120. številka. Ljubljana, v petek 27. maja. XXV. leto, 1892. Uhaja vsak dan mv«**er, izimKi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-oge rske dežele ca vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plaCnje te od Cetiristopne petit-vrste po ti kr., Ce ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dnnaji 25. maja. Prvo čitanje valutnih predlog je stečoo dognano, čeprav ne tako, kakor si je želela nemška levica. Današnja razprava je bila tudi zategadelj zanimiva, ker se je znovu pokazalo, kako brezpogojno so nemški nucijonalci uduni grofu Taaffeu — zakaj, to že sami najbolj vedo. Poni. Steinwender se je odločno potegoval za vladno predlogo, poslanec Suess pa jej je prav tako odločno nasprotoval, češ, da to, kar namerava vlada uvesti, ni zlata valuta, nego nekakšen psevdobiraetalizera. Liberalec Menger. zagovarjal je vlado in nje predloge, Mlado-čeb dr. SI a vi k in Vaša t y pa sta znova nagla-šala politične uzroke, zbok katerih ne morejo Mlado-čehi glasovati za vladno predlogo. V imeni konservativnega kluba se je pesi. Le on h a rdi izjavil za predloge, ne da bi bil izrekel o njih kritično mnenje. Končno oglasil se je seveda tudi finančni minister dr. Steinbach, da zavrne posl. Suesaa, pa njegove besede niso mogle prepričati tistih poslancev, kateri sodijo vladne predloge samo stvarno, ne glede na politično prepričanje. Posebno zanimivo je bilo glasovanje o predlogih Jaworskega in P le ne rja, da je vladne načrte odkazati posebnemu valutnemu, oziroma budgetnemu odseku. Pri tej priliki pokazalo se je popolno nasprotatvo mej trojno večino. Za Jaworakega predlog glasovali so Poljaki, Mladočehi, konservativci, moravski Čehi, krščanski socijalci, protisemitje in nekateri nemški nacijonalci, za Plenerjev predlog nemška levica in Coroniuijev klub. Na dnevnem redu je bila samo razprava o valutnih predlogah. Posl. dr. Steinwender polemizuje najprej z dr. Luegerjem, kateri je rekel, da bode letos potoval po nekaterih kronovinah in tudi po Koroškem ter pravi, naj na tem potovanji ne koketuje preveč s Hrvati in Slovenci, češ, mi tega ne ljubimo. Če bo v Beljaku govoril o valuti, reklo se mu bo: Gospodine! To umejemo mi bolje, ker smo v zvezi z drugimi državami. Peticije, na katere se sklicuje Lueger, niso dosti vredne, trditev Luegerjeva pa, da hočejo regulacijo valute samo sovražniki Avstrije, je apel na patrijotizem. Česar pa ni nikjer povedal je to, kaj je regulacija valute. Morda niti sam ne ve tega. On vprašuje: Ali hočete nove dolgove, drago živinsko sol, lačne vdove in sirote, trtno uš ? in ljudje odgovarjajo ne, misleč, da je to regulacija valute. Govornik polemizuje na to z Neuvvir-Ihom, dokazujoč, da bi določitev vrednosti goldinarja na 2 marki oškodila vso produkcijo avstrijsko, da bi imeli korist samo uradniki in upniki, ter zagovarja določitev ažije, želeč, da bi vsi glasovali za predlogo. Posl. dr. Slavi k sodi, da je tudi sedaj naša valuta dobro urejeua. Penezi in tudi papir imajo dosti večjo vrednoBt nego kovina, katera predstavlja to vrednost. Zato pa ni prav, če se govori o ureditvi valute, govoriti bi se moralo o premembi in zato je upravičeno vprašanje, kakšno korist imeli bodo od tega državljani in tudi država. Za trgovino je vse jedno, ali se plačuje z zlatom, ali b srebrom ; samo pri kupnih pogodbah z inozemskimi trgovci, katere se sklepajo na daljši Čas, je neznatna*izguba mogoča. Govornik kritikuje nastavljeno razmerje glede na troške mej Avstrijo in Ogersko, 70 : 30, in trdi, da mora vsaka polovica drŽave plačati polovico troškov, ker sta tudi sicer solidarni. Državne note popisane so na jedni strani nemški, na drugi madjarski, torej bi morali beroči plačati polovico troškov, Madjari pa polovico. Po predlogi ne bomo imeli več avstrijske veljave, ampak samo zlato veljavo. Sedaj je na kovanih denarjih čitati tudi naslov kralja češkega; v novi predlogi seje ta naslov izgubil. Na madjarskih kovanih denarjih pa bode ostal ves naslov. To je zasluga sedanje vlade, katera dela na to, da se, kjer je le mogoče, potisne v stran ime kraljestva češkega. Tako zbadanje ne škodi narodu našemu nič. Naj misli vlada o sredo-večnih titulaturah kakor jej drago, naj odpravi naslov kralja češkega, kraljestva češkega ne bode odpravila. Ta država bo še obstala, ko bodo že zginile druge, ki so sedaj na tem svetu. (Živo odobravanje mej Mladočehi.) Posl. dr. Menger sodi, da se gre za odpravo negotovega sedanjega denaratva, katero provzroča več škode, kakor pa regulacija valute troškov. Zunanji promet naše države znaša na leto okoli 1382 milijonov goldinarjev, a če se kurs premeni samo za nekaj odstotkov, kar se vselej zgodi, je izgube 26 do 30 milijonov. Notranji promet pa je Se večji nego zunanji, terej je tudi izguba toliko večja. Govornik ne umeje, kako se more kdo naduševati za papirnati denar in nefundirane note, ko je vender Btabilnost denarja neobhodno potrebna. Funkcija zlata je ta, da leži zlato v banki, ne pa da cirku-luje. Papir in srebro ne prideta iz prometa. Govornik želel bi bil lajši goldinar in pravi, čim prej se določi relacija, toliko bolje je. Relacija ni nevarna nikomur iu zato želim, da se vsprejmejo predloge. (Konec prib.) Slovenščina v koroškem pešpolku. Interpelacija, katero so poslanci K lun in tovariši stavili zaradi odprave slovenskega kot polkovnega jezika v koroškem pešpolku štev. 7 do deželnobrunskega ministra