60100200 gt,5^- A OSREDNJI HHJIIN!C» PRLtiUkSKI dnevnik Abb^.p!ačana v gotovilli r> onn i* postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št 184 (10.096) TRST, sobota, .r>. avgusta 1978 ^IMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ČETRTKOVEM GOSPODARSKEM VRHU Previdne reakcije strank »a Andreottijeve predloge J°nuinisti ne bodo pristali na poslabšanje življenjskih razmer klavcev - Dokajšnje pričakovanje za reakcijo sindikatov rim _________ ? ®d strank vladne večine, da se pripravijo na nove žrtve, da bi “aiijan Val&~j* ~~ Doslej še ni pisanega dokumenta, vlada pa je ustno zahtc- felc"*'*jansko gospodarstvo opomoglo. Stranke bodo v ponedeljek preje i^IS,Iln<) obnovo Andreottijevih namenov, vendar je ves položaj kot ada k V' četrtkovega gospodarskega vrha dokaj jasen. Vladna po-°bob i ° s*one*a na triletnem načrtu, ki naj bi ga do konca avgusta k*liil • s^rai’be, septembra pa bi se morala začeti pogajanja s sindi-v „ organizacijami. S temi pa pogajanja nikakor ne bodo lahka, saj h{ c"Crtih, ki so jih izdelali finančni ministri, slednji predvidevajo, da p.1!'1 delovne sile morala ostati v bistvu nespremenjena IUji Ce> Pravi Andreotti, ne bodo----------------------* stoD.fi '‘roseči niti za liro sedanje to s * 'Pflacije. Premična lestvica, dole,-. ?rav' mehanizem, po katerem os|ai*'° draginjsko doklado, naj bi Po..?knesPrcmenjena. nove delovne (Oc i :e> ki lih bo treba obnoviti ko-brj "‘Anjega leta, pa ne bodo naj-tev Se“0vale nadaljnjih obremenili........... " ‘ Vrt, ■ Mic IICIU til J lil UU1VUIVH. jZ*.Podjetja. Prav nadzorovana “Ilev plač je os, okoli katere čili rtl ves triletni načrt. Če tega spra bodo dosegli, bi utegnili PfeiRti* v dvom tudi mehanizem lestvice. boljša9-*16110 Andreotti obljublja iz-i)itevanie uprave, na primer zamrz-Pov2l, avtomatičnih mehanizmov, ki kov j003-!0 naraščanje javnih izdat-^n'11 toi’e-i Inflacijo- Kar zadeva-žep.J0’ .je cilj kaj malo ambicio-Pr-jvj največ kar lahko dosežemo, Ho v ^ndreotti, je to, da jo obdržita^ ‘hejah 10 od sto letno, kar bi kljU(5'omogočilo, da ostanemo pri-žve2: n' na evropsko poprečje. V ljj, ‘ * zaposlitvijo , vlada zagotavlja'J/3 Se število brezposelnih ne hti jVe.( tam zmanjšali izdatke za v “Pravo. hofjJ6 vlada predložila svoj paket bi biir?0v.’ je skrbno pazila, da ne Sat ^eti. kot da postavlja ulit sp'Vendar je vsaki minister, ki »ogovoril imel za umestno, da biwaak° solzico. Začel je kar An-?*aga ’ ki je dejal, da vlada pre-^tje’bar more, vendar je zvi-°b (j„, 3vni zaposlitve odvisna tudi fkacij oaialcev in sindikalnih orga-• i bi K-fand°lfi je Potem orisal, leljetp 0l*° treba storiti, da bi pod-Viin ZagotoviIi finančna sredstva. ° ^ Predvidel milijon brezpo-‘tkei Samo na jugu, Bisaglia je Ji) doina?,bo 1.750 milijard lir, ki so lo s za državne udeležbe, slu-V?t q ij? za poravnanje dolgov. Do-zahteval denar za re-KvPtlai rn‘jske industrije, Malfatti je Jišro L- ..je 2c porabil 2 tisoč mi-;t< kot 11 je davkarija prejela J1 Stoto6 b"° predvideno, Stammati °tadbinI.'’a s*'a zahtevala denar za -“vo in za področne načrte. S^eva število brezposeinih, :fihotin.. Povili delovnih mest v h^bia- c Pa je zmešnjava h ‘k h' i Htti predvideva 900 tisoč .‘^Pih mest, Donat Cattin Pistrr0 ■* tisoč, nekateri drugi S4 vlari Pa tisoč. Gotovo je, i61°Vnih Povezuje uresničitev novih Si jih \ mest z uresničitvijo ciljev, f'likaln prcrašanju ni bilo nobene-r. Zate , ie zagotovil Di Ciuho, (“jih K’ ker bo o konkretnih vpra-J!* konec avgusta in v za-Tudj 'r-,nice Ingrao dal drugi televizijski mreži. Ingraove izjave je treba povezati s tistimi, ki jih je podal na srečanju s parlamentarnim tiskom. Bistvo njegovega včerajšnjega intervjuja je v poudarjanju nujnosti, da se celotni ustroj italijanske države prilagodi novim potrebam, ker stari aparat ni več zmožen reševati problemov. «Vsak delavec, vsak deloven človek, ali pa član te ali druge stranke — je dejal Ingrao — se mora prenričati, da če mi ne gremo pogledat od blizu, kaj delajo ministri, kako se ustvarja delo v vladi, kako se ustvarja določen odnos med tem kar delajo ministri in kar delajo določeni aparati, kako delamo mi in kako dela dvozbornič-ni sistem ter kako živijo sindikati in kako se vključujejo v ta institucionalen mehanizem, bomo hudo tepeni in se ne bomo mogli spoprijeti MINISTRSKI SVET SPREJEL ŠTEVILNE ZAKONSKE OSNUTKE Korenita revizija sodnij skih okrožij Verjetna ponovna uvedba 6-odst. alikvote IVA na kinematografske predstave - Eksperimenti pri uradih za zaposlitev RIM — Včeraj zjutraj se je v palači Chigi sestal ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Giulia Andreottija. Uvodoma je zunanji minister For-lani podal poročilo o nekaterih aktualnih vprašanjih v mednarodni politiki ter še posebej o beograjski konferenci neuvrščenih, o razvoju položaja v Libanonu ter splošno na Bližnjem vzhodu in v južni Afriki. Forlani je govoril tudi o nedavnih zapletljajih na področju ribolova (primer sicilskih ribičev v Sidr-skem zalivu). V tej zvezi je minister poudaril, da Italija nima na tem področju več prostih rok, ker vso politiko pri odnosih med članicami in med temi in tretjimi državami ureja EGS. To pa ne pomeni, da ne bi mogla posamezna država storiti kaj koristnega za zaščito svojih ribičev. Sledilo je poročilo pravosodnega ministra Bonifacia, ki je poročal o ukrepu, ki zadeva amnestijo in pomilostitev. Na predlog predsednika ministrskega sveta Andreottija je svet nato odobril vsedržavni kmetijski na črt za letošnje leto v skladu s sklepom medministrskega sveta za kmetijstvo in prehrano. Na predlog ministra Bonifacia je svet odobril zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da izdela norme v zvezi z revizijo ozemeljskih sodnih okrožij prizivnih sodišč, sodišč in nižjih sodišč (pretur). Zakonski osnutek predvideva korenito preure ditev na tem področju, ker je splošen razvoj popolnoma spremenil prejšnje stanje ter povzročil preobremenitve z delom v nekaterili uradih ter skoraj popolno brezdelje v drugih. Nadalje so ministri sprejeli tudi zakonski osnutek, ki zadeva spremembe predpisov pri imenovanju mirovnega sodnika in namestnika sodnika (pretorja). Med drugim bodo zvišali število uradov za spravo, ki jih bodo v gosto naseljenih občinah ustanovili tudi v rajonih. Minister za finance Malfatti je predložil zakonski osnutek, ki predvideva ponovno vpeljavo 6-odstotne alikvote IVA na kinematografske predstave. Osnutek so miništri o-dobrili. Prav tako so odobrili na predlog ministra za zdravstvo Tine Ansel- v državni upravi, oziroma jih premestil na nove službene položaje. (vk) , Kmalu pogajanja o vprašanju Kitajcev v Vietnamu PEKING — Čez tri dni bi se morala v Hanoiu pričeti pogajanja o vprašanja Kitajcev v Vietnamu, vprašanju, ki je izredno zaostrilo odnose med državama. Še včeraj je namreč radio Hanoi poročal, da so na stotine Kitajcev, ki so se vrnili v domovino, kitajske oblasti zavrnile in pri tem poskrbele, da se je mednje vrinilo večje število »huliganov*, ki so potem na vietnamskih tleh povzročali nerede. Radio Hanoi je pri tem zavrnil obtožbe, da so s streljanjem v zrak prisilili te kitajske državljane, da so prekoračili mejo: k temu naj bi jih privedlo rovarjenje skupine »huliganov*, ki se je vrinila v Vietnam. LE DVE LETI PO ONESNAŽENJU Z ARZENOVIM ANH1DRID0M Panika med manfredonskim prebivalstvom zaradi amoniakovega oblaka nad mestom ;v-.: .... ............... i Oster duh po amoniaku je tudi to številno manfredonsko družino prisilil, da je zapustila mesto (ANSA) PO ZADNJIH POBUDAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE Nobenega i zgleda za rešitev vladne krize na Portugalskem Stranke v bistvu potrdile že znana stališča - Mednarodne banke odpovedale posojila, namenjena razvoju portugalskega gospodarstva LIZBONA — Kljub temu, da danes zapade »ultimat* strankam za sestavo nove vlade, ki ga je pred dnevi dal predsednik republike E-anes, je vladna kriza na Portugalskem še brez vsakega izhoda. Rekli bi celo, da je trenutno položaj bolj zapleten kot pred eiiim tednom, saj se politične stranke in predvsem socialisti in «socialno demokratski center* sploh niso sporazumele med uuu»u-. ,a /.uiavsivj *u,e fab0: ampak so nekatere celo zelo rt z.!«™*, osnutek, ki pred.Mev, «te„ ocomlo fc-JOgg trenutku ni možna koalicija med ostrejše kazni v zvezi s prepovedjo reklamne propagande v korist tobačnih iz elkov. Minister za delo Vincenzo Scotti je podal svetu poročilo o usmerjevalnem eksperimentu za reformo uradov za zaposlitev. Eksperimenti se bodo začeli prihodnji mesec, in sicer v Piemontu, Emilii Romagni in v Apuliji. Pri tem bodo uporabili osebje, ki je obiskovalo tečaje v Belgiji, Franciji, Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji. O potrebnih normativnih instrumentih bo ukrepal parlament po počitnicah. Ministrski svet je končno na predlog predsednika Andreottija in notranjega ministra Rogn.cnija imenoval številne osebe na vodilna mesta Soaresovo stranko in CDS: samo v primeru, ko bi ena izmed dveh radikalno menjala svoja stališča pa bi bil vladni sporazum mogoč. V tem primeru bi morali socialisti popustiti v nekaterih ključnih vprašanjih portugalskega gospodarstva in predvsem v izvajanju agrarne reforme, ki je še danes kamen spora med strankama. Tudi druga alternativa za izhod i. krize, to je tako imenovana »predsedniška pobuda*, ima malo možnosti za uspeh, saj se je večina strank že izrekla proti njej. Ni izključeno pa. da se bo vladna kriza tako zavlekla, da bo državni po- z velikimi problemi*. .......................................tirnim..............mi ZAČASNO REŠEN ŽGOČ PROBLEM ITALIJANSKE ŠOLE Senat odobril zakonski osnutek o ureditvi staleža osebja na šotah Izglasovali tudi zakonski odlok o finančni sanaciji podjetij, ki predvideva ustanovitev bančnih konzorcijev RIM — Senat je na včerajšnjem zasedanju odobril vrsto pomembnih zakonskih osnutkov in odlokov, med katerimi sta nedvomno najvažnejša osnutek o staležu nestaLnega učnega osebja in zakonski odlok o finančni sanaciji podjetij. Zakon o odpravi nestalnega osebja bo rešil položaj 231 tisočem šolnikov in ima različne cilje. Predvsem bo določil stalnost šolnikov y vrtcih, osnovnih in nižjih ter u-metnostnih šolah, nadalje bo sore-menil dosedanje norme o namestitvi učnega in neučnega osebja na šolah vseh vrst in stopenj. Minister za .javno šolstvo Pedini je med drugim zajamčil, da bo čimpre.j prišlo do reforme srednje šole in univerze. Glede pričetka novega šolskega leta je dejal, da bo novi zakon, ki odpravlja nestalno osebje, omogočil začetek pouka od 10. do 20. septembra (verjetno 19. septembra) podjetij ali tako imenovani «načrt Pandolfi*, ki predvideva ustanovitev bančnih konzorcijev za posege in rešitev kratkoročnih dolgov podjetij, je senatna komisija za finance in zaklad v marsičem spremenila. Udeležba nedenarnih zavodov v bančnem konzorciju ne sme preseči 40 odstotkov, konzorcij pa lahko posluje samo za cilje, za katere je bil ustanovljen, in ne sme trajati dlje od petih let. Glede sanacijskega načrta je komisija določila, da .je treba upoštevati tudi proizvodne značilnosti in ne samo finančne. 