči eno prvih dveh mesti, ki direktno vodi v skupino z boljšimi ekipami. Še vedno bo za posledicami lažje prometne nesreče manjkala Silvana Princi. (ak)
»Ostajati moramo na realnih tleh. Dve zmagi še ne pomenita, da smo zrasli tako bliskovito, da smo lahko že med zmagujočimi v ligi, lahko pa sanjamo, da se lahko naša ekipa kaj kmalu otrese tekmecev za obstanek in se povzpne čim višje na lestvici,« je na včerajšnji predstavitvi moštva v dvorani ZKB na Opčinah in pred jutrišnjim tržaškim der-bijem v Trstu proti FerroAlluminiu povedal športni vodja Sloge Tabor Televita Ivan Peterlin. Goste in pokrovitelje je Peterlin opozoril, da je kriza globoko prizadela odbojkarsko gibanje. Celo društva iz bogatega Veneta so prenehala z aktivnostjo, uspevajo pa zdaj predvsem tista z bogato tradicijo, z dobro organizacijo in društva, ki so del socialnega tkiva. »Mislimo, da je naše društvo tako,« je ponosno zatrdil Peterlin. Da je Slogi Tabor uspelo zlesti iz deželne dimenzije, je tudi rezultat strokovnega kadra in igralskega zaledja. »Nobene ekipe ni mogoče sestavljati izključno z nakupi,« je dodal in opozoril, da igranje na državni ravni zahteva veliko sredstev za pristojbine, gostovanja, najemanje telovadnic, zdravniško pomoč in drugo. Če Slogi Tabor uspe zaenkrat kriti vse stroške, je to tudi zaradi tega, ker igralci ne prejemajo nikakršnega povračila stroškov, »čeprav bi si to zaslužili in si prizadevamo iskati še dodatna sredstva,« je še povedal Peterlin in opozoril, da mnogi igralci pomagajo v društvu tudi kot trenerji. Seveda se je zahvalil pokroviteljem, glavnemu, to je podjetju Televita in tehničnim: Zadružni kraški banki, Studiu Vegliach, podjetju Data engineering, podjetju Barich, gostilni Gelmo in seveda Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Športni vodja je misel izrekel še za gledalce, ki hodijo na domače tekme v Repen. »Jih je precej, želeli pa bi, da bi jih bilo še več. Smo pa zadovoljni, da je publika mlada, da se v Repnu zbirajo mlade družine in da nismo dobili nikoli niti opomina zaradi nešportnega vedenja publike,« je še dejal.
Delovanje Sloge Tabor so pohvalili številni gostje, med drugimi tudi zdajšnji predsednik deželnega odbora odbojkarske zveze Duilio Bunello in njegov tekmec na bližnjih volitvah Giorgio Tirel, sicer dosedanji predsednik tržaškega odbora FIPAV. (ak)
S predstavitve na Opčinah
kroma
20
Sobota, 27. oktobra 2012
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Goljufi v hramu demokracije
Darja Kocbek
/
Z novo poslanko Alenko Koren Gomboc se je v slovenskem parlamentu še okrepil klub poslancev, ki jih bremenijo različne obtožbe in obsodbe zaradi kaznivih dejanj, goljufij, konflikta interesov in drugih lumparij. Grešniki so v politično in strankarsko razklanem in skreganem slovenskem hramu demokracije in politiki zgledno poenoteni, saj prihajajo iz vladnih in opozicijskih strank, iz različnih koncev Slovenije, so različnih starosti, pa tudi oba spola sta zastopana.
Čim je postala kandidatka za nadomestno poslanko, se je Alenka Koren Gomboc morala soočiti z ugibanji, da verjetno uporablja ponarejeno šolsko spričevalo in da je zaradi tega pred leti v slovenjgraški podružnici ene od slovenskih bank izgubila službo. Vse obtožbe je, enako kot poslanci, ki so bili zasa-čeni pred njo, nemudoma zavrnila. Ne prav odločno in glasno je zagotovila, da je končala šolanje na kmetijski šoli v Šentjurju, na srednjo ekonomsko šolo pa je še vpisana, zato izobrazbe ekonomski tehnik še nima. Na seznamu kandidatov največje vladne stranke desno-sredinske SDS za lanske parlamentarne volitve ji je to izobrazbo, kot je dejala, pripisal nekdo drug. Ni pa zanikala, da je sestrična Urške Ba-čovnik Janša, soproge predsednika vlade in stranke SDS Janeza Janše in da je brez službe. Za nadomestno poslanko je bila Gombocova navzlic temu potrjena s samo tremi poslanskimi glasovi proti.
Branka Mariniča, prav tako poslanca SDS, je kranjsko okrožno sodišče aprila obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin. Tožilstvo mu je očitalo, da je izpit iz nemščine na fa-
kulteti namesto njega opravljal nekdo drug. Marinič, ki vztraja, da očitanega mu kaznivega dejanja ni storil, je še naprej poslanec največje vladne stranke SDS, podporo volivcev pa je lani dobil, čeprav je bilo še pred sodbo očitno, da Marinič očitkov ne more zavrniti niti z dokumenti niti s pričami niti z - znanjem nemščine.
V kazenskem postopku je tudi Ivan Vogrin, ki je bil izvoljen na listi vladne stranke Državljanska lista. Mariborsko okrožno sodišče je proti njemu uvedlo kazenski postopek. Prevaral oziroma ogoljufal naj bi 19 ljudi, ker jim njegovo podjetje ni opravilo storitev oziroma dobavilo blaga, ki so ga plačali. Vrh stranke Državljanska lista je Vogrina marca, ko so prišle v javnost informacije o dolgovih njegovega podjetja, pozval k odstopu, Vogrin pa je izstopil iz stranke in ostal v parlamentu kot samostojni poslanec, saj trdi, da ničesar ni storil z goljufivim namenom ali naklepno. Da mu iz moralnih razlogov ni treba odstopiti, mu je dal zgled kar predsednik stranke Državljanska lista in državnega zbora Gregor Virant, ki se je že pred volitvami moral braniti pred očitki, da je goljufal, ker je hkrati, ko je služil s pogodbenim delom, prejemal nadomestilo za funkcionarsko brezposelnost.
Na listi Desusa, še ene vladne stranke, pa je bil izvoljen Ivan Sim-čič, ki je za vpis na fakulteto uporabil ponarejeno spričevalo srednje gostinsko-turistične šole v Sarajevu. Da to spričevalo nikakor ne more biti ponaredek, saj ocene kažejo, da je bil poslanec vzoren učenec, je kar nekaj časa Simčiča branil sam predsednik stranke Karl Erjavec. Sredi aprila, ko se Simčiča ni mogel spomniti nihče od profesorjev sarajevske šole, so ga v Desusu ven-
darle bili prisiljeni izključiti iz stranke. Od takrat je samostojni poslanec in še vedno vztraja, da se mu je zgodila krivica.
Na drugi strani je Mitja Mer-šol, dolgoletni novinar, še vedno poslanec največje opozicijske stranke, levosredinske Pozitivne Slovenije. Skupini poslancev v sramotilni klopi se je pridružil po razkritju, da je bil v času nekdanje Jugoslavije kot »lingvist« tajni sodelavec obveščevalne službe, njegova diploma pa naj bi bila preprosto prepisana njegova knjiga oziroma zbirka časopisnih kolumen. Meršol je prepričan, da mu ni treba odstopiti, saj ob odhodu v London v 70. letih prejšnjega stoletja ni deloval proti državi, ampak za njo. Vrh stranke ga ni pozval k odstopu, njegovo odločitev spoštuje, saj je poslanski skupini »zelo odkrito razložil, kaj je delal v Londonu«. Diplomske naloge pa mu sploh ni bilo treba pojasnjevati.
