Poštnina platana v gotovini.
Štev. 30.	V Ljubljani, dne 27. julija 1922.	IV. leto.

Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAŠ GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . „ . Din. 40'—
Polletna naročnina . , . . „ 20’— Četrtletna naročnina.............10’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. ' ■ Oglasi po ceniku, rrrr-
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se	Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se po-
ne priloži znamk. Dopise v .latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno	šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja
frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani	je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Joeip Satler, Slovenjigradcc:
Kje tiči koren zla?
Val draginje drvi neprestani naprej in žuga ugonobiti vse gospodarsko šibka, v prvi vrsti pa državne nameščence. Cene rastejo skokoma, in od 1. oktobra 1921 naprej so se dvignile za celih 100 odstotkov in šu Več. Meso je skočilo od 16 K na 42, jajce od V K na 8 K, krompir od 2 K na 7 K, moka ojl 16 na 26 K, riž od 18 na 40 K, makaroni o,d 20 na 40 K itd. Državni nameščenec, ki je že pred 1. oktobrom 1921 lakota poginjal, moral bi imeti danes, čo bi hotel živeti kakor pred 1. oktobrom 1921, vsaj še enkrat toliko, namesto tega pa bo dobil le 30 odstotkov več. Vendar draginja se še ni ustavila, nego je šele v zadnjem mesecu Začela sto-prav svoj zmagonpsni pohod. Negotovo je še, v kakšne višine bodo cene posameznim življenjskim potrebščinam narastle.
Vsi iščejo vzroke toga neznosnega stanja in sredstva sanacijo ter dajejo nasvete onim možem v Beogradu, ki vodijo našo državo, kako bi ozdravili to rak - rano. Vendar ni moža, ki bi si upal z drzno energijo in znal z vztrajnim Studiranjem tega vprašanja Odpraviti vzroke draginje in omiliti njene posledice. Kriza je sicer splošno evropska, a med tem ko se druge države leči jo z uspehom (n. pr. Češkoslova-vaška in celo Madžarska), se poglablja naša država vedno v večjo draginjo.
Prvi in poglavitni vzrok našega obupnega stanja jo slaba valuta. Slaba valuta pa
j prihaja od večnih deficitov v budžetu, ki jih noben finančni minister ne zna pokriti z dovoljenimi tekočimi dohodki, nego jih krije s posojili pri Narodni banki in s tiskanjem vedno večjih množin bankovcev. Ta inflacija povzroča razvredonost našega denarja, ki se povišuje zaradi nepovoljne trgovsko bilance. Zaradi suše, ki je uničila velik del poljskih pridelkov, je bilo nemogoče izvoziti večjih množin žita, ki je glavni naš pridetek; izvoz, ki je bil leta 1921. sicer dosti večji nego lota 1920., je vendar še vedno ostal malenkosten, medtem ko so razni trgovci forsirali uVoz večkrat prav nepotrebnega blaga. Gosp. fin. minister dr. Kuiuanudi je izjavil, da je naša plačilna bilanca momenta no radi tega tako slaba, ker so se naši trgovci zadolžili v inozemstvu za ogrOmne vsote. Kakšen egoističen namen so pri tem zasledovali ti trgovci, jo popolnoma jasno. Naročili so si velikanske zaloge, ustvarili v inozemstvu nebroj obveznosti, nabavili za izpolnitev teh obveznosti ogromne vsoto tujih valut in deviz ter potisnili našo krono s takim dejanjem na ono višino, na kateri stoji danes. Z ozirom na tako ravnanje je danes uvoz iz inozemstva silno drag; zato pa porabijo priliko, že prej nabavljeno blagovno zalogo prodajati po onih conah, ki bi bile upravičene, ako bi se bilo blago uvozilo pri današnjem stanju valute. To je peklenska špekulacija, o kateri pravijo, da nese nekaterim 100 odstotkov dobička.
Vendar je še dosti poštenih trgovcev, ki so ostali reelni do zadnjega. Zahtevali so
Doživljaji leta 1919.
Popisal J. Z.	(2)
Pri Družbi sem bil jedva nekaj meses cev, ko ie prišel prevrat v oktobru. Tedaj so se ustanovili Narodni sveti, ki so potrebovali sposobnih moči; pa tudi upokojence so pozvali, naj se oglase za reaktiviranje. Oglasil sem se za oboje in za prvo pot p^p stal tajnik Nar. sveta v Celovcu. Svet pa je jedva pričel delovati, ko le hrabri Malgaj pričel prodirati po spod. Koroškem. Treba je bilo torej prevzeti državne urade In poslali so me v Pliberk, kjer sem no< Vembra^decernbra 1918 prevzel za Jugo» Slavijo davčni urad, pošto, notarijat in finančno stražo. Ko je bila stvar v redu in So bili uradi izpopolnjeni, sem se vrnil pre» ko vojaške linije v Celovec ter ondi zopet .vstopil k Družbi (Te doživljaje opišem drugo pot.)
O teh mojih »manipulacijah« so zvede-frseveda tudi Nemci in pritiskali na polici»
jo tako. da je svetnik Sp., ko sem mu in» tervencijo v Pliberku mirno priznal, konč» no zaklical: »Ni čuda. ako so tako prodi Vam.«
Govorila sva še o vzrokih nezadovoljnosti na Koroškem, — neenakopravnost, — pojasnjeval sem brezplodnost vojaške akcije med Borovljami do Dravograda z dvema topovoma in nekaj vojaščine, ker bo odločil itak Pariz in zatrdil, da mora razumeti vsak javni uslužbenec vse de» želno-obieaine jezike. Tega pa v našem slučaju ni. Svetnik je vse priznal in v last» no opravičevanje pričel čitati »Mir.«, ki ga je tudi precej dobro bral.
