PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, torek 3. aprila 1962
Razkritja ameriškega dnevnika <Washington Star»
Kapitulacija sirskih častnikov
L:	• v*i> i v . j |Svet je bil štiri minute na robu atomske vojne
__ 0 izvrši 1 državni Udar zara(|j okvare pri kormmikaeijskih napravah
Vojska v severnih pokrajinah je prisilila poveljstvo v Damasku na kapitulacijo - Predsednik republike bo spet prevzel funkcije in obnovljeno bo delo parlamenta Manifestacije ljudstva za ponovno združitev z Egiptom
H 2' r Po včerajšnjih sporočilih o reakciji Mia v n V0Jske Proti državnemu udaru, ki ga je iz-‘5 ki so ^ar?asku skupina polkovnikov, in po poroči-h Min« nba^a.'a ves dan> da se je gibanje proti uda-n!, j* bila £a?širilo, je okoli polnoči prišlo sporočilo, , °vniif„ KrJ2^ v Siriji rešena s popolno kapitulacijo *fe<l Dri0! V ki so bili izvršili državni udar.
^nih e5stavniki vseh ar- ---------------
Jieti Stl z"0r°v je bil skleca 2sP°razum in oblast je SV p Va izročena civili-bfev^i “rlament bo znova ]Ji!i b0 ®v°je funkcije, Ko-C|ie nrD,i ova Prevzel funk-'ojska ®aSednika republike,
|%ee o Se b° vrnila v vo-fi so dem polkovnikov,
Si iiH ršili 28- marca dr-”°v°lin7var’ Pa P° jutri pro-^atistvo °dpotovalo v iz-
S(rS;m ie bil dosežen na isV,8Vv "r? sedežu glavne-, Damasku med vo-rpn?ul,te*i’ in predsed-i^a'ltorhPUb 'ke, bivšim pred-
v Švico.
liCTMOm'—‘"'e, Divsim pred-vu, Cši J>oslanske zbornice Bit s.t ? predsednikoma m Asalijem in

■■2afelo
& as
riJo ,"ud;h spooadov s co-
spopadov s po „ v°jsko, pri čemer ii„"Jenih S1 neka' mrtvih in 'ICa v,i',po ulicah je mno-
Sn«in
.?*)
bv ^»»ifestiraia
■d°m. r_______ ________
PrebV;?.e?i >p danes po-
5j£v'“d“:
h ' ‘n onJValstv° na enot-ii '”0eiioPvZ°r,il’ da Izrael zbi-,(l nri*Jsko na sirski me. V Pravl-a nov napad.
Ptlo naL? *em sta ZAR in R«la povedala, da bosta
ie HIzrael P°m°o Siriji, če jo buSvni aaP.&del. V Kairu
iRa ^OfOčM11 a1S^er Kader Ha* irjjii nada bo ZAR vsak 'kiZa OaDoHd pro,i siriii ime' tVojJar°ti‘in "a oelotni, arab-
kitj Jazp
fijPad-
razPo?n5i” uporabila vse sir&ifv ®?*3ive sile, da za-
da);'0 tieva-budstvo pred zu-Cttl* ™nr\°s,i°' (<ZAR. na' ie * v £0°tr°«»lo, ^ ne vme-ga' ;V sklan anje zadeve Siri-ija.i5 Pfed-Ji s stališčem, ki
Dkiib,kr Nilser hrazi'
tijj1 nSro'c|^H do vseh arab-
rokami, če bo
t|j, a®Vafoo le grozila ------------
<ki>a 7	fabo stališče
žil.	R do vsph a m h-
2uaam=V’ kl bi 'im gro" nevarnost.,.
ItjJj.tU jg i®l Kasem je iz-^ie'J?na *tn«*»ka v°iska Pri-C'la za,0pit' na stran Si-1 i?d °d »»rn® kakršen koli
v 9,li Izraela predvsem Pa tla: 28odni,v,
V v A . jutranjih urah je 'e i!Svobodn u objavil sporoči *takainlb častnikov«, ki tpj 8 Egi°. za združitev Si-vth0^'i, da m' Radio je tudi i«dt; nern „ jS0 na severno-pojJ1, «tanfg0dr°e.ju Sirije u-*tt, jg J Pripravljenosti.
>ek .uživa e"[eni. radi° Ja-• Sirii. g*banje za po-ZAR Podporo •5lrsu° * nKVfrneSa sektorja ■» a,oba^alnoga sektorja %**Ko _ ^ed libanonsko
vVl°rji n^ad!a A1epo. Ko-
1	KiirpsnifMtr
k 'Jud«*. v «uresničiti S 2>st SZva, i" vzpostav,-n1 Poipk tla .obema delo-\	ir^ni in zaneslji-
tuAiUmenjeno povelj-S Fe .!p»r°aio, da je
»>‘cekotupeHo°!uciie *elim‘-
^v?e,e' kj 1° m vzpostaviti Sin ■ Sv r. biIe ljudstvu V» v odstr0b'0dni častniki Ngjfjkk*1 “U1*1 iz povelj-A., tQV»' ‘Prevratno tolpo
»''H'l,*bi’'£rea"il v,hod’
s*ajy ».ifasr«
k?1* ir«'« ade tcS predsednikom V°*b4rtih čet88.?"1-"1. za Dri’
?* Z\ da , v Sirijo z na-AO*k° ; evtralizirajo sir-sePaP zaščitijo reak-
b^^Ldodaja18^110 v,ado'-
b b9v»?.dkriliJa’ da so v Data 5 ibija t Fled dokumen-AhS’0 komke dokumente, “isk.Vno °mPr°mitirajo.
,N v DaPmVel,jstV0 sirske ti^itlti pr0f,ferialističnim za-
K vtt:
stfasirvsva:
ji,‘ sd«{ede°čoni P-°.dcas‘niki in

r 1
CSvQledtiie.tn°st omenil tu-
ba et°daj 1 ednio°.tnc |ij'?'ya° *iraitih "Yrbovno po-llJbi „Pi> en,It Pborožemh sil
lir’9 ni na državami -
iiift ts:
da Se h e,klosti, ter s 1 temelji pred-
ložijo svobocnemu ljudskemu referendumu*.
Tudi danes popoldne so prihajale s severa novice, da je tam prišlo v raznih mestih do številnih manifestacij za združitev z Egiptom. Baje je do takih manifestacij prišio tudi v Damasku samem in policija je na demonstrante streljala. Radio v Damasku je sporočil, da je prepovedano zbiranje v skupinah več kakor pet ljudi. Telefonske zveze iz Bejruta z Alepom in
Latakijo so prekinjene. Vrhovno poveljstvo v Damasku je sporočilo, da so vse meje blokirane. Razen tega je poveljstvo odredilo na vsem sirskem ozemlju policijsko u-ro od 20 do 5.
Danes je tudi kralj Husein sporočil, da bo Jordanija priskočila na pomoč Siriji, če bi jo Izrael napadel.
Pozno zvečer je radio Ale-po sporočil, da je bila sinoči v Homsu »konferenca svobodnih častnikov«. Dalje je radio sporočil, da so sprejeli «važne sklepe«, ki so jih sporočili poveljstvom raznih sirskih področij, da sporočijo svoje mnenje.
Kairski radio je sporočil, da je radio Alepo obnovil popoldne svoje oddaje z nasled-
njo napovedjo:	«Tu Alepo,
radio ZAR.» Omenjeni radio je oddajal gesla za sirskc-egip-tovsko enotnost in med drugim poudaril: «To je volja arabskega ljudstva, to je volja arabskega naroda.«
Kairski radio omenja tudi poročilo agencije «Srednji vzhod« iz Bejruta, da so se začele ljudske množice v A-lepu organizirati v odporniške skupine, da branijo gibanje svobodnih častnikov. Davi so bile v Latakiji manifestacije, med katerimi je množica razvila zaslave ZAR in vzklikala enotnosti z E-giptom.
Ko je poveljstvo v Damasku uvidelo, da je večina vojske proti njemu, je začelo pogajanja, dokler ni prišlo do omenjenega sporazuma.
Ameriška letala z atomskimi bombami so se že pomikala na vzletiščih, da ponesejo svoj uničevalni tovor na določene objekte
WASHINGTON, 2. — Ameriški dnevnik «Washington Star« je včeraj poročal, da je pred nekaj meseci bil svet na robu jedrske vojne zaradi okvare v električni napeljavi radarske mreže ameriškega strateškega letalstva (Strategic Air Command — SAC).
Člankar Richard Frykland piše med drugim: «štiri minute, ko je trajal alarm, so pokazale obstoj pomanjkljivosti v SAC in v sistemu komunikacij strateškega letalskega poveljstva. Prvikrat je SAC imela polovico svojih bombnikov 12 minut in pol v alarmnem stanju. To je dogodek, o katerem se prej ni nikoli pripovedovalo. Bilo je ob 5. uri zjutraj v Omahi, v državi Nebraski, bilo je mrzlo in temno. V podzemeljskih prostorih je bilo poveljstvo SAC v pripravljenosti, kakor vedno, osebje pa je čakalo pred velikimi
Fanfani nadaljuje z uresničevanjem vladnega programa
Prvi sestanek med predsednikom vlade in zastopniki sindikalnih organizacij
Sporazumeli so se, da se bodo sestajali redno vsak petek in reševali vprašanja po določenem vrstnem redu - Saragat še vedno kandidat za predsednika republike
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Danes popoldne se je vršil v palači Chigi prvi sestanek med vlado in predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij. Zastopani so bili: Con-findustria, Confagricoltura, Confcommercio, Intersind, ASAP (sindikalno združenje med petrolkemičnimi podjetji), CONFAPI, CIDA, CGIL, CISL, UIL, CISNAL in CISAL. Predsednik vlade Fanfani, ki sta ga spremljala minister za delo Bertinelli in podtajnik predsedstva vlade Delle Fave, je na kratko obrazložil pomen in namen teh sestankov, kakor je že omenil v programski
di zaradi tega, da bi s tem podprli dejavnost vlade, ki je na svoji poslednji seji načelno že sklenila, da je treba prepovedati odpuste žensk-delavk kadar se poroče. Spričo tega bodo o tem vprašanju razpravljali na prihodnjem sestanku, ki se bo vršil prihodnji petek na ministrstvu za delo.
Po sestanku so se novinarji obrnili na predstavnike sindikalnih organizacij in jih vprašali za njihovo mnenje o pomenu in rezultatih tega prvega sestanka. Tajnik UIL dr. Vielianesi je izjavil: »Vsekakor smatram, da bomo dosegli pozitivne rezultate. Začetek je bil danes izredno do ber. Obravnavali smo zelo važna, temeljna yprašanja za italijanski delavski razred in
milili iiiiiiitiiiiin, ni, iiiiiitiiiiuiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiniim, iiiiiiin iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiii
izjavi svoje vlade: rešitev vprašanja, ki ga postavlja 35. člen ustave; obnova določb o raztegnitvi «erga om-nes» kolektivnih delovnih pogodb; zaščita svobode v podjetjih; odpusti ženske delovne sile zaradi poroke in vprašanje zaposlitve.
Potem ko so vsi predstavniki zapovrstjo pozdravili pobudo vlade, je Fanfani zaključil obširno diskusijo z ugotovitvijo, da so se vsi strinjali s tem, da se najprej rešijo vprašanja, ki zadevajo ničnost odpustitev žensk-delavk zaradi poroke, priznanje tovarniških odborov, obnovo zakona za veljavnost kolektivnih pogodb *erga omnes«; to pa tu-
DANES
Sele včeraj se le zvedelo, da je bil nekega hladnega Jesenskega jutra ob 5. ur, lani ves svet Štiri dolge minute tik pred začetkom atomske vojne. Takole Je poročal o tem ameriški novinar Richard Fry-klund v časopisu »VVashington Starti: »General Thomas Po-vvers, poveljnik strateškega vo.
jaškega poveljstva v Omahi
(Nebraska) je po rdečem telefonu izdsil vsem ogromnim a-
tomskim bombnikom povelje:
iiVsa letala na vzletišča; na moj ukaz naj bodo pripravljena za odlet.n Nekaj minut nato so prižgani motorji bombnikov še bobneli na vsoti ameriških strateških oporiščih sveta in vsaka posadka Je imela v naprej pripravljen seznam objektov, na katere mor^ odvreči atomske bombe.*
Posadke s prižganimi motorji so čakale štiri ininut*-1n? drugi generalov ukaz 9<llet' Toda prišlo je povelje, da se stanje alarma spreminja zopet v normalno stanje Pr.!Pfa”Je' nosti. Kaj se Je zgodilo? Dve komunikacijski liniji sta se pokvarili, tako da je avtomatična signalna plošča pokazala, da so sovjetska letala uničila ameriško obrambno poveljstvo v Colorado Springsu. Na srečo so pravočasno ugotovili, da Je bil signal napačen. In če ne bi7 Bombniki bi odleteli, bombardirali sovjetska oporišča, sovjetsko poveljstvo bi na atomski napad odgovorilo s svojimi atomskimi bombniki in medcelinskimi raketami... A. tomska vojna bi se začela. Pravijo, da so v ZDA medtem pokvarjene komunikacije popravili... Upajmo, da temeljito. Saj gre že za drugo tako pomoto.	, .
Sele ob taki novici človeštvo pravzaprav globoko občuti, ka-ko važna so pogajanja v Ženevi, kjer pa se tudi včeraj oba predsednika ražorožitvene-ga odbora nista sporazumela o ničemer drugem kot samo o vprašanjih, o katerih naj odbor razpravlja. Svet se pa tudi zaveda kako važno vlogo
imajo v Ženevi izvenblokov-ske države, ki so včeraj v triurni razpravi — za katero trdijo, da je bila zmerna in brez polemik — zahtevale od delegacij atomskega kluba: naj nadaljujejo pogajanja, naj ZDA in Velika Britanija skrčio zahteve o nadzorstvu na mini, mum, naj najdejo kompromis ob upoštevanju etiopskega predloga o sistemu ugotavljanja v primeru sporov in indijskega predloga o ustavitvi nadzorstvenih postaj na ozemlju tretjih držav. Ameriški delegat Dean in sovjetski delegat Zorin pa sta se medsebojno obtoževala glede krivde ža zastoj PH pog*J*nJih. prVj je dejal, da njegov predlog ne pomeni vohunstva drugi pa j*
rekel, da prvj izsiljuje Sovjetsko zvezo, da vohunstvo dovoli.
Seveda niso nič manj važne novice iz Sirije, kjer Po naj-novejših sinočnjih vesteh — z več mrtvimi in ranjenimi — kaže, da je P® demoJstraciJah v srednji in severni Siriji proti državnemu udaru, ki ga je izvršila vojska, sedaj zopet vse po starem: sklenjen Je bil sporazum, da oblast ponovno prevzamejo civilisti, parlament bo začel opravljati svoje funkcije, Koudsi bo znova predsednik republike, vojska se bo vrnila v vojašnice, sedem polkovnikov ki so pred petimi dnevi izvršili državni udar, pa bo danes prostovoljno odpotovalo v izgnanstvo v Švico. Hkrati se zdi, da se močno uveljavlja volja tistega dela prebivalstva, ki hoče ponovno združitev z Egiptom.
V Alžiriji so se razbite fašistične oasovske tolpe začele delno umikati iž večjih obalnih mest v gorate povsem alžirske kraje, kjer Jim seveda ne bo obstanka. Kljub temu pa so razorožile včeraj okrog 100 francoskih vojakov, pobile v Oranu in Alžiru 9 ljudi, več pa ranile. Toda tudi redna vojska Je ujela 44 članov OAS, med katerimi sta dva vodilna oficirja.
želim si, da bi leto 1962 bilo dobro leto za vse delavce naše dežele*.
Generalni tajnik CISL Stor-ti ie dejal: »Metodo ocenjujem zelo pozitivno. Mi smo bili vedno med poborniki takega trikotnega posvetovanja... Pozitivno oceno metode pa bo treba seveda preveriti, ko bomo načeli razna vprašanja. Toda tudi če se bodo pojavila nesoglasja, bo to dobro, ker jih bomo spoznali neposredno. Gre vsekakor za svobodno in demokratično metodo in tudi iz nesoglasja bo moč potegniti pozitivne rezultate*.
Generalni tajnik CGIL No-vella je izjavil: »Moje mnenje je povsem pozitivno. Menim, da je metoda, ki jo je izbral predsednik vlade, prih vilna in koristna, da bi načeli z resnostjo vprašanja, ki so dozorela v teh poslednjih letih na področju dela, ki so zelo resna in ki zadobijo pogosto tudi po svoji kakovosti zelo drugačno vsebino od o-nih, s katerimi bi se spoprijeli takoj po osvobodilni borbi in v prvih naslednjih letih*.
Minister za delo Bertinelli je izjavil novinarjem, da se bodo taki sestanki vršili redno vsak petek, da bi razpravljali o vprašanjih po vrstnem redu, kakor so ga določili danes.
Predsednik vlade Fanfani se bo prihodnjo sredo sestal v Turinu z de Gaullom. De Gaulle bo odpotoval iz Pariza z letalom v sredo zjutraj. Spremljali ga bodo: zunanji minister Couve de Murville, generalni tajnik predsedstva republike Etienne des Ro-ziers in tehnični svetnik za diplomatska vprašanja Pierre Maillard. De Gaulle se bo vrnil v Pariz še isti dan. Temu sestanku pripisujejo precejšen pomen tudi spričo dejstva, da je de Gaulle tisti, ki prihaja v Italijo, ne pa obratno.
Vprašanje, kdo bo naslednik sedanjega predsednika republike Gronchija, je po včerajšnjih govorih ministra za zunanjo trgovino Pretija in glavnega urednika glasila socialdemokratske stranke poslanca Orlandija postalo neprijetno predvsem za KO, ker sta jo oba govornika obdolžila, da se glede tega vprašanja obnaša kot Poncij Pilat, namesto da bi se odkrito in jasno sporazumeli glede tega med strankami, ki sestavljajo in podpirajo sedanjo vlado, Orlandi, ki ga smatrajo za desno roko Saragata, je dal celo razumeti, da bi moral biti naslednik Gronchija Saragat, hkrati pa zagrozil, da se v nasprotnem primeru socialdemokrati ne bodo smatrali za vezane na prejšnje dogovore. Vprašanje predsednika republike je sicer precej važno, vendar je težko misliti, da bi socialdemokrati mogli postaviti na kocko celo obstoj vlade levega centra, če bi KD ne ugodila njihovi zahtevi. Znano je, da je poluradni kandidat KD zunanji minister Se-gni, ki more računati na podporo skoro celotne KD, liberalcev, monarhistov in fašistov, proti pa ima vso levico. Zato ima KD v rezervi pic-cionija, ki je za levico bolj sprejemljiv, in ki bi utegnil predstavljati kompromis med kandidatom desnice (Segrii-jem) in kandidatom levice (Saragatom). Ponovna izvolitev Gronchija pride v poštev le v primeru, da bi se stranke levega centra nikakor ne mogle sporazumeti glede no-
vega predsednika republike. Zanimivo bo videti, kako bo KD reagirala na to »izsiljevanje« PSDI.
Prihodnji ponedeljek se bo sestal glavni odbor KD, kateremu bo politični tajnik Moro poročal o rešitvi poslednje vladne krize.
Prihodnjo sredo bo tajnik monarhistične stranke Covelli imel na televlziiski oddaji »Politična tribtina« tiskovno konferenco na temo »Gotova tveganja tega levega centra«. Danes so izžrebali vrstni red političnih tajnikov tudi ostalih strank, ki si bodo sledili v prihodnjih tednih na tej televizijski oddaji.
A. P.
Manifestacija za Alžirce v Rimu
RIM, 2. — V palači Brancoc-cio je bilo zborovanje, ki ga je organiziral protikolonialni odbor, da izraz, solidarnost i-talijansRib demokratičnih sil z alžirskim ljudstvom.
Po kratkih uvodnih besedah poslanca Luzzatta je govoril predstavnik alžirske osvobodil, ne fronte Alf Lakdari, ki je pozval italijansko ljudstvo, naj nadaljuje svoje delo solidarnosti z alžirskim ljudstvom, da se s tem prispeva k praktičnemu in takojšnjemu izvajanju evianskega sporazuma. Pred njim je govoril tajnik CGIL Rinaldo Scheda, ki se je pravkar vrnil iz Severne Afrike. Izjavil je, da alžirsko ljudstvo potrebuje takojšnjo in konkret. no pomoč.
Predstavnik maroških ljudskih sil Mohamed Alani je izrazil solidarnost maroških delavcev z alžirskim ljudstvom. Senator Parri je zaključil zborovanje in ie poudaril demokratičnost alžirskega osvobo. dilnega gibanja.
signalnimi ploščami, ki se lahko uporabliajo za sprožitev globalne vojne. Nenadoma so se prižgale luči na ploščah in označile, da nekaj ni v redu v BMEWS (Ballistic Missile Arly VVarning System): dve ogromni radarski postaji z nalogo, da prestrežeta sovražne izstrelke, ki letijo nad ^arktič-nim področjem.
Častniki SAC so se takoj zavedli, da bi znak lahko pomenil, da je sovražnik uničil postaje. Vedeli so, da je bilo logično domnevati, da bi jih sovražnik uničil kot prvo potezo za močan napad na ZDA.
Častniki so takoj obvestili ravnatelja SAC generala Thomasa Fowersa in so izvršili tudi kontrolo pri glavnem štabu poveljstva letalske obrambe v Colorado Springsu (Colorado),
Toda zveza s Colorado Springsom je bila prekinjena. Mogoči sta bili dve obrazložitvi Za to in za znake na tablah SAC; bil je v teku napad ali pa je nastala okvara pri aparatih. Obedve obrazložitvi sta se zdeli neverjetni. Berlinska kriza je bila na vr-hun.cu, toda protivohunska služba ni nič sporočila glede kakih sovjetskih priprav za napad. Tajna služba je razen tega sporočila, da bi Rusi, če b:	napadli, imeli dovolj iz-
strelkov in bombnikov, da prizadenejo ZDA, toda ameriška represalija bi poskrbela za njih un.čenje.
Teda geperal Powers ni mo. gel čakati odgovora na fa vprašanja. Zagrabil je rdeči telefon, ki je povezan z vsemi oporišči SAC. in ie ukazal, naj vsi bombniki poženejo motorje in naj bodo pripravljeni za odlet. Reaktorji so začeli bobneti in moštva so bila pripravljena v ogromnih bombnikih. Vsako moštvo je imelo že svoj določeni objekt, na katerega bi moralo spustiti vodikove bombe.
Medtem so častniki SAC v Omahi upoštevali bodisi možnost priprav za vojno, kakor tudi možnost pomanjkljivosti pri komunikacijskem sistemu*.
Clankar pravi, da to, kar se je v tem času dogajalo v Washingtonu, je še vedno tajno. Vendar dodaja, da normalno ob takih alarmih so
predsednik, tajnik za obrambo in predsednik odbora glav. nih štabov obveščeni, zato da se lahko zberejo na določenem zaščitenem mestu in od tam dajejo navodila.
Nato nadaljuje člankar: »Nekaj več kakor štiri minute se je vojna zdela mogoča. Potem je bila zveza nenadoma vzpostavljena prav tako kakor je bila nenadoma pretrgana. Postalo je očitno, da so bile radarske naprave nepoškodovane in ua ni nihče udaril po Coloradu Springs. Ne bo vojne. Napetost je pojenjala v SAC, toda poveljstvo je hotelo biti stoodstotno gotovo in je odredilo, naj bombniki ostanejo dalje s prižganimi motorji in pripravljeni na odlet. Toda niso odleteli: general Powers je odredil, naj se od alarmnega stanja preide k stanju stalne pripravljenosti*.
Clankar nadaljuje, da je a-
meriška vlada storila vse. da niso zabeležili nobenega na-bi ta novica ostala tajna, »ker ni hotela, da bi ljudstvo razmišljalo nad dejstvom, da je svet bil na robu atomske vojne, ki bi jo sprožili »po po-moti*.
Predstavnik ameriškega poveljstva za letalsko obrambo je. danes zanikal trditve v o-menjenem članku in izjavil, da mu ni nič znanega o tem.
Pripomnil je, da je povsem nemogoče, da bi se komunikacije med poveljstvom za letalsko obrambo. SAC in središči na arktičnem področju prekinile istočasno.
Kljub zanikanju pa je predstavnik poveljstva strateškega letalstva pozneje potrdil, da je lanske jeseni prišlo do napačne signalizacije. Predstavnik John Osvvald je pripomnil, da je šlo samo za nekaj selfcund: poveljstvo je stopilo v stik * radarsko mrežo na Groenlandiji in je zvedelo, da
pada. Tedaj so razumeli, da gre samo za stvar, ki se je tikala izključno komunikacijskih sredstev. Prav ko so posadke letal bile namenjene k svojim letalom z navodili, je bila zveza med SAC in poveljstvom za letalsko obrambo vzpostavljena. Tedaj so razveljavili ukaz za odlet, in sicer ko so se letala že premikala na vzletiščih.
Pentagon je o tem do sedaj molčal iz dveh razlogov: 1. Bali so se, da bi ameriška in svetovna javnost bila razburjena, ko bi zvedela, da je malo manjkalo, da ne izbruhne atomska vojna zaradi navadne okvare pri komunikacijskih sistemih. 2. Preden objavijo to novico, so hoteli ugotoviti vzroke okvare in izvršiti pri komunikacijskih sistemih tiste spremembe, ki naj bi preprečile ponovitev podobnih incidentov.
Včeraj so v Ženevi razpravljali o prekinitvi jedrskih poskusov
Nevezane države pozivajo «atomske sile», naj nadaljujejo pogajanja ob upoštevanju vseh spravljivih predlogov
ŽENEVA, 2. — Današnja plenarna seja razorožitvene konference je trajala od 10. do 13. ure. Predsedoval je predstavnik ZAR. Celotna seja je bila posvečena prekinitvi jedrskih poizkusov.
Proučili so predvsem za-" ‘	"
Pisnike zadnjih dveh sej
pododbora treh in obrazložitev predstavnikov ZDA, Velike Britanije in EZ. Razpravo o tem bodo nadaljevali jutri zjutraj. Po mnenju opazovalcev je bila današnja debata zmerna in ni bilo nobene polemike.
Prvi ie govoril burmanski delegat, ki je poudaril potrebo prekinitve jedrskih poizkusov pod mednarodnim nadzorstvom. Ugotovil je, da je razumljivo, da obstaja spor, kar se tiče nadzorstva, pripomnil pa je, da je potreben vsaj minimum ugotovitev. Predlagal je ustanovitev mednarodne znanstvene o-ganizacije, ki
bi imela nalogo nastopiti primeru sporov ter izvesti inšpekcije in preiskave.
Ameriški delegat Dean je govoril zelo dolgo in je pobijal sovjetske utemeljitve, da je mogoče nadzorovati jedrske eksplozije z ustanovitvijo domačih postaj v vsaki državi, Kar se tiče sovjetskih u-govorov, da ameriški načrt o nadzorstvu pomeni vohunstvo, je Dean trdil, da bi bilo potrebno približno dya tisoč let za pregled vsega sovjetskega ozemlja. V glavnem je ponovil vse do sedaj znane ameriške argumente.
Italijanski delegat Cavailetti je predlagal, naj začasni odbor, ki pripravlja delne ukrepe o razorožitvi, prouči pred-
iHMiiitiiiiiimimiimtiiMiiiMMiiiiiMiiiiiimitiiiimtiiiiiiiiiiMfitiiiimiiMiiiiiMiMiMiiiiimiitiiuitiiiiiiiiiniiimiiiHiiiiimiiiiiiiitiiniiitiiiiiitTsiti
Uspešne operacije proti OAS v Alžiriji in tudi v Franciji
Fašisti so znova obstreljevali alžirsko Kasbo - Proces proti Jouhaudu sc bo začel 11. aprila
ALZIR, 2. — Oasovci so v Alžiru danes znova obstreljevali z minometalci alžirski del mesta. Ob 2.25 so izstrelili v ta del mesta 6 strelov. Izstrelki so padli 300 metrov od mošeje in 2C0 metrov od neke vojaške postojanke. Eksplodirali so na prostoru približno 50 kvadratnih metrov. Ranjenih je bilo sedem oseb. Razen tega je v Alžiru v času ene ure nastalo drugih pet eksplozij. Ves dan so fašisti izvršili 17 atentatov in ubili 10 ljudi, ranili pa 26.
Policijska prefektura v Alžiru javlja, da so v okviru akcije proti terorizmu aretirali od 20. do 31. marca 155
oseb, pri čemer niso vštete I nard. Ta je lanskega decembra aretacije v Bab ej Uedu. dezertiral v Lillu ter razorožil Na področju Ouarsenis v o-' odred, kateremu je poveljeval
kolicj Orleansvilla je skupina oasovcev razorožila sto francoskih vojakov v treh ločenih vo. jaških postojankah. Vojaki so brez boja izročili orožje, toda niso se hoteli pridružiti oa-sovcem. Franc, vojska ie poslala na omenjeno področje okrepitve in začela zasledovati močne skupine oasovcev, ki jih vodi bivši polkovnik Gar-des. Do večera so ujeli 44 članov OAS in upajo, da bodo ujeli tudi Gardesa. Med ujetimi sta tudi važna oasovska voditelja poročnik Pierre Del-horme in poročnik Roger Ber-
ObJein med predsednikom Naserjem ln podpredsednikom alžirske vlade Ben Belo na
letališču v Kairu
naicituiu J C jAJVCijrvui
ter odpeljal orožje. Oba častnika so že preteklo noč pripeljali v zapor v Pariz. Zasledovanje oasovskih tolp se nadaljuje v goratem področju. Francoska vojska je zajela veliko količino orožja in streliva.
Razen tega so fašisti ubili danes v Oranu dva francoska častnika, enega žandarja, enega Alžirca, ranili pa so e-nega žandafja in 5 Alžircev. V notranjosti prefekture v Oranu pa je eksplodirala plastična bomba v 12. nadstropju in povzročila precejšnjo ško-ko.
V Parizu pa so danes sporočili, da se bo proces proti bivšemu generalu Jouhaudu začel pred vrhovnim vojaškim sodiščem 11. aprila. V zvezi z aretacijo številnih pripadnikov OAS se zatrjuje, da so aretirali nekaj »zelo znanih* osebnosti, katerih imena za sedaj molčijo. Pristojni funkcionarji izjavljajo samo: »Razkrinkali smo zelo važno organizacijo in sedaj lahko rečemo, da smo bili tik pred prevratno akcijo v velikem slogu*. V teh krogih dodajajo, da bo treba počakati konec tedna za natančnejše podatke. Aretacije se nadaljujejo in baje so do sedaj a-retirali nad sto ljudi, ki so bili udeleženi v zaroti proti varnosti države.
™ ' —-«»------
Izkrcanje Indonezijcev na Novi Gvineji
DŽAKARTA, 2. — Vrhovni poveljnik indonesijske vojske general Nasution je sporočil danes na tiskovni konferenci v Bandungu, da so se indonezijski mladi prostovoljci začeli izkrcevati na raznih kra-nih Zahodne Nove Gvineje blizu petrolejskega mesta So-rong na severu ter blizu mest Farfak in Kaimana na jugu. Dalje je sporočil, da indonezijska mornarica • in letalstvo patruljirata ob obali Nove Gvineje,.
vsem vprašanje pogodbe o prepovedi izdelovanja novih jedrskih bomb. Pogodba bi morala biti takoj izvršljiva in bi odvzela sleherno praktično važnost novim poizkusom, ki ne bi imeli nobenega praktičnega smisla. Pozval je tristranski pododbor, naj nadaljuje svoje delo in naj se ne prekine sodelovanje med delegacijami «atomskega kluba« in delegacijami razorožitvene-gs odbora, tako da bodo vse delegacije redno obveščene in bodo lahko s.sifoje strani prispevale pri iskahju rešitve.
Tudi predstavniki nevezanih držav, in zlasti burmanski delega«, so pozvali tri delegacije atomskega kluba, naj nadaljujejo pogajanja. Burmanski delegat je pozval Veliko Britanijo in ZDA, naj skrčijo svoje zahteve o nadzorstvu na minimum. Predstavniki nevezanih držav so pozvali tri jedrske sile, nuj iščejo kompromis ob upoštevanju spravljivih predlogov drugih delegacij. Med temi so omenili etiopski predlog o sistemu ugotavljanja, ki naj bi deloval v primeru sporov, in indijski predlog o ustanovitvi nadzorstvenih postaj na ozemlju tretjih držav.
Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da pade odgovornost za zastoj pri pogajanjih na zahodne države. Očital je ZDA in Veliki Britaniji, da jih ne briga sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. V zvezi z ameriškimi načrti za obnovitev teh poizkusov je Zorin izjavil, da gre za izsiljevanje, zato da bi prisilili Sovjetsko zvezo, da sprejme vohunstvo na svojem ozemlju. Pripomnil je, da ie sovjetska delegacija pripravljena še diskutirati in ne zavrača sodelovanja vseh drugih držav, navzočih v Ženevi za iskanje pravične rešitve.
Popoldne sta se sestala oba predsednika konference in proučila na zahtevo drugih delegacij delne ukrepe, ki naj bi prispevali k ublažitvi mednarodne napetosti, ter vrstni red, po katerem naj o teh ukiepih razpravljajo v začasnem posebnem odboru. Baje sta se sporazumela o vprašanjih, o katerih naj ta odbor razpravlja.
Sinoči je odpotovala iz Nevv Torka delegacija 50 žensk, članic ameriške ženske organi-zacije za mir. Delegacija je namenjena v Ženevo, kjer bo izročila razorožitveni konfe. renči resolucijo, ki jo je podpisalo 30.000 ljudi. Resolucija zahteva mednarodni sporazum za splošno in popolno razorožitev pod nadzorstvom OZN.
Pet sto ameriških protestant, skih pastorjev in ugiedmh osebnosti pa je podpisalo Izjavo s pozivom na mir. Izjava poziva ZDA. naj zastavijo vse sile, da pride ao večstranske nadzorovane razorožitve. ter naj kot prvi korak za ustavitev oboroževalne tek-me ukinejo jedrske poizkuse ter izdelovanje atomskega, kemijskega in biološkega orožja. —--«»---------------
RIM, 2. — Danes je bila 24-urna stavka delavcev v tovarni Fiat v Neaplju v znak protesta -roti temu, da uprava noče priznati delavcem enakih plač, kot jih imajo delavci iste tovarne v Turinu. Stavko je proglasila CISL.
Dne 11., 12. in 13. t.m. bodo stavkali nameščenci kmečkih bolniških blagajn, ker u-prava ustanove ni hotela pristati na zahteve mezdnega in normativnega značaja. Stavko je proglasila CISL.
Tajništvo lindikata poštnih nameščencev CGIL sporoča, da se bodo jutri vršila zboro^ Vanja 'poštnih nameščencev v vseh pokrajinah, na katerih bodo zahtevali takojšnja pogajanja o svojih 'zahtevah.
Delovna sila
v državah SET
Glede na to, da pomeni rimski sporazum prosto gibanje delovne sile v državah Skupnega trga, je še posebno zanimivo primerjanje vrednosti delovne sile v teh državah. Pri tem so pomembni podatki statistične službe Skupnega trga, ki j« izvedla anketo v 14 industrijskih panogah, čeprav se ti podatki nanašajo na 1. 1959. V teh 14 panogah je v vsaki državi zajetih približno 30 odst. industrijskih delavcev, anketa pa je bila izvedena v podjetjih, ki imajo nad 50 zaposlenih delavcev. Ankela zajema približno 3,6 milijona
zaposlenih. Zanimiva je ugotovitev, da je najmanj zaposlenih žena na Nizozemskem in največ v Italiji. Tako je na pr. v nizozemskih predilnicah bombaža-od vseh zaposlenih samo 11 odst. žena, medtem ko jih je-v Belgiji zaposlenih 50 odst., v Nemčiji 59 odst., v Franciji 63 odst. in v Italiji 77 Odst.
Stroški, ki odpadejo na delovno silo, vključno posredne kot tudi neposredne stroške (socialno zavarovanje, socialni prispevek itd.), so izraženi v belgijskih frankih in so bili v 1. 1959 naslednji:
	Nem.	Belg.	Fran.	Ital.
Industrija sladkorja	37,91	43,50	36,69	31,82
Industrija piva i-n slada	44,88	38,74	35,92	30,06
Predilnice volne	32,41	31,55	33,50	27,38
Predilnice bombaža Proizvodnja sintetičnih	32,75	31,71	30,90	24,68
vlaken Proizvodnja lesovine,	44,28		48,77	31,91
papirja in kartona	39,62	42,47	40,65	31,46
Kemična industrija Industrija gumijastih	46,93	40,99	45,73	35,47
izdelkov	41,72	40,40	40,09	42,22
Cementna industrija Proizvodnja porcelana	45,46	52,73	46,33	32,18
in fajanse Proizvodnja orodnih	32,93	32,53	31,95	27,88
strojev	45,50	46,90	45,65	36,08
Elektro industrija	38,86	40,45	39,81	33,17
Ladjedelstvo	45,94	54,25	43,11	40,37
Avtomobilska industrija	49,80	—	53,74	48,79
Vse te države lahko	raz-	imitmiiiimiMiiiiiiiiiitiiiiimiiif		
Niz.
33,65
33,88
28,13
31,78
33,74
36,64
33,04
26,99
33,06
38,54
Še nekaj časa...
Izraelsko prizivno sodišče Je imelo pred dnevi opravka s prizivom na smrt obsojenega vojnega zločinca, bivšega polkovnika SS Adolfa Eichmanna (na sliki v stekleni kletki). Odvetnik Servatius (ob mizi spredaj) je skušal z medlimi argumenti kaj doseči za svojega klienta, toda tožilec Haus-ner je še enkrat poudaril veliko krivdo Eichmanna. Sodišče
Ob zelo skromni volilni udeležbi
Kantoni z nemško večino so za atomsko oborožitev
Med volilno kampanjo je tudi lausanski in ženevski škof izjavil, da nasprotuje protiatomski pobudi
ŽENEVA, 2’. —■ Švicarski volivci so včeraj na referendumu zavrnili protiatomsko pobudo in se izrekli za morebitno atomsko oborožitev Švice. Znano je, da imajo v Švici volilno pravico samo moški, Ti so z dvotretjinsko večino zavrnili predlog za spremembo ustave, ki so ga postavile napredne stranke ter številne kulturne in verske organizacije, naj bi se prepovedala jedrska oborožitev. Za predlog se je izreklo 286.858 volivcev, proti njemu pa 537.387. Volitev se je udeležilo komaj 54.9 odstotka volivcev.
Latinski kantoni so še izrekli z veliko večino za omenjeno spremembo ustave. Ti kantoni so Ženeva, Vaud, Neuchatel in Ticino. Kantoni z nemškim jezikom, kjer je večina prebivalstva, pa so glasovali proti pobudi in za tezo vlade in parlamenta, ki sta priporočala zavrnitev omenjene zahteve.
Odslej bo zadostovalo glasovanje parlamenta, če se bo zvezni svet izrekel za atom-
sko oborožitev vojske. Vendar pa je socialistična stranka že začela novo pobudo in zahteva obvezen referendum, kadar bo morala Švica dokončno odločiti, ali naj se vojska opremi z atomskim orožjem ali ne
Značilno je, da je med volilno kampanjo tudi lausan-fcki in ženevski škof Charrie-re izjavil, da nasprotuje protiatomski pobudi. V izjavi tisku je škof omenil, da ((krščanska morala nasprotuje Vsaki vojni in vsemu, kar jo neposredno ali posredno lahko povzroči«. Vendar je mnenja, da pomeni «veliko napako zahtevati od švicarskega ljudstva, naj se v imenu krščanskih načel enostransko odpove sredstvom za obrambo pred morebitnim napadom«. Škof je mnenja, da je papež Pij XII., ko je obsodil atomsko vojno, vsestransko obsodil vojna sredstva, opravičil pa uporabljanje orožja za obrambo. Dalje pravi škof, da je za prispevanje «h krščanskemu poslanstvi Švice potrebno u-
bo izreklo sodbo približno čez mesec dni. mogoče tudi prej
•iiiitmiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,, ...................mm,............ ...............................................................................................................................................................im
delimo v dve skupini. V prvo spadajo Belgija, Nemčija in Francija, kjer so stroški delovne sile večji, in Nizozemska ter Italija, kjer so stroški delovne sile znatno nižji. Razlika med tema dvema skupinama se giblje med 15 in 25 odst. V Franciji so stroški delovne sile najvišji v proizvodnji sintetičnih vlaken, v predilnicah volne in avtomobilski industriji, medtem ko so v Nemčiji ti stroški največji v pivovarnah, predilnicah bombaža, kemični industriji in proizvodnji porcelana. Italija ima največje stroške za delovno silo samo v industriji gume, medtem ko je sicer skupno z Nizozemsko navadno na petem ali četrtem mestu. Ce bi torej izračunali ponderirano povprečje glede na število zaposlenih, in sicer za 10 panog, za katere obstoje podatki za vseh 5 držav, tedaj bi bila delovna ura, izražena v belgijskih frankih naslednja:	Nemčija 40,42,
Francija 39.94, Belgija 39,59, Nizozemska 34,51, Italija 32,41.
Zanimivo je, da so razlike med dvema panogama iste države večje kot v eni panogi več držav. Največji stroški delovne sile so zabeleženi v belgijskem ladjedel-stvu (54,25 BF), in najnižji v	italijanskih	predilnicah
bombaža (24,68 BF). V Nemčiji so zabeleženi največji stroški v avtomobilski industriji (49.80) in najnižji v	bombažnih	predilnicah
(32,41); v Franciji v avtomobilski industriji (53,74) in v predilnicah bombaža (30,90); v Italiji so najvišji stroški v	avtomobilski	industriji
(48,79) in najnižji v predilnicah bombaža (24,68). Ce splošno ocenimo, so mnogo bolje avtomo-
plačani delavci v bilski industriji in v ladjedelnicah, medtem ko so najslabše plačani v predilnicah bombaža. Razlike se gibljejo od 50 odst. do skoraj 100 odst., medtem ko se ite razlike v Italiji gibljejo od 24.68 do 48.79.
Ta pregled bi sicer moral biti dopolnjen tudi z življenjskimi stroški, vendar omenjena anketa še ni objavljena, čeprav je že izvedena. Vseeno pa lahko trdimo, da se bo v prihodnje vse bolj krepila težnja po izenačitvi stroškov delovne sile z živ-ljeniskimi stroški, kljub sedanjim razlikam, in sicer vzporedno z uresničevanjem teženj Skupnega trga. Vsekakor bo prosto gibanje delovne sile prispevalo k zmanj. šanju razlik v plačah, medtem ko bo prosto, brezcarinsko gibanje blaga zmanjšalo razlike življenjskih stroškov. To sicer ne pomeni, da bo dosežena popolna izenačitev, ker bodo razlike še ostale, pri tem je treba upoštevati, da bo razlike v stroških laže premostiti in odstranjevati in da bo življenjske stroške (tu so mišljene potrebe in potrošnja), laže izenačiti kot stroške delovne sile, ker je blago le bolj gibljivo kot delovna sila.
Poplave v Jugoslaviji
Bosna in Srbija sta zelo prizadeti
Železniška proga Beograd - Sarajevo prekinjena, ker je pod vodo
BEOGRAD, 2. — Sava, Do- ljan Daniel Koller s stalnim nava, Morava, Drina, Bosna bivališčem v Veliki Britaniji.
in nekatere druge reke so na več mestih prestopile bregove v raznih krajih Srbije in Bosne. Nad 90.000 hektarov obdelane zemlje je pod vodo in 1500 hiš je v vodi. Železniška proga iz Beograda v Sarajevo je prekinjena v dolžini 3 krrt. ker je preplavljena z vodo, visoko 70 cm. Tudi druge manj pomembne železniške proge so poplavljene.
Zaradi narasle temperature se sedaj topi sneg, ki ga je letos v nekaterih predelih Jugoslavije padlo ogromno. Poplavljeni predeli so med najbolj rodovitnimi v Jugoslaviji. •
V dobojskem okraju so razglasili stanje pripravljenosti, Zaradi podzemnih voda je pri-, čel sinoči drseti neki hrib šest kilometrov severno od Dobo-ja, ki je že poškodoval cesto in železniško progo proti Vin-kovcem. Del proge se je na tem mestu dvignil za 1 meter. Omenjeni hrib grozi, da bo zasul strugo reke Bosne, ki je zdaj polna vode zaradi taljenja snega.
Na vsem območju vzdolž Save so proglasili stanje izredne pripravljenosti. Najvišji nivo Save so do sedaj zabeležili leta 1940, ko je znašal pri Rpsanskem Brodu 864 cm, pri Bosanskem Samcu pa 761 cm. Sedaj je vodostaj Save v Brodu dosegel 770 cm, v Samcu pa 728 cm.
Na območju Srednje Posavine in Semberije so razglasili izredno stanje zaradi talnih in planinskih voda, ki naglo naraščajo. Reka Janja je pri Bijeljini prestopila bregove in zalila kakih 500 hiš. Prebivalce so evakuirali predvsem s pomočjo enot Jugoslovanske ljudske armade. Po zadnjih vesteh pa se ta reka polagoma vrača v svojo strugo.
----«»----
Koller je bil na počitnicah v Zermatu in se je namenil včeraj na Breithorn. Toda ko je stopil na enega izmed toliko snežnih »mostov«, se je le-ta pod njim udrl in nesrečnež je zletel v globino. Kol-lcrjevo izginotje so od daleč videli trije nemški planinci, ki so o nesreči obvestili reševalno službo v Cerviniji. Na mesto nesreče je takoj odšla reševalna skupina pod vodstvom gorskega vodiča Lui-gija Bicha, ki je v 20 metrov globokem prepadu našel že mrtvega švicarskega planinca. Nesrečnež si je pri padcu razbil lobanjo. Njegovo truplo .so danes zjutraj pripeljali v švicarsko vojašnico na Pla-teau Rosa.	«
DRUMMONDVILLE (Que-
bec), 2. — Osem oseb je iz-
gubilo življenje, ko je prišel avtomobil, s katerim so se vozile, na nekem železniškem prelazu v Drummondvillu pod tovorni vlak. Med žrtvami sta tudi dva otroka.
Nadaljevanje procesa v Messini
Pričevanje vdove ubitega Gannade je zatemnilo svetost p. Carmela
Ko je pokojni Cannada dejal, da ne more plačati zahtevane vsote in da se prepušča božji previdnosti, je kapucin odgovoril: «Sami moramo zase skrbeti in ne bog»
MESSINA, 2. — Proces zaradi dogodkov v Mazzarinu proti štirim obtoženim kapucinskim patrom ter nekaterim laikom se je danes nadaljeval z zaslišanjem vdove umorjenega Cannade, Eleono-re Sapio.
Sapio je povedala, da so od septembra do oktobra 1957 prejeli tri izsiljevalna pisma, ki so bila anonimna in pisana na stroj. V enem od teh pisem se je omenjal p. Carme-1 o, kapucin z belo brado. E* lconora Sapio je možu svetovala, naj pokliče tega p. Carmela, nakar mu je mož res telefoniral v samostan. Pater je takoj prišel in Cannada mu je pokazal pisma; čudil se je, da se v pismih omenja njegovo ime. Ko je Cannada vprašal p. Carmela, če si misli, kdo bi lahko bili izsiljevalci, je Carmelo odgovoril, da so to lahko veliki zlikovci ali pa navadni kurji tatovi. Potem je dejal, naj Cannada napravi, kar hoče, s