grofa VVelsersheimba, slove : „Po naznanilu raznib javnih časopisov ukrenilo je vojno miniBterstvo z nekim 10. aprila t. I. razglašenim ukazom, da je pri pešpolku št 7 slovenščino kot polkoini jezik opustiti, ker je mej njegovimi vojaki le 10 odstotkov Slovencev in ker so še ti skoraj vsi zmožni nemškega jezika. Ta ukrep naravnost nasprotuje načelom in pravilom, ki jih je visoko vojno ministerstvo glede jezikovnega vprašanja določilo in z odlokom z dne 28. avgusta 1872, praes. št. 3586 II., natančneje pojasnilo razloživši, da „narodni jezik vojnega oddelka" pomenja vsako narečje, katero v dotičnem oddelku govori več nego 20 odstotkov vojakov, ki so doma v okrožju, kjer se po redni osnovi nabira dotični vojni oddelek. Na Koroškem pa, kjer se nabira 7. peš-polk, našteli bo pri zadujem ljudskem štetju pri skupnem številu 360 443 duš 101.030 prebivalcev, torej dobrih 28 odstotkov s slovenskim občevalnim jezikom, dasi je znano, da so si na vso moč prizadevali kolikor moči skrčiti število Blovenskih prebivalcev. Z ozirom na jednakomerne razmere smemo torej po vsej pravici izvajati, da jednako odstotno razmerje velja tudi pri 7. pešpolku, ki se sostavlja iz koroškega prebivalstva. Ker je pa sploh znano, da je število za vo- LISTEK. Štirinajst dnij v Toplicah. n. .The great attraction" za vsacega Topliškega gosta je — kakor se samo po sebi umeva — zdravilišče. — V le-tem bi po mestnem komfortu razvajeni človek sicer zastonj iskal uredbe, kakeršne so dandanes same po sebi umevne v kopališčih, v katere zahajajo modrokrvne dame velike družbe in krivonosi zastopniki plutokrucije; pač pa najde v njem vsakdo, ki se ni navzel še moderne blazova-nosti, prijetno bivališče z uzorno postrežbo. Mesto priskutnih obrazov Ueinrichov, Fritzov in Schanov, srečava tu ljubke postave domačih deklet, katera ne cenijo gostov po napitkih, temveč postrežejo vsakemu rade in točno; mesto prevzetnega »direeteurja" ali „gerenta", kateri smatra, da izkaže gostu veliko milost, ako spregovori ž njim par besedi, najdeš tu jovijalnega kučegazdo prave slovenske korenine, ki je jednako prijazen z vsakim, tako celo, da za nežni spol nima nikakib posebnih jmklonov. Konverzacijskega salona v zdravišči seveda ni; zato se Topliški gostje shajajo prav radi vsako jutro v lopi pred gradom — katero pa evfemističuo imenujejo letni salon — da denejo na kritično rešeto vse domače dogodke prejšnjega dne. Pri tem ima pač prvo besedo gospod kučegazda, ki ve s prirojeno mu spretnostjo vsaki stvari izžeti nekoliko humorja. — Sicer pa zdravišče ni tako borno; celo posebna knjižnica ti je v njem na razpolago, ako nimaš ravno — prevelikega veselja za čitanje. In boga zahvali, da ga nimaš. V Toplicah išči zdravilne vode; ne pa vodenih romanov za zdravilo. Zdravilišče samo — katero narod imenuje grad — je veliko, masivno, dvonadstropno poslopje, sezidano nad dvema dokaj močnima zdravilnima vrelcema, katerih voda ima po zimi in po leti 30 stopinj R gorkote. Zidano je po načinu samostanskem tako, da se po obeh straneh sredi poslopja ležečega, prostornega, s kamenitnimi ploščami obloženega hodnika vrste sobe za goste. Vseh sob je 32. Poleg njih nahaja se v prvem nadstropji že prej omenjena knjižnica in pa jedilnica. Zdravilna vrelca nahajata se v souterrainu poslopja, v dveh prostorih, katera je narodna govorica nazvala tkletiu, katera pa topliška uprava imenuje „basena". Prvi teh prostorov je dokaj prostran in lepo urejen ter ima prav pripravio postranske prostore in hodnike. Odločen je za kopališče gospodskim gostom in je odprt le o sezoni. Druga, nekoliko manjša „kler služi za vsakdanje kopališče; po ieti pa za vojaštvo in za goste, katere deloma taksa, deloma pa strah pred gospodo odganja od prvopopisanega basena. Po vseh teh prostorih nahajaš sledi slikarskega delovanja neznanega umetnika. Mož je sicer v tej stroki samouk, ali na prvi pogled je vidno, da je dalječ prekosil znanega Janeza Kavko, kateremu se slava poje celo v knjigah „Matice Slovenske." Upam, da bodoči Matični pisatelj zgodovine slovenske slikarske umetnosti tudi njega ne bode pozabil; saj to v polni meri zaslužuje že zaradi jedinih držajev, katere je naslikal po zidu ob stopnicah. Pripoveduje se, da je Apel vedel tako naravno naslikati grozdje, da so k sliki njegovi priletavale tiče, hoteč je zobati. V Toplicah našel je Apel vrstnika; kajti zgodilo se je, da je „ginjeni" moj prijatelj, hoteč nasloniti se na držaje ob stopnicah, uajedenkrat Čutil na tleh svojega rojetva kosti. Mož je držaje imel za resnične. Zares triumf realističnega slikarstva! Mislim, da ta primera zadostuje in da mi ni potreba naglasa ti, kako Čudovito slikarstvo se nahaja še le ? jedilni dvorani prvega nadstropji. Približni jaščino zmožnih in sposobnih fantov v slovenskih krajih veliko večje nego v nemških, znaša število slovenskih vojakov pri 7. pešpolku veliko več, kakor 28 odstotkov, zlasti ker morata zaradi pomankanja zadostnega števila domačih fantov dostikrat sosedni sloveiiHki deželi Kranjska in Primorska s svojimi sinovi pomagati, da se dopolni potrebno število. V istini je bilo v posameznih letih v imenovanem polku 40 do 42 odstotkov Slovencev, kar je vojno mini-sterstvo pripravilo, da je z ukazom z dne 13. septembra 1872, I. oddelek štev. 6252, določilo, da morajo častniki in kadetje, ako hočejo v polku avanzirati, zmožui biti slovenskega jezika v smislu določb glede