Na listi iste stranke je bil izvoljen tudi poslanec Borut Ambrožič. Julija letos je javnost izvedela, da naj bi bila njegova magistrska naloga plagiat tuje diplomske naloge. To je kasneje potrdila komisija mariborske pravne fakultete. Ambrožič ni odstopil, ker računalniški program, ki naj bi dokazal, da gre za plagiat, po njegovi razlagi zgolj primerja besedila in ne ugotavlja plagiatorstva. Ambrožiča so izključili iz Pozitivne Slovenije, ker njegovo ravnanje »ni skladno z vrednotami« stranke, kjer se zavzemajo »za pravno državo«. Zdaj je samostojni poslanec.
Primerov že bolj ali manj dokazanih poslanskih goljufij je še kar nekaj, državljani pa se spričo množice takšnih ravnanj in kasnejših »pojasnil« utemeljeno sprašujejo, ali je v parlamentu med 90 poslanci sploh kdo, ki ne bi moral sedeti nekje drugje.
PISMA UREDNIŠTVU
Velika in težka bitka
Z malenkostno zamudo se oglašam v zvezi s stališčem dr. Dimitrija Rupla, ki ga je 16. oktobra objavil v svojem polemičnem pismu Borisu Pahorju, in to: »Mejo, ki je nesrečno zarezala v slovensko skupnost leta 1947 oz. leta 1954, je postavljala jugoslovanska komunistična oblast. Ko bi imeli demokracijo, bi nemara po vojni dobili Gorico, morda celo Trst.«
Znano je, da je jugoslovanska delegacija s slovenskim predstavništvom (Kardelj, Bebler, Vilfan, Ma-rušič, Vratuša, dr. Lavo Čermelj, dr. Bogo Grafernauer, dr. Fran Zwitter in drugi) na Mirovni konferenci v Parizu 1947. leta odločno branila etnično mejo z Italijo od Kanalske doline do morja pri izlivu Soče. Pri tem jo je podpirala sovjetska delegacija z zunanjim ministrom Molotovom, medtem ko sta angleška in ameriška zunanja ministra zagovarjala francosko razmejitveno linijo, ki je med drugim prepuščala Gorico Italiji.
Aleš Bebler piše v svoji spominski knjigi »Čez drn in strn« naslednje: »Po dogovoru z nami Molo-tov ni hotel pristati na francosko linijo zlasti zaradi Gorice. Zastopal je stališče, da je s tem Gorica odrezana od Jugoslavije, kar slabi vso linijo in je zaradi tega sovjetska delegacija ne more sprejeti«.
Drugega junija - navaja Bebler - je Molotov nenadoma poklical Kardelja na nujen razgovor. Kardelj je odhitel k njemu. Ze čez kake pol ure se je vrnil. Izraz na njegovem obrazu je bil tako otožen, da smo takoj uganili, da se je zgodilo nekaj zelo težkega. Kardelj nam je povedal
grenko resnico. Molotov mu je rekel, da je prejel telegram od Stalina, v katerem mu ukazuje, naj preneha s sporom o meji in naj sprejme francosko linijo v celoti. Skratka naj žrtvuje nekaj, kar ni njihovo, naj žrtvuje Gorico. »In ker je bilo tako povelje,« je še povedal Molotov Kardelju, «vas nisem predhodno vabil na razgovor, temveč sem novi sklep sporočil kolegom Bidaultu, Byrnesu in Bevinu, vsem trem ostalim članom sveta ministrov!«
»Nekaj let kasneje, mislim da leta 1952,« zaključuje Bebler to zgodbo, »mi je v Združenih narodih francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je bil na mirovni konferenci Bidaultov sodelavec, povedal tole: Ker smo zahodni želeli sporazum z Rusi in je bil spor za majhno stvar, za mesto Gorico, smo med seboj sklenili, da bomo skušali Sov-jetom ponuditi Gorico, da bi v zameno dobili njihovo soglasje za mednarodni statut za Trst. Tako zamenjavo smo nameravali predlagati prav tiste dni, ko nas je Molotov prehitel in se odrekel Gorici. Bili smo zelo presenečeni in zadovoljni. Kot veste, so Rusi potem sprejeli mednarodni statut brez vsake pro-tiusluge.«
Sklep štirih ministrov nas je zadel v živo. Začeli smo proti njemu ostro kampanjo, diplomatsko in propagandno - saj je bila meja tako zarisana, da nam je jemala Kanalsko dolino, skoraj vso Beneško Slovenijo, Gorico z zahodno okolico, potem pa internacionaliziran in s tem nam odvzet Trst z vso dotedanjo okolico, se pravi s koridorjem od Devina do mesta, pa na vzhodu vse tedaj sporno ozemlje do Buj!
Mlfi
Tako je bilo z Gorico! V zvezi s Trstom, ki ga tudi omenja dr. Rupel, pa je znano, da so imeli Anglo-Ame-ričani namero zasesti ozemlje nekdanje Italije do rapalske meje in bi na zasedeni Primorski uvedli upravo, kakršna je bila pred 8. septembrom 1943 - tako kot kasneje v coni A. Genialna Titova strateška odločitev aprila 1945. da se je v napredovanju IV. armade proti zahodu izognil nemški obrambni liniji nad Reko Ingrid in korakal naravnost na Trst, da je prišel skupaj s slovenskim IX. korpusom prvi v okupirano mesto, je zagotovila osvoboditev celotne Primorske do rapalske meje.
Brez vztrajnih diplomatskih pogajanj o naši zahodni meji med Jugoslavijo in Italijo, ki so bila po mnenju Beblerja »velika in težka bitka«, ne bi mogla takratna slovenska diplomacija zagotoviti združitve Primorske z matičnim narodom in doseči miru v tem delu Evrope.
Značilna je ocena vplivnega italijanskega diplomata Diega de Castra v njegovi zadnji knjigi »Spomini osemdesetletnika-Trst in Istra« o slovenskih pogajalcih, da so vseskozi prekašali italijanske kolege. O Titu pa je de Castro zapisal, »da ni dvoma, da je bil Tito eden najbolj genialnih evropskih državnikov tistega časa«.
Mar je moč borcem »velike in težke bitke« kaj očitati?
Dušan Fortič, Koper
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Družbene kompetence
Ko ugotovimo, da vse več šolskih otrok potrebuje dopolnilni pouk in da se njihovo število postopoma vztrajno veča, je videti kakor da odkrivamo toplo vodo. Vztrajno se veča število otrok, ki imajo razvojne težave čustvene in socialne narave. Za te težave pa je potrebna posebna obravnava oziroma nove vrste podpornega pouka.
Šola pa je na splošno čedalje manj kos vsem raznolikim družbenim zahtevam, ki se ji v sodobnem času postavljajo nasproti. Da bi se razbremenila, išče velikokrat pomoč pri socialnih delavcih. Toda mnogi izvedenci menijo, da tako šola kot tudi družbeno okolje, ki jo obkroža, preveč pričakujeta od poklicev, ki se ukvarjajo s socialnim delom. Zlasti zaradi tega, ker se je treba nenehno zavedati, koliko različnih dejavnikov vpliva na težavni šolski položaj. Najprej je treba razmisliti, kakšna je pravzaprav funkcija šole v moderni družbi. Za tem je treba ugotoviti, kako je prišlo do sodobne šolske preobremenitve. In končno, katere možnosti ima socialno delo in do kod lahko sežejo njegovi učinki pri podpori šolskemu delu.