4. člen zakonskega odloka, ki je predvideval davčne olajšave za podjetja in je povzročil v senatni komisiji ostra medsebojna nasprotovanja, so črtali. Senat je tudi odobril vladni zakonski odlok o nakazalih za izgradnjo službenih stanovanj za vojaško osebje, ki predvideva v desetletju saj bo zakon odpravil dosedanje11978-1987 izgradnjo 50 tisoč novih romanje učnega osebja, ki je šele stanovanj, izdatek pa bo znašal 275 po mesecu dni vedelo, kateri šoli milijard lir. (voc) je namenjeno. Zakon so pozitivno ocenili tudi sindikati, saj je bil izglasovan pravočasno in bo lahko pozitivno vplival na začetek novega šolskega leta. Bo pa prizadel vse tiste, ld se niso še dokonali do «nestalne» šole, saj bo praktično zaprl'n6va imenovanja. ‘ Zakonski odlok o finančni sanaciji «I/.vestja» o italijanskem časopisju MOSKVASovjetski dnevnik «Iz-vestja* je v svoji včerajšnji številki očital italijanskemu'časopisju, da je spregledalo nedavno odločitev ame riškega senata, ki ponovno uvaja prepoved za komuniste in marksiste, da obiščejo ZDA. «Razen komunističnega glasila »UnitA* — na glašajo Izvestja — ni nihče povzel te vesti, čeprav zadeva, glede na volilne rezultate, okrog 30 odstotkov italijanskih državljanov. Si ni težko predstavljati hrupa, ki bi ga ti časopisi zagnali, nadaljuje sovjetski dnevnik, če bi neka zahodna, ali še bolj vzhodna država prepovedala dostop vernim ali pa samo krščenim Italijanom*. glavar primoran imenovati ministr- I Novonacist je bil sicer že areti skega predsednika, ki bi nato sesta- j ran .pred, dnevi, vendar so ga iz- vil vladtrneRnikov in vojakov in to brez predhodnega posvetovanja s strankami. Vprašanje zase pa predstavljajo predčasne volitve, za katere se1 danes ogrevajo predvsem komunisti in socialdemokrati. Vsako predvidevanje je torej v teh pogojih sploh negomoče in tudi nevarno, saj se tokrat kuje bodočnost mlade portugalske demokracije. Veliki mednarodni monopoli namreč vse več pritiskajo predvsem na sredinske stranke in na zmerni del oboroženih sil naj ustvarijo v državi pogoje za tako imenovano predsedniško republiko po francoskem zgledu, ki bi zatajila pridobitve revolucije iz leta 1974. Socialisti, kot najmočnejša stranka, so dokazali, da to nevarnost lahko odbijejo samo z enotnostjo in prizadevanjem vseh naprednih sil. Včeraj so se medtem nadaljevala posvetovanja med Eanesom in tajniki strank, ki pa so bolj formalrte-ga značaja, saj so stališča strank ostala nespremenjena. Danes je na sporedu morda zadnje srečanje med Eanesom in Mariom Soaresom pred dokončno rešitvijo vladne krize, pričakovati pa je, da bo srečanje brezuspešno, čeprav so nekateri mnenja, da bo predsednik republike postavil nove predloge za izhod iz krize. V sami socialistični stranki pa se medtem pojavljajo prve notranje polemike v zvezi uradnim stališčem stranke glede vladne krize, velika večina centralnega komiteja pa podpira Soaresovo stališče. Lizbonski časopisi pa so v veliki večini včeraj opozorili na nevarnost posledic, ki bi jih imela dolgotrajna vladna kriza na samo portugalsko gospodarstvo, saj so nekatere ameriške in angleške banke pred dnevi odpovedale nekatera posojila namenjena razvoju portugalske industrije in poljedelstva. Tuji o-pazovalci so mnenja, da je to samo začetek večjega gospodarskega pritiska, katerega namen naj bi bil zaustaviti »komunistični val* v državi. Zmaga naprednih in antifašističnih sil aprila 1974 pa je dokazala, da je Portugalska zmožna odbiti vsak napad na lastno demokracijo in pravico do samoodloča-nja. (st) V Hamburgu aretirali nevarnega neonacista BONN — Policija je včeraj aretirala v Hamburgu znanega nacističnega fanatika Michaela Kuehne-na pod obtožbo protidržavnega rovarjenja. Kuehnen, 23-letni predsednik «akcije fronte nacional socialistov* je ustanovil teroristično organizacijo, ki naj bi vršila atenta- pustili brž po množični demonstra-* ciji njegovih somišljenikov, ki se je izrodila v hud pretep s policisti. Gost iz Kenije na obisku v Ljubljani LJUBLJANA — Kenijski zunanji minister Vajaki se je včeraj v iz J te na vojaška oporišča, povzročala vršnem svetu SR Slovenije pogova- incidente na prometnih zvezah z rial s članom. S Jernjem Janom1" s in predstavniki nekaterili vodilnih slovenskih delovnih organizacij. Gost iz Kenije se .je zanimal za povečanje uvoza skoraj vseh slovenskih izdelkov, še posebej pa za širše sodelovanje z Ljubljansko banko. Rudisom. Jugotekstilom Krko, Emono in drugimi delovnimi organizacijami. Obiskal je tudi mednarodni center za upravljanje podjetij v družben lasti Berlinom ter izzivala vzhodnonemške obmejne stražnike s streljanjem na berlinski zid. V ta namen so člani prevratniške organizacije nakradli večje količine vsakovrstnega orožja in streliva kar iz vojaških skladišč. Kuehnena tudi še dolžijo, da .je ob začetku tega leta postavil na noge nekakšno «obrambno-športno sku- Ševčenko v zameno za Ščaranskega? DUNAJ — Iz zahodnih diplomatskih krogov je prišla vest, da je Sovjetska zveza zaprosila za izročitev Arkadija Ševčenka, nekdanjega visokega sovjetskega funkcionarja pri OZN, ki se je prejšnjega aprila odločil, da se vrne v domovino, v zameno za disidenta Anatolija Šča-ranskega, ni je bil pred kratkim obsojen zaradi terorizma. Moskva naj bi se odločila za Ševčenka, potem ko je propadel poskus, da bi v zameno za Ščaranskega dobila tri vohune, priprte na Zahodu. Te govorice pa so zagovorniki Ševčenka označili kot docela neutemeljene in smešne, saj si je nemogoče predstavljati, da bi prišlo do zamenjave med nekom, ki je na svobodi in osebo, ki je priprta. MANFREDONIA (Foggia) - Pred-sinočnjim je kot mora legel na malo apulijsko mestece oster vonj po a-moniaku. Prebivalstva se je lotila panika, saj so neprisebneži razširili vest, da je eksplodiral kemijski o-brat v Manfredonii. Zaman so se prometniki in karabinjerji trudili, da bi preprečili beg prebivalstva iz mesta, saj je bilo oblastem takoj jasno, da je le ušlo nekaj plina pri raztovarjanju amoniaka iz neke ladje. Varnostni ventil je namreč iz nepojasnjenih razlogov počil, a tehniki so ga popravili že v eni uri, da se je le malenkostna količina razpršila v ozračju. Preplah med prebivalstvom pa je bil logična posledica tragičnega dogodka iz leta 1976, ko se je v ozračje razpršil anhidrid in zastrupil številne delavce. Posledice tedanjega orteknaženja je prebivalstvo občutilo več mesecev, zato ni nič čudnega, da je nasedlo neprisebnežem. Napako so tehniki res v kratkem času popravili, a le s težavo bodo vrnili zaupanje ljudem, ki so sredi noči bežali iz mesta in iskali zatočišče pri sorodnikih ali pa v avtokampih. Prebivalstvo zahteva strogo nadzorstvo nad obratovanjem kemijske tovarne, zgraditev posebnega terminala za raztovarjanje kemikalij ,da se ne bi ladje približale mestu, nove cestne infrastrukture, da bi avtocisterne s kemikalijami obšle mesto, ustanovitev centra za zdravstvo na delu LA PAZ — ZDA so formalno priznale novi bolivijski režim generala Juana T erede, ki je prišel na o-blast po nekrvavem uporu vojske in prebivalstva preteklega 21. julija, ko je bil odstavljen general Hugo Ban-zer. Ob 150-letnici ustanovitve države pa bo jutri general Pereda predstavil program o demokratizaciji dežele, potem ko je propadel načrt prejšnjega režima, ki je predvideval volitve prihodnjega februarja. BEG NADIE MANT0VANI IN VINCENZA GUAGLIARDA R0GN0NI KRITIZIRA RA VNANJI SODSTVA Predčasno sklicanje senata - Zaporni nalog za oba terorista pino* prav tako terorističnega ko- —m- j, ... va, ki je ižvršila več bančnih ropov. I ga javnovamostna telesa sploh ni- TURIN Tukajšnje sodišče, ki je iz počitniških razlogov prevzelo začasno tudi posle porote, je izdalo zaporna naloga zoper pobegla »rdeča brigadista* Nadio Manto-vani ter Vincenza Guagliarda. To pa zato, ker nista dosledno spoštovala uredbe, da Se morata vsako soboto javiti policiji v San Pietru Vallemina oz. Sustinenteju, kjer sta se nastanila, potem ko sta bila 24. junija izpuščena iz ječe zaradi zapadlosti roka o varnostnem priporu. V resnici sta se poslednjič predstavila policistom 22. julija. Notranji minister Rognoni, ki je o zadevi prejel val interpelacij iz vrst vseh političnih skupin, je včeraj popoldne v senatu skušal pojasniti, kaj so pristojne oblasti ukrenile za nadzorstvo nad teroristoma. Cossigov naslednik je kritiziral ravnanje sodstva, ker je sprejelo preblage ukrepe za nadzorovanje Cur-ciovih pribočnikov: namesto, da bi jima odkazalo strogo konfinacijo v omenjenih naseljih s prepovedjo kroženja izven krajev prisilnega bivanja, jima je dejansko dovolila svobodno gibanje tako rekoč na vsem državnem ozemlju z edino obveznostjo, da se, kot že rečeno, enkrat v tednu javita policijskemu poveljstvu v San Pietru Vallemina v Piemontu (Guagliardo) in Susti nenteju v Lombardiji cMantovamjeva). V takšnih razmerah, je dejal Rognoni, policije karabinjerji in dru- so mogli učinkovito paziti na nevarni par. Sam minister je 23. junija, ko je turinska porota iztekla niz strogih razsodb zoper pripadnike BR. prer ko šefa policije naročil kvestarju v Turinu, naj tamkajšnje pravdniš-tvo opozori na umestnost, da se Mantevanijevi in Guagliardu naloži strogo omejeno prisilno bivanje ali konfinacija. Dan pozneje je turinska kvestura predlagala pravdni-štvu poleg omenjenega ukrepa tudi začasen varnostni pripor za oba brigadista. Medtem ko ni bil sprejet zoper Guagliarda noben ukrep, je turinski državni pravdnik posredoval v ta namen pri mantov-skem pravdništvu, slednje pa je 26. julija odredilo: Mantovanijeva mora ostati dve leti v Sustinenteju in ga za nobeno ceno zapustiti; ne sme se družiti z obsojenimi, ki so podvrženi podobnim pregonskim u-krepom; z doma ne sme biti do noči pa tudi v kraje množičnih shodov ne sme. Zadevne uredbe pa brigadistki ni bilo mogoče izročiti, ker je prej zbežala. Ministrova izvajanja senatorjev v bistvu niso zadovoljila, zaradi česar je predsednik Fanfani sklenil, da bo sklical senatni zbor pred predvidenim rakom (27. septembrom) z namenom, da mu vlada poroča o- splošnem vprašanju javnega reda v državi in posebej o razvoju afere Mantovani - Guagliardo. (dg) Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Umestitev stalnih in posebnih komisij bo skupščini omogočila začetek dela Predsedniška mesta stalnih komisij si delijo KD (3), KPI, PSI in PSDI - Posebno komisijo, ki obravnava vprašanja v zvezi z osimskimi sporazumi bo vodil Biasutti (KD) • Izjava Collija (KPI) Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je posvetil svoje drugo zasedanje četrte mandatne dobe izvolitvi predsednikov in imenovanju članov šestih stalnih in dveh posebnih deželnih komisij. Te komisije se ukvarjajo z vprašanji zakonodajnega značaja in obravnavajo zakonske osnutke, preden se o njih razvije razprava v skupščini. Preden je skupščina prešla na prvo točko dnevnega reda, ki je predvidevala izvolitev predsednikov šestih stalnih komisij, je predsednik sveta Pittoni sporočil, da je neka oseba iz Čente vložila priziv o izvolitvi socialističnega svetovalca Renzullija; o tem vprašanju se bo v prihodnjih dneh izrekel deželni odbor za imenovanja. Pred volitva mi predsednikov komisij je prevzel besedo tudi svetovalec Battello (KPI), ki je dejal, da bi moral predsednik sveta najprej sporočiti sestavo odbora za volitve, preden bi se skupščina lotila glasovanja, fašist Morelli pa je napovedal, da se bo njegova stranka vzdržala glasovanja, ker ni bila povabljena na pogajanja in zato ne pozna imen kandidatov za predsedniška mesta komisij. Sledilo je nato glasovanje, ki je bilo tajno; vsak svetovalec je lahko glasoval le za štiri kandidate, izid pa je bil naslednji: prisotnih 61, glasovalo je 58 svetovalcev, 3 so se vzdržali, 8 glasovnic je bilo belih, 1 pa neveljavna. Glasove pa so prejeli: Arturo Vigini (KD) 31, Paolo Micolini (KPI) 31, Bruno Chi-nellato (KD) 31, Carlo Vespasiano (PSDI) 31, Spartaco Zorzenon (KPI) 18 in Francesco De Carli (PSI) 18. Te svetovalce je nato predsednik Pittoni proglasil za predsednike šestih stalnih komisij. Druga točka dnevnega reda je predvidevala ponovno umestitev dveh posebnih 1 -misij, ki sta bili prvič ustanovljeni v prejšnji men-datni dobi. Predsednik Pittoni je dejal, da so načelniki svetovalskih skupin izrazili željo, da bi jih ponovno umestili tudi v tej mandatni dobi in dal ta predlog na glasovanje. Predlog je bil sprejet z večino glasov, vzdržali so se samo predstavniki liste »per Trieste». Ko je bil torej uradno sprejet predlog o umestitvi teh posebnih komisij, ki obravnavata probleme v zvezi z obnovitvenimi deli na potresnem območju in o izvajanju osimskih s'porazumov, je morala skupščina izvoliti dva predstavnika, ki jima bosta načelovala. Tudi tokrat je bilo glasovanje tajno, izida pa sta bila naslednja: na volitvah za predsedniško mesto posebne komisije, ki bo proučevala vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov je bilo prisotnih 61 svetovalcev, med tem ko jih je volilo 58; 3 so se vzdržali, belih glasovnic je bilo 15, 1 pa neveljavna. Izvoljen je bil načelnik svetovalske skupine KD A-driano Biasutti, ki je prejel 42 glasov. Posebni komisiji, ki bo proučevala vprašanja potresnega območja pa bo v četrti mandatni dobi predsedoval njen dosedanji predsednik Giulio Magrini (KPI), ki je prejel 40 glasov, medtem ko so se trije svetovalci vzdržali, 17 glasovnic je bilo belih, 1 pa neveljavna. Dnevni red je predvideval tudi izvolitev predsednika deželnega odbora in 10 efektivnih in 1 pomožnega odbornika. Ker pa niso stranke ustavnega loka v tem obdobju še dosegle ustreznega sporazuma za sestavo nove deželne vlade, je svetovalec Barnaba (PRI) predlagal, da bi to obveznost prenesli na prihodnjo sejo, ki bo 29. avgusta. V tem času, je poudaril, bodo morale stranke še poglobiti analizo številnih velikih vprašanj, ki jih bo morala deželna vlada rešiti v najkrajšem času. Proti temu predlogu so se izrekli MSI in PDUP, vzdržali so se KPI, MF in DP, vse ostale stranke pa so ta predlog sprejele. Ob koncu seje je predsednik Pittoni prebral sestavo vseh komisij in njenih predsednikov, kakor so jih določili načelniki svetovalskih skupin. Komisije bodo tako sestavljene: 1. komisija (pristojna je za de lovanje predsedstva in javnih ustanov ter za finance, proračun in načrtovanje): predsedoval ji bo Micolini (KD), sestavljali pa jo bodo še 4 svetovalci KD, 3 KPI in po 1 svetovalec vseh ostalih strank. 2. komisija (pristojna je za vprašanja kmetijstva, gozdarstva in gospodarstva na hribovitih območjih): predsedoval ji bo Chinellato (KD), sestavljali pa še 3 svetovalci KD, 2 KPI in po 1 svetovalec vseh ostalih strank. 3. komisija (pristojna je za šolstvo, kulturo, šport in rekreacijo): predsedoval ji bo Vespasiano (PS Dl), sestavljali pa še 4 svetovalci KD, 2 KPI in po 1 svetovalec vseh ostalih strank. 