avanziranja in ministerskega odloka z dne 28. avgusta 1872, praes. št. 3586/11. Ta ukaz dal je polkovnika Kaiffelu priliko, 28. februvarja 1873, štev. 397, prositi vojno mini-sterstvo, da naj se znanje slovenskega jezika ne tirja kot neobhodna potreba za redno avanziranje, to se pravi, da naj se prekliče gori omenjeni ukaz. To prošnjo je utemeljeval zlasti b trditvijo, da večina slovenskih vojakov že z doma nemški nekoliko ume, da se s prva le boje nemški govoriti, da se pa pozneje pri njih pokaže znanje nemškega jezika. Toda vojno ministerstvo tej zahtevi polkov-nikovi ni ustreglo ter v dotični rešitvi z dne 15. mar-cija 1873, oddelek L, št. 1439, tako-le odgovarjalo: Zaradi tega, da so mnogi Slovenci tega polka zmožni tudi nemškega jezika, se od omenjene odredbe ne more odstopiti. Slovenski jezik ostane jeden polkovoib jezikov, zlasti ker so že od I. 1860 sem čez 20°/0 vojakov, ki bo doma v okrožju, kjer se po redni osnovi nabira ta polk, govori slo ve n-s[ki narodni polkovni jezik, in že od nekdaj obstoji dolžnost, naučiti se polkovnega jezika, in ta dolžnost se je skoraj vsako leto v spomin klicala." Z mioisterakim dopisom z due 17. marca 1873 odd. I. št. 1439 dobilo je generalno poveljništvo v Gradcu povelje, da naj v tej reči izreče svoje mnenje. Generalni komando odgovarjal je z odpisom z dne 36. marca 1873 M. A. št. 1567, da je po splošnem mnenju baron Maroičičev pešpolk št. 7 že od nekdaj veljal kot nemški polk, ter ob jednem priporočal, da naj se njegovi častniki oproste nau-čenja slovenskega jezika. Ali vojno ministerstvo tudi temu predlogu ni potrdilo, ampak je v svojem jako zanimivem odloku z dne 3. aprila 1873 odd. I. Št. 2049 marveč odgovarjalo, da omenjeni ukaz tudi Častnikom in ksdetom nemške narodnosti pri-I oroča uaučenje druzega narodnega jezika naše drŽave, kar ni le želeti, ampak kar je vsled naših razmer naravnost potrebno. In če se zagotavlja, da se slovenski vojak v kratkem času nauči nemškega jezika, sme se pač pričakovati, da si bodo tudi Častniki prizadevali naučiti se nenemškega polkovnega jezika v toliki meri, kolikor ga v službenih opravilih potrebujejo. Tudi sedanji gosp. vojni minister baron Bauer je že večkrat, zadnjič v seji budgetnega odseka av* strijske delegacije dne 25. novembra 1891 na dotične pritožbe odgovarjal h tem, da je opozarjal na ukaze, ki od častnikov zahtevajo znanja polkovnega jezika, in na zopetne in zopetne opomine in naročila do Častnikov, da naj te ukaze izvršujejo. Prav tako je prevzvišeni gospod deželnobran-ski minister pri raznih prilikah, slednjič v seji pojem o tem napravi si lahko vsakdo sam, ako premisli, koliko važnejša je jedilna dvorana od stopnišča. Najbolje mi je pa ugajalo, da je v gospodskem basenu tako lepo skrbljeno za pobožnost topliških gostov, kajti z debelimi črkami zapisano je na zidu vsakemu v pozdrav: aGott segne das Bad.u Pojasnilo se mi je na merodajnem mestu, da bi se čital tam tudi slovenski pozdrav: „Bog blagoslovi kopelj", ko bi ne imel — toliko črk. Naložil sem si izredni trud proučiti število črk v nemškem napisu in pa v slovenskem kopališčnem pozdravu in naznanil sem rezultat svojih študij kopališčnemu ravnateljstvu. Isto je potem gotovo na vse strani razmišljalo, kako uravnati, da bi slovenski napis ne imel več črk, ko nemški in morebiti me bode letos — ko se pridem kopat — iznenadit napis aBog žegnaj kupelj". Sedaj bi imel seveda spregovoriti tudi nekoliko besedi o načinu zdravljenja in pa o zdravilni moči topliške vode. Častiti bralci naj mi veuder oproste, ako se v to ne bodem spuščal podrobneje. Le toliko rečem, da imajo Toplice jako apretnega zdravnika, ki as gotovo vsakemu prikupi, ker ne prepove no- poslaniške zbornice dne 27. j unija I. 1891 povdarjal, da je volja najvišjega vojnega gospoda, ki ima za vojake pomen zakona, da vživajo vsi narodi v vojski jednako spoštovanje in jednako dobrohotnost; zato prevzvišeni gospod minister nikakor ne more potrditi, da bi se od častnikov ne zahtevalo znaja polkovnega jezika, ali da oai v obče tega jezika zadostno ne znajo, in da se ga ne poalužijo, kadar je primerno in potrebno. Najnovejši ukaz vojnega ministerstva se torej ne da opravičiti niti s trditvijo, da je v sedmem pešpolku le 10% slovenskih vojakov, niti z izgovorom, da je večina teh vojakov zmožna nemškega jezika; nego ta ukaz ni le neprimeren in dosedanjim pravilom protiven, nego naravnost krivičen in se zlasti z ozirom na sedanje razdražene narodne razmere nikakor ne da opravičevati ter podpisane sili k naslednjemu vprašanju do prevzvišenega gospoda deželnobranskega ministra: 1. Ali je Njegovi prevzvišenosti znan ukrep vojnega ministerstva, s katerim se je slovenščina v 7. pešpolku odpravila kot polkovni jezik? 