Ko razmišljamo o tem, kakšna naj bo v našem kulturnem okolju glavna naloga šole, je odgovor dokaj enostaven: naše otroke mora pripraviti za življenje. Življenje pa, kakor vemo, ni mogoče opisati enovito, pač pa se kaže z različnih zornih kotov. Lahko bi ga na grobo razdelili na poklicno in družbeno življenje. »Šola je na nek način celota dveh funkcij, namreč funkcije vzgoje in izobraževanja in funkcije družbene selekcije - bodisi ko gre za dolgoročno izobraževanje kot za poklicno izobrazbo za gospodarski sistem.« Tako je trdil nemški sociolog Niklas Luhman, ki je hkrati pojmoval vzgojni pristop kot celovitost izobraževanja in podpore pri pridobivanju socialnih kompe-tenc. Ta funkcija se odraža v pedagoški zadolžitvi učiteljev, to se pravi v trudu, da bi otrokom posredovali bodisi strokovno kot družbeno znanje za kasnejše poklicno udej-stvovanje kot tudi za vsa ostala življenjska področja. Učitelj ni le pedagoško dejaven, pač pa dobi vlogo pravega selektorja, ki ocenjuje, kako se razvija otrokova šolska kariera in katere poklicne možnosti ima posameznik. To povzroča včasih učiteljem težave, ker so izpostavljeni zahtevam družbenega okolja, ki s svojimi ugovori šolo pre-obremenjuje. Navadno se vse izrodi v brezkončno razpravljanje o potrebnih šolskih reformah.
Švicarski socialni delavec in sociolog Martin Hafen se s to problematiko in s teorijami o strokovni preventivi ukvarja na lucernški Visoki šoli za socialno delo. Hafen meni, da veliko zahtev izhaja iz gospodarstva, ki kot poseben socialni sistem koordinira poseganje po dobrinah (predmetih, storitvah, delovni sili itd.) s cenami in računi. Tako ozko ekonomsko formulirana definicija lahko ponazori, kako gospodarstvo zadošča svoji funkciji na osnovi sebi lastnih principov in je le malo dostopen za preostale družbene izzive. Ko torej javnost ob upoštevanju gospodarstva podpira neko ekološko proizvodnjo, človeku prijazne delovne pogoje ali npr. zadostno število učnih mest, gre to prizadevanje vedno skozi presojo, ali je to v skladu z gospodarskimi principi kot so maksimiranje profita ali razmerje med ponudbo in povpraševanjem.
Res je sicer, da lahko politika poskuša z raznimi spremembami zakonov vplivati na gospodarstvo, vendar vse to sloni na predpostavki, da so politični sistemi vsaj za se-
daj še močno vezani na državno območje, medtem ko se gospodarstveniki lahko izognejo neugodnim zakonskim zahtevam s premestitvijo proizvodnje v tujino. In še obširneje so v demokratičnih državnih oblikah odločitve večinoma pod vplivom prepletenih razmerij med politiko in gospodarstvom. Zal pa gospodarstvo prireja politično odrejene norme pristransko in le redkokdaj tako, kakor si jih je politika zamislila. Martin Hafen navaja primer cvetočega črnoborzijan-stva za z zakonom prepovedane psiho aktivne substance kot so kokain, heroin ali ecstasy, ki vedno na novo potrjuje to pristranskost.
Švicarski izvedenec našteva, kaj vse to pomeni za šolo. Šola se mora ves čas soočati z zahtevami gospodarstva in se mora usklajevati z gospodarskimi zahtevami in ni nič več krojena po vzgojnih idealih kot so enakost in svoboda. Ker pa so gospodarske zahteve obarvane preko različnih ekonomskih podsistemov, so velikokrat videti protislovne. Tako pouk zahteva predvsem boljše šolsko (osnovno) znanje, medtem ko se oddaljuje od vodil socialnih kompetenc kot so sposobnost dela v timu, usmerjanje v reševanje problemov in v ustvarjalnost. Težave za šolo nastajajo iz dejstva, da obema opisanima zahtevama le s težavo zadoščamo istočasno in da pade težko breme na šolo zaradi zahteve po posredovanju znanja. Na osnovi teorije Ni-klasa Luhmanna namreč človek znanja ne more posredovati, pač pa lahko nekoga le spodbuja, da ga osvoji. Za vsakega posameznega učenca je različno, kaj bo pridobil iz šolske ponudbe in kako bo to predelal. Tudi zaradi tega, ker lahko vse, kar se je naučil na pamet, bolje dokaže, kakor pa družbene kompetence, kar je za selektivno funkcijo šole tudi prednost. Razvrščanje po ocenah dobi za delodajalce poseben pomen, saj njihova odločitev o zaposlitvi osebe temelji na teh šolskih rezultatih. Včasih pa se zgodi, da ocene le niso dober pokazatelj sposobnosti in da pravzaprav oseba, ki so jo sprejeli v službo na tej osnovi, za podjetje ni primerna.
Zato po mnenju sociologa Ha-fena ne smemo zanemarjati drugih kompetenc. Hierarhija, ki se pojavi skozi šolske kriterije za selekcijo se zrcali, po njegovem, v notranjosti celotnega izobraževalnega sistema. Tako je ponekod celo za učne smeri kot so šport, zgodovina, zemljepis ali umetnost posamezniku otežavljena pot kljub dobrim ocenam v teh predmetih, če niso ocene dobre tudi v glavnih predmetih dobre (jezik, tuj jezik, matematika itd.), ne glede na to, če bo na svoji študijski poti te predmete (vsebine) še potreboval ali ne. Zaradi precenjenosti nekaterih vsebin se drugi osebni resursi, kot sta ustvarjalnost ali sposobnost reševanja problemov, ne upoštevajo dovolj, čeprav so prav te sposobnosti čedalje pomembnejše tudi za gospodarstvo. Ta deficit se bo še povečal, če se ne bo učni sistem v sodobnem svetu dosledno oprijel pravila »učimo se učenja«. To pa je možno le z razvojem družbenih kompetenc. Teh ne smemo zanemarjati na račun z oceno zaznamovanih vsebin, ker bi propad teh posameznikovih sposobnosti pomenil veliko izgubo tako za znanstveni kot za gospodarski sistem. (jec)
prej do novice
www.primorski.eu
i«-« X\ zmerno i^jasno ¿^oblačno
VREME, ZANIMIVOSTI
Sobota, 27. oktobra 2012
21
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' ciklona
, središče ^ anticiklona
VREMENSKA SLIKA
o
GRADEC
8/15
TOLMEČ O
10/14
CELOVEC
O 9/14
TRBIŽ O
8/12
O 7/10 KRANJSKA G.
tit
oc
TRŽIČ
10/14
o
KRANJ
63»
o 8/15
S. GRADEC
MARIBOR
o 9/18
M. SOBOTA
O 10/19
VIDEM O
iYr1 11/18
O PORDENON
12/17
ČEDAD O
12/17 ^ 0
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	12/16
V4/1B 0 14/16	POSTOJNA
14/18	I4/II> o 12/14
CELJE 10/17
V
PTUJ
O