4. komisija (pristojna je za vprašanja industrije, trgovine, obrtništva in turizma): predsedoval ji bo Zorzenon (KPI), sestavljali pa še 4 svetovalci KD in po 1 svetovalec vseh ostalih strank. 5. komisija (pristojna je m javna dela, urbanistiko, ekologijo! promet in prevoze): predsedoval ji bo De Carli (PSI), sestavljalo pa še 5 svetovalcev KD, 3 KPI in po 1 svetovalec vseh ostalih strank. 6. komisija (pristojna je za vpra Sanja higiene, zdravstva, socialnega skrbstva in izseljenstva): predsedoval ji bo Vigini (KD), sestavljali pa še 3 svetovalci KD, 2 KPI in po I svetovalec vseh ostalih strank Posebna komisija za obravnavanje vprašani v zvezi s potresnim območjem: predsedoval ji bo Magrini (KPI), sestavljalo pa še 5 svetovalcev KD, 2 KPI, 2 PSI in po 1 svetovalec PSDI, PRI, PLI, SSk, MF, L.p.T., PDUP, DP in MSI. Posebna komisija za proučitev vprašanj v zvezi z osimskimi sporazumi: predsedoval ji bo Biasutti (KD), podpredsednika bosta Rosset-ti (KPI) in Vespasiano (PSDI), tajnik pa Štoka (SSk). Sestavljali jo bodo še 4 svetovalci KD, 2 KPI, 2 PSI in po 1 svetovalec PRI, PLI, SSk. MF, L.p.T., PDUP, DP in MSI. Po včerajšnji seji deželnega sveta je načelnik svetovalske skupine KPI Mario Colli izjavil, da se ni skuščina sploh lotila glavnih točk dnevnega reda, to je izvolitve predsednika odbora in odbornikov, zaradi zavlačevanja, s katerim vodi KD pogajanja, ki nosi zaradi tega elav-ne odgovornosti za trenutno stanje. Jasno mora biti, je poudaril, da ne gre za vprašanje časa, saj je bilo v teh 40 dneh dovolj časa za rešitev tega vprašanja in bi lahko deželi, zagotovili primemo vlado, ki bi se lahko takoj spoprijela z velikimi problemi deželne realnosti. Glavni vzrok tega je pomanjkanje politične volje s strani KD, ki vztraja pri svojih absurdnih predsodkih do KPI. Dejal je še, da je komunistična skupina vzela na znanje preolog republikanskega svetovalca o odložitvi seje predvsem po četrtkovem sestanku predstavnikov deželnih tajništev strank, na katerem je bila KD praktično osamljena s svojimi predsodki. Zaradi tega je potrebno, da KD menja svoja stališča, to pa mora storiti takoj, saj se ne sme izgubljati časa, ko je dežela v hudi gospodarski, družbeni m politični krizi. Zaradi tega bi lahko sklicali sejo deželnega sveta pred 29. avgustom, samo če bi obstajala točna politična volja. Zaradi tega se .je KPI vzdržala pri glasovanju o pre dlogu za preložitev volitev odbora na prihodnjo sejo. Kar pa se tiče volitev predsednikov komisij, .je Colli dejal, da bi bilo treba prilagoditi to vprašanje s sedanjim političnim položajem, predvsem z izidom junijskih volitev, ko .je KPI pridobila enega svetovalca več v deželnem svetu in je zaradi tega zahtevala dve predsedniški mesti stalnih komisij. Sinoči nadaljevanje razgovorov med KD in listo Per Trieste ' V okvini prve faze posvetovanj za sestavo večine v občinskem svetu, ki jih je v teh dneh vodil novoizvoljeni župan Manlio Cecovini, so se včeraj ponovno sestali delegaciji liste Per Trieste in krščanske demokracije. Delegaciji sta se sestali že predvčerajšnjim, ko so predstavniki KD izrazili željo, da bi se razgovori nadaljeval; na osnovi novega programskega dokumen- ta z delno omiljenimi stališči glede treh temeljnih točk, ki ga je lista Per Trieste dalj časa obljubljala. Tako se je pogajanje, ki sta ga vo dila Cecovini za meščansko listo in pokrajinski tajnik Rinaldi za KD, nadaljevalo sinoči, potem ko je lista v dopoldanskih urah res poslala obljubljeni dokument z novimi, omiljenimi stališči v proučitev ne le krščanski demokraciji, temveč na izrecno zahtevo same KD, tudi drugim strankam. Pozn0 v noč, ko o tem poročamo, izidi srečanja med listo Per Trieste m KD še niso znani. Srečanje je bilo vsekakor informativnega značaja, kot sta ga delegaciji označili, in naj bi služilo predvsem za izmenjavo mnenj in predlogov, o katerih bosta morali nato razpravljati in odločati vodstvi strank. Raziskovalna naloga. ki si jo je zadal novoizvoljeni župan, s sinočnjim srečanjem prav gotovo še ni izčrpana in bo zato Potreben nov krog soočenj in preverjanj posameznih programov strank. V ta namen bodo tudi gotovo odložili sejo občinskega sveta, ki je bila prvotno predviSena za prihodnji petek pred velikošmarnimi prazniki se zato prav gotovo zadeve še ne bodo razjasnile. Poziv za sestavo uprav demokratične enotnosti Sindikalno vodstvo FIAI-CG1L konzorcija za prevoze tržaške pokrajine je izdalo včeraj tiskovno poročilo, v katerem izraža potrebo, da se čimprej sestavijo tak« na deželi, kot na pokrajini in tržaški občini odbori demokratične enotnosti, ki bodo učinkoviti, ki bodo upoštevali vrednote ustave in antifašizma in v katerih ne bo prostora za pristranske in diskriminacijske odnose. Sestava večine in učinkovitega e-notnega odbora na občini je še zlasti pomembno za premostitev staže in težav, v katerih deluje medobčinsko podjetje za prevoze. Jutri prispe v Trst letalonosilka Kenncdy Jutri prispe v Trst letalonosilka »USS J.F. Kennedy» ameriške mornarice. V našem mestu bo ostala do 11. avgusta, zasidrana v zalivu, ker je ob pomolu morje preplitvo. Dolga je namreč nad 300 metrov široka 77, njena nosilnost pa znaša 83.000 ton. V ponedeljek bo na velikanki potekalo tradicionalno srečanje med kapitanom Jerryjem O. Tuttlejem in krajevnimi oblastmi. • V Rocolu se danes nadaljuje festival «Dela in Unita*, ki ga prireja sekcije KPI «P. Tomažič* v občinskem parku na Trgu De Gasperi. Festival, ki se je začel v četrtek, se bo zaključil v ponedeljek, danes zvečer pa bodo predvajali film »Belo in črno*, za ples pa bo poskrbel ansambel »Aster Novas*. STALIŠČA SINDIKATOV PO ŠTIRIDNEVNEM POSVETOVANJU Razpravo o področnih načrtih je treba zavzeteje poglobiti z deželnimi organi Ciklus petih srečanj zaključili včeraj s proučitvijo osnutka načrta za sektor fine mehanike Gledališča Ros- ROSSETT1 Festival operete Danes, 5. t.m., ob 21. uri v settiju premiera operete «Neoo Suzana* avtorja Jeana Gilberta. -Predprodaja vstopnic pri <>sre“ blagajni v Pasaži Protti (tel. 6831H Kino Na deželi se je včeraj nadaljevalo in zaključilo posvetovanje med predstavniki dežele in sindikalnih ter podjetniških organizacij o tako imenovanih področnih načrtih, ki naj bi nekako pokazali in odprli italijanski industriji pot iz krize. V štirih dneh razgovorov so dejansko izčrpali obsežno problematiko, ki v resnici zahteva tedne in tedne poglobljene ^debate in poštenih soočenj med vsemi tistimi dejavniki, ki so na tak ali drugačen način soodgovorni za usodo gospodarskega in s tem tudi družbenega življenja v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Včerajšnji zadnji dan posvetovanj je bil posvečen problemom fine mehanike. Z razliko od prejšnjih štirih je to srečanje potekalo v nekoliko bolj optimističnem vzdušju. Fina mehanika je namreč med tistimi redkimi sektorji, ki manj občutijo splošno krizo in povzročajo tudi manj skrbi načrtovalcem. Argument fine mehanike je zato prišel kot nekakšen «dulcis in fundo* v to fazo posvetovanj. Podjetja na tem področju delujejo v znatno boljših pogojih. Nad 60 odst. proizvodnje tega sektorja gre v izvoz, kar blagodejno vpliva na plačilno bilanco s tujino in, kar je še posebej važno, ni problemov zaposlovanja. S tem pa še ni rečeno, da je v tem ODLOČNA REAKCIJA SINDIKATOV NA ODLOČITEV VLADE Vladni načrt o ladjedelništvu v nasprotju z realnimi potrebami Po mnenju sindikata je ta odldtev dokaz o popuščanju pritiskom drugih držav članic EGS Za reševanje italijanskih ladjedelnic iz krize je potrebnih 800 milijard lir prispevka, zmanjšanje lad-jedelniške proizvodnje za deset odstotkov ter skrčenje delovne sile za 3000 delovnih enot. Takšno je mnenje medministrskega odbora za industrijsko politiko CIPI, ki je v teh dneh sprejel načrt za ladjedelništvo. Načrt naj bi po mnenju vladnih organov tolmačil sedanji položaj v tem proizvodnem sektorju, ki preživlja, tako na državni, kot na mednarodni ravni precej hude trenutke. V takšnem položaju naj bi dodelitev 800 milijard v petih letih, to se pravi 160 milijard letno, zagotovila potrebno preosnovo tega sektorja in pospešila proizvodno dejavnost. V isto smer teži tudi skrčenje delovne sile za 3000 enot, ki naj bi se izvedla z ukinitvijo novega zaposlovanja za obdobje treh let. O tem bo še razpravljal parlament, medtem pa beležimo prve reakcije na predloženi načrt. Sindikalni krogi naše dežele so to vest spre- jeli z začudenjem in zaskrbljenostjo. Ladjedelništvo je namreč eden pomembnejših industrijskih sektorjev v naših krajih, kjer postajata problema poživitve proizvodnje ter zaposlovanja vse bolj občutena. Čeprav načrt še ni znan v vseh podrobnostih in bi bilo preurenjeno dajati o njem podrobnejše ocene, so člani sindikalne organizacije, ki se je včeraj razgovarjala na deželi o področnih načrtih, odločno obsodili stališča vlade do reševanja problemov ladjedelništva, Po mnenju sindikata je ta odločitev ponoven jasen dokaz o popuščanju pritiskom drugih držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Gospodarskih problemov po drugi strani ne gre reševati s skrčevanjem delovne sile. To prinaša le nove težave in ni v skladu s stvarnimi potrebami države in naše dežele, kakor tudi ni v skladu s predlogi in mnenji sindikalne zveze. nji najdeni predmeti: italijanska in tuja valuta; denarnica, torbice, srebrna zaponka, ure, srebrne vilice, dežni plašč, dežniki, torba z oblačili, torba z volno, steklene vaze, klobuk, jopice in vžigalnik. Predmete lahko dvignite v občinski palači na Trgu Unitš, soba štev. 110, ob delavnikih od 9. do 12. ure. PROGRAM KPI ZA TRŽAŠKI ORČINSKI SVET (4) Zdravstvo, socialna varnost, zaščita okolja in nova urbanistična politika Skrbno je treba nadzorovati nove industrijske gradnje in temeljito spremeniti načrt za ljudske grudnje Za polno izvajanje delovne pogodbe pri avtobusnih podjetjih V ponedeljek popoldne se bodo na sedežu CISL v Vidmu sestali predstavniki sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL s področja avtoprevo-zov s predstavniki delavcev, zapo-_________ slenih pri avtoprevozniških' podjet- • Tržaška občina obvešča, da so na 4"** VFurlaniji- Julijski _kra-razpolago zakonitim lastnikom nasled-1J,n’’ d,a 1)1 obravnavah vprašanje J zakonskega osnutka za izvajanje u-' strežne vsedržavne delovne pogodbe. Sindikalna zveza je hkrati sprožila pobudo za skupno srečanje s predstavnik; političnih strank ustavnega loka, da bi na njem v prisotnosti zastopnikov ANAC vzeli v pretres vprašanje zavrnitve deželnega zakona štev. 424, s katerim je deželni svet svoj čas določil posebno finančno nakazilo za kritje višjih stroškov pri izvajanju delovne pogodbe za delavstvo, zaposleno pri podjetjih, ki vzdržujejo avtobusne iinije v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Program tržaške federacije KPI za tržaški občinski svet vsebuje v svojih treh zaključnih točkah (ostale smo predstavili v prejšnjih treh nadaljevanjih) vprašanja zdravstva in socialne varnosti, zaščite okolja in urbanistične politike. V zvezi z zdravstvom in socialno varnostjo dokument KPI najprej poudarja, da je po 14 letih prva naloga dokončati in izpopolniti novo bolnišnico na Katinari, medtem pa odstraniti sedanjo sramoto, ki jo predstavlja vhod v bolnišnico iz Ul. Pieta z ustanovitvijo novega oddelka za nujne sprejeme, povezati «oddelek za ostarele osebe* z javnimi ustanovami, povečati učinkovitost osnovnih laboratorijev in onega za radiologijo, urediti odnose med bolnišnico in univerzo. Potrebne je reorganizacija sociozdravstve-nega konzorcija, pri čemer je treba dati prednost službi za mater in otroka, oskrbj handikapiranih in ostarelih, medicini dela, umskemu zdravstvu, posegom za zaščito o-kolja pred onesnaženjem, boju proti alkoholizmu in uživanju mamil. Kar zadeva ukrepe v korist ostarelih, predlaga komunistični dokument posvečenje pozornosti preventivnemu zdravljenju in bivanju ostarelih v družinskem krogu z izpopolnitvijo kvalificirane zdravstvene pomoči na comovih in ustanovitev komisije z udeležbo sociosanitarnih delavcev v povezavi z rajonskimi sveti. Posebno pozornost je treba posvetiti delovanju družinskih posvetovalnic in vsem strukturam, ki so potrebne za aplikacijo zakona, ki vsebuje »Norme za varstvo materinstva in za prostovoljno prekinitev Danes praznuje v Križu 50. rojstni dan LADKO LOZAR Vse najboljše ob njegovem jubileju mu želita žena Breda in hčerka Ingrid. nosečnosti*. Točka 7 o ukrepih za zaščito okolja pravi, da mora občina spodbujati Ustanovo za industrijsko cono k skupni akciji za novo normative v industrijskih conah, za zdravje v tovarnar, za socialne služnosti za delavce, za nadzorstvo nad produktivnimi procesi, za zatiranje zlorab, za razkuževanje zlasti sosednjih naseljenih področij. Obenem pravi, da je treba uporabiti strukture medicinske fakultet in zlasti medicine dela, kakor tudi pokrajinske strukture in zlasti laboratorij za higieno in profilakso, za določanje