2. Ali se hoče g. minister pri vojnem mioi-sterstvu pobrigati za to, da se prekliče ta ukaz, ki žali pravice slovenskega prebivalstva? Na Dunaj i, 24. maja 1892. Politični razgled. Notranje tležele. V L j ubijani, 27. maja. Iz d ržavnozbo vttkih odsekov. Pravosodni odsek posvetoval se je v zadnjih treh sejah o zakonu glede na kompetenco sodišč v zapuščiuskih in varuških stvareh. Dr. Ma-devski tirjal je določno izjavo, kdaj bode vlada predložila načrt popolne reforme vsega civilnega postopanja na kar je pravosodni minister od* govoril, da bo načrti že večinoma izdelani in da jih bode predložil še letos meseca oktobra ali novembra. Odsek je na to ukrenil, da se o predloženem načrtu ne bode posvetoval dokler vlada ne predloži načrta reformi vse civilne pravde. Obrtni odsek posvetoval se je o zakonskem načrtu glede bratovskih skladni*:, ker pa ni bil sklepčen, moral je razpravo preložiti. Valutne predloge in nemška levica. Že v soboto smo javili, da misli klub nemške levice pooblastiti svoje načelstvo, da tirja od vlade izvestnih koncesij v Bukovini, na Češkem in ua Kranjskem. Splošno se sodi, da je to v zvezi s Plenerjevo izjavo o valutnih predlogah. Ta izjava bila je jako medla; levica je hotela s tem reči, da bode glasovala za vladne predloge le če se ji to dobro honorira, kateri honorar se bode določil ns sestanku klubovega načelstva z grofom Taaffeom. „AssociaMone progeesista" se imenuje novo italijansko politično društvo, katero je imelo svoj osnovalni shod preteklo soboto v Trstu. Novo društvo stopilo je ua mesto bivše „Societa del progreaso", katera je bila uradno razpu-ščena. Predsednikom je bil voljen prvi podpredsednik mestnega zbora dr. Moses Luzatto. V odbor pa so voljeni vsi znani matadorji italijanske stranke. Tudi mestni župan dr. Pitteri vdeležil as je shoda. Novo društvo bode središče italijanske liberalne stranke in bode le nadaljevalo delavnost starega razpuščenega društva posebno pri volitvah za mestni zastop in jednacib prilikah. bene jedi in pijače in ne nadleguje gostov z neprestanim tipanjem žile in nadzorovanjem dijete. O topliški vodi pa govore, da ozdravi vse bolezni. Nečem reči, da je ta govorica neovrgljivo resuična; toliko pa vem, da sem se jaz vrnil iz Toplic popolnoma ozdravljen in da kasneje — dasi sem se na-vlašč postavljal na prepih — nikacega trganja več čutil nisem. Sicer je res, da je v naši slovenski domoviui, kakor tudi v bližnji nam Hrvatski, več toplic, katerih zdravilna moč je slavno znana in katere obiskujejo ravuo bolniki, ki čutijo trganje v udih. Toda prijatelj, ki je obiskal tako kopališče, pravil mi je, da ga je sicer pustilo trganje v sklepih; da pa je — odhajajoč domov — Čutil strahovito trganje v Žepu. V tem oziru grč zopet našim domačim Toplicam prednost. Vanje namreč ni Se prodrl duh modernega izkoriščevanja. Deloma je to pripisati njihovemu oddaljenju od železnice; deloma — in to največ — pa slovenskemu poštenju zakupnikovemu, ki se zadovoljuje z meščanskim — ali prav za prav zdraviliškim — zaslužkom. In pri vsem tem je v naših Toplicah tudi bivanje izredno prijetno. Toda o tem prihodnjič. Montanus. Vitanje države. Novo italijansko misterstvo. V soboto stopilo je novo italijansko minister-stvo pred poslansko zbornico, in Giolitti razvil je svoj program. Nasnanil je, da bode vlada skušala urediti državne finance, ne da bi naložila novih bremen, in sicer tako, da se bode lotila gospodarskih reform in prištedila pri upravi kar največ mogoče. Troške za vojsko mislilo znižati na 230, k večjemu 246 milijonov. Izrado? troski pa se bodo pokrili s tem, da se bodo prodali srebrni denarji izza časa Bourbonov. Alijance imajo miroljuben namen, zato se jib bo vlada zvesto držala. Vlada predložila bode v kratkem več gospodarskih predlog, mej njimi tudi predlogo glede viasks klavzul e v trgovinski pogodbi z A v s tro-Og er s k o, katera bode italijanskim vinogradnikom v veliko korist. — Po tej izjavi odšlo je ministerstvo v senat, v poslsnski zbornici pa se je začela debata. Imbriani napadal je vlado, trdeč, da misli tirati dinastično politiko. Zbornični predsednik Biancheri se je odpovedal, zbornica pa odpovedi ni sprejela. Debata o ininisterski izjavi Še ni končana. 2Xemški častniki na Turškem, Peterburški „Svet" opozarja na to, da nikdar dozdaj ni bilo toliko nemških generalov in častnikov na balkanskem poluotoku nego ravno zdaj. Vse polno jih je v turški vojski in število teh nemških inštruktorjev se vedno množi. Namestu vsacega častnika, ki umrje ali zopet odpotuje nazaj na Nemško, izprosi si sultan od cesarja Viljema druzega čaBtnika. Z Berolina pa mu čestokrat pošiljajo radi mestu jednega celo dva. Nemci, ki so se vgne-zdili že na Turškem, že skrbe za to, da sultan zahteva vedno nemških inštruktorjev. Nemška vojna uprava pa gre takim častnikom jako na roko in ostanejo stalno zapisani kot v pruski vojni službi. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Okrajnega sodišča kan-celist g. Jožef Mešič v Mariboru imenovan je kot vodja zemljiške knjige v Velikovcu. — C. kr. okrajni sod. pristav g. J os S en (ar je iz Senožeč v Žužemberk premeščen iz službenih ozirov (proti povračilu troškov po zakonu). Toliko v pojasnilo. — (.Od Vergottinija k Laginji") bil je naslov članku, zaradi katerega so bili Praški „Narodni Listy" z dne 25. t. m. konfiskovaui. — (Deželno pomočno društvo ,Ru-dečega križa" za Kranjsko) imelo je dne 23. t. m. svoj redni občni zbor. Otvoril ga je prvi podpredsednik gospod ces. svetnik Ivan Mu mik ter pozdravil navzoče, mej temi ekscelenco c. in kr. podmaršala pl. "VVatteka in «, in kr. štabnega nad-zdravnika dr. Stangla. Potem je naznanil, da je bilo društvo .Rudečega križa", kakor tudi deželno društvo za Kranjsko za vspešno delovanje v letu 1890 odlikovano po najvišjih in višjih priznanjih. Vsem podpornikom društvenih interesov izrekel je zbor nsjgorkejšo zahvalo, sosebno pa Nj. ekscelenci gosp. kuezoškofu dr. Mis-nji, gosp deželnemu predsedniku baronu AVinklerju, gosp. predsedniku deželnega sodišča Franu KoČevarju, gosp. dvornemu