Električni tok ubil šest oseb
Smrtna nesreča v hribih
CERVINIA (Aosta), 2. — Na švicarski strani Breithor-na se je zgodila alpinistična nesreča, katere žrtev je postal 26-letni švicarski držav-
SEUL, 2. — Sest oseb, med njimi tri otroke, je ubil električni tok, ko so skušale rešiti druga drugo.
Neki družinski oče v Seulu je po nesreči zvrnil posodo, polno vode, na električno žico. Elektrika ga je zaradi tega na mestu ubila in tako tudi njegove tri otroke, ki so ga hoteli rešiti. Električni tok je nato ubil še dva moška, ki sta hotela rešiti otroke.
Šest oseb mrtvih pri železniški nesreči
MANAGUA, 2. — Sest oseb je izgubilo življenje v železniški nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne v Nica-ragui, in sicer blizu mesta
Leon di Nicaragua. Pri r sreči je bilo ranjeno tudi veliko število potnikov, ki so ostali pod razbitinami vagonov, ki so se iztirili. Vlak je odpotoval iz Puerta de Co-rinta na pacifiški obali in je bil namenjen v Managuo. Toda iz neznanih vzrokov se je lokomotiva iztirila in za seboj potegnila še nekaj vagonov, ki so se prevrnili.
Podražitev kave
FIRENCE, 2. — Od včeraj stane v Firencah črna kava 50 lir, «kapucinar» 60 in bela kava 80 lir. Do povišanja cen je prišlo na osnovi sklepa združenja trgovcev, zanimivo pa je, da so se proti temu izrazili mali trgovci.
i m
čimer je dal razumeti, da bi lahko stvar tudj prijavili. Cannada je dejal, da je moral pravkar plačati velike takse za dediščino in da bi torej ne mogel plačati več kot 300.000 lir. Preden je odšel, je pater vprašal, kaj naj odgovori v primeru, da bi ga kaj vprašali. Drugo jutro pa je telefoniral in se najavil za popoldne. Pripovedoval je, da ga je prejšnji večer ustavil neki neznanec in ga vprašal, čemu je Cannada kaj izročil. Cannada je bil zelo presenečen in se je pri telefonu začudil: »Tako hitro ste dobili odgovor!«
Ko je pater prišel v drugo, je dejal, da se izsiljevalci ne zadovoljijo, nakar je Cannada odgovoril, da ne more dati več kot 300.000 lir, Za ostalo, je dejal, pa se prepušča božji previdnosti, nakar ga je stari kapucin »poučil«: *Mi moramo nase misliti ne pa bog«.
Od tedaj p. Carmela ni bilo več. Pač pa se je v tem času dogodil Vicarijev primer, o katerem je na zahtevo
preti se protiatomski pobudi, ki hoče odvzeti konfederaciji možnost, da nekega dne uporabi sredstva, ki bi lahko bila nujno potreben instrument za obrambo dežele«.
Proslava obletnice partizanske bitke
REGGIO EMILIA, 2. — Včeraj dopoldne je bila slovesna proslava 17. obletnice bitke pri Ca’ Marastoni di Toano, kjer je v borbi z nacisti padlo šest partizanov brigate iFiammc Verdi Italo« ter kurirka garibaldinskih partizanskih formacij Valentina Gui-detti, ki je bila po smrti odlikovana s srebrno medaljo za hrabrost. Proslavi so prisostvovali poleg sorodnikov padlih tudi predstavniki pokrajinskih oblasti, delegacije partizanov in številno prebivalstvo.
Razširitev AGIP na Dunaju
predsednika sodišča tudi pripovedovala Eleonora Sapio. Okrog velike noči 1958 je družina Cannada prejela druga grozilna pisma. Toda medtem ko so prva pisma navajala vsoto 10 milijonov, so bile v teh pismih številke mnogo manjše in so se vrtele okrog 700.000 lir. Služkinja pri Can-nadi je videla Vicarija, ki je vtaknil grozilno pismo pod vrata. Prijavili so ga, bil je aretiran in obsojen.
Predsednik je tudi vprašal, kaj je mož napravil s prvimi pismi. Sapio je povedala, da jih je izročil sodišču v Cal-tanisetti, kjer je stvar prijavil. Uvedli so preiskavo, a ugotovili niso ničesar. Tudi njo so zaslišali. Predsednik jo je vprašal, kaj je odgovorila glede p. Carmela. Sapio je pri zaslišanju poročala o pogovorih s p. Carmelom in je tudi dodala, da je p. Carmelo vzvišen nad vsakim dvomom — sploh svet mož.
Ko je hotel predsednik, da bi Sapio pripovedovala o u-moru moža, je prosila, da bi ji tega ne bilo treba. Rekla je, da potrjuje, kar je izjavila v preiskavi. Vendar je predsednik hotel vsaj kako dopolnilo. Na vprašanje, če je skušala reagirati proti napadalcema, je Sapio povedala, da je objela moža in hotela tako preprečiti, da bi ga odvedli. Toda eden od banditov jo je udaril s puškino cevjo po roki.
Nato je predsednik vprašal, če je po umoru moža vdova prejela še druga izsiljevalna pisma. Vdova je to potrdila; kake tri mesece po moževi smrti je prišla zahteva po 10 milijonih. Sapio je zadevo poverila bratu in ga poslala k p, Carmelu v samostan. Brat ji je poročal, kako je bilo v samostanu. P. Carmelo je dejal: «Ne rečem deset milijonov, toda napravimo štiri milijone«. Brat je nato odgovoril: ‘Ali en milijon ali nič«. Pater je pristavil: »Upajmo, da se bodo prijatelji zadovoljili«. Pri tej priložnosti je brat Eleonore Sapio že izročil Carmelu pol milijona ter obljubil, da bo ostalo po'ovico izročil proti koncu novembra.
potrdi izjavo, ki jo je dala pri preiskavi, da je namreč po pogovoru v samostanu brat Angelo Sapio dejal:	»Imam
vtis, da je p. Carmelo izterjevalec banditov; ni tak svetnik, za .kakršnega sem ga imel«. Vdova je potrdila, da se je brat tako izrazil.
Potem so vdovi stavili razna vprašanja posamezni odvetniki. Eden jo je prosil, naj kaj pove o izročitvi druge polovice milijona p. Car-melu. Sapio je povedala, da so se decembra 1958 pripravljali na odhod v Licato, ko je prišel p. Carmelo. Rekel je, da je šel pravkar mimo, pa da jo je hotel pozdraviti. Vdova pa je razumela, kaj je bil namen njegovega obiska in je dejala: »P. Carmelo, nikar ne dvomite. Recite prijateljem, da bom držala obljubo«. Po nekaj dneh je res izročila po bratu ostalih 500.000 in od tedaj naprej ni bilo več zahtev po denarju.
Neki odvetnik je vprašal, če je p. Carmelo prihajal voščit praznike, s čimer je hotel bržkone nakazati, da je bil obisk patra v zvezi s prazniki. Sapio je potrdila, da je pater prihajal voščit, toda tisti obisk je bil mnogo pred božičnimi prazniki. Na vprašanje istega odvetnika, kakšni so bili odnosi s p. Carmelom, je vdova odgovorila, da ni bilo posebnega prijateljstva. Redkokdaj je tudi maševal v domači kapeli pri družini Cannada, kamor je sicer hodil maševat neki drugi pater, ki je že umrl. Ta izjava je v nasprotju z izjavo p. Carmela, ki je pri zaslišanju dejal, da je bil velik prijatelj družine Cannada in da je hodil stalno maševat v domačo kapelo družine.
Jutri pa bo zaslišan brat vdove Cannada, Angelo Sapio.
Sodišče je danes sklenilo, da pojde 4. aprila predsednik v Mazzarino, kjer bo zaslišal bivšega občinskega stražnika Stuppio, ki leži v bolnišnici. Ustrelil ga je Azzoiina, eden izmed obtožencev. Stuppia je močno poškodovan in ga ne morejo prepeljati na sodišče,
da
DUNAJ, 2. — Do konca leta 1963 bo italijanska petrolejska družba AGIP zgradila v Avstriji približno dve sto bencinskih črpalk z vsemi u-streznimi napravami. Do sedaj je imela AGIP v Avstriji približno 40 servisnih postaj, predvsem na Tirolskem, Koroškem, Salzburškem in na področju Vorarlberga. Po sedanjem načrtu pa naj bi že letos zgradili štiri ali šest bencinskih črpalk na Dunaju, od šest do osem v Spodnji Avstriji in prav toliko v Zgornji Avstriji. Poleg bencina in raznih derivatov nudi AGIP avstrijskim potrošnikom tudi tekoče pline, ki jih uvažajo iz Italije. Ravnateljstvo' AGIP za Avstrijo se je preselilo iz Innsbrucka na Dunaj.