Po kratkem odmoru pa me je nenado» ma vprašal:
»Kaj porečete, ako Vas iztiramo iz dežele?«
To vprašanje je bil prijazen migljaj, naj bi šel sam; ker si pa nisem bil svest slabih dejanj, sem mu jel opisovati krivič» nost takega koraka. V Celovcu služim ne-
pri špeceriji običajni zaslužek 5 do 8 odst., pri manufakturi 15 odstotkov, pri drugih strokah (železnini, steklu itd.) po 20 odstotkov. Pa pride zakon o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921, št. 6 (ur. L), ki določa v čl. 8., da smo vsak trgovec zahtevati 25 odstotkov čistega dobička. Medtem ko so se nekateri trgovci doeedaj bali zahtevati toliko dobička, so tudi ti po večini, izrabljajo to določbo, takoj povišali cene za 30 odstotkov.
Z	zakonom kot dopustna ozna-
čena višina dobička je dosti previsoka. Vsak manjši trgovec, ki je imel pred vojno 40.000 kron prometa, ima danes z ozirom na SOkrat višje cene letnega prometa okoli 2,000.000 kron ter sme imeti od tega 25 bdstotkov čistega dobička, t. j. 500.000 K, in to ob času, ko državni nameščenci, na katerih stroške si ti smejo delati svoj dobiček, dobesedno od lakote poginjajo. Ker plača takšen trgovec dohodnine od zneska 500.000 kron le	69.212	K
in kor znaša 1 odst. prometni davek od 2,000.000	le	20.000	»
ter pridobnina k invalidnim davkom morda	le	kakih •	10.000	>
skupaj 100.000	K
ostane trgovcu 1 'tno čistega dobička 400.000 kron. Pri večjih prometih in večjih dobičkih je dobiček, ki ga trgovec lahko tesavrira, še večji.
Kakor kaže zgornji primer, ostanejo trgovcu po odbitku 1 petine davka 4 petino
političnemu podjetju, v javnost ne žaba» jam, kar pa sem storil v Pliberku, se je zgodilo opravičeno, kar je okraj slovenski in so takrat pričela prodirati znana Wil-sonova načela.
»Premislim še, kaj mi je storiti,« je sklenil svetnik najin pogovor, in sem se poslovil, trdno preverjen, da je zadeva v redu. Pa ni bila!
Štirinajst dni pozneje me poseti neke nedelje popoldne sosed iz prvega nad» stropja. Stanoval sem v drugem nadstrop» ju neke vile v Šent Martinu, v prvem je stanoval poštni revident H., v pritličju pa bančni uradnik F. S tema dvema sem bil toliko znan, da je prvi občudoval mole fotogr. aparate (kakor sem se pozneje prepričal, celo nekoliko preveč), soproga poslednjega pa je skrbela za red v mojem stanovanju, obstoječem iz dveh sob in kuhinje, ker nisem imel lastnega gospo» dinjstva.
Stran 2.
»NAS GLAS«
Štev. 30.
čistega dobička v prosto razpolago. Iz tega sledi, da zasebna gospodarstva prispevajo premalo k državnemu gospodarstvu, fcato država nima na razpolago sredstev, s katerimi bi krila državne strošku. Medtem ko je dopuščeno, da vsak zasebnik določa cene svojim pridelkom in svojemu delu v razmerju 7, obstoječo draginjo, se državnemu nameščencu od slučaja do slučaja, ko zarenči, milostno navrže nekaj odstotkov več. Na eni strani pri producentu in trgovcu 50krat višje cene nego pred vojsko, na drugi strani pa se državnemu nameščencu, ki je prisiljen kupovati te stvari, zvišajo predvojne, že takrat 'za življenje komaj zadostne plačo na 10 do ISkratni znesek. Da, Jugoslavijo so ustvarili inteligenti in se trudijo za njen obstoj in procvit, producenti in trgovci pa uživajo sad tega truda z brezobzirnim dušenjem vsega inteligenčnega proletarijata. Njim je geslo: mOrs tua, vita meal
(Dalje prih.)
Janko Benedičič, Ljubljana:
Naša beda in naš ugled.
Da se bomo morali državni nastavljene! v svoji osvobojeni domovini tako bridko boriti za svoj obstoj, tega nismo pričakovali. Toda že koncem L 1919 smo svojo zmoto uvideli, ko smo se morali s stavko boriti za naše priboljške. Še slabše ja danes, ko o bedi naših družin skoraj odkritosrčno govoriti ne smeš.
Posebno obupen je naš položaj danes zato, ker se nam je oni priboljšek, ki smo ga dobili z zakonom mesca decembra m. 1. kar naenkrat z brzojavno naredbo ukinil, oziroma maksimiral. In to se je zgodilo pri nastavljencih, ki imajo najmanj plače pa največ otrok, to so uslužbenci neuradni* ških kategorij. Če danes uradništvo ne more živeti s svojimi prejemki, kako naj živi kak sluga ali poduradnik z današnjimi maksimiranimi prejemki? Koliko je bilo že protestnih shodov, koliko že spomenic, deputacij itd., da bi se vsa ta vnebovpijo* ča krivica popravila, a do danes ni še ni* kake rešitve. Nobeno čudo torej ni. da prizadeti tovariši trumoma zapuščajo državno službo ravno pri nas, pri zboru policijskih nameščencev v Sloveniji.
Državni policijski nameščenci smo že od lanskega leta tiho in potrpežljivo trpe*
H bedo in pomanjkanje v naših družinah, ker smo še vedno upali na boljše čase, to* da — žal, zaman. Kolikor so nam družin* ske razmere puščale, smo našo bedo in pomanjkanje blažili s tem, da so naše žene
nosile skromne premičnine od meseca do meseca v zastavljalnico, da smo se mogli pošteno preživeti.