standardov zdravstvenih pogojev v tovarnah ter za nadzorstvo in upravo industrijskih con. Skupno z miljsko in dolinsko občino ter gorsko skupnostjo je treba določiti stroge norme pri odobravanju načrtov za nove industrijske gradnje in za u-strezne proizvodne procese, kakor tudi za upravljanje obstoječih naprav tako v sedanji kot v bodoči industrijski coni. Na osnovi konvencije med miljsko občino in znanstveno fakulteto je treba razširiti sistematično preučevanje morja o:i Miljskega do Sesljanskega zaliva in v vsem zalivu, za izdelavo medobčinskega programa o varstvu morja. S sodelovanjem botaničnega inštituta univerze je treba programirati posege za razvoj in obrambo gozdnega bogastva občine in sploh na Krasu Po znanstvenih merilih. Poglavje o urbanistični politiki obsega 9 točk, ki so: 1. Hitra sprememba načrta za ljudske gradnje s posvetovanjem z gospodarskimi in socialnimi silami ob spoštovanju o-kolja, zaščite slovenske narodnostne skupnosti, obrambe kmetijstva; 2. Koordinacija med občino in IACP za gradnjo stanovanj po nizki ceni z industrializacijo gradnje in sanacijo starih stanovanj: 3. Vključiti zasebno pobudo za uporabo zgodovinskega središča z nadzorstvom občine za izločitev špekulacije in parazitskih najemnin, nadzorstvom profitov in s posebnimi dogovori za zaščito revnejših slojev in stano- valcev v hišah, ki so potrebne obnove; 4. Poseg dežele za izdajanje koordiniranih finančnih sredstev za nove urbanizacije, za ljudske gradnje, za zgodovinsko središče in Kras; 5. Večletno načrtovanje javnih služnosti in šol; 6. Izpeljati velike cestne povezave, ki bodo življenjskega pomena za Trst v prihodnjih letih; 7. Koordinirati načrtovanje navtičnega turizma med tržaško in devinsko - nabrežinsko občino; 8. Koordinirati načrtovanje s Kraško gorsko skupnostjo za so-cioekonomski in kulturni razvoj slovenske skupnosti na področju stanovanj o nizki ceni, za krajevne zadružne pobude ter na področju kmetijstva, obrtništva, turizma in zaščite okolja; 9. Racionalizirati in demokratizirati urbanistično upravljanje z reorganizacijo uradov in koordinacijo odborništev. Požar uničil hišico v psihiatrični bolnišnici Včeraj zjutraj je pri stranskih vratih, skozi katera je vhod iz Ul. Valerio v komprenzorij pokrajinske bolnišnice pri Sv. Ivanu, požar popolnoma uničil kamnito hišico, tako da so od le-te ostali le zidovi. Na kraj požara so pod vodstvom načelnika voda Zamperla takoj prihiteli gasilci, vendar hišice se ni dalo več rešiti. Po vsej verjetnosti gre pripisati požar namernemu dejanju neznancev, saj so okoli pogorele hišice gasilci našli veliko zažganega papirja, kartonov, lesenih zabojev in lesa. Po mnenju preiskovalcev so zanetili požar prav tisti neznanci, ki so pred časom z enakim dejanjem uničili kapelico psihiatrične bolnišnice. MLADINA IZ PREBENEGA priredi ŠAGRO DANES, 5. AVGUSTA: ob 18.00 — Otvoritev kioskov ob 20.30 — PLES JUTRI, 6. AVGUSTA: ob 15.00 — Otvoritev kioskov ob 18.00 — Nastop godbe iz Pridvora ob 20.00 — Nastop «Mladih beneških harmonikar|ev iz Beneške Slovenije* od 21.00 do 24.00 — PLES PONEDELJEK, 7. AVGUSTA: ob 18.00 — Otvoritev kioskov Ob 20.30 — PLES Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami, domačim vinom In specialitetami na žaru. Vse tri večere bo Igral ansambel »SUPERGROUP*. sektorju vse idealno. Sindikalne organizacije navajajo predvsem tri probleme, ki jih vladni osnutek področnega načrta ne upošteva v zadovoljivi meri in ki bi jih bilo treba na vsak način upoštevati. Na prvem mestu je problem usposabljanja delovne sile. Sektor fine mehanike zahteva predvsem visoko kvalificirane delavce, ni pa bilo v naši deželi doslej dovolj posluha za vprašanja poklicnega izobraževanja. Pomanjkanje resnih programov in ustrezne politične volje je preprečilo, da bi se razvile že obstoječe poklicne šole, kot so CIFAP v Trstu, ki jo vzdržuje družba IRI, ali da bi nastale nove. Krajevne uprave, z deželo v prvi vrsti, tega vprašanja ne bodo smele več zanemarjati. Drugo vprašanje se nanaša na kreditno politiko. Potrebni so koreniti posegi, ki bi zagotovili podjetjem določena jamstva. Kot primer so sindikati navedli podjetje Danieli v Vidmu, ki si je zagotovilo naročila v Argentini, a n« bilo sposobno držati svojih obvez, ker so argentinski naročniki sporočili, da bodo plačevali na daljši rok, kar je seveda videmsko podjetje pahnilo finančno krizo. Z ustreznim kreditiranjem bi takšne težave preprečili. Tretji problem je znanstvena raziskava. Sektor fine mehanike se lahko skladno razvija le, če se vzporedno razvija znanstvena raziskava. Podjetja (v glavnem male in srednje industrije) si tega ne morejo sama privoščiti in je zato potreben poseg javnih ustanov. V zvezi s celotnim ciklusom posvetovanj na deželi pa so predstavniki sindikalne zveze, kot znano, izrekli celo vrsto kritik, ki so jih včeraj sintetizirali v zaključni oceni ter v vrsti konkretnih zahtev. Ocena sindikatov je v splošnem negativna. Dežela je pokazala premajhno zavzetost, odsotni so bili politični dejavniki (če izvzamemo odbornika Maura, ki se je parkrat pokazal) in osnutki področnih načrtov so bili zato obdelani površno. Nekoliko drugačna je seveda podoba, ki jo o štiridnevnem posvetovanju daje deželna uprava v svojem tiskovnem poročilu. Šlo je za »zanimivo raziskovalno delo*, pravijo, deželni organi, ki so ga deželni uradi izvedli z namenom, da bi izvedeli za mnenja raznih krajevnih gospodarskih kategorij. Dežela se skratka ni lotila posveto vanj kot neke formalne obveznosti, zagotavljajo, pač pa kot’ nečesa, ki je izredne važnosti za vsestranski razvoj dežele in ki se tesno povezuje tudi z načrtom za obnovo in preporod dežele. Pa se povrnimo spet k mnenju sindikatov, ki so se tudi tokrat lotili dela z vso resnostjo in poglobljenostjo. Ob zaključku posvetovanj so izrekli pet zahtev. Predvsem zahtevajo, da dežela seznani javnost z odgovori, ki jih bo izdelala v zvezi s področnimi načrti in posredo- vala višjim organom na sestanku med predstavniki dežel, ter na ta način omogoči javno debato o teh problemih. Drugič zahtevajo vrsto srečanj z deželnim odborom, takoj ko bo ta izvoljen. Tretja zahteva se nanaša na problem znanstvene raziskave. Treba je izvesti razne pobude za sestavo ustreznega programa in za njegovo uresničevanje. Sindikalni predstavniki so nadalje predlagali, da se skliče deželna konferenca, ki bi poglobila gospodarske probleme dežele. Peta zahteva pa se nanaša na problem poklicnega izobraževanja — deželno zakonodajo je treba v tem pogledu prilagoditi stvarnim j>otrebam. Razstava o obrtništvu V priredbi devinsko - nabrežinske avtonomne turistične in letovi-ščarske ustanove bodo odprli danes ob 18. uri na sedežu v Ses-ljanu že tradicionalno razstavo, na kateri bodo razstavljeni izdelki o-brtnikov iz naše dežele. Razstava bo odprta do 29. tega meseca in bo vsekakor privlačna za številne turiste, ki ta čas letujejo v tem obmorskem kraju. Neznanci vlomili v trgovino «Bata» V noči med četrtkom in petkom so neznanci «obiskali» trgovino s čevlji «Bata* na Korzu Saba 7. Vloma se je včeraj zjutraj zavedel lastnik trgovine, 33-letni Tržačan Gianpaolo Trevisondoli, saj je o-pazil, da je bila trgovina vsa razmetana. Vendar «poseg» tatov je bil dokaj čuden. Napravili niso nobene večje škode, pa tudi izmaknili niso ničesar, čeprav so vse prebrskali. Na kraj dogodka so nemudoma prišli agent; znanstvenega oddelka policije, ki raziskujejo vzroke, zakaj so neznanci opravili tak nedonosen podvig. SMUČARSKI KLUB DEVIN bo danes, 5. t.m., ob 20. uri v I. in ob 20.30 v II. sklicanju imel v Mavhinjah v gostilni Terčon svoj IV. redni občni zbor Vabljeni člani in prijatelji. Smučarskega kluba Devin Mali oglasi CARLI VTRG1LIU ..spo.rpča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72, 850 68, A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupč 1600 74. AR 1300 75, 1500 C 66. tau-nus 1300 73. 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel 826084. iiimiiiiimiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuuitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiitiiiiiiimiiuiimiiiiiiii DANES OB 17.30 V ČAMPORAH Zaključek poletnega centra Poletni centri za predšolske otroke omogočajo našim malčkom, da brezskrbno, v družbi vrstnikov in konstruktivno, delovno preživijo dober del počitnic. V poletnem centru se otroci igrajo, hodijo na sprehode, pa tudi ustvarjajo, največkrat rišejo ali si izmislijo fantastične zgodbice, kot na primer zgodbo o »Gospodu Neznano Kdo*, ki so ši jo izmislili mladi udeleženci poletnega centra v Čamporah, ki je deloval letos že drugič zapored. Poletni center so obiskovali slovenski otroci iz miljske občine, ki so pod vodstvom vzgojiteljic preživeli prav lepe in razposajene dni. Predšolski otroci, bilo pa jih je tudi nekaj osnovnošolskih, so izmenoma z italijanskim oddelkom odhajali tudi na morje, kjer jih je učiteljica plavanja učila plavati. Deklice in dečki so bili z bivanjem v poletnem centru v Čamporah zelo zadovoljni. Danes ob koncu poletnega centra, bodo predšolski otroci priredili tudi zaključno prireditev, na katero so vabljeni vsi starši in prijatelji mladine. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in prigrizek, začetek pa je predviden ob 17.30. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. T£^ST - ULICA F. FIL2I 1Q • \22’ SV-GAG TEČAJI VALUT V MILANU DNE 4. 8.1978 Ameriški dolar 842— Funt šterling 1625— Švicarski frank 485— Francoski frank 191,50 Belgijski frank 25.- Nemška marka 406— Avstrijski šiling 56,90 Kanadski dolar 710— Holandski florint 376— Danska krona 146— Švedska krona 180— Norveška krona 151— Drahma 22,25 Mali dinar 42— VeUki dinar 42— MENJALNICA vseh tujih valut Miramarski park ob 21.00 «11 sogno imperiale di ramare* (v italijanščini); „ ~*l V »Luči m ■"■**** »Der Kaisertraum von MiranaaOj nemščini). Prevoz z motorni® ^ nom s pomola Audace ob * ,,|j ob 21.20 ter iz Miramara ob in ob 23.35. . j Arislon 21.30 «11 re dei giardim ^ Marvin*. Jack Nicholson, B. u Barvni film. ,p, Mignon 16.00 «11 gatto a nove Nazionalc 17.00 «Equus*. ^i£Lm| Burton. Barvni film. Prepov mladini pod 18. letom. Giallaciclo 17.00 «Candido crotlC;, Lilli Čarati, Mircha Carven, Baxa. Prepovedan madini P0" letom. Excelsior 17.00 «Terremoto Barvni film. « Rii/. 17.30 «6.000 km di paura* Dallesandro. Barvni film. Eden 17.00 «Ridendo e schera®"! Walter Chiari, Gin0 Bramieri- i vni film. Prepovedan mladini r 18. letom. 17.00 «Lassassino e c0S ad Cristallo 17.00 «Lassassino h cl ^ :idere ancora*. G« Hilton, Femi Benussi. Barvni Prepovedan mladini pod 18. e ot. Eilodrammatico 16.00—22.00 »Viri ^ bosi*. Prepovedan mladini P0*3 letom. |( Moderno 16.00-21.30 »Dove osa« aquile». Richard Burton. ^ Aurora 17.00-22.00 «Le colline gli occhi*. Prepovedan mlad'® 14. letom. Barvni film. ^ |, Capitol 16.00 »La pantera rosa 'L, episodio*. P. Sellers. Barvni Vittorio Vcncto 17.00 «Dracula P8 tfi e figlio*. Barvni film. Ideale 16.00 «Ciclone». Arthur nedy, Carole Baker. Barvni N ^ Astra 16.30 »Piu forte ragazzb’ ^ renče Hill, Bud Spencer. B8* film. Včeraj-danes Duncs, SOBOTA, 5. avgusta MARINKA * Sonce vzide ob 5.53 in zatona 20.29 — Dolžina dneva 14.36 jg, na vzide ob 7.15 in zatone oh Jutri, NEDELJA, 6. avgusta VLASTA uft Vreme včeraj: Najvišja dnevna ^ peratura 23,7 stopinje, najnižja, peratura 20,5 stopinje, ob 13. ®rl ^ stopinje, zračni tlak 1015,4 mb ; ljen, vlaga 73-odstotna, nebo sK oblačno, padlo je 11 mm dežja. ^ ter jugozahodnik 14 km na uro. ^ rje rahlo razgibano, temperatura rja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI ^ Dne 4. avgusta 1978 se je v ^ rodilo 5 otrok, umrlo pa je ^ —ji, RODILI SO SE: Aliče P“ pr Francesca Braini, Miro Mozet'c' ca Meriggioli, Emanuele UMRLI SO: 84-letna Maria ^ Rogotizh vd. Pittana, 89-letna Bertok vd. Rautnik, 75-letna Polo vd. Latronico. 85-letni ‘ m Petronio, 75-letni Ernesto ^re'fiii)' 66-letni Giuseppe Budai, 80-leW® Jji seppina Leban vd. Možina, Domenico Lagonegro, 80-letna na Giorgi vd. Polli, 67-letni G‘uS ji Boselli, 70-letni Severino Severi, letni Marino Micheli. DNEVNA SLUŽBA LEKA***1 (od 8.30 do 20.30) tJl Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 1 Soncini 179, Ul. Revoltella 41. .j) (od 8.30 do 13. In od 16. do Trg S. Giovanni 5, Čampo S-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) gjr Trg S. Giovanni 5, Čampo S. como 1. LEKARNE V OKOLICI _ (8i Boljunec: tel. 228-124; Bazovica’ j; 226-165: Opčine: tel 211001; 1%!, tel 225141; Božje polje Zgonik; 225-596: Nabrežina: tel. 200-1**L|Jll sljan: tel. 209-197: žavlje: tel- 21 Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SL^I Nočna služba za zavarovance 1 u in ENPAS od 22. do 7. ure: št. 732-627. . V počastitev spomina po®- 5,F Fonda darujeta Ito in Grozda"® Ur za Dijaško matico. pi‘ V počastitev spomina P° . l*8 Petronio darujeta Grozdana 5000 lir za spomenik padlim 5V. iz Škednia. s Kolonkovca i" °° iz Skednja, s Kolonkovca Ane. . V počastitev spomina na Pjjjv i8 Borisa Mašere darujeta Grozda”^ Ito 5000 lir za SPDT. Namesto cvetja na greh Mašere daruje družina M*®1 20.000 Ur za SPDT. Ob težki izgubi dragega hrata BORISA Izreka dr. Sonji Mašeri globok® družina Miche*®*** žalje 5. 