Dr. Danilo Svart
je imel včeraj 60 M
Izginil v morju?
CAGLIARI, 2. — Motorna ladja »Caralis« je prispela danes zjutraj v Olbio z več kot tremi urami zamude. Kakih 30 milj od Civitavecchie so nekateri potniki na ladji obvestili komandanta, da so z morja slišali kliče na pomoč. Komandant ladje je takoj ustavil ladjo in jo obrnil ter odredil iskanje človeka, ki naj bi bil v vodi.
O nesreči sta bili takoj obveščeni tudi motorna ladja »Arborea« ter ladja »Hermea«, ki sta pluli nedaleč od kraja nesreče. Kljub iskanju vseh treh ladij, pa akcija ni bila uspešna, saj niso v morju našli nikogar.
Motorna ladja »Caralis« je odplula včeraj ob 22. uri iz Civitavecchie. Po pripovedovanju nekaterih potnikov naj bi kakih 30 milj od obale neki človek skočil s palube v morje. Danes zjutraj, ko so v Olbiji pregledovali vozne karte, so ugotovili, da ena manjka. Oblasti pa do sedaj še niso sporočile imena izginulega potnika, ker se hočejo dodobra prepričati, kaj je na stvari.
Po poznejših vesteh pa gre le za zelo neumestno šalo.
Zavrnjena pomilostitev za Hanrattyja
LONDON, 2. — Notranji minister Butler je zavrnil priziv, ki ga je predložil James Hanratty, ki je bil obsojen na smrt, ker je 23. avgusta lani v bližini avto ceste «A-6» ubil nekega Michaela Greg-stena.
Kratko obvestilo notranjega ministrstva poudarja, da v Hanrattyjevem prizivu ni nobenega elementa, ki bi opra-vičeval zahtevo po odložitvi smrtne kazni. Hanrattyja bodo obesili v sredo v bed-lordskih zaporih.
Včeraj je praznoval svojo 60-letnico glasbenik dr. Danilo Švara, naš ožji rojak. Rodil se je v Ricma-njih 2. aprila 1902. Po končani gimnaziji je študiral na univerzah na Dunaju m Frankfurtu ter napravil doktorat iz pravnopolitičnih ved l. 1925. Sicer ga je že v gimnaziji mikala glasba, vendar v tistem času ta panoga v slovenskih razmerah še ni imela take veljave, da bi se ji kdo smel popolnoma posvetiti. Najprej si je bilo treba zagotoviti kak »resen« poklic. Toda Danilo Švara ni bil tega mnenja in si kljub zvenečemu doktoratu ni iskal «primerne» službe, pač pa je prišel v ljubljansko Opero, kjer je dve sezoni dirigiral.
Švara se je že mlad pričel ukvarjati z glasbo. V klavirski igri Se je izpopolnjeval na Glasbeni Matici v Ljubljani, ko je bil na Dunaju, je zahajal v šolo k Antonu Troštu, v Frankfurtu pa k Malati. Obenem pa mu je bil tam učitelj dirigiranja znani dirigent Hermann Scherchen. Po o-menjenih dveh sezonah v ljubljanski Operi se spet vrne t) Frankfurt k pedagogu Bernardu Seklesu, učitelju Paula Hindemitha, Kurta Weilla in drugih. Tedaj so nastale prve Svarove skladbe. Njegov povratek v Ljubljano pomeni poživitev slovenskega glasbenega življenja. Poleg stalnega dela v Operi najde Švara čas tudi za komponiranje. Razen drugih manjših del lahko danes navedemo nekaj njegovih simfonij ter opere «Kleopatra», »Veronika De-seniška», «Slovo od mladosti».
Kadar more, Švara rad prihiti tudi med nas v Trst. V svojem nečaku Borisu Svari pa je vzgojil glasbenika, o katerem upamo, da bo še dolgo držal častno tradicijo imena Švara v slovenski glasbi.
, Um*l Je slikar Dudovich
MILAN, 2, — V starosti 84 let je umrl v Milanu slikar Marceli o b udovich, ki se je rodil v Trstu 21. marca 1878 in se je nastanil v Milanu že tedaj, ko je imel komaj 20 let. Dudovich je prenesel v litografijo risbe Metlicoviza, Terzija, Hohen-teina in Cappiella. Bil je nagrajen na pariški razstavi leta 1900.
Stravvinskemu posvet11 koncert v Benetk*"
BENETKE, 2. —V
a — . . mednarodnega
vala sodobne 0!flsb£’.nnjlt
Bie«1
bo koncert 12. april« £ loti posvečen slavni najnovejšim skladbam ja oirauitnsKega, ki ■ ■
letos svojo 80-letnico. ^
jalet bodo orkester >n
---- ,
gledališča Fentce P00
tli
stvom dirigenta
delovali pa bodo še “ rj|l m st Derrik. Olsen, v Hugues Cuenod, mezz |(f mstka Jeanne Cerut)«1* pianist Nikita Magnl»v-Z »Boccacciom 7#» |y)|
se bo pričel filn>5ki
v Benetkah
CANNES, 2. - Z' «0 sfcim filmom	„/
70« se bo pričel /V-narodni filmski ie jt>
Cannesu; film bo P ^
izven konkurence:.
jan izven nonn.^.--	,0
narodno razsodišče	fr
stavljali Mario SolCLnJo/' main Garg, Jean Mel Ferrer, Henri v,f(j, meister, Grigori	t,i,
skladatelj Joseph Gerzg Kavaleroietci it Ernst Kriiger. Polet) \ p vetih bosta določena p-člana razsodišča. Pr pj do letos predvajal' ^ filmske dnevnike 2® M’ mednarodno nagrado ji skih listov. Prijavilo . |l
že 21 proizvajalcev
držav.	#
v" m“"
— Od J 1,1 -
francoskega dragu
PARIZ, 2. - Od d.^
do J. junija bo v P® 5|n
muzeju Louvre ra
zstave ■
draf
da bi pričal. Pravi pa, ima povedati važne stvari.
....umni....................................................................................................................lliliilillllllllllltllll
Iz Tokia je prispela v Hamburg japonska pevka Sachiko Nishida, ki bo v raznih krajih Nemčije pela stare japonske motive v nemškem jeziku.
V ZDA kmalu izstrelitev televizijskega satelita
nuhovniv Celeste Seveeo, ki Je Imel 60 let in »o ga imenovali aleteči duhovniku, Je v nedeljo priletel s svojim turističnim dvosedežnim letalom nad svoj domači kraj Saronno Pertusella. 7. njim Je bil 22-Ietni uradnik Filippo Checchia. Duhovnik le izvajal neke akrobacije, nenadoma pa se Je motor blokiral in letalo je treščilo na tla z višine približno 506 m. Letalo se Je raztreščilo. Seveso in Checchia pa sta bila na mestu mrtva
Predsednik je nato vdovo vprašal, ali je dobil brat negativen vtis v pogovoru s pa-
WASHINGTON, 2. — Združene ameriške države bodo konec maja ali prve dni junija izstrelile svoj prvi »televizijski satelit« ali »Tele-star«, kot ga bodo imenovali. Ce bo šlo vse po sreči, bodo lahko ljudje od zahodne o-bale ZDA pa do Sovjetske zveze gledali istočasno enak televizijski program.
V ameriških uradnih krogih poudarjajo, da bodo televizijski satelit izstrelili s pomočjo rakete »Delta« in bo krožil okoli Zemlje v višini 800 km, tako da bo obšel tisto področje zemeljske oble, ki je vključeno med 45 stopinjami južne in severne zemljepisne širine. Satelit bo deset milijardkrat ojačil televizijske impulze, ki jih bo sprejemal
Ravnatelj ameriške ustanove za obveščanje (USIA) Edward Murrow je izjavil, da bodo satelit izstrelili čez nekaj tednov na Cape Canaveralu. Satelit bo imel obliko krogle s premerom 83 cm. ZDA bodo oddajale signale proti satelitu iz države Maine na vzhodni obali, potem pa bo satelit signale oddajal tako, da jih bodo sprejemali v Evropi.
Murrow je nato omenil tudi možnosti, ki se odpirajo na tem področju. Vse kaže, da bodo »Telestaru« sledili še drugi podobni sateliti, kar bo odločilnega pomena za oddajanje in sprejemanje televizijskih programov. Tako bi lahko n,pr. razorožitveno konferenco v 2enevi neposredno posredovali televizijskim gle-
zemeljske površine, potem 1 dalcem Japonske, medtem ko
trom, to se pravi, ali lahko frekvenci.
pa jih bo oddajal na drugi
bi jugovzhodna Azija lahko videla slike Hruščeva, ki bi
jih oddajali neposredno iz Moskve.
V pričakovanju izstrelitve satelita »Telestar«, ki je bil izdelan v sodelovanju med NASA ter laboratoriji družbe »Reli Telephone«, se bo do prihodnji teden sestali v Seviliji predstavniki Evropskega združenja radiodifuzije, ki bodo razpravljali med drugim tudi o mednarodnih izmenjavah v okviru novih programov. Iz ameriških neuradnih krogov se je zvedelo, da vprašanje sodelovanja Sovjetske zveze v okviru teh izmenjav še ni bilo rešeno.
vitih draguljev ter “'""fft nih predmetov. Našlo stave bo .Deset . ^t?' francoskega dragulj y Ogromno bogastvo, ^ tamkaj zbrano, bo P posebnih in tzred«1 ^ nostnih ukrepov. J0 v,tt n.pr. neka napravo ^ čila. da se bodo vsa v Louvru v sedmih dah zaprla, če bo a-0 trina na vazštavi „(11 Občinstvo si bo lahK 'c'enV' dalo predmete ne/ ■ (f ve vrednosti. Med „^)t doi «psalter»	fi *
stega, .češka je posodila
«Schatzkammer»,	P
rij sv. trna. iz tedrale, obložen z
kupa sv. Nlih^if
biseri, ..... ki jo bo za razstavo^ pil dunajski K«« Ji" sches Museum t 0W Mihaela», ki je zlata1 ^r žena z diamanti > j je iz časa Franca je nadvojvodi Fe Tirolskemu darova* aK' IX za poroko z *ljtn ' Avstrijsko). Razstavil ^ tudi diadem cesarice t,
ki ga )c
Luise.
naročil pri zlatarja (iji (diadem je bit
1 npoZJl
stavljen za vojvodinj f
a & l
gouelme, PozneiiJL«
n n el I /t no vfl YtC O ^ * ■ - 0 l
nosila cesarica 1887 je bil prod«’1	,if
nekaj meseci s0	.
našli v Londonu).	„ «
9®,„ /
nasu v	kroH%J
stavi bo nadalje ^r„s' sarice Josephine, aSii>w
*>n '""'“i";/
Kristijana VIL m pi’ p guljarstvo pa bodo v.f,i Ijali zelo ŠtevM,/ 0 > izrednega bo'gast»a,^l
do razstavljeni ‘	1 r
da ne h° na M«a° la razstava n)k«K V
cialnega značaja•
Po zakonu iz *• ,nt\oV«*’ ureditev D^nti«"2
mavzoleja /
posiahfiki i
predseduj.
Liberalni
je vprašal pre<ts»>. de, zakaj še niso v^tj rejati mavzoleji)	1
prenesli truplo
D’Annunzia ^J/ 1938 nahaja v	UH
bu) - ob stoje č ,< J vega rojstva. da »V pri tem skliceval,	-
r,,	».v.— ,fl t« ff)
odobreni strošKi ' r|(s
z zakonom J- “^ssi’llV (.'). Mogoče «> p 0trl>V
mestno preveč P^ P se dandanes PraV
nunztu.
Športni BUDIMPEŠTA-budimpeštanska - l izdala športni s 0
kot 1100 stranmi^' |rl,ty
vaja okrog
100.000
tehničnih izrazov
GENOVA, 2. — Zaradi slabih redov v trimesečju je 19-letna študentka Alfonsina Cottone napravila samomor. Ustrelila se je v srce s pištolo, ki jo je vzela v predalu očeta.
panogo športa ^	e’1 V'
M
zikih :	francoščini, ^ f
ni, italijanščini. „,t
nemščini, ruščini Ščini.	_	.fi1',
l/aV
LONDON. 2. i2jelH
v Cambridgeu -gi
:
italijansko	J,
skem centru	il\
gleško - )f®l,£aJt|(j« '|(l
varja se pripr' Sl bodo končali v
LA MALFA O ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU
V letu 1961 zabeležen Ponoven velik napredek
Nesorazmerje med industrijo in poljedelstvom, ki še vedno ostaja nekakšna pastorka * Največji uspehi v kemični industriji
Dve sliki z uspelega sobotnega koncerta v Avditoriju
obs«0^0*0 je bilo objavljeno ^etn*10 por°čilo o gospodarili	in razvoju v le-
Pror!z! ’ Poročilo, ki ga bosta
(j • 1cunski minister La Mal-rakladni minister Tre-,n‘ predložila parlamen-h tega