Ni nas tega sram, vse je bilo pošteno. Za ukinjenje naredbe in za povi* šek prejemkov ni pri sedanjem vladnem režimu nobenega upanja, premičnin pa — razen skromnega pohištva — tudi nimamo več. Kaj naj počnemo sedaj, s čim naj preživimo našo lačno in sestradano deco? Ali naj prodamo še tisto naše skromno pohištvo, da bomo še svoj pičli počitek uživali na golih tleh? Ali nai prične naša de* ca po mestnih ulicah beračiti ?
V tako obupnem stanju se nahajamo vsi tisti policijski nameščenci, ki si ne moremo preskrbeti zasebnih služb. Zato smo si ta položaj v precejšnji meri pri* čeli blažiti po receptu g. finančnega mi* nistra s takozvano, ampak pošteno zarado. — Nekateri naši tovariši — sotrpini — hodijo v svojem, že itak skromno od* merjenem prostem času delat na polje, žagajo drva po hišah, delajo pri raznih stavbenikih, pri pekih pečejo ponoči kruh, opravljajo službe poljskih in gozdnih čuvajev. šivajo raztrgane vreče itd., vse le zato, da se morejo skromno, a pošteno, preživeti pri tej gorostasni in še vedno rastoči draginji.
Vse to je žalostno, toda resnično! Ža* lostno pa je za nas — kakor škandalozno za državo — to tembolj, ko uvidevamo, kaj smo si po dolgoletnem in zvestem službovanju pri državni službi — pri* borili.
Javni organi vršimo dnevno po 16 in še več ur naporno in odgovornosti polno službo, v svojem pičlo odmerjenem pro* steni času naj se na bavimo s »postran* skimi zaslužki«. Vsakomur bo iasno. da je tak položaj za nas že iz zdravstvenih ozirov precej opasen. Železni stroji rabijo, in ga tudi imajo, svoj oddih, nas male in uboge zemljane pa se tira v brezkončno delo. V takem položaju ne bomo dolgo vzdržali: sistem nas tira v gotov pogin, kajti moči nam bodo kmalu pošle. Kaj bo počela naša deca. ko ne bo več onega, ki danes vse vzdržuje, vse pošteno preživi, — to naj sodi javnost! Kdo bo našo deco podpiral, kdo živil, ko ne bo več ^-"^in-skega očeta? Ali ne bo imela država te n.aloge? — Tudi tu bodo izdatki!
Z našim postranskim zaslužkom od* jedamo raznim delavcem — po poklicu — njihov vsakdanji kruh in povzročamo mi, policijski nameščenci — brezposelnost»
ker smo v to primorani. Z »zarado« v nai* večji meri trpi naš ugled — ugled javnih organov. Naš ugled je pa tudi ugled naše države Jugoslavije. Kako bo službe* no razmerje med stražnjicom ali Da policij* skim nadzornikom in pa njegovim »sode* lavcem« v slučaiu kakega prestopka od strani delavca? Kje bo čast stražnika in pa avtoriteta okolišnega nadzornika?
Gospod urednik! To nas boli, bol! tem bolj. ko se nam v izvrševanju naše službe javno očita, da nič ne zaslužimo. Zato se oglašamo javno, ker vemo. da na* še današnie razmere in naše životarjenje ni naši državi v prid ter ji škodi na ugle* du. kakor škoduje tudi našemu zboru. Vse to je pa tudi zelo opasno za vzdrže* vanje »javne sigurnosti«.
Ponovno apeliramo na merodajne faktorje, na javnost in na posredujoče sloje: ukrenite potrebno, da se položaj državnih policijskih nameščencev hitra zboljša. Ker mi pešamo in hiramo, naša deca je gladna. Zato prosimo in prosimo, zganite se. kajti le hitra od pomoč more obraniti pred — razsulom javne sigurnosti v Slovenijil_______________
Fr. Rojec:
Maksimirajte draginjo!
Ali še veste, kako se je delalo pri nas v stari Avstriji med svetovno vojno? Ti* sti. ki so imeli kaj pod palcem, so ostali doma. da so nabavljali kake vojne po* trebščine, zraven pa lahko tudi verižili, krčmarili ter dobro jedli in pili. Toda ubogi nemaniči so morali odhajati r^i ali ne* radi na razne fronte pred sovražne du* ške in topove. Zavedni našinci so preha* jali na frontah v vjetništvo ter se tam obračali s puškami proti Avstriji; oni, ki so bili vzgojeni v temi avstrijskega duha, pa so žalostno in neslavno umirali po strelskih jarkih v največjem trpljenj Vse to je bilo znano zakrknjenim birokratskim avstrijskim voditeljem, ali skisani možga* ni iim niso dopuščali, da bi pogledali ne* koliko v bodočnost in se obvarovali preteče nesreče in sramote. Vlekli so počasi naprej svoj polomljeni državni voz in nič se niso zmenili za razna svarila in nasve* te pametnejših in razsodnejših mož. Tudi to jih ni motilo, da so se na frontah in v zaledjih visoki in nizki gospodje častniki gostili in mastili dan in noč z vsemi mo* gočnimi posvetnimi dobrotami in slad* kostmi, med katerimi seveda tudi ni sme* lo manjkati lenih mladih žensk. Dali so sl
Imenovani revident me torej poseti in naznani strogo tajno, da dobim drugi dan hišno preiskavo. Naznanili so me bili, ka* kor je trdil, poštni uradniki in pristavil je:
»Wissen Sie. als Deutscher hasse ich Sie, weil Sie ein Slave sind; aber ich könnte Sie deshalb nicht obdachlos ma-dien. Unter unseren Kollegen indess gibt es Leute, die keine Grenze kennen.«
Namignil mi ie, naj odidem sam; toda kakor nisem poslušal policije, tudi nisem poslušal revidenta, ker sem imel čisto vest.