N. MESTO 11/19 O
ZAGREB 11/20 O

(^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo oblačno z močnimi padavinami, predvsem na vzhodu. Pihal bo jugozahodnik. Popoldan in proti večeru se bo vreme povsod poslabšalo, v nižini in ob morju bo večja možnost ploh in posameznih neviht, v zgornji Karniji in na območju Trbiža bo snežilo.	Danes bo oblačno, pihal bo jugozahodnik, ob morju okrepljen jugo. Na zahodu in ponekod v osrednjih krajih bo deževalo, deloma z nevihtami, drugod bo dež dopoldne večinoma ponehal. J
	
'„„ATENE ;
, J4/23
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
CELOVEC O 2/4
r
V noči s petka na soboto bo fronta nad Sredozemljem z južnimi vlažnimi vetrovi vplivala na našo deželo. V soboto zvečer bo s severa prešla hladna fronta, ki bo ustvarila globoko depresijo n nad padsko nižino.
Nad jugozahodno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka z vremensko fronto, ki se počasi pomika proti vzhodu. V višinah od jugozahoda doteka k nam vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 17.59
Dolžina dneva 10.21
'"lunine MENE ^
Luna vzide ob 16.40 in zatone „ ob 5.11
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo značil ne vremensko pogojene težave in tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.
rchz^
MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.17 najvišje -41 cm, ob 9.38 najnižje 56 cm, ob 16.06
najvišje -53 cm, ob 22.04 najnižje 32 cm. Jutri: ob 3.42 najvišje -36 cm, ob 10.01 najnižje 55 cm, ob 16.35 najvišje -56 cm, ob 22.38 najnižje 30 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m..........19 2000 m ..........14
1000 m ..........18 2500 m ..........12
1500 m ..........16 2864 m ..........10
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
3/5 C
S. GRADEC

O
LJUBLJANA
3/4
POSTOJNA
O 1/3
KOČEVJE
REKA 5/6
CELJE 2/5
V'"
N. MESTO 2/5
o -
MARIBOR
O 2/5
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 3/6
ZAGREB 3/6
O
¿h, H