se je
poročila izhaja, v letu 1961 kmetij-
l zv°dnja v primerjavi Ot 1960 nmrp^ala Rit
!0ptaviio
1960, povečala za 5,3 . _*• S tem se je nekoliko
žilo povečanje za 20,3 odstotka, v gradnji javnih poslopij pa 10 odstotkov, seveda v primerjavi z letom 1960.
Pregled dejavnosti v služnostih, trgovini in turistični dejavnosti nam dokazuje, da je bil v celoti dosežen napredek 9 odst. v primerjavi s prejšnjim letom.
Ce vzamemo v poštev vse gornje elemente, pridemo do lr KE'“U stanje, ki je bilo i zaključka, da je znašal letni t(]0 6jSnjem letu, v letu 1960, nacionalni bruto dohodek 18 dar]eS a8°- Pri tem pa je ven- tisoč 905 milijard lir, kar je tildi ,tre^a dodati, da se je za 9,9 odstotka več kot v letu
1960. Ce pa vzamemo v poštev sicer majhno, vendar pa konstantno zmanjšanje vrednosti lire, sc je dejanski nacionalni bruto dohodek lani povečal za 7,9 odstotka, kar pa je več kot v letu prej, ko je dejansko povečanje nacionalnega bruto dohodka znašalo 6,8 odstotka. Vendar pa je lanskoletno povečanje nacionalnega bruto dohodka še ved-I no izpod »rekorda« iz leta 1959, ko je znašal 8,1 odstotka.
Trgovinska bilanca je v lanskem letu zabeležila
1961 ugotovilo nekaterih kul-
,u'ah . Je v
sladk; K°t n. pr. v pridelku tvu rne pese, v vinogradniško^ . Pridelovanju tobaka, p°dateif* V živinoreji. Drugi *°vorj 8 tefia področja, ki Ved„0’ da je poljedelstvo še 80Spo. Pastorka v sedanjem datek ats^em razvoju, je po-Snojii ° P°tr°šnji umetnih
;rcesa. Kar se pa tiče ti, <ja lzac*je, je treba prizna-JsbelfS,e 3e v minulem letu b!|r ve'‘k napredek, saj
le velik napredek ^■774 traktorjev in
»ih 27,^ Ietu 1961 registriranih	traktorjev in dru-
strojev, ie v Vsbrljska proizvodnja se k ^961 povečala za 9,1 Planj’ £ar je precej, vendar ko Ie v prejšnjem letu, v»jnia )e industrijska proiz-«totko Povečala kar za 14 od-1953 t,V ^ Primerjavi z letom >ke pa se je obseg industrij-lansk r°lzv°dnje v Italiji v ftajve^ 'etu skoraj podvojil. S ] ,J1 naPredek so v minuto ,u zabeležili na področji ftaPike, kjer so zabele-v t POvečanje 13,8 odstotka. *ebfri Pail<>gi je zabeležen po-Uspel1 v proizvodnji o-^liki Str.°jev, v precizni me-Oapfj^ v industriji električnih V »lJa gospodinjstvo ter '“toobii ,°bi'8k' industriji. Av->ko j s*a industrija je lan-kortj 0 zabeležila nov re-
_ S tDrvs	•	____1 ____
pri-
manjkljaj 332 milijard lir, vtem ko je plačilna bilanca, upoštevajoč dohodke od emigrantov, turizma in dohodke mornarice, zabeležila pribitek 136 milijard lir. Razpoložljiva sredstva za notranjo rabo, potrošnjo in investicije pa so se lani povečala od 19.072 v letu 1960 na 20.840 milijard lir, kar je za 9,3 odstotka več.
Poročilo obeh ministrstev govori nato še o razdelitvi dohodkov. Vsota dohodkov vseh zaposlenih je v letu 1961 znašala 8.987 milijard lir, do-čim je v letu 1960 znašala 8.178 milijard lir. To se pravi, da se je v lanskem letu ta povečala za 9,9 odstotka. To povečanje je treba pripisati povečanemu številu zaposlenih, ter povečanim plačam, 0-ziroma mezdam. Vendar pa je treba pri tem pripomniti, da,
hg 75gS(Jem> da je vrgla na vtem ko so se dohodki delavcih ■ avtomobilov, od ka- cev in nameščencev v indu-t>3.0co bil° 694.000 osebnih, | Striji povečali za 11,2 odst., v
tovornih avtomobi-
?be>ežibrU,rRiii 80 prav
%ih ‘ *eP uspeh. Prt
tako Proizve-9 milijonov ton ktf jj *ar je z? 10,6 odstotka Hio *eto prej, in nad. 3 Manj.. t<>n litega železa. Hsjiu1 naPredek pa je ?a-186iičn l.eltstilna industrija. '«t0 , a industrija je lansko Vfbjo beležila za 12,8 odst.
Bo« [“'zvodnjo, pri čemer Jfičtie 5ben delež imele pla-ibtig ,8no.vL barvila in du-8Peh 0v‘- Mnogo manjši ti-
la s lnt*ustrija, ki se ukvar-?n°iil Praizvodnjo umetnih • erriičn4 Naive<iji napredek v žila j . industriji je zabeležile Ustrija, ki proizvaja ~vate petroleja in pNek ' a u so zabeležili na-Nm , ’® odstotka. Proiz-?asko 1,Prične energije je “tora dosegla že 60 mi-*Ha *W.h. kar je za 8 1 cd-TU(li ®c kot v letu 1960. l,i>elej.8radbena industrija je ?radnii a Precejšen polet. V “‘'o j , stanovanjskih hiš je n°V||niswnČanih 2.146.000 sta-?a HOonnh Pnostorov, kar je S. y Vee kot v prejšnjem !'ih ,Bradnji nestanovanj-Posl°Pij pa se je zabelc-
televizorjev so lansko leto prodali za 22,8 odst. več kot v letu prej, avtomobilov pa za 36,1 odst. več kot v letu 1960,
Kar se tiče investicij so te v lanskem letu znašale 5.358 milijard t.j. za 10,4 odst. več kot v letu 1960. Toda v industriji so zabeležili 17,4-odstot-no povečanje, dočim je bilo v poljedelstvu stanje malone nespremenjeno ali so bile investicije celo nekoliko manjše kot leto prej. Investicije v okviru ustanov z državno u-deležbo so v lanskem letu znašale 514,2 milijarde lir.
V splošnem bi iz gornjih podatkov mogli zaključiti, da je bilo leto 1961 leto nadaljnje ekonomske ekspanzije, toda vzeto v celoti. Dočim smo namreč v industriji ugotovili velik napredek, smo v poljedelstvu opazili sicer boljše stanje kot v letu prej, vendar pa se mora tudi za leto 1961 reči, da preživlja poljedelstvo še vedno nekakšno stagnacijo,
rSNoT SlovenskeS1IiIharmon!ije,Strnešan^^bor''opere "s^ovenskVga6 narodnega gledlliičfu ^jubVjTne^ter ^‘“K^nU^VidaU, Miro Brajnik in Danilo Merlak, zelo lepo uspel.
Na sliki ansambel in del občinstva, ter trije solisti, za katerimi se vidi tudi dirigent Demetrij Zebre
..............................................................................................n.......................m................................................................................................................................
ŽIVLJENJSKA RAVEN V SZ SE VSEKAKOR OČITNO DVIGA
V GUM, moskovski veleblagovnici, ljudje kupujejo več kot kdajkoli
Trgovsko podjetje, ki se zdi kot muzej - Gneče nakupovalcev, ki ne prenehajo - Vee blaga in več denarja - Špekulanti na «tabli sramote»
služnostih pa za 9,2 odst., se je dohodek zaposlenih v po-ljedestvu povečal samo za 3,2 odstotka.
V	nekmetijski dejavnosti se je število zaposlenih lani povečalo za 616.600 delovnih e-not, hkrati pa se je beg delovnih sil iz poljedelstva , v letu 1961 še povečal in dosegel 318.000 delovnih enot, kar je 5,1 odst. vseh v poljedelstvu zaposlenih delovnih sil. Celotno povečanje zaposlenih v vseh področjih dejavnosti se je v lanskem letu povečalo za 350.000 delovnih enot, dočim je v letu prej isto znašalo 400.000 novih delovnih enot.
V	istem času so v vseh uradih za delo zabeležili 139.590 manj brezposelnih, tako da so ob koncu lanskega leta našteli v vsej državi še 1.460.858 brezposelnih.
Iz poročila nadalje zvemo, da se je v lanskem letu v Italiji povečala potrošnja alkoholnih pijač in sicer od 701 milijarde v letu 1960 na 813 milijard v lanskem letu, kar je za celih I® odst. več. Nadalje so zabeležili izreden u-speh v potrošnji električnih gospodinjskih naprav, kjer se
(Naš poseben dopis)
MOSKVA, marca. —
Sicer je danes GUM že precej izgubil na svoji pomembnosti, ker je vtem zrasla v Moskvi vrsta novih, lepih in sodobnejših trgovinskih podjetij, do katerih pa Moskovčani ne kažejo največjega zaupanja in sploh ne verjamejo, da bi karkoli moglo biti boljše in potemtakem zaupanja vrednejše od starega, solidnega GUM, kjer so se leta in leta oskrbljali in so se nanj povsem navezali. Zaradi tega predstavlja GUM še danes najlepšo sliko tega, kar si moskovski meščan lahko kupi.
Od zunaj je GUM nekako š» najbolj podoben muzeju, vsekakor bolj kot trgovskemu podjetju. Isto bi lahko človek rekel tudi za njegovo notranjost. Takšen vtis morda
stane te impresijo konec konca morda edinole — masaža, ki je je človek deležen, brž ko se prepusti gneči mrzličnih kupcev, ki niso vedno najbolj obzirni. Pravijo, da dnevno obišče GUM tudi do pol milijona ljudi.
Notranji kvadrat stavbe je pokrit z velikansko ste leno kupolo in porazdeljen na tri hodnike, ki so pravcate ulice, zakaj na obeh straneh so v dveh nadstropjih razvrščene številne trgovinice na katerih prvem nadstropju je vrsta teras. Na teh terasah slone ob železnih ograjah prodajalci in neprizadeto gledajo na vrvež kupcev.
Sredi notranjega kvadrata je zgrajen tudi pravi pravcat vodomet, pri čemer človeku pride na misel, da tu manjka samo še godba, pa bi se počutil kot na nedeljskem
človek dobi zaradi nekakšne- sprehodu sredi kakega javnega «zidu», ali bolje rečeno, | fia parka. No, namesto godbe • zavese« toplega zraku, ki na j je tu zvočnik, iz katerega sicer vhodih varuje notranjo tem-1 ni čuti glasbe, pač pa trgov-peraturo pred vdorom hlad- ske vesti. Tu naletiš tudi na nega zraku od zunaj. Sicer izprehajalce, ki pohajkujejo
pa ima obiskovalec mesto muzejske tudi lahko kopališko impresijo, k čemur bržčas pripomorejo številna zrcala, bronasti kandelabri in številni vzdolž hodnikov razvrščeni | boksi, podobni kabinam z
je nakup povečal za 25 odst., majhnimi kadmi. Seveda o-
sem in tja, posedajo ob vodometu in se hlade z moskovskim sladoledom.
Kupci, se zdi, kot bi bili prepričani," da se brez prerivanja ne da ničesar doseči. Zanimivo, da je celo laže priti do blaga, po katerem je
........'••MI...III,,,................................................................................................................um...............................................1................umi....................................................................................................................................................................................
f ADENAUER Ni HOTEL NITI ODGOVORITI...	1
Nekdanji nacistični diplomati zastopajo današnjo Nemčijo
‘■hi ukrat 'mo s konkret-.ajki prikazali, kako ,	*PaUer)eva upravi.
1 IN na Nemčii' sloni tako 55? slUSUh ^h, ki SO
'l,!6e ('^Ui Adolfu Hitlerju. i?d»tlri ;ga. veljajo še posebej
„ih Hitil dolSem seznamu biv-Nj0 e„rjevih častnikov, ki » nes °8r°dje nove i tudi made- Glede tega tj vijjj, *eznam nad dva ti-
b iodniv,n ,niži‘h zadnonem-Bk^oč” n .,unkcionarjev, ki U avico Pod Hitlerjem delili j,a del((_ antinacistom. danes Ski,'0,'emfirravico v imenu za-ii atOŠke «demokracije».
-Van ! ,v Zahodni Nemči-V k9, t. lskati državno usta-b(y.r bi ne imel besede ».*• Gi-j Nacistični funkcio-> Boa * te«a so zanimivi
5; SS& >	-
51:
n. — prišel na dan lesoi . nski tednik, ki je
lo
esel in.
ilustriral seznam . zahodnonemških . ‘*ov in poslanikov,
^irih
dL5°	ln Poslanikov,
fis 0,nacib * Užili Hitlerjevi
I 5	**• Ohiani..:	Aoeru
Itp trinas' ,°menjeni časo-SVj.° zel0 a. konkretne podat-
tj:b diplo^'dnih zahodnonem-0 °	ki danes slu-
bili iit,Upr^evi diplomaciji. {'ani 16 3.9’ ki so nekoč bStranW^ Nacionalsocialistič-^'Herjp ’ 18 jih je služilo
‘ diplomatski služ-
bi, trije pa so bili zelo visoki
funkcionarji	.	.	. .
Podatke, ki jih prinaša bn-tanski tednik, je objavil že
neki vzhodnonemški list, ki iz-haja v angleščini. Ker britanski tednik ni hotel teh podatkov povzeti «na slepo«, ne da bi jih preveril, se je iz tenkočutnih razlogov obrnil s prošnjo na bonnsko vlado, naj podatke, ki jih prinaša vzhodnonemški list, preveri, nato potrdi ali demantira. Toda za-hodnonemška vlada se je omejila na molk.
Zanimivo je, kje vse niso zahodnonemški diplomati, to se pravi sedanji diplomatski predstavniki Adenauerje-ve Nemčije, ki so nekoč služili Hitlerjevi diplomaciji. Zemljepisna karta nam s kljukastimi križi prikazuje vsa diplomatska mesta, koder zavzemajo svoje položaje nekdanji Hitlerjevi in sedanji A-denauerjevi diplomati nacionalsocialisti. Tu vidimo prestolnice oziroma države, kjer še danes vodijo diplomatske stike med Bonnom in ustreznimi državami bivši nacisti. Tu vidimo na pr. ZDA, Kanado, Mehiko, Honduras, Salvador, Haiti, Venezuelo, Peru, Čile, Argentino in Kostariko na ameriški celini. Na afriški celini so bivši nacisti, ki po-
novno predstavljajo Nemčijo, v sledečih deželah; Libija, Kamerun, Kongo, Etiopija, itd. Na evropski celini ima Adenauer v diplomatski službi bivše naciste v Španiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji, Islandiji in drugod. Nadalje na azijski celini:	v Iraku,
Jordaniji, Saudovi Arabiji, Pa-kistanu, Nepalu, Indiji, Burmi, Cejlonu, Indoneziji, Južnem Vietnamu, Laosu, Tajski in na Novi Zelandiji.
Omenili smo tudi Veliko Britanijo. Za sedanjega zahodno-veleposlanika v
Londonu je bilo ugotovljeno, da je bil že leta 1933, to se pravi prvo leto, ko je Hitler prišel na oblast, član nacionalsocialistične stranke. Ko so preverjati podatke, so odkrili tudi številko njegove članske izkaznice v nacionalsocialistični stranki in sicer 3,286.356. Razumljivo je, da je to odkritje vzbudilo v britanskem tisku dokaj razburjenja, kljub temu pa je sedanja britanska vlada v preveč dobrih diplomatskih odnosih z Zahodno Nemčijo, da bi jo to motilo
povpraševanje večje, kot do onega, po katerem takšnega povpraševanja ni. Namreč, pri prvem — kot bi se ljudje zavedali, da bodo tako vendarle prej opravili — se kupci lepo postavijo v vr9to in potrpežljivo čakajo, dokler niso postreženi. Pri tistih vrstah blaga pa, kjer povpraševanje ni tolikšno, takšne vrste sicer ni, pač pa ■ ena sama gneča, pri čemer se ti mimogrede zgodi, da si po dolgem prerivanju in borbi, ko si si že nekako zagotovil možnost, da boš od prodajalca dobil, kar želiš, naenkrat odrinjen stran
V	GUM, pravijo, je gneča od nekdaj bila. Enkrat zaradi pomanjkanja blaga, danes, ker ga je preveč. Po dolgih letih pomanjkanja in odpovedovanja, ko si moskovski potrošniki iz enega ali drugega razloga niso mogli nabaviti najrazličnejših artiklov široke potrošnje, se je danes, ko so te možnosti dane, pojavila pri Moskovčanih neka posebna psihoza; prerivajo se po trgovinah, kupujejo, ali pa gledajo, kaj je vse novega naprodaj in kaj bi si vse lahko kupili, če bi hoteli.
V	svojem življenju je GUM videl marsikaj. Videl je sovjetske državljane, ko so razpolagali s kupi denarja, za katerega niso imeli kaj kupiti; potem je prišel čas, ko je blaga bilo, pa denarja ne, in spet ni bilo kot bi moralo biti. Pa tudi se je zgodilo, da ni bilo ne enega ne drugega, namreč ne denarja ne blaga. Danes doživlja prvič, da se je povečal tako obseg blaga kot denarja.
V	gumovskem živ-žavu se radovednemu opazovalcu nudi tudi priložnost, da — sicer ne naravnost, marveč bolj neopaženo in nekako od strani — vtakne svoj nos v denarnico moskovskih nakupovalcev. In vtis, ki ga pri tem nujno mora imeti, posebno ob upoštevanju veljavnih plač, bi bil, da potrošniki kupujejo čez mero, se pravi, preko svoje finančne zmogljivosti. Toda, pri tem treba vedeti to, da si Moskovčani pomagajo z raznimi krediti, plačevanjem na obroke, da si pomagajo s prihranki iz tistih let, ko kupovati niso imeli kaj. In upoštevati treba tudi, da so izdatki za zabavo, kavarrje itd. še vedno zelo majhni, s čimer je tudi moč nekaj prihraniti. K temu še pristavimo ugotovljeno resnico, da je kot povsod v svetu, tudi v dru-
žinskem proračunu sovjetskega človeka vsota prejemkov vedno za nekaj večja od vsote plač.
V tovarnah zaslužijo kvalificirani delavci od 75 do 120 rubljev mesečno. Gimnazijski profesor prav toliko, inženir ali administrativni funkcionar nekaj več. Niže kvalificirani o,d 40 do 80 rubljev — v proizvodnji, trgovini in admipi-straciji. In, kakor je sicer po mednarodnem kurzu to težko določiti (rubelj je 1,11 dolarja), nam vendarle tudi GUM — potem ko smo že upoštevali, da treba za vsako sobo, vključno za gretje in porabo električnega toka, plačati 5 do 9 rubljev — more dokaj natančno posredovati ustrezno sliko glede vrednosti omenjenih prejemkov, ki so se v zadnjih letih povečali za okrog 2) odstotkov.
S prihpdom pomladi je največ gneče v trgovinah z modernim tekstilom in obutvijo. Ženski čevlji, s svojimi do sedaj še nevidenimi tankimi petami, so kot magnet pritegnili v vrsto cele kače GUM-ovih ženskih odjemalcev. Cena: 40 do 45 rubljev. Starejši modeli 20 do 25 rubljev. Moški čevlji, ki bi zanje ne mogli reči, da so najmodernejši, se plačujejo od 25 do 45 rubljev.
Od čevljev ženski svet po navadi1 odhiti še k GUM-ove-mu oddelku oblek. V konfek' ciji izdelana pomladanska 0-bleka stane od 30 do 45 rubljev, kostim od 50 do 70, a spomladanski komplet 85 rubljev. Površnik iz gabardena 178 rubljev. Cena svili; 7 do 10 rubljev meter, bombaža-stemu blagu 2 do 5 rubljev. Moški plačujejo za obleko 80 do 150 rubljev, za pomladanski plašč iz gabardena 200, za zimski plašč 220 do 270 rubljev. Klobuk stane 10 do 15 rubljev, srajca 7 do 10, meter volnenega blaga 20 do 45 rubljev.
Preden se žene odpravijo domov, se zvrste še pred GUM-ovo mesnico:	govedina
1,50, svinina 1,80, šunka 2,20 rublja za kilogram, za 10 jajc plačaš 1,30 rublja. Zraven njih so moški, ki čakajo na vino, za katero plačajo po 2,5 do 3 'rublje za liter, ali na vodko, katere pol litra stane 3,30 rublja. Moški syet se zelo zanima tttdi za razne električne aparate, posebno televizorje.' Zadnje mesece se je njihova cena dvignila: od 198 do .350 rubljev stane aparat
z ekranom do 45 cm. Kljub temu so vsi razprodani. Prav tako hladilniki, tako da je pred kratkim v tem GUM-ovem oddelku bilo obešeno o-pozonlo:	»Zaradi velikega
števila interesentov, se vse leto 1962 ne sprejemajo nova naročila«.
GUM ima še neko svojo posebnost, tako imenovano tablo sramote. Ta je v tesni povezavi z raznimi špekulativnimi podvigi, ki do njih prihaja sredi mrzlične poslovnosti in težnje kupcev, da pridejo do potrebnega blaga. Običajno prodajajo špekulanti svoje bone za televizorje ali hladilnike, seveda po višjih cenah, kar pa je precej nevarno, ker obstaja v GUM nekakšna prostovoljna policija, sestavljena od nameščencev, katera
fiz UMETNOSTNIH GALERIJ 1
Tršarjevi kipi v «La Cavana»
Razstavni program galerije «La Cavanan postaja vedno zanimivejši:	po	razstavah
Spancev in Brazilcev, se nam sedaj predstavlja mladi kipar Drago Tršar, doma iz Planine pri Rakeku, ki pa se je izšolal v Ljubljani. Četudi je Tršar po Putrihom razstavi leta 1952, prvi jugoslovanski kipar, ki razstavlja v Trstu, ker je Po-hlen 1959. leta razstavil v baru Moncenisio le grafike, so pa njegova dela že večkrat prešla mejo pri Fernetičih, tedaj, ko so bila poslana na XXIX. beneško Biennglo, ter še, na razstave v Rim, Milan, Turin, Bolo-gnon,ifl. v Rimjni, kj$r si je Tršar priboril zlato kolajno ustanove «Morgan’s Paint». Dobil pa je še več nagrad, ko je razstavljal v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Egiptu in Angliji na razstavah jugoslovanske umetnosti.
Nekatera dela z omenjenih razstav po Italiji so vidna tudi na tej razstavi in so torej starejšega datuma, kot
v največ primerih gotovo pri- * isto ostali broni, kar pa ne
zmanjšuje nje vrednosti, ker je Tršar ravno s temi in sličnimi ustvaritvami zaslovel, akoravno se v ocenjevanju del, pokazanih v Italiji, namiguje. da se v njih čutijo Vplivi in izkušnje nekega predhodnika, ki naj bi bil znani Armitage. Vendar pa smemo Tršarju verjeti, da svojega stalaktičnega obliko-
de, špekulantom ng sled. Njihove slike se potem nalepijo na »tablo sramote«, s čimer se jih hoče izložiti preziru ostalih državljanov. Teh špekulantov je zadnji čas vse manj, razlog temu pa je dejstvo, da je blaga vedno več. GUM je odprt tudi ob nedeljah, in nikoli ni v njem manj ljudi, kadarkoli stopiš vanj, se moraš prerivati skozi gnečo, ki se ti zdi kot fenomen, ki ga v GUM na noben način ni moč odpraviti.
FRANE BARBIEDI
pred Postojnsko jamo, saj bi potemtakem ravno tako lahko vzporejali sličnost zasnove brona «Drevo življenja» iz leta 1960, z ono železno plastiko «Maska», Cesarja Baldaccinija, kakor bi lahko v stebričasto podaljšanem kipu «Tri osebe« slutili Gio-vanninija itd.
Važno je pri Tršarju razlikovati, da ne gre tu za slu-čajnostno sorodnost notiih oblik, novih kiparskih vrednot, temveč za bistvenejšo, ustvarjalnemu namenu samo-lastno izgradnjo teh oblik tn vključitev istih v delo, ki naj bo izvorna umetnina ravno zaradi odkritja prave funkcionalnosti navedene obliko«. nosti. Sele po tem spoznanju se prav zavemo, da se je Tršarjeva oblikovnost rodila kot nujnostna posledica umetniškega upodabljanja množice v trodimenzionalnosti snovi.
Tršarjeva kiparska dejavnost se torej izživlja v značilnostih kolektivne skupnosti, katere duha je smotrno vnesel v svoja dela, ki v mnogih enačicah prikazujejo predvsem manifestante, demonstrante in gledalce, na kratko, ljudsko maso kot poosebljeno silo človeškega veletoka. V njegovih ustoarit-vah se je posameznikov «jaz» klasičnih kipov porazmnožil v sicer brazosebni, a zato močno poudarjeni «Mi» napredne družbe. In ravno v
vanja ni posnel po drugih, J tem je morda ona novost, ki ker mu je taka oblikovnost kraških kapnikov bila položena že v okolico njegove mladosti, ki je potekala skoro
daje Tršarjevim delom širšo življenjsko-umetniško veljavo.
MILKO BAMBIČ
nemškega

OVEN (Od 31. 3. do 20. 4.) Imeli boste priložnost govoriti o nekem vaSem načrtu z vplivno osebo. Pokazali boste velikodušnost do nekega družinskega člana. Zdravje odlično.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Spretno Izpeljan posel vam bo orno. gofill uresničitev še nekih drugih načrtov. Pokažite nekoliko več spoštovanja do osebe, ki vam Je pri srcu. Nobenih sprememb gl«le zdravja.
DVOJČKA (od 21 5. do 22. 6.) ličite novih priložnosti za za-poslltev, ne zadovoljite se samo s tisto, ki Jo že imate. Ne dvomite v vašo ljubezen. Zdravje dobro.
RAK (O® 23 6 do 22. 7.) Ne zaupajte preveč vsllj.|vi osebli ki vam mnogo obljublja. Preživeli boste prijeten večer s starimi
CII
prijatelji. Bodite oprezni ln ne utrujajte se.
LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) Neki predlog bi vas postavil v neroden položaj, toda vi ga ne boste sprejeli. Nerazumevanje od strani družinskega člana, ki pa bo kratkotrajno.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V poslovnem pogledu odlični Iz-gledl za bodočnost. V pogledu čustev: kar se vam dozdeva nemogoče, se bo v kratkem ures. ničilo. Rahlo nerazpoloženje.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23.
10.	) Nastopil Je trenutek, da dobro proučite vaš poslovni položaj Preživeli boste več srečnih ur' z osebo, ki Jo ljubite.
ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22.
11.	) V poslovmih zadevah nobenih novosti, ukvarjajte se s tekočimi zadevami, v čustvenem pogledu, sprejmite neki predlog, a ne pokažite pri tem nezaupljivosti. Zdravje zadovoljivo.
STRELEC (od 23. 11. do 20.
12.	) Zanimiva srečanja, ki vam bodo odprla nove možnosti na poslovnem področju. PreživeH
boste nepozaben dan, ki bo imel svoj vpliv .v vašem kasnejšem življenju. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neko novo delo, ki ga boste opravljali z zanimanjem, vam bo nudilo precej zadoščenja. Glede čustev še ni vse izgubljeno, čeprav ste zelo potrti. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) Zelo ugoden trenutek za kakršen koli posel. Na področju vaših čustev, ne skušajte iirteti prav za vsako ceno. Zdravje od. lično.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne pustite se prepričati »lede nekega posla, ker je bolje, da se mu odpoveste. V čustvenem pogledu se zdi, da je vse proti vam, toda stvari se bodo Izboljšale. Zdravje dobro.
Radio Trst A
Torek. 3. iiprllu ISM12
Nacionalni program
7,oo Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra duo Rus-so-Safred; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.00 Sola in vzgoja; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja; 19.00 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20:30 Ameriški motivi; 21.00 Drame in epopeje našega stoletja. 21.30 Koncert oboista Renza Damianija in pianista Luigija Tolfola; 22.00 Obletnica tedna; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Orkester Bill Russo.
12.25 Tretja stran; 14.20 Eno uro v diskoteki; 15.20 Orkester Franca Vellisneria; 15.40 Glasbene šole in dirigenti v Trstu.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Chabrierove in Massene-tove skladbe; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Lahka glasba; 12.45 Glgsba po željah (II. del); 13.40 Mali ansambli; 14.00 Zabavne popevke; 14.30 Sola In življenje; 14.50 Pet mladih ob klavirju in s harmoniko; 15.30 Tečaj Italijanskega jezika; 16.00 Melodije Iz filmov; 16.30 Tretja stran; 16.45 Izbrane strani Iz ruskih oper; 17.40 Orkester Paramour; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Nico Fidenco; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pianist Enri-que Villegas; 2^.35 Glasba za tahko noč; 23.00 Prenos RL.
6.30 Vreme na Ital. morjih:
8 30 Omnibus; 10,30 Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Najnovelše; 12.20 Glasbeni album; 13.30 Veliki klub; 15.15 Nunzio Rotundo In njrgov orkester; 15.30 Tečaj angleškega Jezika; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 17.20 Armando Sclascia In njegov orkester; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod: 18.00 Poje Bruno Pallesi; 18.30 Enotni razred: 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Filmske in gledališke novosti; 20.00 Glasbeni album: 21.00 Pirandellova drama «Vs’>k po svoje«; 23.15 Danes v p~-'«mentu.
II.	program
9.00	Jufanje vesti; 10.00 Varietejski program; 11.00 Glasba zg vas, ki delate; 14 00 Naši pevci; 15.00 Album pesmi: 15.45 Nalnovelše plošče; 16.00 Program ob štirih; 17.00 Ro-, mantična medigra; 17.30 Vaš juke-box: 20.30 Nagradno glas-, beno tekmovanje; 21.45 Večerna glasb«.
III.	program
17.00	Simfonije 18. stoletja: Boyce, Bach in Boccherlnl;
53‘SUTMSriS aw'i-fcis
zabavni kaleidoskop; 8.55 Radijska šola; 9.25 Medigra iz orkestrskega studia; 10.15 Izberite melodijo tedna! 11.00 Kvartet Jožeta Privška; 11.15 Napredujte v angleščini; 11.30 Iz slovenskega opernega repertoarja; 12.05 Slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski rasvetl; 12,25 Melodije; 13.15 Obvestila; 13.30 Od Triglava do Ohrida; 13.50 Nekaj melodij za godala; 14.05 , Radijska šola
14.35	Sc-pek samospevov Hra-broslava Volariča; 15.20 Lahka glasba; 15.30 V torek ha svidenje:. 16.00 Vsak dan za vas;
17	05 Izbor Iz Čajkovskega. J8.00 Aktualnosti doma ln v
svetu: 18.10 Za mlade ljubitelje glasbe- 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Obvestila;; 19.05 Zabavni orkestri. 20.00 Pol ure z zboroma Slovenske filharmonije. In RTVL; 20.30 Radijska igra; 2145 Corticelli: Roman, tlčnt trio; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja; 23,05. Mladim plesalcem: 23 45 Melodije za lahko noč
Ital. televizija
8.30,	14.00 In 15.30 Sola;
17.36	Program za najmlajše;
18	30 Dnevnik: 18.45 Nikoli ni prepozno; 19.15 Upnetnostna razstava; 20,20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.0j). Film: «Druga žena«;
Na programu Bettlnel-ll, Cortese, Fuga ln Rota; 19.15 Dela Guida Rocce; 20.00 Vsakove-čemtl koivcert; 21.30 Italijan, ska zgodovina 1915—1945 : 22.00 Dve Beethovnovi skladbi; 22.45 Vsak po svoje.
Slovenija
5.00 Dobro jutro! 8.05 Gorenjski vokalni oktet; 8.25 Naš
Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10 Kratek življenjepis: Ca-rosOne; 21.40 Dnevnik; 22.00 Znanstvena oddaja; 22.20 De set minut s Carlom Croccolom; 22.30 Komorni koncert.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj; najvišja temperatura 14.4, najnižja 7.1, ob 19. u. ri 10; vlage 52 odst., zračni tlak 1019.7 naglo raste, veter 15 km severovzhodnik, padavin 5.7 mm, morje lahno razgibano, temperatura morja 7.6 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, TOREK, 3. aprila
Žarko
Sornce vzide ob 5.43 in zatone 1 18.35. Dolžina dneva 12.52. vzide ob 5 16 in zatone ob 1®**!
Jutri, SREDA, 4. april*
Izidor
Kriminalno dejanje proti znanemu tržaškemu antifašistu
S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Zločinski fašistični
%
na stanovanje prof.
bombni atentat Carla Schiffrerja
Ročno bombo so atentatorji položili v pisemski nabiralnik na oknu vile - Ran j e-na je bila 92letna profesorjeva tašča ■ Vsa dosedanja preiskava brez uspeha
Ostra obsodba zločina in enotna solidarnost demokratične javnosti
Fašistični	bombni atentat
na stanovanje doktorja Cana Schiffrerja, uglednega tria-škega kulturnega in političnega antifašističnega delavca, vidnega predstavnika PSDl, poapreaseamna ts.unurno-umetniškega krožka, ki je organizator ciklusa antifašističnih predavanj «30 let italijanske zgodovine» in zagovornika narodnih in demokratičnih pravic Slovencev v Italiji, je ogorčil vso demokratično tržaško javnost.
Prof. Schiffrer je od vseh strani prejel izraze solidarnosti obenem z ogorčenimi obsodbami podlega zločina in odločnimi zahtevami, da varnostni organi končno izsledijo jasisucne atentatorje, tci so doslej za podobne zločine o-stali žal že tolikokrat nekaznovani,
Župan in vsi
žaškega občinskega sveta so na sinočnji seji soglasno m ostro obsodili teroristični napad na stanovanje profesorja Schiffrerja.
Najprej je ta dogodek obsodil komunistični svetovalec Calabria ki je poudaril, da fašistični elementi nemoteno nadaljujejo s terorističnimi atentati na demokratične in antifašistične ustanove, in osebe, ne da bi jih policija izsledila.
Nato je spregovoril župan dr. Franzil in izrazil prof. Schiffrerju in njegovi družini solidarnost vsega občinskega sveta, Dejal je, da m za to nasilno dejanje nobenega opravičila. Kaj hočejo s tem doseči, se je vprašal župan, hočejo morda potrditi lažnivo trditev, da so vsi Tržačani fašisti? Ali pa hočejo prizadeti osebo, ki na osnovi svoje visoke politične in moralne odgovornosti zahteva spoštovanje pravic slovenske manjšine? Nato je dr. Franzil sporočil, da je o tem dogodku govoril s kvestorjem, ki mu je dejal, da je zelo zaskrbljen, ker doslej še niso odkrili krivcev, da se vsaki-kiat, ko preiskujejo podobne zadeve, znajdejo pred čudnim molkom, kar jim onemogoča, da bi odkrili zločince.
Svetovalec dr. Dekleva se je v imenu NSZ in SKGZ ter kot demokrat in antifašist pridružil izrazom sojidar-nosti župana in ostalih svetovalcev prizadeti Schiffrerje-vi družini. Dr. Dekleva je dejal, da tudi v tem primeru obsoja ne samo neposredne storilce tega zločinskega dejanja, ampak tudi vse tiste, ki so posredno ali neposredno krivi, da fašistični zločinci zaradi tega in drugih dejanj niso bili predani pravici in strogo obsojeni. Izrazil je upanje, da bodo vsaj v tem zločinskem primeru policijske oblasti najstrože nastopile in končno napravile konec tej kriminalni dejavnosti.
Svetovalec dr. Simčič (SL) je ostro obsodil to kriminalno dejanje proti prof. Schiffrerju ter dejal, da je treba na vsak način izslediti krivce in jih neizprosno kaznovati. Nato je opozoril na dogodek, ki se je v soboto zgodil v Ulici Carducci, kjer so »neznanci« razbili tablo s slovenskim napisom dr. Sardoča, na napade na slovenske dijake in na druga zločinska dejanja fašistov.
Dr. Pincherle (PSI) je izrazil solidarnost svoje stranke prof. Schiffrerju ter poudaril, da je bila pri ' tem zverinskem dejanju fašistov ranjena 90-letna ženska. Zatem je dr. Pincherle navedel vse teroristične in druge napade fašistov na demokratične u-stanove in na Slovence ter razbitje in onečaščenje spominskih plošč padlih antifašistov. Nato je ugotovil, da v Trstu policiji nikoli ne uspe najti krivce teh zločinskih dejanj. Zato je v imenu svetovalcev PSI predlagal, naj župan v imenu vseh demokratov, ki sedijo v občinskem svetu, zahteva od vlade, naj pošlje y Trst takšne funkcionarje, ki bodo znali storiti svojo dolžnost do konca in bodo brez usmiljenja nastopili proti tem zločincem.
Socialdemokratski svetovalec odv. Puecher je dejal, da se pridružuje vsem svetovalcem in županu, ki so zahtevali strogo obsodbo kriminalcev. Poudaril je, da je prof. Schiffrer član njihove stranke, ki mu je takoj po napadu izrazila svojo solidarnost.
Misovski svetovalec dr. Mo-relli je dejal, da se v imenu skupine MSI pridružuje obsodbam tega dejanja in se vprašal:	Kaj	hočejo storilci
s tem doseči? Toda za presenečenje je poskrbel njegov kolega Guerrieri, ki je dejal, da bo govoril v svojem imenu. Toda njegov namen ni bil obsoditi zločinski atentat, ampak napasti Slovence, češ da slovenski svetovalci ne obsojajo, kar se dogaja onstran meje. Ko je to omenil, so ga župan in mnogi svetovalci prekinili ter ga opozorili na resnost vprašanja, o katerem je bilo govora.
Sinoči ob 19. uri se je sestal glavni odbor tržaške federacije PSDI, ki je razpravljal o,
političnem pomenu terorističnega atentata na prof. Schiffrerja. Prof. Lonza je v svoji intervenciji omenil, da je delovanje fašistov zelo dobro znano, saj se nekatere njihove skupine zbirajo v nekem javnem lokalu v Sesljanu. Zato je zahteval, naj policija izvede skrbno preiskavo ter naj izsledi krivce.
Član odbora Giorgio Cesare je poudaril, da ne more biti dvoma glede odgovornosti določenih političnih krogov. Na eni strani so demokratična gibanja (vštevši antifašiste in «slovensko manjšino«), na drugi strani pa gibanja, ki «iz svoje srede nuin-% oorajajo nasilje«.
Glavni odoor je nato odobril resolucijo v kateri poziva meščanstvo, naj se z vsemi silami upre poskusu, da bi se u-vedle v Italiji metode, k) jih svetovalci tr- uporablja v Franciji OAS.
Danes bodo socialdemokrat, ski sindikalni voditelji zahtevali od republikanskih in de-rnokristjanskih sindikalnih voditeljev, da bi prišlo v zvezi z atentatom na prof. Schiffrerja do demonstrativne stavke v raznih tržaških podjetjih.
Tajništvo Neodvisne socialistične zveze je včeraj poslalo prof. Carlu Schiffrerju pismo, v katerem izraža njemu in nje. gevi družini svojo antifašistično solidarnost. V pismu izraža NSZ svoje- ogorčenje in svojo obsodbo tega ogabnega fašističnega dejanja ter zahteva, da varnostni organi z največjo odločnostjo in nemudoma izsledijo fašistične atentatorje, ki so v Trstu žad že prevečkrat ostali nekaznovani za svoje zločine.
Pokrajinsko tajništvo, PSI ,je poslalo prof. Schiffrerju brzojavko, v kateri obsoja podli atentat jn mu izraza bratsko solidarnost , socialistov. Hkrati je tajništvo sklenilo, da bo, ostro protestiralo zaradi ponav. ljanja fašističnih atentatov in zahtevalo od notranjega ministrstva odločne policijske ukre. pe.	>	... o
Prof. Schiffrerju sta poslali solidarnostni izjavi tudi PRI in KD, predsednik Kulturno-umetniškega krožka Fonda Sa. vio pa je pozval oblasti, da ugotove krivce in jih kaznujejo.
Gnusni atentat je povzročil globoko ogorčenje tudi med vsem delavstvom. Prof. Schiffrerju so poslali izraze solidarnosti in obsodbe atentata tajništvo Nove delavske zbornice CGIL, tajništvo Zveze kovinarjev (FIOM) in notranje komisije struje FIOM ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka. Zveza kovinarjev pa je poslala tudi pismo
Do eksplozije v Ul. dei Porta 57, ki jo je bilo slišati v vsem mestu, čutiti pa v vsej bližji okolici vile prof. Schiffrerja je prišlo v nedeljo ob 22.24 ko jo je registrirala radijska naprava kvesture. Atentatorji so postavili eksploziv v pisemski nabiralnik, ki je bil pritrjen na železno omrežje enega izmed oken na zadnji strani vile, ki segajo v višino zgornje ulice. Eksplozija je bila tako močna, da je zdrobila na drobne kose nabiralnik, lesene dele okna, zbila omet s sten in razbila skoraj vse šipe zgornjega nadstropja na strani, na kateri je bil izvršen a-tentat,
Samo srečnemu naključju je treba tudi pripisati, da eks,-plozija ni imela mnogo težjih posledic. V istem trenutku jc namreč mimo notranje strani okna šla po stopnicah navzdol v pritlične prostore 92-letna profesorjeva tašča Adele Del-1’Artino, vd. Frittelli. Ce bi se zakasnila samo za nekaj sekund, bi jo deli raztreščene-ga okna in bombe same zadeli v polno in jo lahko smrtno ranili. Tako pa so jo zadeli na srečo le v noge in ji povzročili številne rane Takoj sla ji nritekla na pomoč prof, Schiffrer in njegova soproga, ki sta bila z otroki vred v trenutku eksplozije v spalnici, na telefonski poziv pa je prihitela tudi ambulanta Rdečega križa, ki jo je takoj odpeljala v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugem kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh, ra-
zen seveda če ne nastopijo komplikacije, ki so spričo visoke starosti ranjenke, vedno možne.
Na kraj eksplozije so kmalu prišli tudi karabinjerji oddelka sodne policije pod poveljstvom kap. Alda Pazza-glia, oddelek motorizirane policije z radijsko napravo, funkcionarji letečega oddelka in političnega urada. Njihova preiskava na kraju samem pa ni dala nobenega rezultata. Atentatorji so se pravočasno umaknili, ni pa tudi izključeno, da je bila bomba tempi-rirana in položena v nabiralnik že nekaj pred eksplozijo. Na vsak način so strokovnjaki znanstvenega laboratorija posneli številne podatke, ki bi jim utegnili služiti za preiskavo.
Po zadnjih informacijah se je izvedelo, da so kriminalci za ta svoj podvig uporabili več kot 200 gramov tritola.
Proračun občine Devin-Nabrežina odobren z glasovi večinske liste
Občinski svet obsodil fašistični atentat na prof. Schiffrerja in mu izrazil solidarnost . Demokristjani glasovali proti proračunu
Na sinočnji seji devinsko-nabiežinskega občinskega sveta je župan Albin Škrk najprej omenil atentat, ki so ga fašistični zločinci izvedli proti prof. C. Schiffrerju in je predlagal, da naj se mu pošlje pismo, v katerem občinski svet izraža prizadetemu antifašistu svojo solidarnost ter obsoja fašistično dejanje. Protestu se je pridružil v imenu skupine sve. tovalcev KD tudi dr. Rinaldi-ni, tako da je bil županov predlog soglasno odobren.