Kako in kam naj bi tudi odšel in pustil stanovanje s pohištvom ter s kupom knjig!
g,av
gh biti kos. Preneizkušeni so bili. Moz< koroške uprave le bilo nekoroško. žagi ženo nemško ali nemškutarsko uradni!
vo. Vse Nemce in nemčurje z raznih avstrijskih jezikovnih otokov so zbrali v Celovcu, in ako si poznal kaj sveta po Avstriji, so se ti ti ljudje zdeli zelo znani in domačini. Spomniti se pa nisi mogel — kje bi jih bil videl. Srečal si lih pač svoj* čas na Kočevskem, ali po ponemčenih me* stih nekdanje Štajerske, mogoče si koga srečal na kakem Jezikovnem otoku na Moravskem, ali si ga videl na Dunaju.
Moj sosed s prvega nadstropja je bil iz okolice Znojma, moi sosed iz pritličja pa Nemec iz severne Češke. Med duhovni je bilo dosti Tirolcev. Taki možje so predstavljali koroško nemštvo in ti so do* bili že meseca sušca 1919 tudi samokrese, s katerimi so se doma vadili.
Moja dva soseda sta si izbrala za tar* čo moie zaboje v vrtni lopi: še danes imam prestreljene obodke nekaterih svojih knjig, ki so bili spravljeni v zabojih. Z zanimanjem sem takrat opazoval, kako sta se imenovana gospoda vadila v streljanju
proti Slovanom; za prvo pot seveda samo proti praznim obodkom soseda — Jugoslo* vana.
Nekoliko manj prijetno pa je bilo nekaj tednov kasneje, ko so hoteli v vojašnici isto metodo udejstviti proti nam samim, id le prihajajoči Srbi so nas rešili krogle. A o tem pozneje!
Desna roka imenovanih hujskačev so bili — Kranici. Ob Dravi in višje ^ori. imenujejo Kranjce le Slovence y spios-nem. temveč tudi one rodovine, čijm ocet* ie so prišli s Kranjskega na so se mea
Nemci popolnoma potujčl“m|[, Pv Celov-hujši od pristnih Nemcev samih. V Čelov-cu. Št. Vidu na Glini, po mestih nekdanje Štajerske (Rogatec. Celje, Maribor itd.) je lep venec takih »Nemcev«, čij.h oče id bil nemškutar s Kranjskega Te Hudi domači Slovenci upravičeno te dna duše sovražijo, Nemci pa prezirajo; policlia z njimi izslcduje politično in narodno Prt* padnost posamnikov»	(Dalie prih.)
postaviti tudi tikoma za frontami pisarne, kuhinje in začasne bolnice, kjer je kar mrgolelo takih postrežnih vojaških prija* teljic. ki so znale dobro jesti in piti ter se zabavati s častniku a delali so navadno namesto njih preprosti, za orožje nesposobni vojaki, ki jih je bilo povsod več kot preveč.
Godile so se po taboriščih razkošne orgije. Ubogi vojaki so jih lačni, žejni, napol bosi in razcapani gledali od blizu in daleč. Cesar niso videli, to so slutili, kleli, stiskali pesti in škripali z zobmi, a siti in pijani častniški poveljniki so jih gonili v smrt kakor mesarski hlapci neumno ži* vino v klavnico.
Prišel je polom, ker zmaga v takih koruptnih razmerah ni bila mogoča. Sa* mopašni. prej vsemogočni vojaški povelj* niki so kar naenkrat izgubili vso svojo moč nad vojnim moštvom, ki je kaj hitro zavedlo svojega izpremenjenega po* ložaja ter je vse razkačeno obrnilo pu* škina kopita proti njim. Kakor mokri ku-ški so se odslej častniki plazili preoblečeni v obleke prostakov med vojaki ali pa se poskrili v varna zavetja. Marsikaterega svojega prejšnjega visokega trinoga so vojaki zalotili na njegovem strahopetnem begu ter mu za plačilo pošteno pretresli pregrešne kosti!
Za polomom je prišel državni prevrat In nastala je Jugoslavija. V veliko nesrečo te nove države so se pri nas vrinili na visoka vodilna mesta tudi ljudje, ki so med vojno le mazali in se izmazovali ali so na frontah popivali s častniki. Ti nimajo nobenega pravega smisla za državo, pač pa za lastni trebuh in žep! Naravno je, da so pod takimi krmilarit oni. ki so nekdaj delali in trpeli za Jugoslavijo, a niso imeli nič mazila in niti namazanih stricev, osta-*' pozabljeni v svojih temnih kotih in mo* rajo zdaj stradati bosi in raztrgani.
Z mlado državo in njenim imetjem so delali njeni prvi nepoklicani voditelji pri* oližno tako kakor kozli v zelniku. Prišle so volitve, voditelji so se zamenjali z dru* kimi, ali prvotne vodilne metode le nočejo izginiti. Priznati moram, da so bile in so še častne izjeme, ali te so tako redke, da nimajo dovolj vpliva in skoraj ne pri* hajajo v poštev. V dokaz škodljivih vodilnih metod naj služi posebno žalostno dejstvo. da se pri nas zoper draginjo ničesar J-nergičncga ne stori, da lahko naši špe* kulanti in verižniki navijajo cene kakor hočejo ter izvozničarji izvažajo naša ži* yda sovražnim Lahom in Nemcem naprej hi naprej.
. Živil primanjkuje ali pa so za nas pre* hraga in pravi ruski glad že trka na naša vfata.
Slišali in brali smo že večkrat, da na* i izvozničarji za svoje koncesije in razni °deruhi za svoje ugodnosti plačujejo mili* tonske svote. Zato neki vsi ti srečni bratci Uživajo neomejeno svobodo v naši državi i*1® Pri nas draginja tako hitro raste in se rastla in delala tudi državi vedno vg e preglavice, ker bo rabila vedno B Cjc svote denarja za svoje ljudi in raz-^..svoie potrebščiie. Treba ii je torej kaj Ijua uniti* kai odščipniti pri onih njenih H0xeh* ki imajo nekaj preveč. No. ker pa Vexe,n™če sam Priznati, da trna kaj pre-Dovrl” 2lti onI’ kl hna največjo plačo in ke „ÜI*. e razne visoke postranske dohod* siro^hirajo naj se prihranki pri onih drž.
jim že prej nismo mogli dajati zadostne hrane, pa bodo odslej res morali glodati drevesne skorje kakor smrti zapadli otro* ci v nesrečni boljševiškj Rusiji.