svetniku Karolu Plahkemu, gosp. deželnemu glavarju Otonu Detelji, gosp. županu Grasselliju in gosp. predsedniku okrožnemu sodišču v Novem mestu Fr. Ger-dešiču, dalje kranjski hranilnici, kranjskemu deželnemu zboru in Ljubljanskemu časopisju. Za avstrijsko armado naročilo je društvo 700,000 jodoform-ob-vezil, za katere bo deželno društvo za Kranjsko v 5 obrokih plačalo znesek 385 gld. 90 kr. Posel deželnega poročevalca v vojnem času prevzel je gosp. ces. svetnik Mu mik, poročevalca v dveh bolnišnih postajati v Ljubljani pa bodeta gosp. vladni svetnik dr. Fr. Keesbacher in gosp. dr. Josip Stare. Stanje zdravnikov, kateri lo obljubili v vojnem času brezplačno lečiti bolne in ranjene vojake, se je izdatno pomnožilo. Za to so se oglasili naslednji gospodje zdravniki: dr. Jos. Dornig, Fran Fine, dr. Jos. Kapler, dr. Iv. Mader, Anton Paichel in dr. Fran Zupane. Mestna občina prepustila je društvu za Tuj ni čas bolnico pri južnem kolodvoru. Število po-nudeb za brezplačno privatno oskrbovanje bolnikov in ranjencev se je tako pomnožilo, da ima sedaj društvo 8 takih ponudeb za 16 Častnikov in 17 mož na razpolaganje. V pospešitev društvenih interesov naročilo si je druStvo 200 iztisov brošure barona Moreta in jib razdelilo po deželi. Društvo štelo je v preteklem letu 3 častne člane in 207 rednih članov. Društvu je z letom 1892 pristopilo 48 novih udov. Računskemu zaključku, katerega je prečital društveni tajnik g. Alojzij Mer lak, je bilo posneti, da je bilo dohodkov 2473 gld. 76 kr. in izdatkov 545 gld. 21 kr. Koncem leta 1891 znašalo je imetje 9660 gld. 42 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih, imetje Be je torej pomnožilo za 192S gld. 55 kr. Podružnice društva — katerih je 17 — imele so 541 udov in 4246 gld. 28\a kr. v gotovini in 95 gld. v vrednostnih papirjih. Prispevki, ki jih je plačalo 11 podružnic, znašali so 253 gld. 43 kr. Potem vršila se je nova volitev odbora na podlagi prenarejenih pravil Izvoljeni so bili naslednji gospodje: dr. Karol vitez Bleivrein-Trsteuiški, dr. Emil Bock, Jakob Čik, Peter Grasaelli, Gustav Habit, Vinc. UtibBchmann, dr. Friderik Keeabacber, Emerich Maver, Ivan Murnik, Henrik Sajic; Albin Ahčin, Fran Doberlet, Ferdinand Mahr, Gabrijel Piccoli, dr. Jos. Stare, zadnjih pet gospodov za podružnica. — Za preglednike računov izvoljeni so bili gospodje: Viktor Colloretto, Karol Karinger, Fran Ravnihar, Josip Kušar, Anton Klein, zadnja dva gospoda za namestnika. V stalno sodišče so bili poklicani gospodje Josip Martinak, Karol Pleško, dr. Josip Rtčic, Ludovik maiquis Gozaoi, Josip Merk, zadnja dva gospoda za namestnika. — Novo izvoljeni odbor je v seji istega dne zopet izbral dosedanje predsedstvo, namreč: predsednika gosp. Eineriha Maverja, I. podpredsednika gosp. Ivana Mur-uika, II. podpredsednika gosp. dr. Frider. Keesbacher j a. Za društvena odposlanca pri zveznem zboru na Dunaji izvolil si je odbor gospoda dr. barona Pascotini-Juriskoviča in dr. Andreja Ferjančiča, prvi zastopal bode ob jedoem podružuice. — (Obrtno pomožno društvo Ljubljansko,) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imelo je včeraj ob 11. uri dopoludne v magistratu! dvorani svoj šestintrideseti občni zbor v navzočnosti 24 članov zadružnikov. Društveni ravnatelj, gosp. J. N. Horak, otvoril je zborovanje z ugovorom, v katerem je naglašal, da po računskem zaključku za 1. 1891. imelo je društvo preteklo leto prometa 6 55 . 7 40 g 1 d. in to večinoma v malih zneskih, zgol za obrtnike. Rezervni zaklad, pravo imetje društva, narasel je na 2 5.97 1 gld. Društvo ni imelo lansko leto nikake izgube pri posojilih. Udov je štelo v preteklem letu 155; ti so imeli 9474 gld. 86 kr. upravnih deležev. Ravnatelj g. J. N Horak konečno izjavi, da je društvo lansko leto dovolilo sledeče darove: Ustanovi v spomin 40letnice vladanja presvetlega cesarja za obubožane obrtnike, za katere je tudi sobni slikar Fran Blascb hvalovredno nabral mej obrtniki Ljubljanskimi precejšnjo svoto, 40 gld.; v podporo udu-vam obubožanih obrtnikov 30 gld., za društvo „Narodna šola" 10 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda 10 gld. in za rokodelskih vajencev šolo v Katoliško rokodelskem društvu 10 gld. skupaj 100 gld. Vsi ti izrekajo občnemu zboru zahvalo. Ravnateli g. J N. Horak nasvetuje, naj bi se vsi imenovani tudi letos iz dobička obdarovali; tem zboru soglasno pritrdi. Knjigovodja g. Anton P re lesni k potem prečita bilanco za I. 1891, načelnik pregledovalnega odseka g. J. Zor pa izjavi da je bilan-o z glavnimi in pomočuimi knjigami primerjal in vse v redu našel, ter nasvetuje, da se da vodstvu abso-lutorij. V ravnateljstvo se izvolijo jednoglasno gospodje: Oroslav Dolenec, Fran Goršič, Kari Hinter lechner in J. N. Horak. V pregledoval ni odsek se izvoli gospod J. Zor in Fr. Pil ko. Pri posameznih nasvetih oglasi se g. Oroslav Dolenec, ter izrekajo gorko zahvalo društvenemu voditelju, J. N. Horak-u, ki je društvo ustanovil in ki prav očetovsko skrbi za obrtnike ko se zatekajo v denarnih stiskah k društvu; zakliče mu torej: Živio in Slava. Temu zborovalci navdušeno pritrde. Gospod Horak se zahvali za dokaz zaupanja ter zaključi zborovanje. — (Kranjsko društo za varstvo lova) ima svoi občni zbor v nedeljo popoludne ob 3. uri v hotelu »pri MaliČu". — (Novi vozni redi) za c. kr. avstrijske državne železnice se razglašajo te dni. Tičejo se seveda tudi prog pri nas, kakor proge Ljubljana-Trbiž, Ljubljana-Kamnik, Divača-Hrpelje itd. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 15. do 21. maja 1892. Novorojencev je bilo 22 (=37 3°oo)i umrlih 22 (= 37-30/O0), mej njimi za jetiko 7, za različnimi boleznimi 15. Mej umrlimi bilo je tujcev 5 (= 227 •/•), iz zavodov 6 (= 272 •/,) Glede iufekcijoznih boleznij bilo je zdravstveno stanje jako povoljuo. Obolela je samo 1 oseba za otrocico. — (.Prvi narodni dom" v Rudolfovem.) K občnemu zboru tega delniškega društva 30. npr. t. 1. prišlo je 12 delničarjev, zastopajočih 95 delnic. OJborovo poročilo o delovanji društva se je s pohvalo na znanje vzelo in račun za leto 1891 v vseh točkah jednoglasno potrdil. L računa je razvidno, da znaša imetje delniškega društva v tirja-tvah in srečkah 11.172 gld 50 kr. in da se je že 1. 1891 od dohodkov leta 1892 vzel predujem v ta namen, da se je potom cesije prevzela tirjatev grofa Barbota proti čitalničnemu društvu, katero je s tem znebilo se vseh prejšnjih upnikov in dolžuje le še mestni hranilnici Ljubljanski in delniškemu društvu „Prvi narodni dom". Z ozirom na to se je jednoglasno sklenilo, da se plača 2l/a°/0 dividende za leto 1891 na leto 1891 zapale kupone, že v prejšnih zborih za leto 1890 in nazaj dovoljene dividende se izplačajo le tistim, ki se zglase do konca 1892. I. ; na kupone, katerih izplačilo se do konca leta ne zahteva, pripadajoča Bvota se pripiše k rezervnemu fondu, ki znaša dozdaj 816 gld. 72 kr. — (Posojilnica v Črno ml j i,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dajala bode vlagateljem hranilnih vlog od 1. julija 1892 naprej le 4Va % obresti. — (Občinska volitev.) Pri zadnji občinski volitvi v Praprečah v Litijskom okraji bil je izvoljen županom posestnik Jožef Strmo le" v Gornjih Praprečah, za občinska Bvetovalca pa posestnika Janez Goreč iz Dolnjih Prapreč in Frau KaBtelic iz Martinje vasi. — (Malovreden sin.) V Srednjih Bitnjah pri Krauji napadel je preteklo nedeljo zvečer 'J 1 letni kajžarski sin Jaka Šil ar svojega očeta s sekiro in ga ranil na desni roki. Potem pa je pobegnil. Orožniki ga zasledujejo, da sprejme zasluženo kazen. — (Moravsko pevsko društvo) ima due 29. maja 1892 pri g. J. Detelji v Moravčah svojo ustanovno veselici. Vspored : 1. Pozdrav gospoda predsednika. 2. Jenko: .Naprej", moški zbor. 3. Vo-larič: »Gospodov dan", mešani zbor. 4. Hudovernik; »Naša zvezda", moški zbor. 5. Zajec: „U boj!", 6. Foerster : „Njega ni', čveterospev. 7. Volarič: »Pogovor z domom", mešani zbor. 8. Neved: »Mili kraj", moški zbor. 9. Nedved: „Vojaci na potu", moški zbor. 10. Šaljiva tombola. Začetek ob l;a6. uri popoludan. Ustop prost. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Književno naznanilo.) Vsem onim p. n. gospodom, ki poprašujejo že po nadaljevanju »Zabavne knjižnice za slov. mladino" tem potom uljudno naznanjam, da sem rokopis 2. zvezka baš te dni izročil tiskarni, tako da izide rečeni snopič celo gotovo še v prvi polovici prihodnjega meseca. V Središči, 26. maja 1892. Ant. Kosi, učitelj. — (Izgredi v Hrastniku.) V Hrastnik prišel je bil te dni lastnik neke menažerije in se kmalu spri z rudarji tako, da so bili v ponedeljek in v torek pravi pravcati izgredi. Orožniki morali so z bodali razguati razgrajalce, jednega pa so zaprli, na kar so delavci napadli občinski zapor in ga bombardovali s kamni. Orožniki so na to ustrelili ; jedna krogla zadela je delavca Mačka in ga ranila v ramo. Tudi drugi dan vršili so se razni izgredi in so orožniki zaprli nekatere največjih kričačev. — (Novi vrtni nasadi v Trstu) Na trgu pred mestno bolnico v Trstu začeli bo podirati zid proti Via del Solitario. Po sklepu mestnega zastopa bodo se tam napravili novi vrtni nasadi. — (Razpisane ustanove.) Razpisane bo zapuščine in dote iz ustanove pok. D. Economa in sicer več podpor za pridne delavce in obrtnike; za delavce, nezmožne za delo, ter otroke i udove rečenih; dalje 4 dote po 240 gld. za poštene deklice delavskega stanu, ki se menijo možiti. Prošnje do 15. prih. m. na mestni magistrat Tržaški. — Razpisan je štipendij iz ustanove A. Kosiča letnih 210 gld. za mladeniče rojene v Trstu, katerekoli narodnosti in vere, ki obiskujejo trgovsko ali navtično akademijo. Prošnje do 31. t. m. na mestni magistrat. »Edinost." — (Iz podpornega drušva za slovenske visokošolce na Dunaji) se poroča: Darovali so: Vč. g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu 2 gld.: g. Miha Pesjak v Kamnigorici 3 gld.; vč. g. dr. Mogulič, župnik v Stillfriedu 3 gld.; gospod Josip Mubej, c. kr. pomorski komisar na Dunaji 5 gld.; gosp. Adolf Sluga, nadzornik pri društvu , Anker',8 gld.; g. N. N. vojak 1 gld.; g. dr. KI. Se-žun, odvetnik na Dunaji 5 gld.; gosp. dr. Matevž Veka, komisar poštne hraniloice 5 gld.; g. Jos. Pavlin v Ljubljani 6 gld. 50 kr. Presrčna hvala vsem blagim podpornikom! — (Preradovičev spomenik.) Zagreb dobil bode zopet nov spomenik — kakor smo že nsznanili na kratko. Te dni došel je v Zagreb kipar g. RendiČ, da se dogovori s pooblaščencem neimenovanega domoljuba, ki bode dal narediti spomenik in ga poklonil mestu Zagrebu. Spomenik bode s podstavkom vred visok 6 metrov in so pro-računjeni stroški na 12.000 gld. Kje bode stal, še ni dognano. Rendič ga želi postaviti pred palačo akademije, kjer bi se pozneje postavil tudi spomenik Gunduličev. — (Hrvatsko narodno gledališče na I) u n a j h k i gledališki in