Veleposlanik FLRJ danes v Trstu
Danes prispe v Trst jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mthrjlo Javorški, ki bo obiskal najvišje predstavnike krajevnih oblasti.
Pred razpravo o letošnjem i rek šolstvu. Besedo je povzel občinskem proračunu je naj- tudi župan Škrk, ki je dejal,
prej spregovoril odbornik J.
Vprašanje Vidalija
Včeraj so funkcionarji politič-1 predsedniku Vlade lka kvesture zašli- 1 .	.	.	.
nega oddelka kvesture zašli šali osem ali deset pobalinov, ki pripadajo znani neofašistični skupini, nobenega pa niso še aretirali. Preiskovalni organi so zelo rezervirani in vse kaže, da niso še prišli do otipljivih uspehov. Ni znano, če je preiskava omejena le na naše področje, zdi se nam pa, da bi bilo koristno, če bi jo razširili tudi na goriško in videmsko področje.
Iz bolnišnice je prišlo sinoči sporočilo, da se je zdravstveno stanje 92-letne gospe Frittelli, znatno zboljšalo in da je prebolela živčni pretres.
in notranjemu ministru
Poslanec KPI Vittorio Vidah je naslovil na ministrskega predsednika in na notranjega ministra vprašanja z zahtevo po pismenem odgovoru, kaj mislita ukreniti spričo povečane teroristične dejavnosti fašistov v Trstu, ki le dosegla višek z bombnim atentatom na hišo profesorja Schiffrerja. Vidah ugotavlja v svojem vprašanju, da je ta atentat vzbudil med tržaškimi prebivalci veliko ogorčenost
P
Terčon, ki je v zvezi s proračunom predlagal nekaj sprememb, potem pa je govoril svetovalec dr. Rinaldini (KD), ki je izjavil, da proračun ni realen, ker zahteva preveč državnega prispevka. Dejal je, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu, a je kljub temu predlagal, da naj se v bodoče pregledajo seznami davkoplačevalcev (nekateri plačujejo premalo) in naj se ustanovi «davčni anagrafski urad«. Na področju Sesljana, Devina in Štivana naj se lastniki javnih lokalov prisilijo, da plačajo službo odvažanja smeti, potem je predlagal, da naj se občinski vrtci dajo v upravo dru. gim ustanovam, vodi naj se politika najemanja posojil (čeprav bodo dolgove plačevali še naš,- otroci) itd.
Stališče dr. Rinaldinija je negativno odjeknilo med svetovalci. Odbornik Markovič je ugotovil, da ima uprava vso pravico zahtevati državni prispevek, kajti občina daje državi mnogo več, kot pa od nje dobiva, saj občani od jutra, ko vstanejo — pa do večera, ko ležejo v posteljo, nenehno dajejo svoj delež državi. Omenil je zadevo vrtcev ter ugotovil, da je popolnoma vseeno, če jih vzdržuje določena ustanova ali pa občinska uprava. Dr. Floridan pa je dr. Rinaldiniju očital, da je določene probleme postavil demagoško (revizija družinskega davka), druge pa politično (vprašanje .vrtcev in ONAIR), potem pa je pohvalil odbor, da je v pro-
račun dal tako velik pouda-
da občinska uprava stremi za izenačenjem proračuna, vendar ne na škodo in v breme domačega prebivalstva. Župan je poudaril, da se občina že 2 leti bori za priznanje pravilnika o izkoriščanju občinskih kamnolomov, ki bj prinesel občini letno od 40 do 50 milijonov lir dohodkov, a ga prefektura noče odobriti. Končno ie župan omenil še zastarele zakone o lokalnih financah, ki tako tlačijo in bremenijo občinske uprave.
Zaključno besedo je imel od. bornik za finance Josip Terčon, ki je se enkrat povzel nekatere značilnosti letošnjega proračuna. Odbornik je v svojem poročilu med drugim izjavil. da bo občinski svet v bližnji prihodnosti načel vprašanja revizije seznamov davkoplačevalcev, in sicer po načelu, da kdor več ima, naj več plača. Zlasti pa bo treba pregledati poiožaj onih oseb, ki imajo v občini svoja stanovanja, a nimajo tu sta'nega bivališča. Odbornik se je izrazil proti politiki najemanja posojil, ki jo zagovarja dr. Rinaldini, potem pa je po še nekaterih pojasnilih prosil občinski svet, da odobri občinski proračun, ki izkazuje naseldnje številke: 123 600,333 lir dohodkov, 164.023.964 izdatkov - 40,423.631 lir primanjkljaja, ki bi ga mora^ kriti država.
Sledilo ie glasovanje, ki je dalo naslednji izid: 13 Svetovalcev je glasovalo za proračun, medtem ko so trije demn-kristjanski svetovale; glasovali proti.
Prihodnja seja občinskega sveta bo čez 14 dni.
m im
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v četrtek, 5. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu ((Albert Sirk« v
Križu komedijo D. Foja
«Arhangeli in avtomati»
Prevedla:
Lelia Rehar-Sancin Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelli Glasba:	Fiorenzo Carpi
REŽISER: Anton MARTI
Predprodaja vstopnic v cvetličarni pri Danilj od srede, 4. t. m. dalje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
gostuje v okviru Slovenskega gledališča iz Trsta v soboto, 7. aprila ob 21. uri v tržaškem Avditoriju z igro Leslie Stevensa
ZAKONSKI
VRTILJAK
Prevedla: Maila Golobova Scenograf:	Arh. Sveta
Jovanovič
Kostumi: Valči Ilovarjeva REŽISER: Igor Pretnar
PONOVITEV V AVDITORIJU V NEDELJO, 8. aprila ob 17. uri
Predprodaja vstopnic od petka 6. aprila dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija).
Vodja deniokristjanske parlamentarne skupine v kinu «Grattacieio»
iimniiiiiiiimimiiiiiiiimiimimiiniiiHtiiii
Zaccagnini o »levem centru in o vlogi avtonomne dežele
»
Tajnik tržaške K D Belci polemičen s komunisti glede avtonomije tržaškega področja v okviru dežele ter o slovenski manjšini
V nedeljo je v dvorani kina »Grattacielo« vodja demo-kristjanske parlamentarne skupine poslanec Zaccagnini govoril o sedanji politiki Krščanske demokracije in o vladi levega centra. Govornik je dejal da so danes na zgrešeni pbti vsi tisti, ki zagovarjajo sestavo tehnične, administrativne vlade. Takšna politika večinske stranke, je dejal Zaccagnini, bi odpravila vsako vlogo političnih strank v državi. Nato je dejal, da je KD na Zadnjem kongresu v Neaplju izbrala politiko, ki mora biti v skladu z gospodarskim razvojem Italije in z novimi socialnimi potreba-
mi, ki v skladu s tem na-
stajajo.
Potem ko je poudaril, da se mora KD boriti proti kva-lunkvizrpu in proti ekstremizmu, je načel vprašanje strukture države, ki mora sloneti
na največji upravni decentra-vladnemu komisarju dr. Maz-, nzaciji. Dejal ie, da sedanji ..	"'"“i 4= vsi državni upravni aparat ne
more več slediti naglemu razvoju države in da je zato potrebno, da se čimprej ustanovijo avtonomne dežele. Z
zi, y katerem pravi, da so vsi kovinarji razjarjeni spričo fašističnih atentatov ter prosi vladnega komisarja, naj intervenira pri vladi, da se fašistom onemoči vsako delovanje ter da se razpusti MSI, katerega obstoj je v nasprotju z ustavo.
deželno ureditvijo bo prebivalstvo bolj neposredno so-
Razbitine, ki Jih Je povzročilo tritolsko razstrelivo na oknu vile prof. C. Schiffrerja
delovalo pri upravljanju dobrin, ki jih prinaša nagel gospodarski razvoj, tako v deželi, kot tudi v celotni državi. Glede avtonomne dežele s posebnim statutom »Furlanija—Julijska krajina« je poslanec Zaccagnini dejal, da bo ta z avtonomijo postala bolj enotna in še bolj tesno povezana z državo.
V	vsem svojem govoru je vodja demokristjansKe parlamentarne skupine odločno zagovarjal vlado levega centra s podporo socialistov in poudaril, da je KD mlada stranka in da mora zato korakati vzporedno z gospodarskim in socialnim razvojem v Italiji.
Govornika je predstavil tajnik tržaških demokristjanov Belci. Po uvodnih besedah o pomenu zborovanja, ie prešel na vprašanje avtonomne dežele »Furlanija—Julijska krajina«. Dejal je. da je ustanovitev naše dežele eno od programskih točk KD. Nato je opozoril na alarmistično kampanjo ki jo sedaj vodijo misovci v zvezi z deželno avtonomijo. V polemiki s fašisti in drugimi desničarji je Belci poudaril, da bo z avtonomno deželo na vzhodnih italijanskih mejah ustanovljena nova, enotna upravna enota, ki bo združevala tržaško, goriško in videmsko pokrajino. S tem, je dejal Belci, bo Trst povezan z novim zaledjem, s Furlanijo.
V	tem delu svojega govora, ni Belci niti omenil vprašanja posebne avtonomije tržaškega področja v okviru dežele. Nasprotno. Polemiziral je s komunisti in drugimi, ki zahtevajo za Trst posebno zakonodajno avtonomijo. V tej zvezi je dejal, da KD »odklanja komunistični teritoria-lizem«, češ da je vsaka oblika STO pokopana.
Glede slovenske manjšine pa je poudaril, da bo demokratična država vedno upoštevala njihove upravičene zahteve; borila pa se bo proti vsakim iredentističnim zahtevam. V zvezi s tem je še poudaril, kot dokaz »pravičnega« ravnanja s slovensko manjšino, sprejem zakona za slovenske šole. To ie vse, kar
je tajnik tržaških demokristjanov čutil za potrebno omeniti o Slovencih, čeprav sam dobro ve, da ne gre samo za zakon o slovenskih šolah, ki je bil sicer sprejet, ki pa se še ne izvaja. Pri tem pa menimo, da ni samo država, ampak da bo prav deželna uprava dolžna jamčiti slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini vsestranski narodnostni razvoj.
* V sredo 4. aprila ob 21.15 bo v dvorani občinskega zabavišča «G. Brunner« koncert godbe na pihala «G. Brunner« in iz Carbole. Na programu bodo o. perne skladbe, koračnice in razne pesmi. Dirigent Pasquale D’lo-rlo.
S seje tržaškega občinskega sveta
Vprašanje družbe RAS
in odpust inženirja v CRDA
Resolucija KPI v krajevnih financah
Glavni del sinočnje seje tr- družbe. Svetovalec Stopper je
žaškega občinskega sveta je bil posvečen intervencijam župana in svetovalcev v zvezi s fašističnim terorističnem napadom na stanovanje prof. Schif. frerja, o čemer pišemo na drugem mestu. Poleg trga pa so bila postavljena še nekatera vprašanja ter sprejeti nekateri sklepi navadnega upravnega značaja.
Demokristjanski svetovalec Stopper je ponovno načel vpra. sanje premestitve raznih oddelkov zavarovalne družbe RAS v Milan. Župan mu je odgovoril, da se je o tem zanimal in da je ugotovil, da družba doslej ni dala zadostnih jamstev, da se to ne bo zgodilo. Hkrati pa je sporočil, da se bo o tem zanimala tudi trgovinska zbornica, ki bo i-mela poseben sestanek s tržaškimi člani upravnega sveta
MiiiiiniimtiiiiiiiiiiimiiiHiiiiitiiniiniiiiiiiitiiiiiiiHiHmi-iiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiini
Ogorčenje zaradi odpusta inženirja v CRDA
Jutri zopet stavka v podjetju Taurus
vztrajal pr,- svojem predlogu, da mora biti na tem sestanku zastopana tudi občina.
Svetovalec Burlo (KPI) je zahteval posredovanje župana v zvezi z odpustom iz službe brez opravičila mladega inženirja v Tovarnj strojev. Omenil je, da ga je vodstvo CRDA odpustilo iz službe morda zato, ker je bil edini inženir, ki se je doslej udeleževal stavk v tem podjetju. Župan je za-tovll, da se bo zanimal o stvari tudi prj vodstvu CRDA in da bo odgovoril na prihodnji seji. Komunistični svetovalec Radich pa je vprašal odbornika za osebje, kako to, da ob-
VERDI
Danes ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava Verdijeve opere «Otello» z istimi izvajalci kot pri prvi predstavi.
Jutri ob 20.30 za red C v par. terju in na balkonih ter za red A na galerijah in stojiščih zadnja predstava Donizettijeve opere «Don Pasquale».
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
KINO
Nazionale 15.00 «SenMn®st*(, nilita). Claudia Cardinal' | Prepovedano mladini, j Fenice 15.00 »Trije proti (Tre contro tutti). Tech^J Frank Sinatra, Dean Sammy Davis ml. ExceIsior 15.30 «Vrni se,_ zen« (Amore ritonial.l color. Rock Hudson. D°rSK Grattacielp 16.00 »Luč W",
(Luče nella ptazzg).
tor. Olivia de Havillanj*' sano Brazzi, Barr.v su* L Arcobaleno 16 00 ((Štirje Apokalipse« (1 puattro^
lieri deb’Apocalisse).
lor, Glen Ford, Ingrid _ Supercinema 16.00 <iPlešiva, paj tvvist« (Balliamo inSI tvvist). Adriano CelenM’
Alabarda 16.00 »Italijank'
bežen« (Le italiane e
Zavattinijev film. Prepo* mladini.	,
Aurora 16.30 »Idol žensk« doto delle donne). |(i Cristallo 15.30 «ŽmagoV»‘(j< premaganci« (Vincitorl 'j Burt Lancaster, Monts Clift.	>
Garibaldi 16.30 «Da, gOSP^ ne ral« (Si signor geh'ra Kirk Douglas.
Capitol 16.00 ((Novi ang')^ - “4V1
ciuovi angeli) mladini.
prepo*
Impero 16.30 »Napad st° i ga« (La carica dei 'erl1
no).	,.j||
Italia 16.00 »Cenjena dru jJ)! (L’onorata societš). I?. -,(( fino, D. Modugno. no mladini.
I1U MlldUliil.
Massimo 16,00 «Zmagosla''l ^ cista« (11 trionfo dl M
TEATHO NUOVO
Danes ob 19. uri v okviru ljudskega tedna Stalnega tržaškega gledališča ponovitev Squar-ziriove komedije «Tri četrtine meseca«.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni In ori centralni prodajalni vstopnic (tel. 36372). Cene: 350, 200 in 100 lir.
Komedijo bodo -ponovili še v četrtek in soboto ob 20.45 in po. slednjič v nedeljo ob 17. uri.

Prosvetno društvo v Skednju vabi na predavanje, ki bo v društvenim prostorih danes 3. aprila t.l. ob 20. url. Govoril bo .,	,	vzgojitelj Drago Pahor o temi:
cinska uprava se m vrnita ne-| Mladina in narodnoobrambno de-
15 odpustov v kemičnem podjetju Skrb glede bodočnosti Esso Standard
Podjetje «Importex chimici« I tegorije A, ki je večkrat stav-je sporočilo, da mora zaradi I kal in so mu tudi «svetovali»
skrčenja osebja odpustiti 15 delavcev. Gre za industrijo zdravil, ki ima svoj sedež v Ul. Conti. Sindikati so sporočili, da ne pristanejo na odpuste ter so zahtevali sklicanje sestanka z delodajalci, na
-j- ...——-— - — -------—
katerem bi o tem razpravljali
Danes bo podprefekt Moli-nari v imenu dr. Mazze sprejel na vladnem komisariatu člane notranje komisije čistilnice petroleja Esso Standard pri Sv. Soboti, Razpravljali bodo o položaju v čistilnici, katere obratovanje namerava osrednje ravnateljstvo še bolj skrčiti.
V podjetju OBDA se še ni poleglo ogorčenje zaradi odpusta inženirja Cuffara, ki je bil zaposlen v Tovarni strojev. Odpustili so ga namreč, ker je bil edini uradnik ka-

Zanimiva izvajanja prof. Ippolita
Italija bo leta 1970
potrebovala atomsko energijo
Možnosti gradnje centra za teoretično fiziko v Trstu
V veliki dvoranj tržaške univerze je sinoči predaval prof. Ippolito, generalni tajnik vsedržavnega odbora za jedrsko energijo, o temi:	»Naloga in
koristi jedrske energije v sedanjem razdobju«. Predavanje ;e bilo organizirano v sodelovanju s CRDA in revijo «Tec-nica Italiaria«- Predavatelj je v osnovnih potezah orisal e-nergetske potrebe Italije in za-1 ključi], da bo postala že 1970. , leta jedrska energija nujno potrebna za kritje stalno naraščajočih potreb.
,	, Dopoldne se je prof. Ippoli-
Razbita plošča iz marmorja z dvojezičnim napisom sloven- to sestal s člani tržaškega od skeča zobozdravnika dr. Sardoča na Ul. Carducci	I bora za ustanovitev mednarod-
nega centra za proučevanje teoretične fizike. Tak center bodo namreč zgradili v sodelovanju z vsemi evropskimi državami, ki sodelujejo v Evra-tomu in Italija je predlagala naj se zgradi v Trstu. Končni sklep bodo sprejeli na mednarodnem sestanku, ki bo septembra.
Pri tej odločitvi bo igral veliko vlogo seminar za jedrsko fiziko, ki ga bodo priredili od 26. julija dc 26. avgusta v Trstu. V ta namen bo tržaška
univerza primerno preuredila konjušnice pri noiramarskem gradu,
naj ne vztraja pri stavkanju, O tem odpustu so razpravljali tudi v notranjih komisijah. Iz ladjedelnice Sv. Marka so poslali predsedniku vlade Fan-faniju brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj posreduje, da odpust prekličejo. Iz ladjedelnice Sv. Roka in Tovarne strojev pa so poslali brzojavki ministru za državne udeležbe, saj spadajo CRDA v sklop IRI.
V podjetju Taurus so delavci včeraj zopet stavkali in se vrnejo na delo danes zjutraj. Popoldne so se sestali na skupščini in ostro obsodili ravnanje ravnateljstva podjetja, ki se mu ne zdi niti vredno, da bi sploh odgovorilo na delavske zahteve. Na skupščini so sklenili, da bodo stavkali vsak dan od 17, ure naprej. V sredo pa bodo stavkali od poldne dalje ter se bodo ponovno sestali na skupščini.
:---«»----
Marca padel promet Javnih skladišč
Marca je promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča dosegel 145.000 ton, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta dosege' 194.000 ton. Ti podatki se nanašajo samo na Javna skladišča in ne vključujejo podatkov prometa z lesnim pristaniščem, industrijskim pri. staniščem, ILVA, petrolejem itd. V prvih treh mesecih je promet Javnih skladišč dosegel okoli 540.000 ton, medtem ko je bil v istem lanskoletnem razdobju 521.000 ton.
Padec prometa Javnih skladišč, ki so ga zabeležili marca, gre skoro v celoti na račun ostrega stavkovnega boja, zaradi česar je zlasti trpe| promet z masovnim blagom, ki se je znižal za okoli 70 ostotkov. Promet z raznim blagom pa je bil normalen.
katerim uslužbencem denar, za nekatere socialne dajatve, ki so jim jih neupravičeno odtegnili od plače, Odbornik dr. Vinier mu je zagotovil, da so prav na zadnji seji odbora sklenili vrniti tem uslužbencem ves ta denar.
Nato so svetovalci sprejeli nekaj sklepov navadnega u-pravnega značaja. Kot zadnja točka pa ie bila na vrsti resolucija svetovalca dr. Pogassija (KPI) o krajevnih financah. V diskusiji o tej resoluciji je vče. raj govoril demokristjan dr. Verza. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji.
----«»—-—

Kava p« 45 lir?
Združenje lastnikov javnih lokalov je razpravljalo o možnosti podražitve skodelice kave od sedanjih 40 na 45 lir. Niso sprejeli končnega sklepu 'n so se samo dogovorili, da bodo to vprašanje še proučili---------------
Verjeten zlom tilnika
Sinoči so sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek; 74-letnega Antona Rauberja z Vrdele - Timinjan štev. 1566. Sin lastnika gostilne na Lonjerski cesti štev. 72, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da je Rau-ber, kot običajno, pomagal v omenjeni gostilni; ni vedel pa, kako se je ponesrečil. Rau-ber je namreč močno krvavel iz ušes i^ je verjetno zlomil tilnik. Vse kaže, da se mu je spodrsnilo
Požar na Konkonelu
V nedeljo zvečer je požar uničil na Konkonelu hišico v Ul. Mantovani 9, ki je last družine Cok Prve plamene so zapazili nekoliko po 21. uri in so takoj poklicali gasilce iz Trsta in z Opčin, medtem pa so domačini sami poskusili preprečiti širjenje požara. Stanislav Cok je hotel rešiti svoje prihranke in je pohitel v sobo, ki je bila že vsa v plamenih, pri tem pa je dobil hude opekline po rokah in obrazu; zaradi česar so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti Se bo moral tri tedne.
—— «»----
Smrt na stopnicah
Ko je včeraj okrog 10. ure 8č-letni Carlo Di Giovanni iz Ul. Pier Paolo Vergerio 10 šel po stopnicah v stavbi št. 3 v Ul. Trionfo, mu je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil. Kmalu nato je mimo prišel nek' stanovalec in poklical rešilni avto, toda vse je bilo zaman, ker je bil Di Giovanni že mrtev. Legalni zdravnik je ugotovil, da ga je zadela *rčna kap.
Slovenski akademski klub »Jadranu priredi v sredo 4. aprila ob 20.30 v Ul. Geppa 9-1. predavanje o vlogi SDZ v življenju slovenske manjšine na Tržaškem. Predaval bo dr. Branko Agnelet-to. — Vabljeni vsi Slovenci.
» * *
Odbor Dijaške Matice v Trstu bo imel sejo danes dne 3. aprila t.l. ob 20. uri na sedežu v Ul, Geppj 9.
Technicolor. Kirk Moderno 16 30 Revija	•
liesi). Poje Mike FaSaIy; platnu «t vitelloni«. A-Astoria 16 00 ((Princesa (La principessa SissD- . color. Romy Schneid'r' (ji Astra 16.30 »Vroči ve‘er* to caldo).	.,«1
Vittorio Veneto 15.30 j Alamu« (La battagh3 0 ,t mo). Technicolor. J°n ne, Richard VVidmarK. J Ideale 16.00 «Zarota Mon«c (La congiura d> Mont' ^ Marconi 16.00 (iEiohmann’ !
jev morilec« (Eichmann J
cari0 del diavolo), Pr riJ no mladini.	rSli
Abbazta 16.00 ((Prednja « bupancev« (L^vamP®5 , disperati). Toshlro M.1’	«
Odeon 16.00 «Natakarl'
iV
camerlere). Giovanna " fi( go Tognazzl, Valeria Skedenj 16.00 ((Veliki jcc‘ grande pescatore). T'c

ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 1. in 2, aprila v Trstu rodilo 13 otrois,.j pa je 22 oseb.	A(ji
UMRLI SO:	73.1etna
Scandella por. Pastega, Vittorio Mandolin, 65-1'b1 -cd lo Degrassi, 66-letni , ,(aj Menneri, 53-letna Genov' JI ritz por. Minlutti, zidaf!| vanna Kresevich por.	»j 4'i
55-letni Luigi Leftacbls,
Luigl Bossi, 75-letni B,a* oii® scovioh, 6.3-letni Ernest®
nC'
seli, 63-letni Antonio letna Maria Ouriello v®'ujeri' chia, 63-letni Renato ^ letna Ariella Bassa, malia Lazzarini por, t>e -jjl letni Giovanni Nalil, yi Giovanna Valencich P®y|Siit 63-letni Adolfo V-atta -|, 91-letini Giovanni Scrig® j, ' letna Leopolda	n«.1
Dragan, 78-letna Ana M*' 9 Besednjak, 61-letni Giusepe-
O AVTONOMNI DEŽELI
Enzo SanfarcIIi v Ljudskem domu
Danes 3. t, m. ob 20. uri bo v Ljudskem' domu v Ul. Ma-uonnina 19 predaval poslaijec Enzo Santarelli, član komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice in strokovnjak za probleme dežel, o temi
----	-... ....... ŠPORT MODEL l«63
Mnfnt ^potrebuje de- rezervnim kolesom m vt'sfdc*
per.
NOČNA SLUŽBA
LEKA'
Aha Redenzione Trg »cil
/vna aruniiiuni	lil
di 5: Benussi, Ul. Cavana^jjji
la Minerva, Trg 4 o; 1; Ravasini, Trg Llbert* Galeno, Ul. S, Cilino 3° van).
PHI MAGAZZINU FELiC - (d Ul Carducci 41. DO ske moške In otroške ® )0 4. šče bunde, hlače, jopltt:	,
ce najbollšlh vrst Id id natnlžlib cenab. VESPAGENZIA. Trst, ul(/ Franceseo 44, tel.	i
nja Izročitev VESPA
*	.	..........F»l‘V,DUjC Al c-
žela Furlanija-Julijska krajina. Poslanec Vidali, ki bo Predsedoval, bo govoril tudi o sedanjem krajevnem politič. nem položaju s posebnim poudarkom na fašistične atentate.
Razpis štipendij za otroke nameščencev openskega tramvaja
Oočina je razpisala natečaj za Podelitev dveh štipendij po 50 tisoč lir iz sklada, ki ga Je dala na razpolago družba ((Malih že. leznic v Trstu« za šolsko leto 1960-61 za študente srednjih šol, univerze ali višjih šol, ki so o-troci bivših nameščencev omenjene družbe in ki so prešli Pod okrilje občine s prevzemom o. Penskega tramvaja in njegove u-Drave.
Zainteresirani ]ahko dobijo podrobnejša pojasnila na občinskem oddelku VI za javno vzgo. Jo (soba 101 občinske palače), kJer lahko dobijo tudi razpis natečaja.
In 150 z dvOprostornlt® 5,pi»i
Na obroke ln brez J1''
Velika izbira""SCOTER	j; »
rabljene z izrednimi P0B
čevanja	etjri
PHI VAŠIH NAKUPI« ( trgovino »MAGLIABELU gl Korzu Garibaldi U 'ri.jjl nekaj korakov od »g* ,lt v® staje. Prt nas boste oaS (p Izbiro pletenin, nogavi' ( la za dame, gospode *■, po najnižjih cenab v 3 ' strežem boste v vašeB> Proti izrezku tega °g1,5Jfi kup najmanj 300 H' m0cr-GOSPODINJSKO P01«Tei(l« iščem od 8, do 15. ure.
6
ratl na 37-338.	i$J'j
SLOVENSKA DHUZlNA ]5 # no pomočnico od 8. do^, Nedelje proste. Tel.

Ob svojem 90. rojstnebb fti In ob sedmi obletnici ’ K T proge daruje Anton Brl5 lir za Dijaško Matic®-Namesto cvetja na *
ne Marije Pertot d ar® J* ' Gombač in hčerke 2°®*
Jaško Matico.
r-	■	. jfl
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgitat
;ni bolezni zannstil nnč rlrarrs	in
mučni bolezni zapustil naš dragi mož, oče i°
JOŽE STOPAR
(Baldon)	([
Pogreb bo danes 3.t. m. ob 16. uri iz hiše ž?l°S Ulica Campanelle 237 na pokopališče k Sv. An\
Zai u Joči: iena ROZA, otroci: ROZA, in RINA, sestra in ostalo sorc
Trst, 3.4.1962.	t
Zborovanje upokojencev v Ljudskem domu
Vrzeli v zakonskem načrtu za zvišanje pokojnin INPS
Preveliko breme za zaposlene delavce Nad 1.000 prošenj INČA za doplačilo pokojninskih prispevkov za lela 1920-1926
Pogled na udeležence zborovanja upokojencev v Ljudskem domu
v L i!)jde^° dopoldne je bilo 'W:,dskem domu v Ul. Ma-jenpL?®, 19 zborovanje upoko-t» i.I’ J1' Je priredila Zve-Jc “pok°jencev CGIL. Prvi
vc , -juncev tun., im
1govoril predsednik tr-Jve2n. INČA (Vsedržavnega dt) n®8 skrbstvenega zavo-ril j besto Radich in pouda-di|e 8 8o .se zadnje čase zgo-( "Poltni r*> ki zelo zanimajo I®k»U«ince ter da ie zato rovjninja zveza sklicala zbo-ni. p;*’ da jih z njimi sezna-1», d,edvsem je vlada skleni-tiilt 8 . Predloži parlamentu feojujkl načrt za zvišanje po-Zal° se bo v krat-2ve, sest*lo osrednje vodstvo Kirnu Up°kojencev CGIL v načrt’ .Proučilo ta zakonski sklepe ln sprejelo zadevne Pa . Tržaške upokojence Mačjima tudj zakon o do-bine Prispevkov za pokoj-2, za leta 1920 do 1926. ril ,.Kadichem je spregovo-NaiBr«nateli INČA Lucchesi. 35 0 J le orisal zakon št. pr‘SDpv‘'0p*a®i'u Pokojninskih CGjr 8°y, za katerega se je ie »„ ®°Ibb leta borila. Kot vih» 8P. niso delavci v «no-sCevlt,,ra'inah plačevali pribi 1*' med L julijem 1920 s9r rif!I!t,rc®rri 1326. zaradi čele )(n, Vai° manjše pokojni-Poltrai upokojenci v ostalih P* ie v Italiji. 4. marca j^iavlin^1 v Uradnem listu 8olcfajen. omenjeni zakon, ki Sa bili’i , bodo delavci, ki Načaii 1? .at zaposleni, lahko teden j , dr prispevka za vsak «lo a„? a' kar bo znašalo za nov
Ur več'Va'’ unokojenci 2.180 °tirom0 pokojnine na mesec flote;,	P° novih 30-od-
PoviauViških- seveda pote n... 18ka pokojnine, ki jo
‘J»v	to je za 294 te-t-
doK8®0 ,'if. medtem ko bo-
Pg’ tržaško1’0 l’e ze me<;l-c
Pa nk° ravnateljstvo IN a , ttobe« V1> da ni Prejelo 5*1 izva?«88 navodila, kako feni V V? zakon, kar po-kpS n^iaoevanje. Zavodu S	ni ta zakon po-
S#Pd°8°d«. saj je bila po-t?rejeli °v8a borba, da so ga m*0 vlaria začetku je nam-Jerali da Predlagala, da bi dni 2,)0 0nnPOikoi<?nci doplačati
Pol0*8 d« hvr' Zakon pa tudi ,iaknjtilnda bodo priznali za
fiUžl)e mprI,lfdi fas v°iaSke en ?*,d leti 1920 in 1926. m !«denci-!,tieti Plačali vsaj «li j. k‘.Prispevek, preden ,SeVprt v0jakom.
ii5’8; kf čV„elja zakon ‘udi za ki Iahkao niso
šli v pokoj
ti ne pgoden za vdove, P^vkov °rej0 doplačati pri-
v.ložila INČA o-h. treba Pp°šenj. Vendar pa b Jebej vroučili vsak primer
ki' naPovi>J'spevkov zlasti r.e JPinlhT *da.nih poviških po-dM81 tern ezavno pa ie pri iek>onurrajl?oli vprašanje ,! da bo ?ai* m pričakovati n'. saj ; ’Nl s postavljal ovi-
1oLZa sedai7'VnBl dp'odajalc.“'
n.'enik _ aJ ne lzdatato se
sindikati bodo stvar natančno proučili. Na videz gre za precejšnji povišek, toda upoštevati je treba, da se pokojnine od kta 1958 niso več zvišale, medtem ko so življenjski stroški narasli. Razen tega zahteva CGIL, da se priznajo poviški vzvratno, to je od 1. januarja in ne od L julija, ter da se prizna vsem enaka minimalna pokojnina 15.000 lir ne glede na starost 60 ali 65 let. Zakon tudi določa, da bodo vdove, ki tega niso storile, v predpisanem roku lahko ponovno vložile prošnje za priznanje družinske pokojnine po možeh, ki so umrli pred letom 1945.
Ob uveljavljenju novega zakona pa bo treba paziti še na eno stvar. Kot je znano, dobe zaposleni otroci družinske doklade za starše, le če nimajo skupno več kot 20.000 iir pokojnine oziroma 13.000 za enega samega. Po novem povišku bi mogli izgubiti družinske doklade za starše, če se omenjeni zakon ne spremeni, kar pomeni, da bi imeli potem od poviškov le malo haska. Končno je Lucchesi poudaril, da je krivično, da dobivajo pohabljene ženske ob nekaj vplačanih prispevkih nižjo invalidnino kakor moški ter da se je treba proti tej krivici boriti in jo odpraviti.
....................................................................................imiiiiiiiuimiii
Iz tržaških sodnih dvoran
^Božansko komedijo» sta ukradla iz avta
Avstrijska državljana sta bila obsojena v odsotnosti
1.
če'l,1?I'ihln*..fa.sov- V mnogih

iff d°bitiSp °h ne bo mogo-1 Ž p« ohP,0t.rdil- ker pod-'iniHadich ^‘,ajai° več. Zat0 Pot' da 1'.nterveniral na ob-(»at?’la n-,1 daial> delavcem bos 0 notn PodlaS> pričania
ta l	toda INPS
r^to j°atl ,eEa dokumen-taUJSetiat.?« llU?“'veniral v R'-viiiidokuinpntFlove- da bi se k •	Priznal. Kot se
5' d» SeP°‘rebna zato še bor-r se *?rema8ai° ovire.
Sj»S	X
i«t anientu n^» ^'i predložen os Vseitau' Zakonski načrt v»iZa»oswf, Pozitiven, toda
Prevelik de’avcev zahte-prispevek >n
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Slrippoli, 0-bramba Gioseffi) bi se morala včeraj zagovarjati avstrijska državljana, ki sta bila obtožena, dn sta 4. januarja letos ukradla iz nekega avtomobila Dantejevo 7000 lir vredno knjigo »Božanska komedija«. Na zatožni klopi bi morala sedeti 32-letmi Ferdinand Jerse ter 23-letni Johann Gruber, ki pa se razprave nista udeležila, ker sta sedaj v Avstriji. Z njima bi se morala zagovarjati tudi neka tretja oseba, katere istovetnosti pa policijski organi n so mogli točno ugotoviti.
Sodniki so spoznali oba obtoženca za kriva ter so obsodili vsakega na 15 dni zapora in na 4.ft9n' lir fih>'-e. Kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazens-i lisi.
Bilo je okoli 2,30 ponoči omenjenega dne, ko je neki agent bivše civilne policije opaz’1 tri neznanec, ki so se sumljivo obnašali v bližini nct ltega avtomobila, ki je bil parkiran blizu hotela aPeru« v Ul. Cellini. Zrčel jih je zasledovali, in pon-c*ilo se mu je, da je dva d-' :tel, medtem ko se ie trrticmu posrečilo zbežati’ Prija' > mladeniča je takoj odpeljal na komisariat, kjer so ju zaslišali. Ugotovili so, da sta ukradla omenjeno knjigo iz avtomobila 54-letnega Guida Massara iz Benetk.
# # #
Pred istim sodiSčem se je zagovarjal tudi 24-letni Gual-tiero Maldini iz Ul. Ronchet-to 117, ki je bil obtožen, da je bil pijan, da je upravljal motorno vozilo v vinjenem stanju in končno, da je sploh vozil motor brez ustreznega šoferskega dovoljenja.
Maldini se je za te prekrške zagovarjal že pred pre-torjem, ki ga je 27. januarja letos spoznal za krivega ter ga obsodil na 4 mesece pripora in na 8.000 lir denarne kazni. Proti tej razsodbi $e je pritožil javni tožilec. Kazenski sodniki, ki so sodili kot prizivno sodišče, so sicer potrdili zaporno kazen, zvišali pa so denarno kazen na 25.000 lir.
* # *
Kazenski sodniki so sodili tudi 35-letnemu ■ Carlu Bazzu s Proseka 130, ki ,Je P*1 obtožen, da je 3. aprila lani nenamerno povzročil smrt neke osebe. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 4 mesece zapora ter na 18.000 lir denarne kazni.
Dogodek, ki je pripeljal Bazzo pred sodnike, se je odigral ob 11,15 omenjenega dne v Ul. Schiapparelli. Bazza se
sploSn0 zahtevo TUDI DANES z začetkom ob 1». url Columbia clnemascope barvni film:
%«VI IZ NAVARONA

(I cannoni dl Navarone)
°RY PEČK, DAVID NIVEN, ANTHONY QUINN
£lN0 «iris» PROSEK
(Berlino poliži a crimlnalet
Igra PETER VAN EICK
je v tistem trenutku peljal po omenjeni ulici z avtom znamke «Fiat 1100». Z desnega pločnika je stopila na cestišče 77-letna Regina Potnik vd. Zipponi, ki je hotela prečkati ulico. Prišla je že . do sredine, ko je nenadoma opazila avto, ki se ji je bližal. Ustrašila sc je ter 'napravila korak nazaj. Baz.zi, ki je sicer mislil, da jo bo brez težave prehitel z desne strani, se ni posrečilo zavreti vozila ler ie Potniirovo podrl na tla. Zenska je naslednjega dne umrla v splošni bolnišnici. ---------------«»----
Pojav nevarne kn/nc bolezni na perutnini
Po neka cnh 'vaseh tržaškega ozemlja sc bila zadnje dni ugotovljena številna ocnitšča okužb laringo-tnheitisa na perutnini.
Odstotek poginule perutnine jc pre ej visok
Kokošerejcem se pr poroča, dn poccpijo perutnino s cepivom BI in sicer piščeta, jarčice in1 ko. koši. Način cepljenja je v tem, da vlijemo v oko perutnine, ki jo želimo obvarovati pred boleznijo. kaplj co cepiva. Piščeta cepimo že Po osmih-desetih dneh in cepljenje ponovimo, ko doseže'o dva meseca starosti. Cepljenje odr 'sle perutnine sistematično ponavljamo vsake tri mesece.
Da se širjenje bolezni čimbolj omeji, se priporoča, da do sedaj necepljeno perutnino oddelimo v primeren zaprt prostor, kjer naj ostane do tretiega dne po oprav, ljenem cepljenju. Tako preprečimo, da se kokoši ne okužijo, če se bolezen pojavi v okolici.
Seja goriškega občinskega sveta
Začetek obravnave o poročilu lu spremlja letošnji proračun
Svetovalec Zuliani je dejal, da v poročilu manjkajo splošne programske smernice
Na včerajšnji seji občinskega sveta v Gorici so pričeli obravnavati občinski proračun za leto 1962. Ker so se priglasili k besedi številni govorniki, se včeraj ni zaključila niti diskusija o županovem poročilu. Nadaljevala se bo »a prihodnji seji ter se zaključila z glasovanjem. Sele potem bodo obravnavali posamezne proračunske postavke in končno izglasovali še proračun.
Začetni del seje je zavzelo čitanje celotnega županovega poročila, kateremu je nato od. bornik za Iinance dr. Galla-rotti pristavil svoje misli o najvažnejših vprašanjih, to- je o politiki uravnovešenega proračuna, o regulacijskem načrtu, ureditvi mestnega avtobusnega prometa, plačaVanja družinskega davka in še nekaterih vprašanjih, ki jih namerava urediti sedanji občinski odbdr, med katerimi naj omenimo zaposlitev mladine, ki si išče delo drugje, kaf je povzročilo padec števila goriškega prebivalstva za 1000 enot v zadnjem letu.
Prvi se je priglasil k besedi odv. Sfiligoj,, ki je predlagal municipalizacijo mestnega avtobusnega prometa, obnovo avtobusne zveze s Pevmo in Oslavjem, gradnjo novega šolskega poslopja namesto sedanje nefunkcionalne šole v Ul. Croce, kjer so poleg slovenskega otroškega vrtca in 0-snovne šole tudi učiteljišče, gimnazija In licej. Nadalje je predlagal razširitev obmejnega pasu na 20 km, ker kreta-nj’e obmejnega prebivalstva ne prinaša samo gospodarske, ampak tudi moralno-politične koristi.
Na koncu je podprl predlog Viktorja Vižentina za napeljavo vodovoda po vsem St. Mavru ter zahteval izdelavo organičnega načrta, ki naj ob upoštevanju koristi zakona za gorske kraje izkoristi turistične privlačnosti te vasi.
Svetovalec Elio Zuliani je dejal, da je poročilo o proračunu v formalnem smislu korak naprej, če ga, seveda, primerjamo s poročili pfejš-nje uprave. V njem pa so samo nakazani dobri nameni, in se občuti popolno pomanjkanje splošnih programskih smernic in še posebej napotkov za reševanje vsakega j o-sameznega vprašanja. Svetovalec je poudaril, da se v poročilu sploh ne omenja bivališče občinskih revežev v Ul. Baiamonti (ECA), kjer po 60 oseb stanuje v istem prostoru. Nobene besede ni o prometu in cestnem omrežju.
Svetovalec je nadalje obžaloval, da v odboru ni referen. ta za kmetijstvo, čeprav sloni mestno gospodarstvo na trgovini,: industriji in na kmetij-
IIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111 imiiiiiiiitiminitiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiHiiitiiii min 11111111111111111111
Pokrajinski odbor in dežela
Avtonomija bo prinesla
prebivalstvu splošne koristi
Kako naj se zaščitijo koristi naše pokrajine v okviru dežele
stvu, ki je v okolici ena izmed najvažnejših dejavnosti občanov.
Nadalje je omenil predloge za neposredne stike z oblastmi v Novi Gorici ki bi omogočili boljše reševanje skupnih vprašanj, kot so razširitev obmejnega področja, odprtje novih obmejnih prehodov, ureditev plačevanja razlaščene zemlje zaradi komasacij it. Občinska uprava teh predlogov ni upoštevala. Po svetovalčevih besedah so nadalje predlagali, naj se Gorici odkaže v deželi ustrezno mesto, da ne bi bili odrezani od' ostalega dela države zaradi ukinitve letalske proge,
bil izvršen va- zastojeV“alf kriz', ki ga tu, pri
gradnje nove železniške zveze, ki pelje mirno Gorice itd. »V državi je žen preokret
nas, nismo zasledili«, je ugotovil svetovalec. *Kot moda, tako pride tudi politika v Gorico z enoletno zamudo«, je svetovalec Zuliani končal svoj govor.
Seja se je zaključila z govorom svetovalca prof. Zu-callija, ki je zagovarjal poročilo odbora, sestavljeno na podlagi gradenj, ki jih je začela prejšnja občinska uprava in jih mora sedanja nujno nadaljevati. Med takšna dela spda n. pr. Ul. Roma, dograditev doma onemoglih itd.
Po podatkih trgovinske zbornice
V mssecu februarju nadaljnji vzpon industrijske proizvodnje
r. ji Tvodnja se je najbolj dvignila v tekstilni industriji Dobri obeti za obrat, v katerem izdelujejo statve
Po pod ’ ih mesečnika trgovinske zoorViice za februar se je industrijska proizvodnja normalno razvijala. Kot celota je industrija napravila korak dalje, ker ni bilo večjih
iiiiMiiiMiniitiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
Dopis z Repentabra
V zvezi s člapkom z naslovom dCuden odnos V. Guština do repentaborske uprave«, ki ga je naš list objavil v nedeljo, 25. t. m., smo prejeli od V. Guština sledeči dopis: «L Ne ustreza resnici Vaša trditev, da bi sedanji repen-taborski občinski upravi sledila komisarska uprava, če bi občinski svet na seji z dne 22. marca t. 1„ ne odobril pro. računa, ki ga je predložil odbor. Obče znano je npmreč, da prefektura lahko občini imenuje komisarja, samo potem ko se izkaže, da izvoljena uprava res ne more več redno poslovati. To pa < čitno ni primer žepentaborske u-prave, kajti tudi če bi svet 22. marca ne odobril nrora-čuna, bi to ne bil zadosten razlog, da bi prefektura imenovala Kognisarja. temveč .bi, svet moral sprejeti tiste ukrepe, ki jih v teh primerih predvideva znkbn.
nepoučeni, medtem ko so kljub nasprotnemu, povsem osebnemu mnenju V.G., sedni prav dobro poučeni, da bi bi! rezultat njegove «akcije» prav komisarska uprava, kajti za svojo trditev ni navedel prav nobenega dokaza, medtem V.G prav dobro ne, da primer komisa rja v tržaški občini pred zadnjimi volitvami tako nevarnost potrjuje.
In še nekaj: čitatelji naj vedo tudi to. da Velimira Guština doslej v tržaškem . tisku ni zaggvarjgl zaradi njegovih dosedanjih »akcij« 5c nihče drug razen demokrist jenske anencije «/taiin», ki je v štev. 27 od ti.3.1962 zapisala, da V.G. ni reč «pristaš levičarskih marksistov in sp ideološko čuti vedno bolj oddalje-nega.pd K Pl kakor tudi od 'NffZ.v. Tak i «neo<iptsm» Slovenci seveda demokristjanom najbolj ngriejo!
Ce pa ocenjujemo razvoj posameznih podjetij, tedaj so nekatera bolj, druga pa manj napredovala. Morda naislch-še je stanje v ladjedelnici, kjer se je zaradi stavke "• radnikov proizvodnja skoraj ustavila. Šele v drugi polovici meseca se je prenehalo nenormalno stanje, ker so šli uradniki na delo, da bi orno gočili pričetek sindikalnih pogajanj. Proizvodnja je tako spet stekla v ladjedelnici in v oddelku za izdelovanje u-metnih mas. V elektromeha-ničnem podjetju ni bilo večjih sprememb, njegovi proizvodi pa se z uspehom prodajajo tudi na tujih tržiščih.
V	podjetju, kjer izdelujejo tekstilne stroje, je bil mesec februar zelo plodovit: proizvodnja teče s polnim ritmom. Predvidevajo, da bodo obrat razširili in modernizirali.
V	tekstilnih obratih je bil februar ugodnejši kot mesec marec. Posebno v podgorski tovarni se je proizvodnja močno povečala zaradi povpraševanja po naravnih in umetnih tkaninah na domačem in inozemskem tržišču. Odkar so obnovili stroje v Ronkah, se je tudi v tem obratu proizvodnja pričela dvigati.
Kar se tiče kemičnega področja, naj omenimo dobre kupčije. ki jih sklepa tovarna za izdelovanje barv, medtem ko lahko o tovarni za proizvodnjo sode rečemo samo to, da obratuje normalno.
Proizvodnja lesnih izdelkov za industrijske namene je dosegla izreden vzpon. Ker je
Na svoji zadnji seji pretekli petek je pokrajinski odbor pod predsedstvom dr. Chientaroli-ja proučil vprašanje deželne avtonomije in njegov vpliv na krajevne probleme.
Odbor je predvsem ugotovil korist deželne ureditve, ki bo demokratizirala javno u-pravo in dala možnost prebivalstvu, da bo lahko stopilo v neposreden stik z upravitelji. Zato bo deželna avtonomija prinesla prebivalstvu politične, gospodarske in socialne koristi ter pripomogla k realiziranju deželnega načrta za gospodarski razvoj, o katerem so se predsedniki treh prizadetih pokrajin že razgo-varjali na nedavnem sestanku v Vidmu.
Ta načrt skuša vskladiti koristi in pobude v deželnem okviru brez kakšnega izigravanja in izgube moči ali sredstev ter ga ho mogoče izvajati z večjimi sredstvi, ki bodo na razpolago v deželni
ureditvi.
Nato so odborniki proučili položaj goriške Pokrajine, ki ima manjši potencial po prebivalstvu in po gospodarstvu v primerjavi z Vidmom in Trstom. Pn iem so Prišli do zaključka, da bodo koristi naše pokrajine bolje zaščitene v deželni ureditvi, če bodo izvedeni pogoji, ki jih je postavil pokrajinski svet v posebni resoluciji, ki jo je sprejel že 14. marca 1959. Takrat so bile izražene naslednje želje:
1 Deželi Furlanija-jul. krajina naj se zajamči široka zakonodajna avtonomija, zlasti kar se tiče gospodarskega pod-
ročja;
2.	zajamči naj se široka upravna avtonomija;
3.	zajamčijo naj se tudi finančni prejemki v višini 9/10 od glavnih davkov in drugih pristojbin;
4.	nadzorstvo nad deželo naj izvršuje posebna delegacija pri glavnem računovodstvu v Rimu.
V pokrajinskem statutu naj bodo vključeni tudi naslednji principi:
a)	uveaen naj bo proporcionalni volilni sistem z zajamčeno minimalo za Gorico;
b)	v odboru in posameznih deželnih organih naj bodo zastopane vse prizadete pokrajine;
c)	dežela naj prizna vse ugodnosti, ki so jih do sedaj prejeli od države posamezni organizmi;
d)	goriški pokrajini naj se vrne červinjanski okraj in občina Chiopris-Viscone.
Kar se tiče deželnega glavnega mesta smatra pokrajinski odbor, da bi bilo najbolje, če bi postala upravno središče Gorica, ki je enako oddaljena od Trsta in Vidma.
V šoli je padla
Včeraj ob 8. ur! so z rešilnim avtomobilom Zelenega kri. ža pripeljali v civilno bolnišnico učenko 8-letno Marijo Šuligoj, ki biva v Slovenskem sirotišču v Ul. Don Bosco 32. Zdravniki so ji očistili in obvezali rano na levem kolenu, ki sj jo je prizadejala pri padcu v šoli v Ul. Croce.
še vedno veliko povpraševanja po teh izdelkih, moremo soditi, da se bo proizvodnja nadalje dvignila.
Proizvodnja likerjev in slaščic je pričela naraščati, ker so že pričeli proizvajati za bližnje velikonočne praznike. Pristaniški promet v Tržiču se je zmanjšal v primeri z januarjem; še vedno pa je količina natovorjenega in raztovorjenega blaga večja od lanskega februarja. V avtopre-vozništvu niso zabeležili nobenih sprememb.
----«»----
Kongres sekcije
KP1 v Doberdobu
V soboto zvečer je bil v Doberdobu kongres sekcije KPI. Predsedoval mu je najstarejši član stranke Franc Gergplet, ki je vanjo vpisan od leta 1921 dalje. Poleg njega so bili v predsedstvu še Andrej Jarc, Karel Lavrenčič, Josip Ferfolja, predstavnik pokrajinskega odbora Aldo Franco, občinski svetovalec v Gorici Miladin Černe ter predstavnik pokrajinskega vodstva dr. Nereo Battello.
Kongresu je prisostvovala tudi delegacija doberdobske sekcije PSI. V njenem imenu je kongres pozdravil Karel Černič in mu želel plodno delovanje.
Uvodno poročilo je imel prejšnji tajnik Karel Lavrenčič, ki se je dotaknil vseh najvažnejših vprašanj. Razvila se je diskusija, v kateri so kongresisti govorili o levem centru, avtonomni deželi itd. Vsi so prepričani, da mora politika leveRa centra koristiti naiširšim slojem delovnega ljudstva, še posebej pa mora rešiti vprašanja, ki te-
videva zakbn.
Zato je pišanje Vašega li- t
sta ali posledica nepoznava-	„	,
nja občinske zakonodaje, ali	V	nedeljo	zverer	ol)	20.	liri
pa, kar je bplj verjetno, je z ' njim člapkar hotel vplivati na nepOUflenSRbralce v repen-taborski občini, katerim že sama beseda komisar vliva, kot je razumljivo, določen neprijeten občutek,
2.	Moje zadržšhje kot tudi tislo ostalih neodvisnih svetovalcev pri razpravi in| glasovanju o proračunu ni bilo' prav nič čudno, temveč 'e naravna posledica stališč;" ki jih zavzemamo že več mesecev in ki smo jih javno iznesli na seji občinskega sveta, na kateri smo izstopili iz odbora. Na omenjeni seji smo svoj korak tudi podrobno utemeljili. Eden izmed vzrokov našega odstopa je bilo prav dejstvo, da župan kljub na. šim opozorilom ni spoštoval bistvenih točk volilnega programa ter tudi ni hotel spremenili načina svojega delovanja (v tej zvezi pripominjam, da beseda «izdajstvo», ki ga Vi uporabljate v članku, ne sodi v slovar mojega izražanja),
3.	Ce je kdo, ki ni sposoben prenesti nobene kritike, ta go. tovo ne more biti niti*; podpisani niti osiali neodvisni svetovalci, saj smo se upali na javnih -sejah iznesti in ute. meljiti svajg stališča ter smo se po njih tudi dosledno ravnali.
Kritike pa, očitno ne prenesejo osebe, ki jih Vi v svojem članku skušate braniti z namigovanjem na komisarsko upravo in z drugimi podtikanji.
4.	Podpisani se ne izdajam za neodvisnega Slovenca, kot trdi Vaš list, temveč sem politično neodvisen Slovenec.
Za svoje politično delovanje pa ne potrebujem dovoljenja Primorskega dnevnika in tudi odklanjam njegovo pokroviteljstvo kakor tudi pokroviteljstvo raznih političnih vodstev.
Prepričan sem, da v političnih in drugih javnih razpravah, ki so gotovo potrebne koristn * ------
> po
in koristne, morejo dokončno obveljati le stvarni argumenti in ne prazne, čeprav visokoleteče fraze«
# # *
Objavljamo gornje pojasnilo Velimira Guština v celoti, kljub temu, da vseh teh njegovih «naukov» in «komentar jev» sploh nismo dolini objavljati. Storili pa smo to zaradi tega, da bi naši čitatelji sedaj lahko ugotovili, da V.G. ni prav nič pojasnil in odgovoril na naše trditve:
1.	Da je po končani seji, med katero ni navedel nobenega tehtnega razloga, ki bi opravičil njegovo vzdrlenje od glasovanja, srdito napadel občinski odbor ter mu grozil, češ da mu bo ie v prihodnosti pokazal, kdo je on;
2.	da je pri. tem napadu in teh grožnjah uporabljal izraze, za katere smo v našem poročilu 24. marca povedali, da so bili take narave, da jih iz moralnih razlogov nismo mogli objaviti in katerih nočemo niti danes zapisati.
Naše uredništvo in vsi tisti volivci in volivke, ki so Ve-limira Guština izvolili, so torej upravičeno pričakovali, da bo vse te naše ugotovitve vsaj' pojasnil ali omilil ali se zaradi njih opravičil, če jih že zanikati ne more! Tega ni storil! Zato tudi ni odgovoril na naše vprašanje: Kakšen je spričo vsega tega moralno politični značaj Velimira Guština? 7.ato naj na to vprašanje odgovorijo čitatelji sami!
Na žalost so bralci prav o teh nemoralnih izrazih ostali
Silovito trčenje štirih vozil na državni cesti pri Rrminu
•Od potnikov sta ltila dva hudo in dva laže ranjena ■ Popolnoma razbit Ftal 600	■ Policija še ni ugotosila vzrokov nesreče
Na državni cesti Gorica-Vi-dem, nedaleč od krminske opekarne, pri km 25.750, je prišlo v nedeljo okrog 20. ure zvečer 4o trčenja štirih motornih vozil, pri katerem so
bomba nevarna, obenem pa je pukhcals razstreljevale« min iz Vidma. Po nekaj dneh je bomba nenadoma izginila. Odnesel jo je nekdo, ki je znal ravnati z njo. Noj.’orž jo bo razdrl in jo proda! za
Gorica, Standrei, Sovodnje
V terek predavanje film in diapozitivi
Danes 3. aprila bo na Goriškem vet zanimivih predavanj.
V Gorici bo naš ro-
jak Srečko Merlak predvalal svoj barvni film: Bohinjska kmečka iicfctn in o lepotah PliivPk h Jezer. Film bo vrtel na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascol) 1 s pričetkom ob 20. uri.
V	prosvetni dvorani v Stan-dtežu bo » pričetkom ob 20. ui, predaval o ponarejanju živil profesor Tone Penko iz Trsta.
V	dvorani sovodenjskega županstva bo prav tako ob 20. url prikazoval svoje barvne diapozitive s potovanja po Spa. r.iji fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna.
Občinstvo Je toplo vabljeno k udeležbi.
žijo slovensko manjšino. Politika levega centra naj prizna slovenskim staršem pravico, ua imenujejo svoje o-troke s slovenskimi krstnimi imeni, da bo občinska uprava lahko imenovala ulice s slovenskimi imeni in da se bo nudila slovenski manjšim aktivna pomoč za njen vsestranski kulturni razvoj.
Ob koncu so izvolili devetčlanski odbor, ki ga sestavljajo:	Marij Lakovič, Mirko
Gergolet, Ottorino Fedele, Karel Lavrenčič, Guido Ferrani, Stanko Lavrenčič, Emil Jarc, Viktor Jarc in Jožef Ferfolja-Za namestnike so izvolili Ku. la Jarca. Olinta Zeniera h. Franca Gergoleta.
---«» —
Jcslvinski boni proste tone
Trgov nska zb m ca sporoča, da so pričeli razdeljevati jeslvinske bone za april potrošnikom v Gorici, Sovodnjah in v ostalih delih pokrajine.
Potrošniki v Gorici in v Sovodnjah dobijo 1,5 kg sladkorja na osebo na odrezek št. 10 živilske nakaznice. Sladkor ne sme biti d raž i i kot 105 lir kg. Nadalje dobi vsak potrošnik 0,350 g surove ali 0.2C0 g pražene kave na odrezek št. 11. Foleg tega lahko dobi vsak potrošnik pri svojem trgovcu I liter semenskega olja. Razdeljevanje se bo zakl učilo 30. t. m.
Trgovci na drobno, ki delujejo na področju proste cone, naj pridejo po bone na trgovinsko zbornico, ostal, pa na svoje občinske uprave. Bo-ni bodo zapadli 30. aprila.
---«»----
Rudolf Saksida v Mestrah
V soboto je bila v Mestrah, v galeriji *San Gior-gio», ki jo vodi slikar Lucchesi, otvorjena že najavljena razstava slik goriškega slikarja prof. Rudolfa Sakside. Otvoritve se je udeležilo veliko Število beneških slikarjev, med katerimi tudi profesor beneške akademije upodabljajočih umetnosti proj. Cadorin. Zvečer so priredili tudi banket, na katerem je bil prof. Rudolf Saksida povabljen, naj bi razstavljal v novi galeriji, ki je pravkar začela delovati v Trbižu.
---«»----
Padec motociklista iz Števerjana
Včera.i dopoldne se je 4(V letni Miroslav Skorjan iz S!e-verjana, Dvor št. 1, prevrnil z motociklom v Drevoredu 20. septembra. Ker se mu ia-ne, ki jih je dobil po čelu, niso zdele nevarne, se je odpeljal domov. Proti večeru pa ga je pričela močno boleti glava in še bruhati je začel. Zato je sklenil oditi v bolnišnico. Zdravniki so mu prevezali rane na čelu in ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh, ker se je pri padcu močno udaril v glavo.