To najnovejše nesocijalno in nekultur* no delo naših brezsrčnih državnikov je tak škandal, da menda nima para med ev* ropejskimi belokožci. Še najžalostnejše pri vsem tem pa ie za nas to, da se je skuhala ta tako neplemenita misel o maksimiranju naših beraških službenih prejemkov ravno v učenih glavah nekaterih visokih uradnikov, ki smo jih dozdaj tako zelo čislali v vseh ozirih. Naši rojaki torej nas sedaj hujše tlačijo in davijo kakor so nas nekdaj zatirali naši narodni sovraž* niki. Tega ne bomo nikdar pozabili, o tem bomo prilično še obširneje govorili.
Kakor ie izpeljava našega maksimira* nja kruta in brezvestna, tako ie tudi ne* premišljena in idijotska. Maksimirajte naj* prej draginjo in ko jo maskimirate na predvojne cene, potem pa maksimirajte še naše revne prejemke! Odrečemo se nato radi vsem draginjskim dokladam in zado* voljni bomo. če zopet dobivamo borne gole predvojne plačice in sicer sluge po 100 kron. a poduradniki do 120 K na mesec. Težko smo takrat živeli s temi majhnimi plačami, a dobivali smo zanje sto* krat več nego za današnje maksimirane in nemaksimirane prejemke; živeli smo skromno, vendar dostojno, toda sedaj smo lačni in raztrgani in obeta se nam za bliž* njo bodočnost prava ruska beda! Ako pa ne morete ustaviti in odpraviti draginje, dajte nam predvojne plače v sedanji de* narni veljavi brez vsakih draginjskih do» klad, a tc plače naj znašajo na mesec po 10.000 K za sluge in po 12.000 za podurad* nike, kajti zaradi draginje se je naša valuta tako poslabšala, da zdaj v cenah za živila in oblačila tu in tam naš predvolni vi* nar več ne doseza sedanie krone. Vsak pa* metnejši šolarček pa lahko izračuna, da je vlada mnogo na boljšem, ako nam plačuje polne draginjske doklade, kakor če bi nam dajala na omenjeni račun povišane plače,.
Z draginjo dvigajo nlače svoiim usluž» bencem v vseh kulturnih državah, ki iih vodijo resni in dobri, državo in narod lju* beči državniki. Tako se mora delati tudi pri nas. Državo tvori celokupni narod, kj sestoji iz vseli najvišjih, srednjih in najniž* iih stanov, vlada mora dajati vsem tem stanovom pogoj za živlienje ter enakomerno skrbeti za vse tc stanove, a ne samo za najvišje ter le za bankirje, razne špekulante, izvozničarje in druge podobne dobičkaric. Pred vsemi pa smo najpotreb* nejši državne podpore mi naislabše plača* ni državni uslužbenci in če se nam odreka na najvišjih mestih zadnii življenski pri* pomoček, je naravnost anarhija od zgoraj, ne vodi v propast le naših nesrečnih mak» simiranih stanov, ampak tudi državo sa» mo po vzgledu samopašnih m krivični’1 birokratskih voditeljev propale AvstHie. Ker pa mi ne želimo take žalostne usode svoji Hubbeni Jugoslaviji in ker si pravice do življenja v tej svoji domovini ne damo kratiti od nikogar, zato ponovno kličemo: Vrnite nam nemudoma do krivici vzete draginjske doklade ali pa maksimirajte dra» ginjo tako. da bomo mogli živeti tudi brez teh dokladi	_________
Kdor ne dela, naj ne je!
Vsemu svetu znani stari pregovor pravi: Kdor ne dela. naj tudi ne je; logič» no pa je, da ima ta pregovor popolno ve* Uavo tudi narobe, namreč: Kdor ne je, naj tudi nedela!
Vsakemu najslabšemu šolarčku in hribovskemu kretenu ie ta pregovor znan: samo v plači poduradnikov finančne kon*' trole merodajnim funkcijonarjem še ni znan. Po maksimiranju draginjskih doklad' in če se še odračuna obleka, ki spada po pravilniku k stalnim prejemkom in s ka* tero obljubo obleke nas že četrto leto vo*; dijo za nos, dobimo poduradniki finančne kontrole vsakega 1. slabo za pol meseca zadoščajoč znesek izplačan. Po navedeni plači poduradniki finančne kontrole pol meseca, oziroma v vrednosti za pol me* seča jedo; organizirani smo torej res* no sklenili, da bomo v prihodnje potemta», kem samo pol meseca oziroma v vredno-, sti pol meseca delali; ta sklep nai vza» mejo predstojniki, ki imaio nadzirati od* delke. v vednost, ker se bomo dogovor* jenega — natančno držali.
Ker pa človek, če prav ne dela. vse* eno mora jesti, ker prazna vreča ne stMi. kar znajo naši parlamentarci v Rogaški Slatini najbolje, smo prisiljeni na samopomoč.
Tukaj je tožila naredbu, naj bi se pridobivalo kandidate za finančno kontro» lo. katerih sc bode sedaj večje Število rabilo, in jim šlo na roke. Pri sedanjih raz*1 merah komu prigovarjati, nai vstopi v fi* načno kontrolo, bi bilo hinavstvo. To bi se le škodoželjno kakemu sovražniku mo* glo prizadeti, ne na č’—^ku. ki nam ni storil nič žalega. Komur bi svetoval, naj stom" v naš krog, bi ga goljufal in spravil ob dobro službo ali vir drugega blagostanja, a ga zavlekel v bedo finančne kon-trole.	Pika.