Jutri bo pretežno oblačno do oblačno z močnimi padavinami. V gorah bo nad pribl. 500 metri snežilo. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju in na vzhodu pa močna burja. V Trstu bodo sunki presegali 120 km na uro.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri bodo padavine oslabele in ponekod prehodno ponehale. Hladno bo. Ponekod bo pihal severovzhodnik, na Primorskem zmerna do močna burja.
kitajska - Premierjevi sorodniki v nekaj letih izredno obogateli
Razširjena družina Wen Jabaa
»težka« 2,7 milijarde dolarjev
PEKING - Razširjena družina kitajskega premiera Wen Jiabaa ima premoženje, vredno 2,7 milijarde dolarjev, poroča ameriški časnik New York Times. Poročilo bi lahko spravilo v zadrego kitajsko komunistično partijo, ki se pripravlja na kongres, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Zaradi članka spletna stran ameriškega časnika na Kitaj -skem ni dostopna.
Kot piše časnik, so številni sorodniki Wen Jiabaa, med njimi sin, hči, mlajši brat in svak, v času njegovega vodenja vlade izjemno obogateli. Pregled poslovnih in davčnih dokumentov je razkril, da premierovi sorodniki nadzorujejo premoženje v vrednosti najmanj 2,7 milijarde dolarjev. Okoli 80 odstotkov tega premoženja je v rokah članov Wenove razširjene družine, v katero niso všteti njegova soproga, sin in hči, kar pomeni, da za njih ne velja pravilnik kitajske komunistične partije o razkritju premoženja. Časnik piše, da so skupen znesek, ki temelji na poročilih družb, borznih podatkih in drugih javno dostopnih dokumentih, preverili revizorji.
Kitajsko zunanje ministrstvo je bilo v odzivu kritično do pisanja New York Timesa. "Nekatera poročila blatijo Kitajsko in imajo skrite motive," je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Hong Lei odgovoril na vprašanje o poročanju časnika o skritem premoženju Wenovih sorodnikov.
Wen si je ustvaril ugled "ljudskega premiera", ki ga skrbi za navadne državljane, se izogiba razkošja in podpira politične reforme. Kitajski oporečnik Yu Jie pa je v knjigi Najboljši kitajski igralec iz leta 2010 zapisal, da je Wen številne Kitajce in zahodne opazovalce zavedel, češ da je drugačen od drugih partijskih voditeljev.
New York Times je članek objavil dva tedna pred začetkom kongresa kitajske komunistične partije, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Bloomberg News je junija poročal, da ima razširjena družina kitajskega podpredsednika Xi Jinpinga, ki bo po pričakovanjih postal novi šef partije, premoženje v vrednosti več sto milijonov dolarjev. (STA)
japonska - Morski kemik Ken Buesseler
Iz jedrske elektrocentrale v Fukušimi morda še vedno uhajajo radioaktivne snovi
Kitajski premier Wen Jiabao
ansa
TOKIO - Pri ribah, ujetih ob vzhodni obali Japonske, so več kot letu dni po jedrski katastrofi v Fukušimi, odkrili previsoke stopnje radiacije, kar morda nakazuje na to, da jedrska elektrarna Fukušima Daiči v okolje še vedno pušča radioaktivne snovi, je zapisano v četrtek objavljeni raziskavi.
Morski kemik Ken Buesseler iz oceanografskega inštituta Woods Hole je preučil japonske uradne meritve količin radioaktivnega cezija v ribah, lupinarjih in morski travi, ki so jih zbrali blizu propadajoče jedrske elektrarne. Buesseler je prišel do zaključka, da je dolgotrajna kontaminacija morebiti posledica uhajanja manjših količin radioaktivnih snovi iz elektrarne. Poleg tega pa bi lahko krivec bili kontaminirani sedimenti na oceanskem dnu.
Vendar je Buessler ob tem še dodal, da je velika večina ulova ribičev ob severovzhodni obali Japonske izven kontaminiranega območja, nekatere ribe, ujete blizu Fukušime pa so glede na
japonske regulacije neprimerne za potrošnjo. Po Buesslerjevih besedah pa so potrebne še dodatne raziskave, da bi se preučilo vire in gibanje cezija ter drugih radioaktivnih snovi, ki povzročajo spremembe, ki jih je mogoče zapaziti v morju blizu Fukušime, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nesreča v Fukušimi velja za najhujša jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986, saj je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti skoraj 90.000 ljudi. Vprašanje je, če se bodo lahko zaradi kontaminacije sploh kdaj vrnili - zagotovo pa ne še najmanj 40 let, kolikor načrtuje Tokio za razgradnjo in očiščenje nu-klearke.
Jedrsko nesrečo je 11. marca lani povzročil potres z magnitudo 9,0, ki je sprožil silovit cunami. V naravni katastrofi je umrlo približno 19.000 ljudi. (STA)
inteligenčni kvocient - Na lestvici 16 najpametnejših ljudi tudi dva Hrvata in državljan BiH
Najpametnejši človek je Grk
SYDNEY - Najinteligentnejši človek na svetu naj bi bil po podatkih lestvice rezultatov inteligenčnih testov grški psihiater Evangelos Kaciulis, saj je njegov inteligenčni kvocient 198. Na lestvici 16 najpametnejših ljudi na svetu sta tudi dva Hrvata in državljan Bosne in Hercegovine.
Spreminjajočo lestvico oziroma tako imenovani svetovni imenik genijev je ustvaril avstralski jasnovidec Jason Betts. Seznam je sestavljen na podlagi rezultatov IQ testov, ki jih pošljejo testiranci sami. Betts vztraja, da je njegov seznam inteligentnih ljudi najnatančnejši.
Povprečen rezultat pri IQ testu je 100, večina ljudi pa sodi v razred med 85
in 114. Osebe z rezultatom nad 140 sodijo med ljudi z visokim IQ-jem, osebe z IQ-jem nad 160 pa sodijo med genije. 36-letni Kaciulis je z inteligenčnim kvocien-tom 198 najpametnejši človek na svetu. Po poklicu je psihiater, prav tako pa poseduje diplome iz filozofije, psihofarmakologije in tehnologij za medicinske raziskave.
Med 16 najpametnejšimi ljudmi na svetu je tudi hrvaški profesor matematike Mislav Predavec, ki je je z IQ-jem 192 znašel na tretjem mestu. 45-letni Preda-vec je ustanovitelj in predsednik elitnega društva GenerIQ, katerega člani so osebe z nadpovprečnimi inteligenčnimi sposobnostmi.
Na desetem mestu se je znašel drža-
vljan BiH Vedran Glišic z inteligenčnim kvocientom 175, ki med drugim uživa v eksperimentalni glasbi, matematiki in šahu.
Na repu šestnajstmestne lestvice je Hrvat Ivan Ivec, ki ima IQ 169. Ivec je član hrvaške Mense, društva, katerega člane odlikuje visok inteligenčni količnik. Ivec sicer poučuje višjo matematiko.
Testi inteligence so načeloma sprejeti kot zanesljivo merilo inteligence, vendar imajo tudi kritike, saj nekateri trdijo, da merijo samo eno vrsto inteligence, ne vključujejo pa tudi druge oblike mentalnih procesov, kot je na primer kreativnost. Pri lestvicah najpametnejših ljudi je prav tako treba vzeti v zakup, da veliko ljudi še sploh nikoli ni bilo testiranih, poleg tega pa nekateri testiranci večkrat opravijo test, da bi si izboljšali rezultat. (STA)
22
Sobota, 27. oktobra 2012
REPORTAŽA
/
Utrinki s potepa po ameriških mestih
«
- i . ; Ä.j'i* -L
S-4«* ■