glasbeni razstavi.) Vodstvo narodnega gledališča v Zagrebu se je odločilo, da se udeleži hrvatska drama s tremi predstavami gledališke in glasbene razstave na Dunaji. Intendant g. Kneisl in direktor Mandril v i r peljeta se te dni na Dunaj, da ukreneta vse potrebno. Predstavljale bi se dve izvirni igri „Barun Tron k" od Tomiča, Demetrova »Te v t a" in pa jedna veseloigra iz tujega reper-toirja ali pa izvirna Bugovičeva drama, „Stjepan, poslednji kralj bosanski". Telegrami „Slovenskomu Narodu4: Dunaj 26. maja. Komite za tarife na državnih železnicah izrekel se je za povišanje tovornih tarifov, ne uštevši določb glede premoga. Večji dobiček se bode porabil samo v železniške svrhe. Praga 26. maja. Ministerstvo notranjih reči j prepovedalo korporativno udeležitev čeških sokolskih društev pri sokolski slavnosti v Lvovu in pri slavnosti gimnastov v Nanciju. Kodanj 26. maja. Zlata poroka kralja in kraljice vršila se danes sijajno. Mesto krasno razsvetljeno. Pri slavnostnem banketu napil kraljevski dvojici ruski car. Rim 27. maja. Giolittijev program se slabo sodi, ker se sploh misli, da je k večjemu moči prištediti 30 milijonov. Razprava bila precej rezka, končno vsprejela zbornica pri glasovanji po imenih dnevni red s pristavkom, da se bode izrekla o vladnih namerah šele tedaj, kadar jej doidejo konkretne predloge, samo s 169 proti 160 glasom. Odsotnih bilo 38 poslancev. "VVashington 2 7. maja. Državni de-partement dobil oficijelno obvestilo, da se je na podlagi vzajemnosti sklenila trgovinska pogodba mej Avstrijsko-Ogersbo in Zjedinjenimi državami ameriškimi. IVazue vesti. * (Papež Lev XIII. kot dvojni j u-b i 1 a r. ) Drugo leto praznoval bode papež dvojni jubilej, namreč 19. februvarija petdeaetletnico, odkar je bil posvečen za škofa, in 13. decembra Štiri-desetletnicn, odkar je bil imenovan kardinalom. * (Carjev rešitelj.) Te dni umrl je v Poltavi upokojeni ruski husarski stotnik Osip Ivanovih Komisarov, znani rešitelj cara Aleksandra H. Bilo je 4. aprila 1. 1866, ko je neki Kasakov pri vratih letovišča v Peterburgu hotel atreljati na cara. Komisarov, ki je bil takrat priprost klobučarski pomagač, zbil je napadalcu še v pravem čaao samokres iz rok in tako rešil carju življenje. Dobil je velika darila, podelilo se mu je plemstvo in se ga uvrstilo v huBarski polk, kjer se je povzdignil do stotnika. Zadnji čas živel je b svoje rodbino v pokoji in se ni čulo mnogo o njem. Umrl je v 53. letu svoje dobe. * (Kako se umira po svetu.) Po najnovejših statistikah umre vsako leto na celem sveta 33 milijonov ljudi, ali 91.554 na dan, 3750 na uro in 62 na minuto. Vsak udarec človeške žile označuje torej .smrt jeđnega Človeka. Srednja doba človeškega življenja je 48 let. Četrtina prebivalstva celega sveta umrje pred 7. letom dobe svoje, polovica pa pred 17. letom. Od deset tisoč ljudi j doživi samo jeden 100 let, od pet tisoč samo jeden 90 let in od tisoč osob doživi samo jedna 60. leto. Oženjeni moški in omožene ženske žive dalje nego samci in samice. Od tisoč osob, ki dožive 70. leto svoje dobe, je 43 duhovnikov, 43 poljedelceje 33 delavcev, 32 vojakov, 29 odvetnikov in zemljemercev, 27 učiteljev in profesorjev in samo 21 zdravnikov. * (Novodobni Met u zale m.) Iz mesta Mexike se poroča, da je početkom tega meseca tam praznoval neki J. Campreche svoj 154. rojstveni dan. Starec, kateremu bi se ne sodilo nad 90 let, rojen je I. 1738 v Valadolidu na Španskem, kakor priča njegov rostveni list. i „LJUBLJANSKI ZVAN" ■tejl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■joterljne «re£lte 25. maja. V Brnu: 18, 60, 30, 43, 80. Umrli so v Ijii6>ljaial: 2"i. maja: Franc Lajovic, posestnikov sin, 12 let, Florjanake ulice Sr. .'53, katar v Želodcu. 24. maja: Marija Richterfiić, gostija, 80 let, Krakovske ulice št. 12, kap. 25. maja: Ana Riiger, posestnica, 85 let, Poljanska cesta St. 44, kap. — Franca Jerina, posestnikova bci, 25 let, Testa v mestni log št. 16, jetika. 26. maja : Jožef Zidan, delavčev sin, 3 mesece, Tesarske nlice st. 3, enteritis. V deželni bolnici: 24. maja: Jožefa Kolor, kovačeva hči, 1 dan, oslabljunje. Meteorologično poročilo. Čas opa-eovanja Stanje Vetrovi Mo- , I barometra v mm. Temperatura Nebo krina v min. se "9 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739 4 mm. 738 2 mm. 7387 nm. 12-8« C 232° C 16 4« C brezv. si. svz. si. SVZ. megla jasno jasno 0 00 mm. | .i "ee S 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7400 mm. 738- 9 mm. 739- 2 mm. 13-2» C 26 2° C 18-6" C brezv. brezv. si. svz. megla jasno jasno OOOaa. Srednja temperatura 17-ft° in 19-3°, ca 17J in 3-4° nad norinMlom. ZD-u-noJslsa, borza dne" 27. maja t. 1. jceraj — danes Papirna renta.....gld. 96*06 — gld. 9585 Srebrna renta..... „ 9555 — , 95 45 /Jata renta......, 113 25 — „ 113 30 5°/0 marčna renta ... , 10085 — „ 100-95 Akcije narodne banke . . „ 95*6-— — „ 9Hti*— Kreditne akcije .... „ 320'— — , 318'— London....... , 119-45 — „ 11945 Srebro......., —•— — „ —*— Napol........, 949' , — n 950 C. kr. cekini...... 566 — , 5-67 Nemške marke .... » 58-55 — „ 58-50 4 državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. 141 gld. — kr Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 184 , 25 „ Ogerska zlata renta 4°/,,.......110 , 80 „ Ogerska papirna renta 5° 0......100 „ 85 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ — , Zemlj. obč. avstr. 