8. 1948 5. 8' Evgenija Pipan mamo vredno in dosledu® spominjamo se vedno- Kosinova Egidij in Robert z žc^ it marijo in sinom ter hčere »a• Silvana z družinama ter L'W Marija. ZARADI IZSELJEVANJA IN GRADBENIH OMEJITEV V Prečniku nevarno upadanje števila prisotnega prebivalstva ^ti pojavi zadržujejo rast tudi drugih vasi v tržaški okolici , ^si smo zelo zaskrbljeni nad pro lemi, ki se neprestano postavljajo ? Pot slovenski narodnostni manjši-}' Pa naj bodo to politične ali gospodke zapreke. Toliko bolj pa mo-amo biti zaskrbljeni ob vesti, da Prebivalstvo v mnogih slovenskih va-en številčno postopoma upada. Vest l se bolj vznemirljiva, če pomisli-°. da predstavlja slovenski živelj ,a vasi pravzaprav življenjski temelj 0venske manjšine. Dejstvo je, da vi p°jav upadanja zajel veliko šte-,l° vasi v devinsko-nabrežinski občini. j y®s Prečnik je najbolj zaskrblju-e primer, saj je vas leta 1961 šte-im i medtem ko je leta 1971 mela samo še 90 prebivalcev.,Vzro-*■ ki "o v veliki meri vplivali na ako velik padec števila ljudi v Preč-au. niso značilni samo za to vas, ^mpak v veliki meri veljajo za vse j,asi. ki se nahajajo v enakem polo-aJu: Pri vsem tem se vsakomur po-1 vav' vprašanje, kje naj bi bili yr°ki, da se prebivalstvo stalno “tanjša? .Nekatere vzroke moramo za Preč-„ * 11 izkati v letih med drugo svetov-v? vojno, ko je bila vas vsestransko Jiljučena v narodnoosvobodilni boj. tiyf^an* Panika so za svojo na-.■Pno zavednost in protifašizem žr-,°Vali mnogo mladih življenj, kar seveda močno vplivalo na raz-1 vasi, ki je po osvoboditvi komaj r°PiJa v negotovo povojno obdobje. a Prav to obdobje je močno pričelo vas, ki se je vse dotlej v glav-Preživljala z delom v kamnolomih. Naravna posledica te globoke di'Zu-ie izseljevanje mladih lju-n ' "i doma niso imeli nobene mož-B su,za preživljanje. V svet je odšlo tteh no mladih ljudi, ki so s v Ciuhom . za kruhom odhajali pred-v °be Ameriki, in v Avstralijo. j sČljevanje predvsem mladih ljudi m,,°rej eden izmed poglavitnih vzro k V’ da se je število ljudi v Prečni k začelo manjšati. Mehanizacija m dnolomov in kriza, ki je zajela Va?yrst dela, je povzročila, da so se štjSCani v veliki večini zaposlili v Ihanski papirnici. Čeprav so pre-j. alei Prečnika v glavnem delavci, v7a kmetijstvo v vasi zelo važno v °So. c in obrobni položaj vasi silita jj. -. da se izseljujejo v večje vasi ^ | - c »1 %m adi neradi ostanejo v vasi, je vjreč ta, da regulacijski načrt Jjj^fečuje, da bi si yaščanj na zem-h„ ih, ki obrobljajo vas gradili nove >*■ a°r pa bi si hotel popraviti sta- !*leti 8llsP 11T prireja v nedeljo, 27. av-% n avtobusni izlet v Eibčev laz tr “°binjskem jezeru na osrednjo m slavo 200-letnice prvega pristopa ^Sr?'I’iglav' Vpisovanje na sedežu jj 1 vsak dan od 11. do 12. ure. |, '»šlvo slovenskih upokojencev v Priredi 13. avgusta celodnevni si0v‘ v Dobrovo, kjer b0 srečanje t-,, anskih primorskih upokojencev. fCj C Srečanjem bomo obiskali Vrsno. Soji'° hiao pesnika S. Gregorčiča s tv,., ftkom v Kobaridu, kjer bomo i-Nato nadaljujemo pot v ta °v° ~ P° možnosti še v Meda-žjj, širino hišo A. Gradnika. Za tr- li . elane je vpisovanje še danes, Ci avgusta, od 10. d0 12. ure v Ul. 8. ]j ruženje Union priredi 13.. 14. in Siksta «Avtobus prijateljstva po likj eP‘ji. Hrvatski in Bosm» ob priti^ ht'atske turneje Tržaškega par hihiiv ^ega Pevskega zbora. Obisk za %V'h zgodovinskih in kulturnih sre lnf v notranjosti države in ob obali. *tlri •tn,lcije in prijave na sedežu vs azenia v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 1(13,, delavnik razen pohedeljka od ob' do 12.00 in od 17.00 do 19.30, od 17.00 do 19.30 in ob 10.30 do 12. ure. Prijavila sta se «Murij Kogoj» iz Trsta in «Obala» iz Kopra Prvič Relgijci in Švedi Nastopilo bo 17 zborov iz 11 držav katere spremembe v letošnjem pro- I čju zavidljive globine. Pred k>-at-računu, občinsko podpore mestni kim so tu taborili tržaški jamarji, Prva kulturna prireditev letošnjega septembra bo mednarodno srečanje pevskih zborov «Seghizzi», ki bo tokrat že od 31. avgusta do 3. septembra. Za tg datume, ki so nekoliko neobičajni za pevske zbore, so se morali prireditelji odločiti, ker prenočuje precej zborov v raznih dijaških domovih. Letos spomladi se je zdelo, da se bo šolsko leto pričelo že 10. septembra, zaradi česar ne bi bili dijaški domovi na razpolago. Datum je neobičajen, ker so ta čas zbori še na dopustu, zato bo marsikateri zbor odpadel. Na letošnjem tekmovanju «Se-ghizzi* bo prisoten samo en zamejski zbor in sicer zbor «Marij Kogoj* iz Trsta (v Gorici smo ga slišali na letošnji Primorska poje). Slovensko zborovsko pesem bo zastopal tudi zbor «Obala» iz Kopra, iz Jugoslavije pa pride tudi zbor «Pro mušica* iz Subotice. Lani je predstavljal novost zbor iz Sovjetske zveze, letos bosta prvič nastopila na tekmovanju zbora iz Penije in Švedske. To je dokaz, da dobiva goriško tekmovanje vsako leto širši mednarodni značaj in veljavo in le pomanjkanju finančnih sredstev je treba pripisati dejstvo, da ni moč razširiti kroga udeležencev. Sedemnajst zborov naj bi nastopilo na letošnjem tekmovanju: 6 iz Italije, 2 iz Jugoslavije, po 1 pa iz Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske, Romunije, Švedske, Madžarske in Sovjetske zveze. V umetniškem vodstvu . tekmovanja so Vito Levi, Cecilia Seehizzi, Pavle Merku. Giuseppe Radole in Italo Montiglio. Delali boste dve žiriji, v katerih bodo Cecilia Se-ghizzi, Giorgio Kirschner, Vlasti-slav Novak, Heinrich Poos in Gheor-ghi Robov (v prvi )in Piero Pozze, Arrigo Benvenuti, Seglind Dimai, Istvan Parkai in Rado Simoniti (v drugi). Poleg že omenjenih zamejskega in jugoslovanskih zborov bodo nastopili še zbori «Corradini» iz Arezza, «Coro delle 9» iz Pescare, «Citta di Parma*. «Candotti» iz Codroipa, «Tomadini* iz S. Vita al Taglia-mento, «Mchese Liedertafel* iz Belgije, »jMorfova - Prokopova* iz Bolgarije, zbor moravskih učiteljev iz Gottvvaldova na Češkoslovaškem, «Thaliener Chor* iz Ebernama v Nemčiji. Akademski zbor iz Lvova na Poljskem, zbor »Miorita* iz Rešita v Romuniji, «Studentsangarfor-bund* iz Sjtpckjtolma, «If.iusagi Mit, veszegyttes» ie: Budimpešte in moški akademski zbor politehnike iz /falioa ^SotJjfi^i zvezi. ,, Od 31. avgusta do 2. septembra bo v avditoriju deveto mednarodno strokovno s. eeanje o zborovskem petju, kj ga bodo letos posvetili estetskim, tehničnim in didaktičnim problemom sodobne zborovske literature. Mladi socialisti na festivalu na Kubi Na svetovni festival demokratične mladine, ki je v teh dneh v Havani na Kubi. je prisotna, v okviru italijanske mladinske delegacije, tudi skupina, kj zastopa p (soško federacijo socialistične mladine. V njej so pokarjinski tajnik FGSI Pietro Lombardo, Franco Trevisan, Giuseppe Zanelli. Barbara Golfato in Maria Veliscig - Lombardo. S sinočnje seje občinskega sveta Na sinočnji seji sp svetovalci spre jeli ostavko svetovalca, KPI odv. Nerea Battella. Zapustil je občinski svet po 21 letih, potem ko je bil izvoljen za deželnega svetovalca na junijskih volitvah. Na njegovo mesto je bil potrjen kot svetovalec Acc Mermolja, ki bo pričel s svojo funkcijo na eni od prihodnjih sej. Zatem so svetovalci odobrili ne- glasbeni ustanovi in odobritev stroškov za prihodnjo koncertno sezono, ki bo v sodelovanju s časnikarskim krožkom iz Trsta v deželnem Avditoriju v času od oktobra do prihodnjega aprila. ' Zatem se je pričela razprava o reviziji splošnega regulacijskega načrta. O tej bomo podrobneje poročali jutri. Vabil« občine otroškim vrtnaricam Goriški župan vabi diplomirane vzgojiteljice otroških vrtcev naj se javijo za občasno brezplačno pomožno službo v občinskih otroških vrtcih. Podobno brezplačno službo so nekatere mlade otroške vrtnarice vršile že lani. Dekleta ne bodo dobila plačila, služba pa jim bo služila kit koristna praksa, ob zaključku bodo dobila potrdilo o o-pravljenem delu, kar bodo upoštevali pri nameščanju osebja v otroških vrtcih. Raziskovalni tabor jamarjev na Kaninu Zadnjih petnajst let so goriški in tržaški jamarji povečali število raziskovalnih ekskurzij, na Kanin. To pogorje je zanimivo, ker ima nekatere značilne kraške pojave in tudi jame dosežejo na tem pudro- ZARADI MANJŠEGA OBISKA BOMO NA JESEN OSTALI S TREMt KINODVORANAMI? Zaradi preureditve državuilt kini nialo«;raf-skih podjetij bodo iiiio» zaprli ki so raziskali in zmerili 11 nedotak njenih jam. Med temi jamami nekatere dosežejo 90 metrov globine. Veliko pozornosti so posvetili 70 metrov globoki jami, ki ji sicer niso mogli priti do dna zaradi ledene ovire. Po vsej verjetnosti bodo raziskovanje nadaljevali v začetku jeseni, ko se bodo zboljšali pogoji. Velik uspeh so tudi zabeležili pri napredovanju v jami imenovani «FDZ 2», ki jo raziskujejo že vrsto let. V zadnjem podvigu iim je u-spelo prodreti do 450 metrov globine. Jamo so »podaljšali* za dobrih 30 metrov, tako da spada sedaj med 6 najglobljih' v naši deželi. Jutri motnje pri dobavi električne energije Zaradi nujnih vzdrževalnih del na j d ^ je napravah visoke napetost: bo |u'n družbd iz Padove, pnslo do občasnih prekinitev olek- . , . , . .. tričnega toka na območju občin Go- , Najbrt že v septembru naj b. Mo-rica. Steverjan. Moš in Sovodnje. dernissjmo za vedno zaprl svoja Ravnateljstvo družbe Ene' prosi za vrata kajt, razne Ratanske drzav-razumevanje ter priporoča, naj bi « filmske družbe bodoj» novem porabniki jutri omejili porabo elek trike na minimum. Bomo kmalu po poletnih počitni cah ob dve kinodvorani v Gorici? Vse kaže. da bo tako in da bomo lahko ''biskovali v prihodnji zimi kinopiedstave le v dvoranah Corso in Verdi ter v Vittoria. ob nedeljah pa še v Stella matutina, kajti vse kaže, da bodo zaprli tako kinodvorano Modernissimo kot Centrale. V zadnjem času je prišlo do nekaterih sprememb v lastništvu oziroma upravljanju goriških kinodvoran. Do pred časom je ista družba upravljala kinodvorane Corso, Centrale in Vittoria. zase je bila uprava Verdija, Modernissimo pa je deloval v zasebni režiji, vendarle v sklopu državne družbe ltalnoleggio cinernatografico. Že pred nekaj meseci so zaprli kinodvorano Vittoria, zatem pa so jo ponovno odprli. V njej predvajajo že nekaj let lahkotne filme z vabljivimi plakati in naslovi. Zdi se, da kljub vsemu kinodvorana »nese*. V zadnjem času pa krožijo govorice, da bodo zaprli najstarejšo goriško kinodvorano Centrale. Ta naj ne bi bila več rentabilna. Upravo kino-prevzela neka • Občinsko podjetje opozarja pred preveliko uporabo vode za namakalne namene. V tem (»letnem obdobju je treba vodo čimbolj smotrno uporabiti. ker je v gričevnatem predelu že primanjkuje. Podjetje svetuje upo. rabnikom naj zalivajo samo ponoči. vključene v enotno podjetje v sklopu TRI in tiste dvorane, ki niso rentabilne bodo odpadle. Med temi o-na v Gorici, ki se nahaja v težkih finančnih škripcih. Spominjamo se, da je pred štirimi leti družba ltalnoleggio cinema-tografico skušala nuditi goriški publiki nekako kinoteko, kjer naj bi se predvajali kvalitetni filmi, tudi taki, ki ne gredo v normalno ko- iiiiMiiiiimiiiiiiimiiiiHiiiiuiiiiiiniiiiimimmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinimiimiiimiiiiiMiiiiimmiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiKiMiiiiiiiMmiN V OKVIRU RONSKEGA AVGUSTA Danes in jutri v Ronkah potrditev prijateljstva z Metliko in Wagno Danes zjutraj tekmujejo ribiči, zvečer nastopijo godbe na pihala, jutri pa bo na županstvu uradna svečanost Kot je znano, že dolgo vrsto let ob-.jtajgjg prijateljski, ,^iki, ifled .prebivalci , tržiškega okoliša, in Ronk še posebej, s prebivalci Bele krajine in avstrijske štajerske. V W,agni, mestecu nedaleč od današnje jugoslovansko - avstrijske meje, je bilo v letih prve svetovne vojne taborišče beguncev iz raznih krajev Goriške. Ti so se morali umakniti s svojih domov, ker je bila na tem jjodročju fronta med italijansko in avstrijsko armado. V Wagni so bili zbrani v glavnem italijanski in furlanski prebivalci Goriške. Begunci pa so si ustvarili prijateljske stike s tamkajšnjim prebivalstvom in zaradi tega menijo v Ronkah, da velja to prijateljstvo, skovano v težkih časih nadaljevati. Zato se je že pred leti občina Ronke pobratila z Wagno. Iz podobnih razlogov se je občina Ronke pobratila tudi z občino Metlika v Beli krajini. Italijanski gari-baldinci tržiškega področja, ki so umetnem jezeru Modiano. Zvečer pa I je bila še posebej mokra, tempe-bo ljudska prireditev z nastopom rature pa so bile ves čas ricko- godbenih ansamblov iz vseli freh krajev. Koncert godb se bo. pričel ob 21. uri. "*»• o-i«i.i"'( Osrednja svečanost- pa btr‘■'jutri zjutraj ob 10. uri na županstvu. Tu bodo zastopniki vseh treh občin potr dili prijateljske stike, ki vežejo