Bojan	\
Brezigar
Battery park nosi ime po topovih, ki so nekoč varovali južni Manhattan pred morebitnimi napadi z morja, Teh napadov sicer nikoli ni bilo, ampak previdnost je bila pač na mestu. Sedaj je ta park majhna zelena oaza na jugu polotoka, kjer se na zelenici, ki jo na severu zapirajo nebotičniki, na jugu pa omejuje voda, mirno sprehajajo veveričke; lepe, simpatične, prijazne živalce, ki v tem parku še nekako najdejo svoj življenjski prostor, pa tudi obilo hrane, ki jim jo ponujajo otroci. Otroci iz tega predela New Yor-ka, za katere je ta park edini stik z naravo, saj sicer živijo samo z asfaltom.
Od tu vodi ladja h kipu svobode, darilu Francije za 100. obletnico Združenih držav Amerike, 93 metrov visokemu kipu, ki je stotisočim priseljencem oznanjal, da so prišli v obljubljeno deželo. So pa ladje takoj za kipom zavile v levo, na drugi otok, Ellis Island; ljudje, utrujeni od dolgotrajne plovbe v težkih pogojih, so lahko samo gledali New York, kajti čakale so jih vice na tem otoku.
Ellis island je danes pomemben muzej. Pomemben je predvsem zato, ker so predniki polovice belopoltih Američanov prestali te vice. Na otoku je namreč ogromna sprejemna palača, kjer so bile prijavne pisarne, zdravniške ambulante in čakalnice. Postanek je bil tu včasih zelo dolg, tudi več dni, odvisno od gneče. Tu so sestavljali sezname, izročali priseljencem začasne dokumente, spreminjali njihova imena v obliko, ki je bila bližja angleščini, se prepričali o njihovem zdravstvenem stanju, pa tudi preverili, ali je vsakdo imel sredstva za preživljanje, vsaj nekaj dolarjev. Domnevajo, da je to pot prehodilo 17 milijonov ljudi, saj je center za priseljevanje deloval od leta 1892 do leta 1954. Tu so bila tudi prenočišča, skladišče za prtljago, in razne storitve, med drugim urad za prodajo železniških vozovnic. Zelo poceni je bila vozovnica za Kalifornijo, ker je vlada spodbujala preseljevanje na skrajni zahod.
Danes je v tem poslopju urejen muzej, spomin na čase, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kamor so ljudje bežali pred bedo, revščino in vojnami. Muzej je lepo urejen, zanimiv, in v njem lahko vsakdo najde kar posebnega, saj je veliko značilnih predmetov pripadnikov evropskih narodov, ki so se odločili za plovbo čez lužo. Trst je bilo eno velikih pristanišč, od koder so v času avstro-ogrske ljudje odhajali čez ocean. Na to spominja tudi plakat, ki ponuja vkrcanje v Trstu. Zanimivo je, da je to plakat v romunščini, kajti do tja
18 milijonov Evropejcev je v New Yorku iskalo novo življenje v obljubljeni deželi
je segala takratna skupna monarhija. Danes si človek težko predstavlja, da so ljudje iz Romunije prihajali z vlakom v Trst in se tu vkrcali za Ameriko, ampak takrat je bilo to očitno nekaj povsem normalnega.
Seveda pa je New York mesto skrivnosti. Z drugimi besedami, kadarkoli ga obiščeš,m odkriješ nekaj novega. »Bil sem v Ameriki« in »bil sem v New Yorku« nista sinonimna stavka. New York je namreč nekaj posebnega tudi v primerjavi z drugimi ameriškimi velemesti, kaj šele z Evropo. Tu je veliko tradicionalnih krajev, ki si jih ljudje ogledujejo, ker je prav da jih vidijo. Tu je na primer brooklynski most, najstarejši izmed velikih mostov, ki povezujejo New York z Brooklynom, nekdaj samostojnim mestom, danes dejansko mestno četrtjo, z značilnimi kamnitimi stebri, ki so še vedno ena največjih značilnosti tega velemesta; tu je tudi Steklena palača, sedež Združenih narodov, pravzaprav zelo grda stolpnica, brez kakršnegakoli arhitektonskega okusa, nekako obratno sorazmerno z moralnim in političnim pomenom organizacije, ki ima tam sedež.
Seveda ne gre pozabiti na Empire State Buildig, prvi zares visok nebotičnik na svetu, kar je bil do 70. let prejšnjega stoletja, ko sta mu primat prevzela stolpa World Trade centra. Je pa to zagotovo najbolj poznan nebotičnik na svetu in šele v zadnjih letih ga s tega vidika ogroža Dubaj. Zgradili so ga leta 1931, gradili pa so ga komaj dve leti, kar je bil za tiste čase res izreden podvig. Celotno jekledo ogrodje, 60 tisoč ton jekla, so zgradili v komaj 23 tednih. Doslej si ga je ogledalo že skoraj 100 milijonov ljudi. Ogleda ne gre zamuditi, še zlasti ne zaradi razgleda, ki se ponuja s terase tih pod vrhom, v 102. nadstropju. Seveda, samo ob lepem vremenu, kajti sicer tvegaš, da se povzpneš do vrha, pod seboj pa vidiš samo oblake.
Sprehod po Central parku je seveda obvezen. Je pa tudi razočaranje. Predvsem zato, ker temu parku manjka bistveno, kar človek od parka pričakuje: mir. Obdajajo ga prometnice, dve ga celo prečkata, tako da te vseskozi spremljata hrup motorjev in smrad izpušnih cevi. V parku je sicer veliko kultnih kotičkov, vključno s krajem, kjer je bil umorjen Johne Lennon, vendar gre zgolj za turistično atrakcijo, Tudi labodje jezero, ki je sestavni del vsakega večjega parka, se tu vtaplja v vsakodnevni vrvež, v ropot prometa, v slab zrak, kar ti vse jemlje veselje do uživanja kotičkov, ki so sicer zelo lepi na pogled.
In potem je tu pravi kultni kraj New Yorka, kraj, ki ga ne moreš in ne smeš izpustiti, kadarkoli obiščeš to mesto. To je Times square, pomemben središčni trg, kjer se ob vsaki uri zbi-
ra množica ljudi, ki velja za središče mesta, marsikdo pa ga ima kar za središče sveta. Tu pravzaprav ni nič. Nekaj hotelov, nekaj velikih ameriških trgovin,, pa seveda gledališča. Na tem območju je nekaj desetin gledališč,
vedno natrpanih, z zelo dragimi vstopnicami in z enkratnimi predstavami. Broadway, ulica, ki vodi skozi Times square in ki poševno prečka ves polotok Manhattan (po trasi, ki jo je nekoč uporabljalo indijansko pleme Man-
Na slikah: Pod naslovom Times square, spodaj od leve kip svobode, most v Brooklyn, palača ZN, Empire State Building in bizoni v živalskem vrtu