4l/i°/o zl;itl zast. listi . . 116 „ 75 „ Kreditne srečke......100 gld. 188 , — , Rndolfove srečke...... 10 „ -.'4 f — , Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 151 f 50 „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.. . . . 238 „ — B štev. 1618. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. maja 1892. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 393,607.000 gld. (— 10,546.000 gld.) Zaklad v gotovini . 245.149.000 Portfelj..... 139,767.000 Lom bar d..... 22,636 000 Davka prosta bankovcu a reserva . . 59,415.000 f— 247.000 , ) (-- 11,318.000 „ ) (— 349.000 „ ) (+ 11,734.000 , ) Spreten pisar se vsprcjme takoj v notarsko pisarno v IjOŽI. (590—2) < Maršala Flor i e. Znamka S. 0. M. — Najboljše laško namizno vino, priporočajo je zdravniki za krepčauje slabotnim, bolnim in prebolelim. Steklenica 1 gld. Piccoli-jeva lekarna ,,Prl aragellu" v Ljubljani, Dunajska cesta. 4 i i i < 4 4 4r t intnja naročila me /»»•*» t i povzetju svote fora« izvršujejo. (59—1) ► ► ► ► ► ► ► Štajerska deželna zdravilnica Rogatec-Slatina. kim ItlMoice |t.Ki;ijii: Poličane. Nczana <>«! 1. in a J j« rlc» U'MgiirrJa vdovi in tudi v vseh trgoviuab z mineralnimi vodami, v boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicab tur v lekarnah. BI jI Učenec pridnega zudrzaja. slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrimi spričevali, ▼■prejme ■« »m k o) v trgovino F. SUhnoU-u v Metliki. (599—'i) V lončarnici gospoda Mihaela Altzieblerja v Gelji VMprcJinetii me tu ko j (60.--2) 2 pomočnika in 2 vajenca. Vsakovrstne vozičke » otroke dobro, jtko solidno in ukusno izdelane, priporoča komad po icl«l. ».—t S.—, 7.—i 7.5«, , 9.— in lO.— do gld. 21».— (64U—9) Kočevska domača obrt v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Hrubo mliti JBP J 5 ^ minut C variti Kattfeiaer'ovi tovarn? na Mm lin ^flUHunini) a K dMttsf ve Tfiecb obcLodech koloniilr.irli t (iroparoi. \nt aj.M 11 o. ii .^i u i. m! -^rvy"' •* (416-11) (598—1) za obdržavanje novih mesečnih sejmov v mestu D uzd a j bili ho v mestu Pazinu Štirje letni sejmi. Na mestu teh ob-državah ae bodo za naprej po dovoljenji vis. c. kr. namestništva v Trstu meseCni sejmi v Pazinu po nastopnem redu: I. o) V mesecih januarji, februarji, marcu, aprilu, maju, juniju in juliju vsak prvi torek v mesecu. b) Na dan 2. avgusta. Ako bi na ta dan bila nedelja, bode semenj due 3. avgusta. r) V septembru prvi torek meseca. Ako ta torek pade na dan 3. sept., to je na praznik hv. Evfentja, kateri dan je semenj v Gradišču, bode semenj v Pazinu sledeči dan, to je v 8redo. d) V oktobru prvi ponedeljek meseca e) V novembru in decembru prvi torek meseca. Ako bi pa na gori odločenih dnevih bil praznik, bode semenj vselej sledeh dan. XX. Pristop k sejmu dovoljen je vsakomur na mestu, označenem po občinskem alavarstvu; na prodaj se smejo donašati vsakovrstne stvari, ki niso izključene iz trgovine, kakor tudi vsakovrstna živina, ako se dotični gospodarji morejo izkazati z živinskim listom Rogata živina se ne bode puščala na sejmišče, ako je došla iz krajev, o katerih se sumi, da bo okuženi, in če bi tudi gospodar imel redni živinski list. Tudi se ne bode pripuščalo na sejmišče sumljivo meso. V obče se ima strogo paziti na vse predpise zakona z dne 2 9. februarja 1880- 1. štev. 35 in 37 D. Z. L. z izvrSevalnimi navodili izdanimi v tem oziru. NatanČneji pogoji za trženje na sejmiSči morejo se videti pri podpisanem glavarstvu, kakor tudi v sejmovnem redu (pravilniku), od katerega se je poslal prepis vsem mestnim in občinskim načelništvom v Istri. XIX. Prvi aemeiij bode v torek 7. f unija. 23. maja 1892. Zaradi Razglas. —1) oddaje del pri podaljšanji Tržaške ceste od Knaflovih ulic do Marije Terezije ceste z napravo novih betonskih kanalov in zidarskim delom vred se bode vršila dne 4. junija letos oTd 11. uri dopoludne Javna |»lwmeiia ofertim obravnava pri podpisanem magistratu v pisarni meBtnega alavbinBkega urada (Mestni trg st. 2, I. nadstropje), kjer ee tudi pripadajoči načrti, proračutr, {»ogoji in drugi pripomočki ob navadnih urah vsakemu na upogled razgrniti. Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njih podstavi pro-računjene skupne zneske troška /a dotična dela, je izročiti zapečatene in s pripadajočim 5% vadijem opremljene do določene ure. Kiti ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu, niti take, katere bodo prekaano uložene, se ne bodo jemale v poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 25. dne maja 1892. L. Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in hitro »plivaj oče sredsUo proti kurjim u€*cmoui9 ftul i «'!«• i a i oil-platih, petuh in drugim trdim j. praskom JT2^^ kože. S\XS§P> .#>£ ▼ Veliko priznalnih pisem j« na na ogled v glavni razpošiljaliiici: , L. Schwenk-a lekarna Dobiva J sey >^ nah. v^>r^ Pristen asmo, če imata navod iu ■*^J//^ obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu rraven; torej naj se pazi in lavrne vae manj vredne pon»reibe. Pristnega Iniajo v I.|nb-1|muI J. Swi)iio(U. U. pl. Trnkoczy, G. Pic-oli, L Greoel; v Kadolfov«itt S. pl. Sladdvir, F. Hnika; ■v Kamniku.! Hodnik; v Olovci A. Egirer, W. ThurmvHltl, J. Biruha-cher; v Brosals A. Aich-infrer; v Trga (na Koroškem) C. Mt-ntier; v BellMku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; ▼ Uurlcl 6. B. Pontoni; v »Voli*— ber^n A. Huth ; v Kralji K. Šavoik: v H«d-Koui C. £ Audrien; v I