prebivalstvo Ronk, Metlike in Wagne. Prireditve ronskega avgusta se bodo nadaljevale do torka, 15. avgusta, vsak večer z najrazličnejšimi prireditvami kulturnega, zabavnega, športnega in rekreacijskega značaja. se med NOB borili v sklopu jugoslo- j večkrat pa se Maja letos namerili kar 203,tl mm dežja Napovedovanje vremena , je v zadnjem času postala že precej nehvaležna zadeva, saj vremenoslovci le kdaj pa kdaj zadenejo, naj r. __ njihove napovedi vanske partizanske vojske so bili v. iz jalovijo. Zato pa se toliko raje drugi polovici,leta 1943 in v začetku j ukvarjaj z analizo že znanih po-1944 na področju Bele krajine in tam datkov. Letošnja pomlad, ki se je so se ustvarila trajna prijateljstva. zavlekla vse tja do konca junija, Gojijo jih bivši partizanski borci, gojijo pa jih tudi občine in zato sta tudi ti dve občini pobrateni. To trojno prijateljstvo obujajo vsako leto z medsebojnimi obiski in v tukajšnjem primeru prihaja do izraza ob priliki poletnih prireditev v Ronkah, to že več let. Letos so take prireditve prijateljstva, kot smo že omenili pred dnevi, ob koncu tega tedna. Sinoči so se srečali namiznoteniški igralci treh krajev, danes zjutraj ob 8. uri se bodo tri ekipe športnih ribičev (v vsaki ekipi bo 10 tekmovalcev) pomerile v ribolovu ob ŠD JUVENTINA IZ ŠTANDREŽA vabi na POLETNI PRAZNIK Drevi ob 21. uri briškola. Jutri ob 22. uri tombola. Oba dneva bo na sporedu tudi ples. Na razpolago bo pristna kapljica in specilitcte na žaru. Trdni temel ji za ločniški most iiko pod poprečjem. Poglejmo, kaj pravijo vremenski podatki za mesec maj, ki so jih žbrafi' VvčeHienski opazovalnici noriškega županstva. Poprečna mesečna temperatura je znašala komaj plus 14,2 stopinje. Najtopleje .je bilo 29. maja, ko so zabeležili 28 stopinj, najbolj hladno pa 12. maja, ko se je živosrebr-ni stolpec povzpel le do plus 5 stopinj. Padavin je bilo v maju kar precej. Skupno so jih namerili 203,6 milimetra in so bile v glavnem enakomerno porazdeljene skozi ves mesec ter so povzročile kar precej preglavic kmetom, ker so zaostala nekatera nujna dela. Zaradi dežja je v naših krajih zakasnila prva košnja skoraj za cel mesec, kar bo najbrž vplivalo na to. da druge otave letos ne bo. Za statistiko naj navedemo, da je bilo največ padavin 8. maja. ko je padlo kar 41.2 milimetra dežja. Glede vetrov velja ugolovitev, da je maja letos vladalo sorazmerno zatišje. Pihali so pretežno šibki južni in jugozahodni vetrovi, nekajkrat pa se je javila tudi šibka kratkotrajna burja. Zavrnjena začasna svoboda za prepirljiva svaka Oba glavna junaka družinskega prepira v Selcah, 58-letni Aleš Devetak in 67-letni Fortunato Va lente, po ozdraviti ne bosta mogla na začasno svobodo. Včeraj je namreč numestica aržavnega pravdnika pri goriškem okrožnem sodišču. Griecova, zavrnila istanco, ki sta jo vložila zagovornika Bonadonna in Ginaldi. Devetaka so medtem že premesti li v ambulanto goriškega zapora, medtem ko je Valente, ki naj bi bil že izven življenjske nevarnosti, še zmeraj v tržiški bolnišnici, pod strogim policijskim nadzorstvom. Trčenje na križišču pri Madonnini Na križišču Ul. Delle Grappate in Madonnina, blizu ločniškega mosta v Gorici, se je v četrtek zve čer zgodila hujša prometna nesreča, katere vzroke še vedno ugotavljajo. Trčila sta dva avtomobila, pri tem pa sta bili dve osebi ranjeni, ena huje, druga pa laže. 57-letna Giuseppina Gnbrielli se bo morala zaradi številnih poškodb zdraviti mesec dni. medtem ko se je njena sopotnica. 53-!etna Alda Medeot izmazala le z lažjimi poškodbami in so ji v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Voznik drugega avta, 20-letni Massimo Compassi v nesreči ni bil ranjen. Mali oglasi Vreme, ki je letos spomladi moč no oviralo potek del pri gradnji no vega ločniškega mostu v Gorici, se je le ustalilo in tako omogočilo do lavgem, da vsaj delno nadoknadijo zamujeno. Temelji za novo železobe tinsko konstrukcijo,- ki bo zamenjala 1» potresu' razmajani stari most. kjer se zdaj odvija promet (samo avtomobili) izmenično enosmerno, so že postavljeni, v prihodnjih ted nih pa bodo začeli postavljati tudi že prve železobetonske nosilce, ki jih bodo vlili na kraju samem, ka kor priča velika železna armatura. i RGOV1NA s hidravličnimi in sani tarnimi predmeti in orodjem v Gorici išče prodajalca. n0 možnosti z delovnimi izkušnjami na tem področju. Nujno jc znanje slovenščine. Naslov trgovine dobijo interesenti v naši goriški redakciji. mercialno distrubucijo. Tako je tudi bilo, vendarle, filmi, ki jih svetovna kritika ima za najboljše, so našli le nekaj desetin oboževalcev v Goreči in zaradi tega ni bilo njih predvajanje rentabilno v javni dvorani. Smo pa v času krize kinodvoran v vsej državi številke o obisku to nazorno prikazujejo. Ljudje gledajo raje filme doma, kjer imajo televizijski sprejemnik. Ker imajo na voljo prvi in drugi italijanski kanal, Koper. Ljubljano, Zagreb in v zad njem času v nekaterih krajih še Švico, je logično, da je dovolj dolgih ali kratkih filmov na razpolago. V Krminu danes ni več nobene kinodvorane, prav tako ne delujejo več dvorane v Ločniku, šlovrencu in Fari. Tudi v Gradišču je odprta sedaj od nekdanjih treh samo ena kinodvorana, ob sobotah in nedeljah pozimi odpro še drugo. V Tržiču delujeta dve kinodvorani (nekoč jih je bilo štiri), Ronke pa so najbrž edini k aj. kjer kino uspeva, saj sta tu običajno odprti dve kinodvorani. • Društvu GMG se bo jutri udeležilo 9 kilometrov dolgega netekmo-valnega l»hoda v Rutarjih pri Krmilni, ki se bo začel ob 9. uri, Zbirno mesto, kakor po navadi, pred občinsko telovadnico na Rojcah, odhod ob 7.45. Strela zanetila požar Strela je med včerajšnjo nevihto povzročila požar v kmečki hiši v Bračpnu. Poslopje je popolnoma zgorelo, uničenih pa je tudi okrog 400 stotov sena in slame, kljub temu, da so se gasilci ves dan trudili, da bi ogenj pogasili. Po prvih ocenah je škode za 13 milijonov lir. Iz tržiške bolnišnice V tržiško bolnišnico so v četrtek sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh, 58-letnega Alda Vaglia iz Štarancuna, Ul. San Nicolo 31. Ranil se je v prometni nesreči, hlizu svojega doma. ko ie iz nepojasnjenih razlogov, izgubil oblast nad avtomobilov ter zavozil s ceste. Ranil se je po glavi in prsnem košu. Razna obvestila Od 7. da 10. septembra bo v Bohinju 7. mladinski seminar, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpisovanje je že v teku, rt’; vpisa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mla-dincfse lahko javijo na sedežu SK GZ v Ul. Malta 2. Enotni šolski odbor obvešča starše dijakov 3. razreda enotne srednje šole Ivan Trinko, naj pošljejo do 15. avgusta prijavnice za ekskurzijo v Slovenijo. Prijavnice zbirajo na sedežu odbora v Ul. Malta 2 in v Drevoredu 20. septembra. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi 13. avgusta celodnevni izlet v Dobrovo, kjer bo srečanje slovenskih primorskih ui»kojencev. Pred srečanjem bomo obiskali Vrsno, rojstno hišo pesnika S. Gregorčiča s [»Stankom v Kobaridu, kjer bomo imeli kosilo. Nato nadaljujemo pot v Dobravo — po možnosti še v Medano, rojstno hišo A. Gradnika. Za gori-ške člane, vpisovanje še danes, 4. avgusta, od 10. do 12. ure v Ul. Malta 2. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se v največjem številu udeležijo osrednje proslave ob 200-letniei prvega pristopa na Triglav, ki bo v Bohinju 27. avgusta, s pričetkom ob 10. uri. Društvo si»voča, da ob priložnosti ne bodo organizirali posebnega avtobusa, ker so na voljo dobre zveze z vlakom iz Nove Gorice. Kino Gorica CORSO 17.00-22.00 «Quel maledetlo treno blindato*. B. Svenson in P. Hooten. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Ema-nuelle perche violenza alle donne*, L. Gemser. VITTORIA 17.15-22.00 «L infermiera* Uršula Andress in R. del Prete. VERDI 17.00 - 22.00 »Black Samby». R Schovv in B. Dern. Tržič PRINCIPE 18.00 —"22.00 »Sabate il Gra.v Lady». ENCELSIOR 18.00-22.00 «Una sguillo per l ispettore Klute*. Aoni Gorica in okolica SOČA »Sovražnik Apačev*. ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Fantje iz 3. tete*, ameriški film ob 18 in 20 uri DESKLE »Divjak iz Pariza*, francoski film ob 19.30. DEŽURNA I.I KARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo I ta ha 89. tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicold, Ul. 1. Maggio 94, tel. 73328. Ravnateljstvo klasičnega liceja »Pri. mož Trubar# v Gorici izreka ob smrti prof. Borisa Mašere svojcem iskreno sožalje. RAZMIŠLJANJA Jedrske zveze med OB PREBIRANJU KRVAVEGA POSOČJA Branje Gradnikovega dela »Kr-vavo Posočje» mi je priklicalo v spomin nekaj prizorov iz tistih strahotnih časov, ki so ostali zapisani v zgodovini kot prva svetovna vojna. Doživljal sem jih v svoji zgodnji otroški dobi; in morda prav zato so se mi tako zelo vtisnili v mlado dušo, da jih v duhu še sedaj videvam, čeprav je od tedaj minilo že šestdeset in več let. Seveda, takrat nisem dojemal vseh stra-hod in grozot, ki so jih izvrševali določeni ljudje nad drugimi ljudmi. Takrat nisem razumel, ker sem bil pač otrok; mislil sem (če sem sploh mislil), da mora tako biti — pa konec! Toda dejstvo je, da mi ni jasno niti danes, ko sem že o-starel, kako je mogoče poganjati milijone ljudi pred puške in topove v smrt. Ne morem si pojasniti, kako in zakaj človek počenja taka nezaslišana, množična grozodejstva ob katerih se verjetno tudi sam satan in najbolj krvoločna zver grozita. Ko so v sstarih časih» podobna grozodejstva počenjali Turki, Huni in drugi, so pisali ter nas učili, da so to počenjali, ker so bili barbari, narodi pač brez kulture, brez prave vere in podobno. In še danes, po več stoletjih se očitajo tem ^razbojniškim* plemenom njihovi krvavi podvigi. Toda če naj bi bilo res, da so vse to počenjali, ker so bili divji, krivoverni in nerazviti, kako naj se razlaga dejstvo, da enaka in še mnogo hujša zločinstva počenjajo danes narodi z visoko civilizacijo in skrajno razvitim napredkom? Rad bi vedel, v katero stopnjo kulture naj se uvrstijo ta strahotna dejanja, ki so jih samo v tem stoletju izvršili nositelji naprednih in opevanih kultur, zlasti zahodnoevropske in še krščanske povrhu. Torej, če je bila vzrok turških in hunskih grozodejstev njihova zaostalost in podobno, kako da se še danes, ko je zaostalost odpravljena — dogaja isto ali še huje kot v starih mračnih časih? Kot kaže ne napredek, ne razne kulture niso predrugačile razmer, niti človeka, njegovega duha in nagone. Skratka, v marsičem je ostal surov in primitiven, kot v pradavnosti. . . .Le v tehniki je napredoval — in še kako! Dosežki so vidni, naravnost presenetjivi: od prve svetovne vojne se je število pobitih v zadnji vojni popeterilo. Kot sem omenil, mi je branje Gradnikovega pisanja zbudilo spomine na nekatere strašne dogodke iz prve svetovne vojne. Seveda so bili prizori, katere sem jaz takrat gledal, le »nežno božanje» v primerjavi s tistimi, ki jih je opisal Gradnik. Toda že ti drobni dogodki so dokaz krutosti in podivjanosti človeka, kadar se sprosti rahlih o-klepov, v katere so ga uklenili zakoni civilizacije. • • • Moja domača vas Razdrto je ob cesti, ki je vodila tedaj iz notranjosti avstrijskih dežel na Kras, v Vipavsko dolino in na Goriško, to je na bojišče ob Soči. Zato je bila ves čas vojne vas natrpana z vojaki, ki so prihajali in odhajali; pa se tudi za nekaj časa ustavili. Poleg avstrijskega vojaštva je bilo v vasi tudi precej vojnih ujetnikov raznih narodnosti in držav, s katerimi se je Avstrija vojskovala. Med u-jetniki je bilo največ Romunov — in s temi nesrečneži so vojaške o-blasti postopale tako nečloveško, da je njihovo ravnanje doseglo res višek surovosti, da se mi še danes, po toliko letih, vse, kar sem tedaj videl, zdi neverjetno, strašne sanje. ki pa so bile — na žalost — strahotna resnica. « * * Čeprav je bila razdalja od naše vasi do bojišča ng Soči 50 in več kilometrov, so vojaške oblasti mislile na morebiten italijanski preboj fronte na soškem področju — in v tem primeru umik avstrijske vojske proti vzhodu. Zato so začeli pripravljati tudi zahodno od naše vasi, to je ob prehodu na Vipavsko — na Žingarici — pa visoko v Nanos, obrambne okope, strelske jarke in podobno. Za to delo so tmobi-lizirali* tudi domačine, da so hodili Z vojaki graditi utrdbe. S tistih visokih vzpetin se je odpiral razgled čez Vipavsko dolino do Soče in še naprej. In delavci — vaščani — so pripovedovali, da se je videlo zlasti proti večeru, z bojišča okrog Gorice, bliske letečih granat in slišalo grmenje topov. Ko so pripovedovali te dogodke, se je nam otrokom zdelo nekaj zelo zanimivega, ter smo jim skoro zavidali ta «lep užitek*. .. Nismo tedaj razumeli, da kjer grmijo topovi in treskajo granate — tam je groza in smrt; tam umirajo ljudje — o-četje, možje, sinovi, bratje. .. Na vzhodni fronti so Avstrijci zajeli mnogo ujetnikov — predvsem Romunov — in nekaj teh je končalo v našo vas. In tam so morali opravljati, kot pravi sužnji, težka in