hatta), je svetovno prizorišče musica-lov, glasbenih komedij. Tu so nastopali vsi ameriški vrhunski umetniki, tu so se rodile svetovno znane skladbe, tu so uprizorili predstave, ki desetletja krožijo po vsem svetu in ki so v številnih primerih pristale tudi na filmskih platnih: Mary Poppins, My fair lady, Cats.... Na desetine bi jih lahko našteli. Kdorkoli gre v New York, si mora kako predstavo ogledati. Če bo imel veliko sreče, bo to lahko naredil poceni. Prav sredi Times squara je namreč kiosk, kjer v popoldanskih urah prodajajo še proste vstopnice za večerne predstave po znižani ceni. Le veliko potrpljenja je treba imeti, kajti vrsta je običajno zelo dolga.
Tako, to je tisti New York, ki se ponuja turistom. Potem so tu kotički, bolj za sladokusce. Na primer v spodnjem delu Manhattana, kjer so majhni lokalčki, kovnica mladih glasbenikov. Predvsem jazz glasbe. Spiješ pivo in poslušaš te mlade virtuoze, ki igrajo ure in ure v upanju, da jih bo kdo zaznal in jim odprl pot v slavo. Pa tudi kovnica modernih umetnikov, slikarjev, ki ustvarjajo v kletnih ateljejih, in prav tako upajo, da jih bo kdo »odkril«. Ampak vsi ti ljudje so del mesta, ne glede na to, od kod prihajajo. Tu je New York, popolna mešanica ljudi in kultur, svetovno mesto svetu odprto, sprejemni-ca vsega, kar se dogaja kjerkoli na svetu, možnost, da se vsakdo uveljavi, če ima talent in je dovolj prizadeven.
In za konec še skok na podzemno železnico, tja so oddaljenega Bron-xa, živalskega vrta, do katerega prideš mimo stanovanjskih blokov, kjer so v prvih dveh nadstropjih okna zavarovana z rešetkami in kjer ni prijetno krožiti ob mraku, kaj šele zvečer. Živalski vrt je enak številnim drugim živalskim vrtovom na svetu, živali so utesnjene, njihov življenjski prostor je majhen. Razen bizonov. To je značilno ameriško govedo, ki je živelo v prerijah, danes pa je skoraj popolnoma izginilo. Zato jim živalski vrt namenja velik prostor, skoraj majhno umetno prerijo, ki prav izstopa iz celote. Kaže na to, da je Amerika za »svoje« živali bolje poskrbela kot za tuje. Simbolika, ki je za to državo zelo značilna vse od prvega trenutka, ko vstopiš vanjo in se zaveš, da jr tvoja vrsta na letališču veliko daljša od vrste, v kateri čakajo ameriški državljani. Ta poseben prostor za bizone je nekakšna navidezna oddolžitev Ameriki, ki je ni več, ker so jo Američani uničili. Zgradili so namreč novo, na novih vrednotah, in jo gradili vse do 11. septembra 2001. Tu pa se zgodba začenja znova.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 27. oktobra 2012
23
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek -
Kam naj te odvržem? 2. del 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.10 Reportaža: DreamsRoad 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici)
Rai Due
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Il Divertinglese 7.00 Rubrika: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Elephant Princess 9.25 Nan.: L'albero magico 9.50 Rubrika: ApriRai 10.00 Rubrika: Pit Lane 10.15 Avtomobilizem: Formula 1, VN Indije, prenos kvalifikacij 12.00 Variete: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Resničnostni show: Teen Manager 15.00 Resničnostni show: Pechino Express 17.10 Sereno va-riabile 18.05 Rubrika: 90° Minuto Serie B 19.30 Nan.: Sea Patrol 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik
^ Rai Tre
7.00 Nan.: Wind at my back 7.45 Film: Ivan-hoe (pust., ZDA, '52) 9.30 Nan.: 14° Di-stretto 10.20 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 17.20 Film: Storie de fratelli e de cor-telli (dram., It., '73, i. V. De Sica) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Film: Stan-lio e Ollio (kom., ZDA, '36) 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Rubrika: Un giorno in pretura
u Rete 4
7.50 Nan.: La freccia nera 9.40 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Morte di un dongiovanni (krim., ZDA, '92) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Le in-dagini di padre Castell 21.30 Nan.: Law & Order - Los Angeles 23.15 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.05 Film: Natural disaster (zf, Kan., '05)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.15 Rubrika: Belli dentro 9.45 Rubrika: Melaverde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Rosamunde Pilcher - La figlia ritrovata (rom., Avstrija/Nem.) 15.30 Rotocalco: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi)
O Italia 1
8.05 19.00 Risanke 11.00 Film: Lanterna verde - Prima missione (anim., ZDA, '09) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Simpsonovi 14.05 Film: Questo piccolo grande amore (kom., It., '09) 16.05 Film: High School Musical 2 (kom., ZDA, '07) 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik
19.30 Film: Bee Movie (anim., ZDA, '07)
21.10 Film: Shrek Terzo (anim., ZDA, '07) 22.55 Film: Thunderbolt (akc., Hong Kong, '00, i. J. Chan)
La l
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.45 Nan.: La regina di spade 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Quattro per Cordoba (vestern, ZDA, '71) 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda
21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike
22.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa (i. Catherine Bell) 0.20 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
Film: Pompoko (anim., Jap.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran 14.50 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.50 Dok. serija: Village Folk 15.55 Dok. odd.: Okus zavrženega 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Festival slovenskega šansona in podelitev nagrade Franeta Milčinskega Ježka 21.35 Film: Življenje v rožnatem
(t Slovenija 2