Izpreminjevlani predlogi k načrtu novega zakona o civilnih državnih nameščencih.
« (Dalje.)
K čl. 147.:
Kao 2. alineja:
»Sa službencima, koji su radi bolesti ill-radi telesne ozlede, koju nisu sami pouzročili, postali nesposobni za službu, postupiće se1 isto-tako, kao da su proveli već deset godina službe, ako su već navršili barem pet godina službe.«
Kao 3. alineja:
»Ako odrediuju za pojedine struke posebni zakoni i uredbe stanovite pogodnosti kod izra. čunavanja službenog vremena, ostaju ove pogodnosti još i dalje na snagi te ih valja u koliko postoje sada samo u nekojim krajevima protegnuti u dotičnoj struci na svu kraljevinu.«
K čl. 148.:
Mesto poslednje rečenice:
»Izuzetno, ako službenik . . . Itd. ... deset godina« neka se stave nove alineje koje glase:
»Službeniku, koji postane radi oslepljeno-stl Ili poremećenja uma bez vlastite, promišljene (namerne) krivice nesposoban za daljnje službovanje kao za svaku drugu privredu, doračuna se k njegovom ubrojivom službenom vremenu deset godina za odmero penzionog (opskrbnog) užitka.
Isto važi, ako postane službenik radi nesreće bez vlastite promišljene (namerne) krivice nesposoban za službu, pod sledečim uslovima:
1.	Nesreća morala se je desiti službeniku u izvršivanju odredjenog službenog posla te biti s poslom u neposrednoj vezi.
2.	Dokazano treba da bude zvanično provedenom Istragom državnog lekara, da je nesposobnost za službu nastala jedino radi nesreće.
3.	Nesposobnost za službu mora da nastupi u toku godine dana nakon nesreće.
4.	Pravo do pogodovne penzije valja zatražiti kod nadležne vlasti u toku godine dana nakon* nastale nesposobnosti za službu.
U naročito obzira vrednim prilikama smije centralna vlast u primerima al. 2 dozvoliti užitak penzije i još u višoj merl do potpunog Iznosa beriva, uračunivih u odmerivanje penzije.
Službenilcu, ko}l bi postao nesposoban za daljnje službovanje i za svaku ostalu privfedji-vanje usled druge nego u prvoj alineji pomenute težke 1 neizlečive bolesti, koju je zadobio bez vlastite promišljene (namerne) krivice ili Pak radi kakove nesreće, nastale bez vlastite promišljene (namerne) krivice beg da bi postojali
»NAS GLAS«
štev. 30.
Stran 4.
za
za
za
za
na
za
za
za
uslovi označeni u 2. al. smije centralna vlast za odmeru doračunatl vreme do deset godina.«
K čl. 149.:
Kao 4. alineju dodati:
•Na vlastitu molbu mora da se službenik penzioniše, ako je navršio broj službenih god.ua potreban za sticanje pune penzije.«
K ČL 150.:
Dodati iza reči:
»ako već nije navršio 60 godina života . ..« »te ako nije nakon penzijonisanja prošlo više vremena od 2 godine.«
K čl. 151.:
Mesto: »u istom procentu« neka glasi: »dodatak na decu iz čl. 37 u istom Iznosu a pod istim usiovima.«
K čl. 153. dodati:
»U naročitim obzira vrednim primerima može centralna vlast nevinoj porodici priznati prime ran doprinos za udrževanje i to do visine porodične penzije.«
K čl. 154.:
Kao 2. alineja neka se doda:
•Kod izračunanja porodične penzije iza penzionisanog službenika valja upotrebljivati prvom mužu, kad bi bila viša od drgc.«
Mesto: »u istom procentu« neka glasi »ne-analogno odredbe čl. 146 alineja 2.«
K čl. 155.:
Dodati: »deci, rod j enoj u zakonitom braku 1 pozakonjenoj deci na ravne delovc.«
K čl. 156.:
Štamparsku grešku u 2. alineji Ispraviti »porodične« u »lične« (penzije).
Minimalni i maksimalni iznosi za penzije neka se povise te neka glasi 2. alineja . . .:
»Jedno lice dobij a 50%, dva lica 65%, tri lica 75% a četiri ili više lica 85% od osnova lične penzije.«
»ali penzija ne može biti manja
jedno lice od......................... 1.800	Din
dva lica od........................... 2.200	»
tri lica od........................... ?-600	»
četi.i ili više lica	od................3.00U	»
godinu, niti može biti veća,
jedno lice odi........................ 9.000	»
dva lica od.......................... 11.000	»
tri lica od..................... . . 13.000	»
a za četiri ili više	lica ..... 15.000	»
na godinu.«
Treća alineja čl. 156 neka glasi:
»Odredbe 2. alineje čl. 148. valja, ako postoje tamo navedeni uslovi, i kod odmerivanja porodične penzije smislu primjereno upotrebljivati.«
K čl. 157.:
U 1. rečenici neka se crta reči »u penziji« da bi rečenica glasila . . . »dodatak na decu, koliki bi imao umrli roditelj, računajući . . .«
K čl. 159.:
Crtati reći »zadobijene na .državnom poslu« tako da ostaje tekst:
». . . Ili ako je smrt nastupila od povrede ili od akutne bolesti . . .«
K čl. 160.:
U 2. alineji na kraju neka se reč »ministru« crta te neka dotični tekst glasi:
» . . . i podnošenja isprave nadležnoj vlasti.«
K ČL 162.:
U 1. tački pod III neka se unese:
» . . . može mu se penzija izdavati do na-vršenja 24. godine života, pod usiovima čl. 38 1 do 26. godine života . . .«
K čl. 163.:
Izmcdju Prve i druge rečenice neka se unese nova rečenica:
»Imali i po drugom mužu pravo na penziju, onda može da traži mesto lste penziju po prvom mužu, kad b ibila viša od druge.«
Cl. 164.:
Neka se glasi:
^»Rešcnja . . . donosiće nadleštva, koja su nadležna za potvrdjivanje stalnosti dotičnih službenika, i predavati in teresovanlm stranama, I to za državu iinansljskoj vlasti. Obe strane imaju pravo žalbe upravnom sudu ili državnom savetl u roku . . .«
Cl. 168.:
U prvoj alineji mesto reči:
»zbog svoje veličine« staviti: »zbog veličine krivice službenika.«
izmcdju čl 168 i 169 uneti nov člen: vi. 168a:
(nižel	starelšinc ukoravati podred jene
Sl4ostiau ’podnvtd Cnlma izražavati radi ncis-
službcne vlasti rečenima" na^nn"16 ^ L*™™ IH,a na osnovu vazečih pro-
Budeli činovnik na osnovu službenog od-nošaja, aOmimstrativnim putem osudjen na izmirenje štete, može da u tosu SU dana nakon što je, administrativna osuda postala izvrsna poriče zahtev tužbom protiv države kod nadležnog suda.