poniževalna dela. Hrane jim niso dajali skoro nič, zaradi česar so tako grozno stradali, da je to vsem ostalo še dolgo v spominu. Nastal je celo priložnostni rek: »je stradal kot Romun*. In vaščani tem nesrečnežem niso smeli pomagati; kaznovani so bili oni in ujetniki. Nekatere prizore nečloveških kazni ali tštrafang» za prekrške, ki so jih zakrivili prestradani Romuni, imam še danes pred očmi, ter mi še vedno vzbujajo grozo in odpor, čeravno sem pozneje, v drugi svetotmi vojni, videl in doživljal še hujše strahote človekove podivjanosti. « * * Ob koncu naše hiše je bilo veliko sosedovo dvorišče, in tja so nekega dne pripeljali «grešnika», zvezanega, ker je prestradan, morda izmaknil surov krompir ali kaj podobnega. Položili so ga na neke vrste odrček, ter ga začeli silovito nabijati s palicami. Revež je kričal nam nerazumljive besede, da je bilo groza poslušati. Ko je nezavesten utihnil, so ga vrgli pod zid, da je tam nadaljeval pokoro za svoj *velik zločin». # * * Blizu nekega hleva je bila gnoj-nična jama — par metrov obsega in pol metra globoka. Mimo je prišel avstrijski častnik, jedel je jabolko, ter ogrizek odvrgel v gnojnico. V bližini je stal romunski u-jetnik, ki je videl, kam je častnik vrgel oglodek jabolka. Prestradani človek ni nič pomislil, če sme ali ne; skočil je v gnojnico, brskal po smrdljivi brozgi, dokler ni našel oglodek, ter ga kar umazanega tako poželjivo pogoltnil, kot najbolj slastno jed. Toda niti tega skromnega odpadka bi nesrečni prestra-danec ne smel zaužiti. Častnik ga je poklical pred se in ko se mu je ujetnik približal, ga je začel tako silovito brcati, da se je revež zgrudil na tla. • * « Naravnost pretresljiv pa je sledeči dogodek: Prestradan ujetnik je splezal na hruško, da bi si s sadežem vsaj nekoliko potešil glad. Mimo je prišel avstrijski vojni tžandar» (orožnik) in opazil igreš-nika» na drevesu; takoj je streljal nanj. Veje so se zamajale, obupen krik — in nesrečni Romun je telebnil na tla in obležal... * * * Na cesti, ki pelje po strmem klancu Smolevem, v vas — nekje pod sedanjim kamnolomom — se je prevrnil vojaški tovornjak ter zdrknil kakih dvajset metrov globoko pod cesto. Ker tedaj ni bilo tehničnih sredstev, s katerimi bi dvignili ali izvlekli tovornjak na cesto, so «poveljujoči» kratkomalo vpregli romunske ujetnike za debelo vrv, in ti reveži, ne vem koliko jih je bilo, so morali vleči in se mučiti ure in ure, da so izvlekli tovornjak na cesto. Ker pa delo ni šlo gladko, so ^poveljniki* udrihali po vpreže-nih romunskih *sužnjih», da je bilo joj. Pozneje sem videl slike podobnih prizorov s sužnji v zgodovini starega Egipta, Rima — pa tudi v najnovejših časih, v zadnji svetovni vojni. « • * Opisanim dogodkom sem prisostvoval kot otrok in, kot že rečeno, so se mi vtisnili v otroško dušo, čeprav tedaj nisem doumel tragedije, ki se je odigravala na bojnih poljanah in tudi v zaledju, kjer so za igro velikih političnih in gospodarskih koristi ter brezvestnih državnikov, trpeli in umirali milijoni nedolžnih ljudi. Jeseni 1918. leta se je vojna končala in nepregledne množice vojakov razpadle avstrijske armade so se pomikale v nepopisnem neredu skozi našo vas proti vzhodu. Vojaki so ometavali orožje, zapuščali vozove in vprege, ter šli naprej proti svojim domačim krajem — bog si ga vedi kam. Govorili so v raznih jezikih in kot so pravili naši odrasli, ki so jih vsaj nekaj razumeli, so vsi trdili in se zaklinjali, da je to bila prav gotovo zadnja vojna, ker da si ne bo nihče upal začeti nekaj tako strahotnega - in da tudi nihče se ne bo več pokoraval in šel v vojno v smrt. Toda. . . Toda dobrih dvajset let pozneje se je že razdivjala nova svetovna vojna; še strašnejša od prve. Uničenih je bilo skoro 50 milijonov življenj. Kako pa bi bilo v morebitni novi vojni? Zares, civilizaciia in z njo človeštvo čudovito napreduje! LADO PREMRU Bonnom in Pretorio LONDON — Knjiga »The Nu-clear Axis», kar po naše pomeni »Jedrska os* in ki sta jo napisala sodelavec Skandinavskega zavoda za afriška proučevanja v Upsali Zdemek Cervenka ter bivša funkcionarka britanskega zunanjega ministrstva Barbara Rogers, objavlja vrsto podatkov o tajnih «.jedrskih zvezah* med Zah. Nemčijo in Južnoafriško republiko, zvezah, ki dajejo rasističnemu režimu v Pretorii možnost, da v najkrajšem roku postane proizvajalka rušilnega atomskega orožja. Avtorja sicer trdita, da ima Južnoafriška republika že naprave za proizvodnjo plutonija, toda tudi če teh bi ne bilo, izhaja iz za-r.nnih dokumentov, ki so «izginiii» iz ambasade Južnoafriške republike v Bonnu, da Pretoria že razpolaga z možnostmi za to, da v najkrajšem času postavi na roge ustrezne zmogljivosti. Pred izidom knjige so imeli v Londonu tiskovno konferenco, r,a kateri je Barbara Rogers izjavila, da je prepričana v to, da ima Južnoafriška republika »dobro izdelan jedrski vojaški program* in da hkrati niti najmanj ne dvomi, da bo ta program tudi izpeljan. «Kolikor Pretoria še ni izdelala jedrske bombe, pravi Ro- gersova, bo ta storila v najkrajšem času.* Kolikor bi mogel kdo izjave in pisanje Rogersove ter Zdene-ka Cervenke postaviti v dvom, ni nikakega dvoma, da ima Južna Afrika «poligon za jedrske poizkuse* v puščavi Kalahari. To so ugotovili Sovjeti s pomočjo svojih umetnih satelitov. Sicer pa je že javna tajnost, da med Bonnom in Pretorio že dolgo let cvete gospodarsko sodelovanje in da je rasistična dežela na jugu Afrike eden najboljših partnerjev Zah. Nemčije in tudi narobe. Sicer pa so znani zahod-nonemški industrialci m strokovnjaki v zadnjih letih pogosto na obisku v Južnoafriški republiki. Da pa bi se ne ustavili le pri tem, kar sta Rogersova in Cervenka napisala v svoji knjigi, bomo dodali, kar se ve tudi sicer. Res je, da sta avtorja prišla do avtentičnih dokumentov, ve pa se tudi, da je zahodnonemška družba »Steag* podpisala 15. avgusta 1973 ustrezno tajno pogodbo z južnoafriško ((Korporacijo za plemenitenje urana*, s katero se je zahodnonemška družba obvezala, da bo južnoafriškemu partnerju dobavila potrebne naprave, ki so jih nato montirali Slikarji na razstavi komunističnega tiska Za razliko od Skednja so bile pri Sv. Ivanu slikarske razstave doslej bolj redke. Šele zadnje čase narašča tudi tam zanimanje za slikarske manifestacije. To se je pokazalo tudi na razstavi, ki so jo priredili ob letošnjem festivalu «Dela» in «Unita», na razstavi, na kateri je sodelovalo kar 10 razstavljavcev. Med njimi smo srečali nekatere znance iz raznih drugih slikarskih manifestacij. Tako je Antonio Deancovich razstavil osem olj, v glavnem pokrajin, kjer se posebno s tisto z znamenjem ob gorski poti nakazujejo njegovi novi prijemi pri upodabljanju motiva. Furlan Gualtiero pa je imel nedavno od tega razstavo v galeriji «Al Ba-stione», od koder je prinesel serijo olj upognjenih delavcev na temnem ozadju. Pa tudi Rafael Turko nam je že znan z razstave v Delavski zbornici in njegov pastozni prikaz kraške jeseni je prav gotovo odločilen korak naprej, kar se krepko odmika od ostalih del, od tihožitij. Najbolj pa sta nas presenetila slikarja, ki ju do sedaj nismo zasledili. To sta Berze in Pazienza. Njuno slikanje je že na tako visoki kakovostni ravni, da bi bilo želeti njune slike videti tudi na ka- ki bolj zahtevni razstavi v našem mestu. Carlo Berze je lirično u-smerjen slikar naših pokrajin v iščiščenem svetlobarvnem podajanju širokih perspektiv, ki se izgubljajo v daljavo obzorja. Berze prav tako dobro uspe v kamenitem Krasu kot tudi ob obdelanih poljih. Antonio Pazienza je stilistično bolj usmerjen s priokusom nadstvarno-sti v fantastične pokrajine ter v o-dlična tihožitja in v simbolično sliko s smrtjo. Slika v tehnično svojevrstnem načinu z izredno učinkovitostjo. Gianfranco Parisi kaže dober smisel za dekorativno obdelavo. Antonio Brajan doseže ponekod nepričakovano dober uspeh, na primer v pastoznem prikazu skupine hiš med razvejanim drevjem. Za naraščanje slikarskega zanimanja nam je lahko v zgled že 80-letni Pavel Debelli - Debevec, ki se je začel ukvarjati s slikanjem v olju in v mladem kitaristu ter v razgledu na piranski trg dosegel kar zavidanja vredno, raven. Med mlajšimi na tej razstavi je bil Igor Brana, ki se predaja grafiki, pa čeprav je sodeloval tudi z oljem. Najmlajši pa je Franc Grmek, ki je razstavil nekaj manjših del. M. B. PO POTEH SLOVENSKE DELEGACIJE NA II. ZASEDANJE AVNOJ Junaška zgodovina Srba v besedah narodnega heroja generala Zežlja Dolg marš po Kordunu, ki še vedno plačuje davek zaostalosti - Pri Plitviških jezerih - V Bihaču taborišče sredi mesta - Splošna «žehta» v šolskih kopalnicah ?.................. ....... ....... ....... ........................'i |jjj fi|j ■!& 1 . ] fon.id po siedovih slovenske delegacije na poli na drugo zasedanje AV NOJ nas je pripeljal tudi skozi Kordun. Na sliki: «čelo» kolone po senožetih Korduna 4- DAN Nadaljevali smo naš marš po Kordunu, Po 25 km dclgi jutranji hoji smo se odpočili in malicali v Perjasici. Med pohodom smo imeli krajše vmesne postanke, prekoračili smo reko Mrežnico ki je 1. 1943 veljala za mejo med okupiranim in osvobojenim ozemljem. Ob spomeniku smo v Perjasici počastili spomin žrtev padlih borcev. Spregovoril nam je domačin. Dejal je, da so na Kordunu po vaseh že poleti 1941. leta ustanavljali narodne straže, ki so pazile na prihod ustašev in opozarjale vaščane na nevarnosti, kajti prav ustaško nasilje nad srbskim prebivalstvom v Kordunu je pospešilo začetek vstaje. V teh vaseh so ljudje že tedaj javno volili svoje odbore, kar je vsekakor atipično za ostale predele Hrvaške. Spregovoril nam je nato o povezovalni vlogi Komuna med V Drvarju sme se ustavili tudi v »Titovi jami«, kjer je imel svoj sedež vrhodni štab do znanega nacističnega desanta Slovenijo in ostalimi osvobojenimi ozemlji na jugu. O tem pričajo imena padlih borcev vseh narodnosti. Bivši borec je le na videz polemično, vendar v bistvu globoko prizadeto dodal, cia v gospodarskem smislu ni bila zmaga v teh krajih sploh izbojevana. Kajti zaradi nerazvitosti področja mladi odhajajo. Tako Kordun, ki je v NOB toliko žrtvoval, še naprej plačuje težak davek. Taborili smo v nekaj kilometrov oddaljenem Donjem Polo.ju. Pri vodnjaku jc bila takoj po, postavljanju tabora gneča. V hoji in vročini smo se bili namreč vsi prepotili. Poseben užitek pa je bil za vsakogar namakanje preizkušenih stopal v mrzlo vodo. 5. DAN Marš je bil danes krajši, le do bližnjega Primišl.ja. Tu je bila slavnost pred spomenikom z dolgim seznamom padlih. Častni salvi, recitacijam in petju je sledil govor predstavnika združenja borcev iz domačega kraja. Z avtobusi smo se vozili do svetovno znanih Plitviških jezer, nato do Otočca. V zgodovini NOB Hrvaške je bil Otočac dalj časa središče osvobojenega hrvaškega ozemlja. Tu sta potekali junija in oktobra 1. 1944 prvi zasedanji pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvatske -ZAVNOH. Ta je postai najvišji organ narodnoosvobodilnega gibanja Hrvaške in se izrekel za demokratično skupnost z drugimi deželama Jugoslavije. Slovenska delegacija na II. zasedanju AVNOJ se je do Otočca pripeljala s kamioni. Tu so se delegati srečali s hrvaškimi tovariši, prav tako namenjenimi na zasedanje. Med drugimi sta bila tudi Vladimir Nazor, predsednik ZAVNOH. in dr. Ivan Ribar, udeleženec kočevskega zbora. Vozili smo se mimo Titove Ko-renice, 1. 1943 popolnoma požgane, zdaj pa na novo zgrajene. Cilj tega dne je bil Bihač. Taborili smo ob reki Uni v parku v samem centru Bihača. Ogledali smo si dvorano, kjer je potekalo I. zasedanje AVNOJ, ki je novembra 1942. leta izvolilo svoj izvršni odbor, le ta je imel značaj revolucionarne vlade Jugoslavije. Dvorana - muzej je izredno dobro ohranjena. Predavanje kustosa, ki je obsegalo zgodovinski pregled dogodkov, vsebinski pomen zasedanja ter nekatere anekdote, nas je vse navdušilo. Da je Bihač prijetno bosansko mesto, smo se prepričali zvečer, ko smo se sprehodili po korzu. Čudil sem se poplavi mladine po ulicah. Tovariš pohodnik, ki je služil vojaški rok širom po Jugoslaviji, mi je razložil, da .je to -nekaj povsem značilntg*za Boa-ricTin Vojvodino. To je bila vsekakor v perspektivi veliko bolj spodbudna slika v primerjavi z nerazvitimi pokrajinami, ki smo jih pred dnevi prepešačili, iz katerih mladina množično odhaja. 