Goriški nogomet
Lepa in zaslužena zmaga Juventine v Moši v nedeljo
v Siandrežti . Poraz Sovodenjcev v Zagraju
Končno je Juventina prete-1 nila igralce Juventine, da bo.
bili tudi hudo ali laže ranje- j staro železo. Orožje so up;'-ni štirje izmed potnikov.	r,:bij ali med prvo svetovno
Ob navedeni uri je v smeri j vtjno in je bilo v zemlji oko od Vidma proti Gorici vozil | 1' 45 !et-svojo, lambreto 25-letni Secon-do Cantarutti iz Kaprive, Ul.
Roma 20, ki je imel na zadnjem' sedežu 26-letno Aliče Rivolt iz Bracciana pri Krmi-nu št. 21. Za njim je vozil avto Fiat 1100 28-letni Alvaro Saviantoni iz Gradiške, s katerim je bila v avtu tudi 29-lfetna Maria Corsini iz Gorice,
Ul, Trieste 62. Za fiatom je vozil svoj motocikel 22-letni Vittorio Vižentin iz Azzana pri Premarjaku v videmski pokrajini. Iz Gorice proti Vidmu pa je vozil Fiat 600 28-letni Giuseppe Mucchiut iz Vidma, Ul. Venezia 258, s katerim je bila v avtu tudi njegova Žena Licia Anibaldi por.
Mucchiut.
Ni točno znano, kako je
prišlo do incidenta, ker je G0le sta zabila IMcjan in Ferfolja - Neodločen izid Juventina . Libertaa
cestna policija iz Gorice pri-	'	’
šla bolj pozno na kraj nesreče in še vodi preiskavo.
Vendar se zdi, da je prišlo najprej do trčenja med Fiatom 600 in lambreto, potem pa so še vozila, ki so sledila lambreti, zavozila v barikado, ki sta jo napravili obe omenjeni vozili na cesti.
Trčenje je bilo precej silovito in je bil pri tem Fiat 600 popolnoma razbit ter ne bo več za nobeno rabo. Tudi Fiat 1100 je ulrpel precejšnje poškodbe na prednjem delu ter prav tako lambreta, medtem ko je Vižentinov motocikel, ki je vozil zadaj, utrpel le manjšo škodo.
Od potnikov je bila najbolj prizadeta Aliče Rivolt.
Odpeljali so jo najprej v bolnišnico San Giusto v Gorici nato pg v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desnega stegna in več drugih poškodb na nogah ter so jo pridržali za 60 dni na zdravljenju. Prav tako si je zlomil levo nogo vozač lambrete Cantarutti, )ci so ga pridržali v civilni bolnišnici za 30 dni.
Licia Anibaldi, ki se je peljala v Fiatu 600, ima več manjših poškodb na nogah in so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni, Maria Corsini pa je odnesla le lažjo poškodbo na levem kolenu in bo okrevala v 6 dneh.
... —
Neznanec odnesel topovsko granato
Pred dnevi so odkrili za zidom oljarne v Tržiču manjšo topovsko granato dolgo 35 cm. Pristojna oblast je poleg nje postavila opozorilo, da je
klo nedeljo v Moši dosegla zmago, ki je postavila v ozadje vse poraze zadnjih tednov in pokazala, da ima v svojih vrstah igralce, ki imajo mnogo višjo vrednost, kot pa bi jo prisodili ekipi, ki je zadnja na lestvici. Umaga z le-zultatom 2:1 na igrišču v Moši je še toliko več vredna, če pomislimo, da so pri prvi tekmi v Standrežu zmagali nogometaši iz Moše z rezultatom 2:0 in da je Moša kva-lilicirana v gornji polovici lestvice ter je bila zato prepričana v svojo zmago.
Domačini nuvajajo kot raz log, da ie v njihovi ekipi manjkalo precej titularcev. Morda bo to tudi držalo, vendar je dejstvo, da so bili gostje iz Standreža stalno v napadu ter že prvi polčas zaključili z 2:0. Tudi v drugem polčasu so bili stalno pred nasprotnimi vrati in rezultat bi bil lahko še precej višjt, če bi bila napadalna vrsta še bolj povezana in odločna pri streljanju v vrata.
Gola za Juventino sta zabila Petejan in Ferfolja, domačini pa so zabili častni gol šele v 38. minuti drugega polčasa. Kot rečeno je bila zmaga gostov povsem zaslužena in je dokaz, da ni zadnji na lestvici vedno tudi najslabR. Ce bi pri svojih akcijah( ng bili tu in tam prenagljeni, bi bil rezultat lahko še višji, Vsekakor pa bo ta zmaga moralno gotovo precej povzdig-
pri prihodnjih tekmah nastopila še bolj samozavestno, pa čeprav to ne bo imelo odločilnega vpliva na končno klasifikacijo.
Za Juventino so nastopili naslednji igralci:	Devetak,
Paškuiin, Tommasino, FerL>-ija, Cijak, Hess, Kauffert, Ko-njedic, Petejan, Toffolo, Nanut. Sodil je Scomina iz Trsta. V nedeljo ne bo tekmovanja in bodo igrali samo nekatere zaostale tekme.
* # *
Tudi naraščajniki Juventine so dosegli v nedeljo dopoldne eno točko, v tekmi z ekipo Libertas, ki so jo odigrali na domačem igrišču v Standrežu. Končni rezultat je bil 11. Domačini so pokazali lepo igro, vendar če bi imeli več prizadevnosti in več kontrole, bi lahko dosegli še več. Zavedati se morajo, da je ver vredna skupna in povezana igra kot akcije posameznikov, saj je vsak igralec člen v skupni verigi jn vsak ima določeno nalogo. Za primer lahko sluti zgrešena enajstmetrovka, ki bi jo z večjo disciplino lahko realizirali,
* * #
Kakor sta bili obe ekipi iz Standreža včeraj uspešni, pa žal kaj takega ne moremo geči p nastopu Sovpdenjcgv. v Zagraju, kjer su izgubili tekmo proti ekipi Skgrado v visokim rezultatom 4:0. In to vkljub dejstvu, da so na igrišču imeli skoro stalno pre-
moč Sovodenjci. Pojavile so se zopet napake, o katerih smo že toliko pisali in jih prizadeti niso upoštevali v smislu, da bi iih skušali odpraviti, kar bi se le z nekaj dobre volje lahko zgodilo. U-pamo, da bo vsaj nedeljsai poraz kot lekcija kaj zalegel in da bo prihodnjič bolje.
( KINO )
CORSO. 17.15: »Pogled z mosta« (Lo sguardo dal potite), R. Vallone. Mladini pod iti. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00:	»Zasledovalni
pes« (II segugio), Henry Salvador, Valeria Fabrizi in Nino Taranto. Italijanski film. VITTORIA. 17.15: »Svet v mojem žepu« (II mondo nella mia tasoa), E. Steiger in J. Servais. Francoski film. Mia doletnim pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALF. 16.30: »Štiri sablje« (Le quattro spade), J. Stone in P. Cambell. Crno-beli angleški film.
ueziirna“lekahna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna FONTONI-BASSI, Raštei st. 26 tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,4 stopinje ob 15 uri, najnižjo 6 stopinj ob 4.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odst., dežja je padlo 20 mm.
■failiA
IZIDI
*Atalanta-Padova Inter »Bologna
•Milan-Mantova
Udinese-*Palermo •Sampdoria-Lecco Roma-•‘Spal Fiorentina-*Torino ♦Venezia-Catania 'L. Vicenza-Juventus
0-	#
2 0
1-	0 3-1 2-1 2-1 2-0 2-2 1-0
LESTVICA
Milan	32	22	5	5	76	34	49
Ficientina	32	19	8	5	55	21 46	
Inter	32	17	10	S	64	31	44
BcUgna	32	18	6	8	54	39	42
Roma	32	16	8	8	35	14	4C
Atalanta	32	12	12	8	37	35	36
Torino	3?	11	12	9	37	36	34
Palemo	32	13	8	11	28	36	34
Mantova	32	11	8	13	39	40	3»
JuventiH	32	10	9	13	45	40	29
Catar.ia	32	8	12	12	28	42	28
Srmp.	32	8	12	12	28	38	28
Spal	32	9	9	14	30	45	27
Venera	32	7	12	13	31	40	26
Vioerza	32	8	10	14	27	38	26
Padova	32	7	8	17	28	45	22
Lecco	32	5	11	15	27	4*	21
Ud r.:se	32	5	4	23	33	60	14
Pr hodnje tekme				(8.4.1962)			
F.o:na-Atalanta,				Lecco-Fio-			
rentina, Catania-Inter, Vicen-ca Palermo, Bologna-Sampdo-ria, Mantova-Spal, Milan-Torl-no, Juventus-Udilnese, Padova-
Veroz a.
T
Arna JiL
IZIDI
•Alessandria-Verona •Brtscia-Bari Napolt-*Calanzaro •Cosenza-Parma ♦Lazio-Reggiana •Lucchese-Prato Pio Patria-*Modena •Novara-Genoa •Sambenedett.-Messina Como-*S. Moaza
1-0 1-0 2 1 1-0 1-0 2-0 2 1 0-0 U.O 3-2
Genoa
Verona
Napoti
Lazio
Brescia
Medena
LESTVICA 29 10	7	4	46 10	43
29 13	9	7	32	16	33
11 10	0	7	33 20	32
29	9	13	7	30	19	31
29 12	7	10	20 26	31
29 11	9	9	27 27	31
Pro Patria 29 10	10	9	29 27	30
Mossina 29 9	11	9	41	36	29
29 0	13	0	26 30	29
29 9	11	9	29 33	29
29 12	4	13	37 42	20
29 0	12	9	21 20	20
29 9	9	11	34 32	27
29 5	16	0	17 25	26
29 6	14	9	20 30	26
29 7	11	11	30 33	25
29 0	9	12	31 36	25
29 10	9	10	33 29	23
29 6	11	12	22 34	23
29 7	9	13	17 34	23
Prihodnje tekme (0.4.1962) Bari-Lazio, Como-Catanzaro, Cosenza-5. Monza, Genoa-Pra-to, Lucchese-Novara, Messina-Alessandriia, Mcdena-SamOene-dettese, Napoli-Reggiana, Parma Brescia, Verona-Pro Patria.
Pralo
S. Monza
Lucchese
Sambened.
Alevsand.
Parma
Catanzaro
Regglana
Novara
Bari
Como
Cosenza
Športne stave
Nobenih sprememb več v lestvici prvenstva A lipe ?
Z nedeljsko zmago nad Mantovo Milanu že zagotovljen naslov
Med Fiorentino in Interjem borba za drugo mesto Prepričljiva zmaga Videmčanov v Palermu
A-LIGA
Še dve koli, to je še dvakrat po devetdeset minut in bomo na koncu italijanskega nogometnega prvenstva prve lige. Kljub temu imamo vtis, da je že vsega konec. Prvo mesto bo šlo Milanu, medtem ko se bo morala Fiorentina zadovoljiti z drugim, saj je le malo možnosti, da bo treba tek. mo Atalanta - Milan ponoviti,-kar bi utegnilo položaj, čeprav ne bistveno, nekoliko spremeniti.
Tud: vprašanje tretjega mesta ni več po jasni Interjevi zmagi nad direktnim tekmecem Bologno v dvomu. Glede žrtev nazadovanja tudi ne preostaja mnogo negotovosti, saj sta Udi. nese in Lecco že «odletela», Padovo pa bi utegnil rešiti le pravi čudež saj jo ločijo kar štiri točke od najbližjih Lane-rossija in Venezie, tako da jo z gotovostjo lahko že štejemo za članico nižje lige
Sicer pa je preteklo kolo dajo več ali manj pričakovane rezultate, čeprav je le težko kdo pričakoval, ‘da bo nedelja naklonjena gostujočim moštvom, ki jim je uspelo prinesti domov kar deset od osemnajstih možnih točk. Med temi najbolj preseneča zunanja zmaga milan-
skega Interja nad Bologno, saj so bile prognoze v celoti na
	P—t peg
mmmm	
At«uSigova	(U-U) X
Bcltf.na-Inter	(0 2) 2
L. Vicenaa-Juventus	(1-0) 1
Mllan-Mantova	(10) 1
Pale.mo-Udinese	(1-3)	2
Sampdoria-Lecco	(2 1) 1
Spal-Rcma	(1-2) 2
Torinc-Fiorentina	(0 2) 2
Vent zis-Catania	(2-2) X
Catanzarc-Napoll	(1 2) 2
Lucchese-Prato	(2-0) 1
Ar-con tana-Pisa	(10) 1
Trapam Lecce	(2-0) 1
KVOTE:	
13 — 13.528.000	
V> —	363.800	
B 11 i	E f )
2. —
5.	—
*. —
1.
2.
1.
2.
L
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
Orleans
Galilea
Farigliano
Poblet
Lir.doro
Baden
Rombo
Ozzano
Pullman
Soula
Ivan
Lord Lu
KVOTE.
12 — 266.61* 11 —	13.752
10 —	2.253
njeni strani. Domači so srečanje vzeli tako lahko, da je bilo treba dveh golov gostujočega moštva preden so se le-ti zavedali koga imajo pred seboj. Bilo pa je že prepozno, ker je Herrerova moštvo držalo vajeti. igre trdno v svojih rokah. Enkrat toliko je slednje ubralo pravo taktiko, ki nasprotnikom ni puščala mnogo prostora, da bi se razigrali. Tako so Milančani vendarle pristali na tretjem mestu, saj bi po vlogi, ki so jo v tem prvenstvu igrali, res ne zaslužili, da obtičijo na četrtem mestu.
Zmagala je tudi Fiorentina, ki se je važnosti tekme proti Torinu zaradi lestvice dobro zavedala. Bila je to borbena tekma z obeh strani, saj so se eni in drugi trudili, da bi dali iz sebe najboljše, kar premore, jo. In v tem je konec koncev prevladalo toskansko moštvo, ki je znalo igro bolj racionalno organizirati, o čemer pričata kar dva dosežena gola proti nobenemu prejetemu.
Dve točki na tujem je zaslužila tudi Roma, kar ji zadostuje, da si osvoji najmanj peto mesto. Ferrarsko moštvo, ki je imelo vlogo gostitelja, je to pot povsem zatajilo, saj je Znano, da na svojem terenu le težko pusti koga «plesati» kot bi hotel. Tu se sicer ni zgodilo niti to pot, vendarle ni uspelo doseči niti točke in to predvsem po vrsti napak, kj jih je zagrešilo. Glavni krivec poraza je gotovo vratar Patregnani, ki ima oba gola na svoji vesti. Si. cer pa tudi ostali del moštva ni igral kot navadno, saj je bilo treba gostom le deJno izkoriščati njegove napake, da so si esvojili zmago.
Zunanja zmaga, ki edina ima nekakšen priokus po senzaciji, pa je prišla iz Palerma, kjer je gostovala «Pepelka» letošnjega prvenstva Udinese. Domači so se poslovili od svojega občinstva s predstavo, ki je v kričečem nasprotju z igro in vlogo, ki jo je to moštvo igralo preteklo sezono. Toda zgodilo se je predvsem zato, ker so go. ste preveč podcenjevali. Ti so igrali z vso mirnostjo kot tisti, ki nimajo nič izgubiti. In ne samo, da niso izgubili, temveč so dali domačim poleg poraza tudi lekcijo nogometa. Njihova igra je bila čista in prodorna in je domače precej zmedla, tako da niso vedeli, kaj bi. Gost. je so dosegli kar tri gole proti enemu, ki pa je bil tudi delo njih samih.
Na tujem je bila, pa čeprav le delno, uspešna tudi Catania, ki je prinesla točko iz Benetk Domači so sicer več napadali toda česar niso pogrešili, je po-
pravil vratar gostov Vavasso-ri, ki je branil mogoče in nemogoče. Toda niti gostje niso igrali podrejene vloge, saj so bili dvakrat v vodstvu, preden so iih domači ujeli. Nekaj podobnega je bilo tudi v Bergamu, kjer je Padova prišla, čeprav ni bilo nobenih golov, do točke. Gostje so šli na teren z namenom, da zmagajo zavedajoč se obupnosti položaja, v ka. teerm se nahajajo. In poskušali so vse mogoče, da bi to dosegli. Toda smola, k.i jih ni nikoli zapustila, je tudi to pot prišla na sestanek in jim odnesla branil, ca Cervata, tako da so morali igrati v desetih.
Domačih zmag je bilo le troje. V prvi je vodeči Milan uspel ukaniti Mantovo z edinim golom mladega Rivere potem ko se je srečanje odvijalo dovolj razgibano in dajalo vtis, da lahko pride do kakšnih presenečenj. To predvsem po zaslugi gostov, ki niso niti za trenutek popustili, medtem ko so domači dajali vtis, da ne mislijo forsi-rati. Zmagal je tudi Lanerossi in to nad Juventusom, ki drsi vedno niže. To pot je zaradi številnih izključitev moral na teren s številnimi rezervami. Igra je bila na zelo nizki ravni, kar je delno razumljivo zaradi važnosti srečanja, ki ga je imela za položaj na lestvici za domače. Samo en gol te tekme je prava slika srečanja, ki zasluži, da se ga čimprej pozabi. Revna je bila tudi tekma v Genovi, kjer je domača Sampdo-ria dokončno obsodila Lecco na izpad.,
B-LIGA
V tej skupini je tudi precej sprememb, predvsem kar se tiče prvih mest pa tudi na koncu se marsikaj spreminja. Genoa in Verona se še nekam trdno držita na vodečih mestih, spotaknilo pa se je Modeni, ki je s tretjega zdrknila na šesto mesto in si s tem verjetno zapravila vse možnosti za napredovanje. Presenetil pa je Na-poli, ki se je po dolgi pozitivni seriji povzpel na tretje mesto z znatnimi možnostmi za napre. dek. Na dnu pa je vse precej zamotano, saj je tekmecev za izpad nič koliko.
Sicer pa je bilo kolo precej ((normalno« Omeniti je treba v prvi vrsti domači poraz Mo-dene po Pro Patrii, ki si je zapravila idealno možnost, da sj ohrani nedotaknjene upe na napredovanje, ki pa so prešli v last Napolija. Ta je namreč z zunanjo zmago v Catanzaru prilezel na tretje mesto. Bliže je tudi Lazio, ki mu je uspelo priti do zmage nad Reggiano
in pa Brescia, ki je zasluženo odpravila Bari, ki se je znova znašel na repu lestvice. Tu sta tudi Como in Cosenza, pa čeprav sta oba zmagala, prvi v Monzi nad Simmenthalom, drugi pa doma nad Parmo. Doma sta zmagala tudi Alessandria nad Verono ter Lucchese nad Pratom. Genoa v Novari ni mo. gla preko točke in isto tako Messina v San Benedetto del Trontu, kjer je domača Sam-benedettese odigrala sicer slabo, toda pozitivno tekmo, ki je nepretrgan uspeh dolge serije.
ATLETIKA
Nov rekord Uelsesa skoku s palico
v
SANTA BARBARA, 2. — Ameriški atlet John Uelses je že tretjič presegel v skoku s palico 16 čevljev višine. V soboto je med atletskim mitingom preskočil 4,895 m ter tako potolkel svetovni rekord. Uelses je novi rekord dosegel pri drugem poskusu. Po tem uspehu je hotel še Više, toda pri vseh treh skokih je podrl letvico. Ta 24-letni atlet je že dvakrat preskočil mero 16 čevljev, toda vedno v pokritem prostoru, zaradi česar njegovih rekordov ne bi mogli priznati. V soboto pa je to dosegel na prostem, kar pomeni, da je praktično postal uradni svetovni rekorder. Kot vedno doslej, je Uelses tudi pri tem rekordnem skoku uporabil palico iz plastične mase. Bivši «mannes» je izjavil, da bo skušal preskočiti 16 čevljev in 6 palcev, kar pomeni 5,02 m.
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Zastoj Crvene zvezde doma Partizan uspešen v Skopju
Poraz Mariborčanov v Zagrebu in Novogoričanov v Ljubljani
Nedeljsko nogometno kolo v Jugoslaviji ni potekalo tako kot je bilo pričakovati. L ahko se reče, da so zabeležili na igriščih prve zvezne lige tri presenetljive rezultate. Naj-
večje presenečenje je prišlo živeli popoln polom. Gostujoča enajstorica Novega Sada je namreč takoj strla odpor Rečanov in jim spravila tri žoge v mrežo. Drugi presenetljiv rezultat pa je prišel iz Novega Sada, kjer je morala Vojvodina prepustiti obe točki zagrebškemu Dinamu.
Medtem ko je Partizan nadaljeval tudi v Skopju z vrsto uspešnih nastopov, se je morala Crvena zvezda, ki je i-grala na domačih tleh, zado-
z Reke, kjer so domačini do-