U koliko bode žalba uvažena, izgubi presuda o povratku svoju snagu.«
V esuiiti.
piša odrediti da povrate troškove i'l i štetu, ne pramene se tim Zakon»™
podmire
Kaj je novega t>.r — z. uujavo tega članka uauauujemo po prihodnji seji siršega odoora, ki bo razpravljala o vazuin noviii tuuepdi. irTed vsem se morajo v najiirajsem času v zagieou sestati deieguu nase U. Z. m oni iz bplita ter Sarajeva. Sicer pa za emirat opozarjamo rta odgovor Olavnega baveza. — U. Z.
— S.uzoena pragmatika O. Z. in tila vni Savez. Da bodu naši Čitatelji poučeni, zakaj Uiavui Savez doslej m odgovarjal ua dopise U. Z., priobčujemo 21. L m. predsedstvu U. Z. došli dvpis tilavnega Saveza, ki se doslovno giasi: »ueograd, 18. Vit. 22. O. Z. Ljubljana, vasi nam je potvrditi prijem poslednjiu pisama i predstavki, koje ste uputili Uiavnemu Savezu. Smatramo za prijatnu dužnost, da na prvom mestu odgovorimo na pitanje, koje je sadržano u pismu 195 od 6. Vll.
0.	g.
izaslanici ljubljanske Zveze, koji su kao deputacija nižih državnih službenika bili nedavno u Beogradu, svakako da su savršeno pogrešno razumeti predsednisa Glavnog Saveza, pripisujući mu reči. koje on nije rekao niti mogao reči. (Podčrtali mi!) Razgovor se vodio pod veoma nepovoljnim okolnostima, kada je predsednik morao najhitnije da ide u financijski odbor kao referent g. ministra finansija, što mu nije dozvolilo, da u toj prilici posveti gg. izaslanicima onoliko vremena, koliko bi on sam želeo.
Naprotiv Glavni Savez i njegov predsednik stoje na gledištu, da se potrebe pojedinih pokrajinskih saveza i njihovih članova moraju uvek najpažljivije (podčrtal GL S.) proučiti i da se po njihovim predstavkama imaju preduzeti odmah koraci, koje prilike nalažu. Samo u naj-tešnjem dodiru i suradnji pokraiin-skih saveza s G1. Savezom leži prvi uslov našeg uzajamnog zbližeg i boljeg razumevanja, koji imaju da obezbede kako povoljnije uslove službe, rada i nagrade drž. službenika uopšte tako i produktivniji rad na dobru naše zajedničke otačbine. (Podčrtal Gl. S.)
Glavni Savez koristi se ovom prilikom, da izvesti Zvezu o tome, u kme se stadiju nalazi pitanje o donošenju zakona o državnim službenicima gradjanskog reda. Predlog ovog zakona pretresen je već u celosti u komitetu ministara. Ostalo je samo, da g. ministar finansija prouči pitanje finansiiskog efekta, posle čega će predlog biti upućen Narodnoj skupštini. Imamo ozbiljnih razloga verovati, da će zakon u skoro] budućnosti biti donet i, u koliko Glavni Save» bude mogao, on će svim silama stvar ubrzati.
Želimo i težimo, da što pre budemo svi u svemu izjednačeni pred zakonom, a u prvom redu pred zakonom o drž. službenicima gradjanskog reda, koji se nas najbliže tiče i uložićemo svu svoju energiju i istrajnost da se u što kraćem roku dodje do željenog rezultata.
Saopštavamo isto tako i to, da smo dobili veći broj amandmana ovom zakonu od pojedinih naših organizacija i drugova, medju kojima se brižljivošću obrade 1 umesnim primedbama i predlozlma naročito Ističe amandman ljubljanske zveze. (Podčrtal Gl. S.)
Svi ovi amandmani nalaze se na proučavanju 1 s obrazloženim mišljenjima biće blagovremeno upućeni, kad to potreba bude zahtevala, neposredno Narodnoj skupštini, pošto je već dockan (pozno), da se pošalju komitetu ministara, koji je svoj posao na ovom zakonu završio.
Zahvaljujući Vam na ovom dragoccnom prilogu, kojim ćemo se široko koristiti, beležimo se s bratskim pozdravom za sekretara: Petrovič
1.	r„ predsednik dr. M. Jovanovič I. r.
P. S. Ovaj Save» nalazi se u težkoći, da odmah odgovori na s ve dopise, koje on u priličnom broju dobija iz sviju krajeva naše države. Glavni uzrok torne leži ne toliko u zamašnosti posla, koliko u sticaju dveju nepovoljnih okolnosti: sekretar Saveza je oboleo i njega nije Iako zame-nlti.