7.05 Skozi čas 7.15 Slovenci v Italiji 7.45 Volitve 2012 (pon.) 9.15 Alpsko smučanje: Veleslalom (Ž) 1. vožnja , prenos 10.25 Formula 1: Velika nagrada Indije, kvalifikacije, prenos iz New Delhija 11.35 Sledi 12.05 Univerza (pon.) 12.35 Alpsko smučanje, svetovni pokal: Veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos 14.00 Športni izziv 15.00 Osmi dan (pon.) 15.30 Odd.: Hitim zgubljen skoz mesto 16.00 Podelitev Borštnikovega prstana, posnetek iz Maribora, pon. 17.50 Odbojka: Liga prvakov, 1. kolo, ACH Volley : Unterhaching, posnetek iz Ljubljane, pon. 19.50 Koncert 21.50 Aritmija 22.20 Najboljši festivali: Retro glasba 23.15 Bleščica, oddaja o modi 23.45 Med valovi
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.20 Evropski premislek 10.4014.05 Tedenski pregled 10.55 Izbor iz DZ - proračun 12.30 20.00, 23.10 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 16.10 Portreti kandidatov za predsednika republike 17.30 Poročila Tvs1 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.05 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.50 Kronika 22.05 Na tretjem...
Koper
12.00 Dnevni program 12.15 Soelden: AS VSL (Ž) 1. vožnja 12.45 Soelden: AS VSL (Ž) 2. vožnja 13.40 Avtomobilizem 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Odd.: Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.15 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Tednik 20.15 Folkest 201122.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska oddaja 23.55 Glasba zdaj
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Notranje potovanje 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žo-garija v Sarajevu 17.00 Šum v filmu 17.30 Bodimo zdravi 18.00 Naselbinska kultura na Krasu - Lepe vasi lepo umirajo 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Fakulteta za humanistiko UNG 20.30 Poletje v Bukowci 21.30 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno, Glasbeni večer in vi-deostrani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 11.10 Nan.: Grda račka 12.05 Nan.: Castle 13.00 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 13.30 Dvoboj kuharskih mojstrov (dok. serija)
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Rubrika: Ro-tocalco Adnkronos 7.55 Dok.: Borgo Italia 12.30 Dok.: Le perle dell'Istria 12.45 23.30 Colori di Montagna 13.05 20 minuti... 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Festa in piazza 16.30 Dnevnik 17.30 Aktualno: Super Sea 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.30 20.30 Dnevnik 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Film: Quando i mondi si scontrano (fant., ZDA, '51)
(t Slovenija 1
6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.05 Kratki dok. film: Skok (pon.) 10.25 Nan.: Maltejeva nova šola (pon.) 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.55
ZDA, '08) 18.15 Dok. serija: Okrog sveta do srca 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Sobotni filmski hit: Posnemovalec (triler, ZDA, '95)
A Kanal A
8.10 9.05, 10.00 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstremni športi 12.40 Nan.: Jimova družina 13.10 Film: Pošast iz vode (pust., ZDA/VB/Avstralija, '07) 15.20 Film: Milijon z neba (kom., ZDA, '96) 17.00 Dok. serija: Mojstri šminke 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin
20.00 Film: The Animal (kom., ZDA, '01)
21.25 Nan.: Budva na morski peni 22.30 Film: Verjemi lepotici (kom., ZDA, '05)
14.30 Film: Drugačna zvestoba (rom., ZDA/Kan./VB/Malta, '04, i. Sharon Stone) 16.30 Film: Ločena ob rojstvu (dram.,
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec, sledi Music Box; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajansld glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela. Oddaja iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Jan Neruda - Josip Stare: Ženin od gladi - radijska veseloigra, režija Adrijan Rustja; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classi-fica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.0019.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel pae-se delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Festival slovenskega šansona 2012 in podelitev nagrade Fra-neta Milčinskega Ježka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.33 Soelden, veleslalom za ženske, 1. vožnja; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Pogovor s predstavnikom novoustanovljene Piratske stranke Slovenije Andrijo Pušičem; 12.45 Soelden, veleslalom za ženske, 2. vožnja; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.40 Dan arhivov; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Nogomet, 1.snl, 15.krog; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
OPTIČNI CENTRI
JESEN POLNA POPUSTOV !
VSA SONČNA OČALA PRIZNANIH ZNAMK S 50%. POPUSTOM VSI KOREKCIJSKI OKVIRJI PRIZNANIH ZNAMK S 50%. POPUSTOM
V ¿T

171
Bi vi
mi m t .H ■: J . (M
vili 1
mik1 i («j ■ i i^ff '

L v

H
Ponudba velja do 30.11.2012
i
I fc^j

I i i I S Ji
V v 1 I jfl
¡HHT1
F	iS A

IfU
f

. t


• - »SL. ■i
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI
I
I
Za nakup korekcijskega ali sončnega okvirja, oftalmičnih stekel in kontaktnih leč. Popust ni združljiv z drugimi tekočimi akcijami, ni uporaben na artiklih s 70% popustom in za ponudbe staro za novo.
POHITITE, PONUDBA VELJA DO 30.11.2012
€ 98 -50%	
€4	9
	
€ 98 -50%
€49

CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) CODROIPO (UD) - GORICA - SESLJIAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - FONTANAFREDDA (PN) TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - JESOLO (VE) CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI)
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516
Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
GORICA
Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524
V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka)
400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!