Končno uspešen nastop tržaških nogometašev
Triestina iz Pordenona z upravičeno zmago 2:0
Santelli in Trevisan strelca golov
v 44’ drugega polčasa Tre-
STRELCI: v 21’ Santelli in visan.
SODNIK: Galatolo (S. Margherita Ligure.
TRIESTINA: To. js; Frigeri, Brach; Sadar, Merkusa, Kocco; Mantovani, Szoke, Santelli, Trevisan, Risos.
PORDENONE: Bazzali; Repetto, Villa; Barberi; Magnetto, Russo; Zanutto, Del Grosso, Trr.pletti, Colondri, Brollo.
KOTJE: 3-1 za Pordenone.
Triestina se je vrnila iz Pordenona z dvema, lahko bi rekij zlatima točkama, že dolgo so Tržačani iskali uspeh na tujem igrišču in ko je kazalo, da ga imajo v rokah, so morali priznati, da so bili daleč od realnosti. Mislimo na gostovanje v Saronnu, ko si je Triestina z brezbrižno igro zapravila brez dvoma najlepšo priložnost letošnje sezone. Prav zaradi neugodnega odmeva je prevladoval za tekmo v Pordenonu pre. cejšen strah. Znano je, da Pordenone ne daruje točk in da je treba na tem igrišču igrati od začetka do konca. Triestini pa se je v nedeljo posrečilo odpraviti nevarne gostitelje s klasičnim rezultatom ter je tako dosegla še drugo zmago na tujih tleh.
Naloga Triestine ni bila lahka. Gostje so se morali boriti kot levi, da so spravili gostitelje v zagato. Morda bi se srečanje končalo tudi neodločeno, če se ne bi domačini razburili zaradi nepriznanega gola. Do tega je prišlo v prvi tretjini drugega polčasa, ko je Traplet-ti prodrl v kazenski prostor
Triestine. Srednji napadalec d( mačinov je kljub pritisku z dveh strani ohranil žogo ter jo z močnim strelom poslal v mre. žo Tržačanov. Veselje domačinov je sodnik takoj skalil: gola ni hotel priznati, sklicujoč se, da se je Trapletti še pred strelom dotaknil žoge z roko. V tem trenutku se je položaj popolnoma spremenil v korist Tr. žačanov. ŽivčnOvSt, ki je prevladovala v vrstah domačinov, so Tržačani izrabili in so v 21' prišli po zaslugi Santellija v vodstvo.
Ai»rU
J F

f
IZIDI
Triestina-* Pordenone •Biellese-Saronno •Bolzano-Vitt. Veneto •Ivrea-Cremonese Mes1rina-*Legnano •Pro Vercelli Sanremese •Savona-Marzolto * Varese-Fanfulla
LESTVICA
2-0
2-1
2-1
10
1-0
1-1
2-0
1-1
• * *
Prihodnje tekme (1.4.1962)
Triestina-Bolzano, Fanfulla-Biellese, Sanremese - Casale, Marzottoklvrea, Treviso-Legna-no, Saronno-Pordenone, Vitto-rio V.-Pro Vercelli, Mestrina-Savona, Cremonese-Varese.
Biellese
Mestrina
Triestina
Fanlulla
Varese
Savona
Vittorio V.
Sanremese
Marzotto
Casale
Pordenone
Cremonese
P. Vercelli
Legnano
Treviso
Ivrea
Sarcnno
Bolzano
Pred tem golom so domačini izvedli več ostrih napadov, s katerimi so resno'ogrožali trža. ška vrata, toda Toros je bil vedno buden in je' znal pravočasno in prisebna nastopiti, ta. ko da žoga ni našla poti do mreže. Ti napad; so alarmirali Tržačane, ki so se polagoma zbrali ter začeli s protinapadi. In ko je padel gol v njihovo korist, so se gostje še bolj razživeli ter nadaljevali s pritiskom, katerega je Pordenone težko prenašal. Triestina je svojo premoč potrdila z drugim golom, ki ga je v 44' dosegel Trevisan. V protinapadu je Risos prodrl ob levi strani igrišča skoraj do out črte, kjer je žogo visoko poslal do gola nasprotnikov. Vratar domačinov se je pognal sicer za usnjem, toda b;i je prekratek, da bi zadržal žogo. Ta je prišla do Santellija, k: jo je prisebno predložil pro. stemu Trevisanu. Tržaški napa. daleč ni niti najmanj okleval ter je s silovitim strelom drugič pretresel mrežo domačinov in tako potrdil, da je zmaga Triestine popolnoma upravičena.
Tokrat je trebg tržaškim 1-gralcem priznati, da so se res potrudili in pokazali prav na morda najbolj nevarnem igrišču prvenstva G Jlge vse njiho-
ve zmožnosti. Če bodo Tržačani nadaljevali po tej poti in se v prihodnosti še vrnili domov z obema točkama v žepu, tedaj skoraj n; dvoma več, da se ne bi uvrstili v B ligo. Koledar nadaljnjih tekem je ugoden za Tižačane, ki pa kljub temu ne bodo smeli zapraviti nobene priložnosti. Vsaka točka bo lahko namreč odločilnega pomena.
voljiti z neodločenim izidom. Do tega so jo prisilili Sarajevčani, ki so z učinkovito igro odnesli domov točko, medtem ko je Crvena zvezda še bolj zaostala za leaderjem lestvice in se je celo znašla v nevarnosti, da izgubi drugo mesto. Z učinkovito igro se je izkazal tudi Beograd, ki je v Banja Luki prisilil doma. čine na delitev točk. Končno naj omenimo še uspeh splitskega Hajduka, ki je na domačih tleh odpravil ne preveč nevarne nasprotnike Veleža.
# # *
V drugi zvezni ligi zahodnega dela prvenstva je Maribor med gostovanjem v Zagrebu podlegel, pa čeprav za pičlo razliko enega gola, Treš-njevki, kateri je zadostovalo 6 minut igre, da je prišla do edinega zgoditka dneva. Mariborčani so sicer napravili vse, da bi izenačili, za kar so imeli v 25’ drugega polčasa izredno priložnost, toda domačini so vedno pravočasno odbili njihove napade. Na čelu lestvice tega prvenstva je sedaj Zeljezničar * # *
Novogoričani so v 13. kolu nogometnega prvenstva slovenske conske lige zabeležili hud poraz. Morali so na gostovanje k Ljubljani, kjer so napravili vse, da bi ohranili poraz v zmernih mejah. V prvem polčasu se jim je to po-
srečilo, pa čeprav so bili domačini stalno v. premoči. V drugem delu igre pa so se nepremišljeno zaprli v obrambo, kar so Ljubljančani izrabili in spravili še trikrat goste na kolena. Prevladuje mnenje, da bi lahko Goričani z bolj samozavestnim nasto-
pom in z napadalno taktiko prišli lahko tudi do dragocene točke. V tem prvenstvu se lahko reče, da je ljubljanska Olimpija brez resnih tekmecev. V nedeljo si je privoščila enajslorico Krima, kateri je zadala deset golov.
I. ZVEZNA LIGA Crv. zvezda-Sarajevo	1:1 j*;,|
Vardar-Pairtizan	®:1 ;L)
Borac-Beograd	2:2
Rijeka-Novi Sad	J:
Haiduk-Velež	2:0 (J;
Vojvodina-Dinamo	®:2
LESTVICA
Partizan Crv. zvezda
17 17 17 17 17 17 17 17 17 17
Vojvodina
Dinamo
Hajduk
Sarajevo
Rijeka
Velei
Novi Sad
Beograd
Vardar
Borac
17	12	4	1	36:1® jj
17	8	5	4	23:1®
8	3	6	29:17 jj
665 23:23 5 7 5 26:30
3	9 5 12:1*
4	6 7 21:2* JJ
5	4 8
4 6 7 24i34 1< 3 7 7 22:23
5 3 9 21:32 >j 2 5 10 20:3®
II. ZVEZNA UGA Sibenik-Proleter Varteks-Celik Lokomotiva-Borovo Trešnjevka-Maribor zeljezničar-Split Karlovac-Sloboda * * *
S C L
Celje-Triglav
Sobota-Rudar
Kovinar-Kladivar
Ljubljana-Gorica
Olimpija-O. Krim
Slovan-Ilirija
8‘4
2:0
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiii1
Ji
‘J!!jS
.im«""
Po deželnem namiznoteniškem turnirj‘u
B. Milič in B. Košuta na državnem prvenstvu
Nepričakovan poraz Miliča v kategoriji najmlajših
Boris Milič in Boris Košuta sta si na sobotnem in nt’ deljskem pokrajinskem namiznoteniškem tekmovanju prib0" rila pravico do nastopa na italijanskem državnem PrveB stvu, ki bo v- Chiavariju od 22. do 25. t.m.
Dokaz, da njuni uspehi niso le slučajni je v dejstvu, da
sta se Borova igralca uvrstila v končni del državnega tekmovanja kar v treh skupinah, t.j. med juniorji, v tretji kategoriji in v dvojicah.
Z njunimi rezultati smo zadovoljni, čeprav nas žalosti
tiHnniilniHiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiilimmtiiiiiiiimmiuninmHmMHHuMumUMnmHmmmnmMmHmimiMHHmmmmmnmmH11*
IV. kolo prvenstva C lige v odbojki
ŠZ BOR - ONOG 3:1
poraz Miliča v kategoriji J* mlajših, kjer je moral P
Tudi nedeljska tekma IV. kola prvenstva C Lige v odbojki se je zaključila s predvideno zmago šestorke Bora. Borovi igralci so premagali nasprotnike ONOG s 3:1 (13: 15, 15:6, 15:7, 15:12).
Zaradi vetrovnega vremena tekma ni bila na stadionu «Prvi maj* kot je bilo predvideno po razporedu, temveč so jo odigrali v občinski telovadnici v Miljah. Začetek je bil takoj v korist Borovih igralcev, ki pa so kljub temu, da niso bili razgreti in vi grani, vodili vse do 13:11. Nepričakovano pa so popustili, medtem ko so nasprotniki nadoknadili razliko in zmagovito zaključili prvi set. Ta Hladna prha je prebudila Borove igralce, ki so prevladovali, tako da nasprotniki sploh niso prišli do besede. Isto je bilo v tretjem setu, medtem ko je le malo manjkalo, da niso igralci ekipe ONOG v četrti igri presenetili. Morda so Borovi igralci pri stanju 11:4 preveč podcenjevali nasprotnike, ki so z močno ofenzivo skoraj izenačili. Pri stanju 11:10 pa so Borovi igralci ponovno prešli v napad in z zmago v četrtem setu uspešno zaključili tudi to prvenstveno srečanje. O ekipi ONOG se lahko reče, da nima tolkačev, medtem ko igralci v obrambi še kar zadovoljujejo. V tekmi z Borom pa jih je zajela živčnost, ki jih je popolnoma zmedla. Borovi igralci niti tokrat niso pokazali vseh svojih sposobnosti, predvsem, ker so bili nekateri člani moštva izven
forme. Moštvi sta zaigrali v sledečih postavah:	,
BOR — Jurkič, Šušteršič, Mijot. Ce j, S. in V. Veljak, Drasič, Vitez,
ONOG: Giacca D., Alessi, Cantile, Marsano, Medizza, Rizzitelli, Sterle, Tofful. Giacca R.
Izida ostalih dveh tekem IV. kola:
Polisportiva Friuli - Gasilci (Gorica) 3:1 (14:16, 16:14, 15:5, 17:15).
PAV (Videm) - AGI Gorica) 3:2 (15:12, 13:15, 10:15, 16:6, 15:12).
('Zidu Borovih
igralcev je preprečil tekmecev
napad nedeljskih
pustiti deželni naslov. „flr Za ta poraz se je mladi r , sečan oddolžil z odličnimi , mami proti Pečarju in F a vsem Crechiciju. košuta Pai zablestel proti Runcu, I“e ku in istemu Pečarju. jj Najvažnejši rezultati končne lestvice:
MLADINCI Milič-Gay 2:0 Milič-Colla 2:0 Paniccia-Milič 2:1 JUNIORJI Košuta-Schiozzi 2:0 Milič-Russo 2:0 Milič-Peteani 2:0 Košuta-Martini 2:0 Milič-Pecar 2:0 Crechici-Košuta 2:0 Crechici-Milič 2:1	vflil
Za tretje mesto so dale naslednje izide: Košuta-Paniccia 2:0 Košuta-Perussini 2:0 Košuta-Pecar 2:0
iii: kategorija
Košuta-Gemiti 3:1 Grbec-Gemiti C. 3:1 Merlak-Stacul 3:1 Košuta-Schiozzi 3:0 Milič-Pecar 3:2 Košuta-Runco 3:2 D’Orazio-Merlak 3:0 Milič-Casale 3:1 D’Orazio-Košuta 3:1 Crechici-Milič 3:0 Crechici-D’Orazio 3:0	j
Rezultati tekem za 3. mesto:
Milič-Paniccia 3:0 Casale-Merlak 3:1 ICošuta-Casale 3:1 Košuta-Merlak 3:0
DVOJICE	|,»
Milič, Košuta-Grbec, «leT
2:1	-raji)
Crechici, Pecar-Milič. A ta 2:0	ctr
Milič, Košuta-Martinolb. *
cul 2:0	. Jli
Merlak. Grbec - Martm“ Stacul 2:0
LESTVICE
Mladinci:
1.	Paniccia
2.	Milič Juniorji:
1.	Crechici
2.	Milič
3.	Košuta
III. kategorija
1.	Crechici
2.	D’Orazio
3.	in 4 Milič in Košut* Dvojice
1.	Crechici-Pecar
2.	Milič-Košuta
WWW*VAVA
ANDRIC
Travniška kronika
V,V. 32. AVAAWUWWUW
KONZULSKI ČASI
Molk je spet pretrgal Des Fossčs. Govoril je o Musu Pevcu in o ljudeh, kakršen je on. Daville mu je segal v besedo in trdil da ta glasni in pijani sosed ni nikakršna izjema, temveč pravi izraz nekega okolja, ki so zanj žganje, lenoba in surovost vsake vrste glavne oznake. Des Fossčs je ugovarjal. Takšne posebneže je v takem okolju vedno najti, je dokazoval, in tudi morajo biti. Ljudje jih gledajo s strahom in sočutjem, pa tudi z nekakšnim verskim spoštovanjem, morda nekako tako, kakor so stari Grki spoštovali enlision - prostor, kamor je udarila strela. Vendar taki ljudje za družbo nikakor niso tipični. Nasprotno, imajo jih za izgubljence in izjeme. Ti izvrčenci in osamljenci, prepuščeni svojim strastem, sramoti in naglemu propadanju, samo dokazujejo, kako čvrste so vezi in kako neizprosno stroge so postave družbe, vere in družine v patriarhalnem življenju. In to velja za Turke kakor tudi za rajo vseh ver V tem okolju je vse povezano, krepko vključeno eno v drugo vse se podpira in medsebojno nadzoruje. Posameznik pazi na’ celoto in celota na posameznika. Hiša nadzira hišo, ulica oprezuje ulico, ker vsak odgovarja za vsakega in vsi za vse in ie sleherni popolnoma zvezan z usodo ne samo svojih sorodnikov in sostanovalce/, temveč tudi z usodo sosedov, sovernikov in someščanov. V tem je moč in suženjstvo tega sveta, življe-n’e posameznika je mogoče samo v tem sklopu in življenje celote le v takih okoliščinah. Kdor se izmakne temu redu ter ravna po svoji glavi in svojih nagonih, je enak samomorilcu; nrei ali slej propade in mu ni pomoči ne zdravila. To je zakon takega okolja, ki se omenja že v Stari zavezi. To je bil tudi
zakon antičnega sveta. Mark Avrelij pravi nekje: »Pregnancu enak je, kdor se izmika dolžnostim družbenega reda». Zoper to postavo se je pregrešil tudi Musa, prekršeni zakon in užaljena družba pa se maščujeta in kaznujeta.
Daville je tudi sedaj mladeniča bolj opazoval, kakor ga pazljivo poslušal. In mislil si je: Tale je sklenil, da bo nocoj vse strahota in grdobije te dežele pojasnil in opravičil. Najbrž je v svoji knjigi o Bosni dospel do tega mesta in zdaj čuti potrebo, da meni ali komur koli o tem predava. Morda se je vsega tega tudi šele sedaj domislil. Toda to, kar zdajle gledam pred sabo, je mladost, lahkotnost, samozavest, sila pojasnjevanja in čvrstost prepričanja. Da, to je mladost.
«Upa.n, dragi prijatelj, da bomo vse to brali v vaši knjigi, zdaj pa poglejva, kaj je z večerjo!» je Daville pretrgal mladeničevo predavanje in svoja razmišljanja o njem.
Pri večerji teče pogovor o vsakdanjih stvareh in dogodkih, udeležuje se ga tudi gospa Davillova s svojimi kratkimi in stvarnimi pripombami. Največ govore o kuhinji, obujajo spomine na jedila in vina raznih krajev Francije, vzporejajo turški način prehrane, obžalujejo, da ni francoske povrtnine, francoskih vin in začimb. Nekaj minut po osmi uri gospa Daville kratko in pritajeno zazeha. To je znamenje, da vsi trije vstanejo od mize in naglo zatem se gospa umakne in odide v sobo k otrokom. Pol ure pozneje se ločita tudi konzul in Des Fossčs. Dan je s tem končan. Začenjajo se nočne ure travniškega življenja.
Gospa Davillova sedi ob postelji najmlajšega in plete prav tako, kakor je delala vsa druga opravila čez dan, kakor je tudi večerjala: urno, vestno, molče, neutrudno kakor mravlja.
Konzul je spet v svoji delovni sobi in sedi za majhno pisalno mizo. Pred njim je rokopis njegovega speva o Aleksandru Velikem, že leta in leta se Daville ukvarja s tem davno započetim delom. Dela počasi in neredno, misli pa nanj sleherni dan nekajkrat v zvezi z vsem, kar vidi, sliši ali doživi. Kakor smo poprej rekli, je postal ta spev zanj neke vrste druga, lažja in boljša resničnost, v kateri vlada on po svoji volji, kjer ni težav ne odpora in kjer najde lahko rešitev za vse, kar je v njem in okoli njega nerešeno in nerešljivo, pa išče
tolažbe in nadomestka za vse, kar ga boli in česar mu resnično življenje ne daje in ne dovoljuje. Nekajkrat na dan pobegne Daville v svojo «stvarnost na papirju*, se v sebi opre na kako misel iz speva kakor hromeč na palico. In nasprotno: kadar posluša novice o vojnih dogodkih, opazuje kak prizor ali opravlja'kak posel, vse to pogosto v mislih prenaša v svoj spev. S tem ko vse te stvari pomakne za nekaj tisoč let nazaj, izgubljajo svojo tegobo in ostrino in so vsaj na videz lažje in znosnejše. Zato stvari kajpak dejansko niso nič lažje in pesnitev ni bližja in podobnejša pravemu umetniškemu delu. Toda toliko je ljudi, ki se sami v sebi opirajo na kakšno iluzijo, ki je še bolj čudna in še bolj meglena, kakor pa je pesniško delo s svojo samovoljno vsebino, toda kruto metriko in strogimi rimami.
Tudi nocoj je položil Daville predse debeli rokopis v zelenih platnicah, ker mu je ta gib prešel že v navado. Toda odkar je prispel v Bosno in se zaplel v konzulske opravke s Turki, so te večerne ure vedno manj rodovitne in mu nudijo vedno manj zadovoljstva. Slike se ne javljajo, stihi gredo neradi v kalup in prihajajo iz njega nepopolni, rime se nočejo kresati druga ob drugo kakor nekoč, ko so švigale iskre iz njih, temveč ostajajo neizklesane, kakor čudno bitje z eno nogo. Konzul zelenih vrvic na kartonu zelo pogosto sploh ne razveže, temveč leži rokopis na mizi kot podlaga za drobne papirčke, na katere beleži vse, kar mora jutri opraviti ali kar je v preteklem dnevu pozabil. V teh trenutkih po večerji se javlja ponovno vse, kar je naredil in rekel čez dan, in namesto počitka in razvedrila prihajajo novi napori in ponovno trkajo na vrata že pozabljene skrbi. Pisma, ki so ta dan odšla v Split, Carigrad ali Pariz, so mu zdajci v celoti pred očmi in v hipu se jasno in neizprosno pokaže vse, kar je izpustil ali kar je odveč in nerodno povedal. Kri mu polje v glavi od razburjenja in nezadovoljstva s samim seboj. Razgovori, ki jih je imel ta dan z ljudmi, vstajajo iz spomina do najmanjših podrobnosti, pa ne samo resni in važni razgovori o službi in opravkih, ampak tudi drobni in nepomembni. Jasno gleda svojega sogovornika, sliši vsak prizvok njegovih besedi, vidi sam sebe in jasno spoznava vse hibe tistega, kar je rekel, in
vso važnost stvari, ki jih je iz
•4
. , T„ „	o- - nerazumljivih razlogov - vl
čal m nenadoma se mu nasnujejo izklesani in krepki fJfV ki bi Jih moral povedati ali odgovoriti namesto bledih kih besedi in odgovorov, ki jih je dejansko izrekel. K°’ j|i jih šepeta sedaj sam sebi in hkrati čuti, da le vse zan1®1 prepozno.	J .	Ji
V takem duševnem stanju ne rasto pesnitve, in od l' mlsl> človek slabo spi in težko sanja, če ima srečo, da za'

Tudi nocoj je v konzulovih ušesih še enkrat oživel |,o prejšnji razgovor z des Fossčsom. V hipu mu je jasno, |l nezrele baharije tiči v pripovedovanju o trojni plasti ®®A^ raznih stolpt.il n nenlitnlrom nmriin Karahodžu ^ ™ tl
raznih stoletij, o neolitskem orodju, o Karahodžu ih ,e Pevcu, o družini in družbeni ureditvi v Bosni. In na vs
mladeničeve sanjarije, ki ne morejo vzdržati, tako se daj zdi, niti najmanjše kritike, je on kakor hrom in u.‘V
odgovarjal samo s slabotnim: »Vidim, vidim, toda...* KfJ fj< videl, kakšnega vraga neki? se je sedaj vpraševal. Čutu ffi
smešnega in ponižanega, toda hkrati je bil divji na*®’/ sploh upošteva brezpomembne pogovore, ki tega ne ***« jo. Naposled — kakšen —'	......... e
.	.	važen razgovor naj bi to bil? m
sej^Pogovarjai? Ne z vezirjem, ne s von Mittererjem^“‘,t s1
s tem zelencem, in še o stvareh brez pomena. Toda nh u r niso pustile ustaviti ne zavrniti. In ko je že upal, da
uspelo pozabiti te malenkosti, je in se znašel sredi sobe z bi: «Moral bi bil takoj
nenadoma
skočil
iztegnjeno roko, govoreč sam P:„jl> odgovoriti na njegovo nezrelo ^0r»
ganje: stvari so takšne in takšne, in postaviti bi bil pl. fanta na pravo mesto. Tudi v najmanjših stvareh mor®*, jj: niti svojo misel svobodno in do kraja na dan, jo zabrusi^ (|i
---- uuon ovuuuuuu 14»	MOJO na uau, JU	- 'Q r
dem v obraz, čeprav se potem grizejo zaradi nje, ne P® Jai
AiH	„„ ___ii____..	_____ ____* S**J J|(
čiti vase in se rvati potem z njo kakor z vampirjem.* tfl • ko je treba, ampak tega ni storil in ne bo storil ne juL fj pojutrišnjem, nikoli, ne pri kramljanju s tem zelencem ' 4 pri razgovorih z resnimi osebami, in to bo spoznal ved11. P zvečer, po večerji in preden bo legel spat, ko je prep°®:eiji)>1 vsakdanje in navadne besede postanejo velikanske in n ljive ko prikazni.
(Nadaljevanje *	>

I