Sam predsednik je veomc apsorbovan radom na budžetu, koji se privodi kraju. Uskoro će, nadamo se, otpasti oba ova uzroka njenog zastoja u našoj prepisci s pokrajinskim savezima i mi ćemo biti n mogućnosti, da na sve Vaše dbpise damo iscrpne odgovore.—«
Tako odigovor Glavnega Saveza na številne dopise, kl mu jih le poslala O- Z. pretekli in
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Ftran Govekar, — Tiska Narodi» tiskarna v Ljubljani»
koči mesec. V principu le torej vprašanje zakas-nelosti odgovora na dopise naše O. Z. razčiščeno, Zanimivo je pred vsem pojasnilo o razgovoru delegatov nižjih uslužbencev s predsednikom Gl. S. dr. M. Jovanovičem, ki v polnem obsegu potrjuje pravilnost poročila, ki ga je svojčas pred sejo širšega odbora O. Z. podal tajnik O. Z. g. B e k s in čegar točnost je skušal obledeti delegat društva policijskih nameščencev g. Benedičič.
V drugi vrsti pa bodo iz odgovora GL S. povzeli lahko vsi člani O. Z. sedanji Stadij uzakonjenja nove službene pragmatike.
Ker odgovor ne omenja maksimiranja rodbinskih doklad za nižje uslužbence in tudi ne korakov. ki jih je Gl. S. podvzel v svrlio takojšnjega ukinjeni a dotičnega rešenja, se je O. Z. takoj ponovno obrnila na Gl. S. s prošnjo, da ji da ne-odložno vse potrebne podatke.
Odgovor bomo svoječasno priobčili. —- O. Z.
Občni zbor društva davčnih uradnikov za leto 1921/22. se ne more vršiti v smislu sklepa sestanka oziroma seje širšega odbora v Celju z dne 9. t. m. že 12. avgusta t 1., marveč mora biti iz nujnih razlogov preložen na poznejši čas. Prea kratkim je nanl.cč poslao Udruženje poreskih činovnika v Beogradu svoja pravila, katerim moramo smiselno prilagoditi tudi piavila naše bodoče sekcije tega udruženja. Več o vsem tem in o poteku celjskega sestanka priobčimo v prihodnji številki. Predsedstvo.
Izredni občni zbor društva političnih koncept-nlh uradnikov se je vršil dne 13. julija v Ljubljani. Po poročilu o delovanju in pravnem stanju društva po zadnjem občnem zboru so se izvršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen z vzklikom vladni svetnik Sporn, ki je v kratkih besedah očrtal delovni program novega odbora za povzdigo društvene in tovariške zavednosti pri članih, za Izboljšanje gmotnega položaja in obuditev strokovnega delovanja pol. konceptnega uradništva ter za osnovanje močne stanovske organizacije vse kraljevine. Za podpredsednika le bil izvoljen vodja okrajnega glavarstva ,ur. Pirkmajer, za tajnika okrajni komisar Narte Velikonja, za blagajnika Stanko Masič, ostali odborniki so: vladni svetnik dr. Vodopivec, okrajna glavarja dr. L a j n -š i č in dr. S p i 11 e r - M u y s in vladni tajnik dr. Trstenjak, namestnika okrajna komisarja dr. B r u n č k o in Makar. Za preglednika sta bila izvoljena dvorni svetnik K r e m e n š e k in vladni svetnik dr. Rutar, za namestnika vladni svetnik dr. M e n c i n g e r in dr. Ž u že k. Nato se je vršila razprava o ustanovitvi enotne stanovske organizacije vseh političnih konceptnih uradnikov v državi ter sc je novi odbor pooblastil, da osnuje s pomočjo sorodnih društev ostalih pokrajin, ki so se deloma že izrekla za tako organizacijo, zvezo vseh društev političnih konceptnih uradnikov vse kraljevine. V to svrho naj odbor izdela pravda za Zvezo ter skliče sestanek delegatov vseh sorodnih društev. Pri pogovoru o službeni pragmatiki se je sklenilo, naj sc dela na to, da sc novi načrt čimpreje vzakoni. Članarina se je z ozirom na bodoče naloge odbora zvišala od dne 1. avgusta t. 1. na 5 Din mesečno. Po debati o položaju političnega konceptnega uradništva z ozirom na bodočo razdelitev države na oblasti, sc je sklenilo izposlovati skupno z ostalimi društvi, da se politični konceptni uradniki ne bodo premeščali proti lastni volji, temveč le na lastno prošnjo iz oblasti v oblast, da se jim nudi možnost. da sc izjavijo, ali hočejo služiti pri oblasti ali srezih, dalje, da se prejemki v vseh oblastih Izenačijo, slednjič naj se področje in službeno razmeri e med bodočimi velikimi župani, načelniki oddelkov in referenti točneje določi. Občni zboli je nadalje z obžalovanjem ugotovil, da je gmotna kriza političnih konceptnih uradnikov kljub vserrf opozoritvam in spomenicam na merodajne činitelje priklpela do viška. Rešitev krušnega vprašanja je postala neodložljiva. Pogubne posledice toga Položaja se že bridko občutijo. Beg Iz državne politične službe je splošen. Konccptno «radništvo politične uprave potrebuje in zahteva nujne pomoči. Zahteva odločno zase fakultetno doklado, kajti isti razlogi, ki so bili merodajni «a doklade sodnikom, govore za politično konceptno u radništvo, ker m* I o poverjena upravno-pravna in kazenska judikatura, kakor sodnikom dvil-no-pravno in kazensko sodstvo. Po raznih’., nasvetih n. pr. naj sc obme društvo na javnost, na parlamentarno kroge, naj izkuša članom zboljšati položaj s preskrbo zasebnih služb, se je odboj pooblastil, da o toni nevzdržnem stanju «poizoj1 odgovorne činitelje ter uporabi vsa sredstva,, da z vztrajnim pritiskom Izvojuje političnemu ko’1' ceptnenm «radništvu vsaj eksistenčna mož.mto ^
Razširjajte „NašJRasT.