6. DAN Čeprav smo bili v zgodnjih jutranjih urah pripravljeni na odhod, avtobusov ni bilo dobri dve uri na spregled. Potovali smo še kratek čas skozi Bosno, večji del pa ponovno po Hrvaškem čez Do-nji Lapac in končno v Srb. kjer smo postavili tabor na rob šol skega igrišča. Ker nam je ravnatelj šole dovolil uporabo vseh prostorov, je bilo po kosilu najprej na sporedu splošno pranje perila in uniform, ki so se nato dokaj hitro posušile. Šolska kopalnica je služila tudi kot priložnost za umivanje, tako rekoč od A do 7. Ob 5. uri je bilo na sporedu predavanje o aktivnosti pred X. kongresom ZSMS, ki ga .je pripravil sekretar RK ZSMS Vito Habjan. Predavanje je bilo obširno in zanimivo, obravnavalo je vse važnejše probleme v zvezi z u-reisničevanjem samoupravnega sistema in odnosov povsod, kjer je prisotna mladina. Po krajši pavzi je sledilo predavanje Milana žežlja, nekdanjega borca in komandanta, narodnega heroja, sedaj upokojenega generala, ki je že drugič gost brigade AVNOJ v Srbu. Kot domačin nam je predstavil Srb. mesto upornikov, kjer se je že v zgodnjem poletju 1941 ljudstvo množično uprlo in pregnalo Paveli-čeve orožnike. Tu so bile ustanovljene prve partizanske čete na Hrvaškem. General Žeželj je v svojem govoru dejal, da je vesel naše prisotnosti (Tržačanov namreč) ih povedal, da še iz NOB pozna Oskarja Kjudra V Fajfar je vem dnevniku je zapisano, da je slovenska delegacija prespala na slami v »komandi mesta* v Srbu, ki je bil ne koč večji kraj, 1943 pa ie ostalo celih samo nekaj hiš. Tedaj je združeno kolono slovenskih in hrvaških delegatov vodil general Jaka Avšič. ki je imel najvišji čin med vojaki. 7. DAN Že zjutraj smo se pripeljali v Drvar. Takoj smo krenili na vrh sredi doline in pri spomeniku posedli v polkrog, pred Janka Gregoriča. Najprej smo zvedeli, da spomenik, ob katerem smo sedeli, predstavlja strta krila letal, drugače povedano neuspešen nemški napad na Drvar, oziroma vrhovni štab. Grič, na katerem smo bili, pa je prav tisti, na katerega so se nemški padalci bili spustili. Kot oficir nam je Janko Gregorič obrazložil še marsikatero zanimivost padalskega napada na vrhovni štab. Danes je votlina, v kateri se je ta nahajal, označena Prispornjle zn DIJAŠKO MA HtO na tak način, da je od zunaj dobro razvidna. Očitno Nemci niso imeli točnih informacij o tem, kje je nastanjen vrhovni štab, kajti šele ob drugem napadu so preusmerili svojo pozornost na votlino. Ogledali smo si votlino ter muzej, nakar so nam zavrteli še film. Iz Drvarja smo se odpeljali do Bosanskega Grahova Ogledali smo si najprej spomenik. Postavljen je na vrh sredi obširne in podolgovate doline. Razgled je na vse strani sugestiven, na jugovzhodni strani je razvidna deloma še osne-žena Šator Planina. Po kratki svečanosti srpo si s tako razglednega položaja ogledali šef del noti, po kateri bomo jutri krenili, ter ob vznožju prostor, kjer taborimo. Zvečer je bil med ostalimi aktivnostmi še posebej omembe vreden aktiv ZSMS, razdeljen v štiri komisije, ki so razpravljale na temo Habjanovega poročila v Srbu. Pridružil sem se skupini mladih delavcev. Delo komisije je odlično vodil sekretar OK ZSMS iz Postojne. Predvsem je bila razprava priložnost, da sem iz ust mladih, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, slišal, kateri so najbolj žgoči problemi v njihovih podjetjih. Argumentov je bilo precej, najbolj občuteni pa so prav gotovo bili: odnos vodstva — delavski svet v upravljanju, pomanjkljiva pozornost usmerjenemu izobraževanju, potreba po večji produktivnosti in drugo. V ostalih komisijah so se zbrali mladi iz vzgoje in izobraževanja, mladi s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. BRANKO JAZBEC (Nadaljevanje sledi) TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,30, 13.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Iz vseh koncev sveta; 9.30 Naš horoskop; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 ((Seviljski brivec*, opera; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Kje so tiste stezice; 15.35 Glasba z malih in velikih za slonov; 16.30 Mojstri jazza; 17.05, Slavni orkestri; 18.05 «Internati-tis», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00, Glasba za dobro jutro; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.33 Zabavni spored; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Z nami je. . .; 11.45 Festival-bar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih navadah in običajih; 14.10 Plošča LP tedna; 14.33 Zabavajo vas Veseli planšarji; 14.45 Polaris; 15.00 Popevke; 15.15 Ono-re al merito; 15.32 Relax v glasbi; 15.45 Folk orkester Berghesi; 16.00 Južnoameriški ritmi z orkestrom Perez Prado; 16.15 Z nami je. . .; 16.40 Flash v Glasbi; 17.00 Pismo iz. . .; 17.05 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Jugoton; 18.00 S polnimi jadri; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 - 23.00 Glasbeni week-end; 23.(X) Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje razvedrilo; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.05 Satirični program; 10.30 Biti ženska; 11.30 Ena dežela na enkrat: Kalabrija; 12.05 Poletni pogovori; 13.35 Poje Little Tony; 14.05 Malalcoolia; 14.30 Evropa Crossing; 15.00 E. . . State con noi; 16.40 L’incantadia-voli; 17.05 Radijska igra; 17.25 Zabavajo vas I Platters; 17.40 Zlata doba; 18.25 Schubert in Italija; 19.10 Tema; 19.25 Jazzovska gla sba; 20.00 Zdravnikovi nasveti; 20.30 Ko ljudje popejo; 21.05 Splošni vpoklic; 21.50 Radio sballa; 22.30 Program z Mino; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Dobro jutro z glasbo; 8.45 Pisalna miza; 9.32 Radijska igra; 10.12 La corrida; 11.00 Popevke za vse; 11.55 Zbori iz vsega sveta; 12.45 Ne, ni BBC; 13.40 Romanca; 15.00 Opereta nekoč in danes; 15.35 Gran V&rieta; 17.30 Mali koncert; 17.55 Glasba za vsak okus. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, H.00,'- 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladina poje; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Simfonična glasba; 12.20 Lokalne radijske postaje; 12.40 Mi pojemo; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Posebna obvestila; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočamo vam. . .; 15.05 Od arije do arije; 16.30 Vedre melodije; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.05 Poletni divertimen-to; 19.55 Pet minut za EP; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jože Privšek; 21.00 Sobotna glasbena panorama; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30-00.00 Oddaja za naše izseljence; ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Perugia: Kolesarske dirke Benetke:Lahka atletika 18.15 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Silvia treh brestov — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tisoč in ena luč GLASBA IN IGRA Nocoj bosta tekmovali deželi Veneto, katero bo zastopalo mesto Bassano del Grappa, in Umbrija, ki jo zastopa Cittš di Castello. Oddajo vodita Claudio Lippi in Ines Pelle-grini. 21.55 Negro africana Vesti o afriški kulturi 23.00 V povezavi s satelitom Argentina: Buenos Aires BOKS: Corro - Harris, za svetovno prvenstvo srednje-težke kategorije. Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Ljubezenski nagelj 18.15 Scaramouche — glasbeni roman 19.15 Izžrebanje loterije 19.20 DNEVNIK 2 - ŠPORT Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIC 20.40 SPAZIO 1999 - druga epizoda 21.35 Šuškinova kinematografija ČUDNI LJUDJE - film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.45 Skoki v vodo 17.55 Balkansko prvenstvo v plavanju 19.20 OBZORNIK 19.30 Bonny, Beauty, Daisy, Violet in Geoffrey Morton 20.30 DNEVNIK 20.55 Propagandna oddaja 21.00 BAJTARJA — nadaljevanka 21.40 Muppet show 22.05 Nikoli v nedeljo — film Film je režiral Jules Dissirn V glavnih vlogah nastopajo Melina Mercuri, Jules Das-sin, Georges Foundas, Titos Vandis in drugi. 23.35 DNEVNIK Koper 19.00 Balkansko prvenstvo v plavanju 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Hondo - TV film «ŽICA, KI POJE* 22.30 Morianna — film Film je režiral Arne Matson. „ Nastopajo Anders Henriks-son, Eva Dahlbech, Heins Hopf itd. Zagreb 18.40 Pantomima 19.15 Igre in šale v šibeniškem festivalu 19.40 Prilagajanje 20.30 DNEVNIK 21.00 Lady L — film 22.50 DNEVNIK 213.05 šahovski komentar 23.35 Zabavni spored za konec tedna ŠVICA 16.25 švicarsko prvenstvo v pla vanju 19.15 George — TV film 19.40 Sedem dni 20.10 DNEVNIK 20.15 Za razvedrilo 21.30 DNEVNIK 21.45 IZSILJEVANJE TREH POTNIKOV - film 23.05 KJE BOMO LETA 1984? ...................................n..im..iiiiiiiiiiiiiimi...i.... Umrl je bivši rudar John-Ivan Pinter ki je iz Michigana prišel v Donbas «Prvi domovini delavca in kmeta» je poklonil gore premoga MOSKVA — Umrl je John Pin-ter, rudar, ki je »revoluciji in domovini delavca in kmeta* poklonil velikanske gore premoga / Oktobrska revolucija je zapljus-knila tudi čez meje sovjetske države, saj smo na Madžarskem ime li prav tako socialno revolucijo, ki jo je vodil Bela Kur., napredna gibanja pa so se ,uveljavila, čeprav le začasno tudi drugod, kot na primer v Jugoslaviji, v Nemčiji, v Avstriji. Oktobrska revolucija je imela velik omev tudi v ZDA. Ko se je vrnil iz Moskve ameriški časnikar in pisatelj John Reed, avtor «kronike» z naslovom «Deset dni, ki so spremenili svet*, je svoje navdušenje nad novimi razmerami v Sovjetski zvezi in nad zmago oktobrske revolucije označil s sledečim stavkom: »Videl sem bodočnost in ta je veljavna* Na osnovi teh pozitivnih ocen in navdušenja se je tudi iz ZDA izselilo v Sovjetsko zvezo veliko delavcev, da bi pomagali «prvi so cialistični deželi* ali »prvi deželi delavcev in kmetov*, kot so tedaj radi poudarjali. In tako je v aprilu 1922 odšla iz ZDA skupina 34 rudarjev, ki jo je vodil prav John Pinter, Ta je zapustil svoje delovno mesto v michiganskih. rudnikih in ustanovil «komuno Johna Ree da*, ki jo je odvedel v Sovjetsko zvezo. Večina članov te komune so bili pravzaprav Judje, ki so prej pobegnili iz carske Rusije za radi protijudovskih pogramov. Ko je John Pinter prispel v Sovjetsko zvezo, je zamenjal tudi svoje ameriško ime John v Ivan. Koj ob prihodu je pisal Leninu pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Srečni smo, da lahko koristimo prvi deželi delavcev in kmetov, hkrati obljubljamo, da bomo dali vse od sebe. da bi domovino podprli s svojim delom, če pa bi pilo potrebno, smo pripravljeni žrtvovati tudi življenje za njo.* Pinterja in njegove «komunarde» so poslali v rudnik Lidijevka v donskem bazenu, kakih i(X)0 km južno od Moskve. Ameriški, podobno kot tudi drugi delavci, ki so prišli v Sovjetsko zvezo, so prinesli s seboj veliko navdušenja in idealizma, kar pa ni zaleglo, kajti prišla so leta velikega pomanjkanja. tudi lakote in drugih odre kanj. Toda to bi bili tudi prenesli, toda prišla so leta, ko je po Leninovi smrti zavladal Stalinov sistem. In tedaj ves idealizem ni zadoščal. Mnogi so odjenjali in se vrnili domov, drugi pa so »izgi nili* v Sibiriji ali drugod po raznih taboriščih. Kakor je znano, je v oni dobi »neznano kam* izginilo veliko ljudi, po navadi politično najbolj angažiranih sovjetskih ljudi, pa tud' tujcev, to se pravi tistih komunistov ali naprednih ljudi, ki so se zatekli v Sovjetsko zvezo, ker jim je bil obstoj onemogočen, ali ker so jih sem, v Sovjetsko zvezo poslale njihove partije. Tudi med farni doseljenci, Američani ali ljudmi iz drugih dežel, ki so prišli pomagat pri graditvi «države delavcev in kmetov*, je bilo veliko politično angažiranih ljudi, ki so »izginili*. Ivan Pinter pa je po srečnem naključju vendarle vse to preživel, Leto po svojem prihodu v Sov- jetsko zvezo se je vpisal v kom0" nistično partijo in delal in gara* za novo domovino, za »domovi0® delavca in kmeta* in leta 1935 d°' živel celo veliko priznanje, ko s® ga proglasili za enega najboljši*1 rudarjev vsega donskega bazena-Tedaj je bil tudi odlikovan z v*' sokim sovjetskim odlikovajem. * Redom rdeče zastave. Ivan Pinte! pa je bil menda tudi prvi delave® v Sovjetski zvezi, ki je lahko ime svoj osebni avtomobil. Ko so S® namreč odlikovali in postavili 7-® zgled vsem rudarjem, so mu d®" volili, da je imel svoj avtom®00' kar je za leto 1935 za sovjetska razmere nekaj nepojmljivega. . John - Ivan Pinter, ki je sedaj umrl v starosti 85 let, je odloži* svoj rudarski kramp šele pred *” leti. V rudniku je ostal do svoja-ga 75. leta. To so sovjetski čas°' piši _pdgostv premoga tudi darilo meni ob m0” jem 84. rojstnem dnevu.* Ob rudniku Lidijevka .je ruda!' ski muzej V veliki dvorani so s*1' ke in podatki rudarjev - junakov dela. Ob tej dvorani je tudi postno bi to pomenilo kakih 260 000. Premalo. da bi notešf'i »kavboisko lakoto« o'emmilijonske Moskve, kai šele preostale četrt miliiarde sovietskega prebivalstva. Za zdal so samo od glave do pet oblekli številno sovjetsko deleeacilo na sve<-tovnem festivalu mladine v Havani. Ministrstvo lahke industrije je celotno zadevo blagoslovilo. Pač v skladu s posebnim odlokom CK sovjetske partije, ki je na začetku sedanje petletke naročil, da je potrebno do leta 1930 povečati proizvodnjo kavbojk za šestkrat... TIT DOBERŠEK Spodrezani frak Risanje državnih in pokrajinskih meja med vodami Belgije je požrlo veliko živcev članom belgijske vlade. Kajti na tem področju so močni »lingvistični« inte- resi Flamcev in Valoncev premagali državne in včasih tudi zdravo pamet. Lahko je bilo razdeliti nekaj jezer in gozdov, ki sodijo zraven, zato pa se je vse zataknilo ob »delitvi morja«. Vedeti je seveda treba, da je od delitve voda odvisna tudi delitev državnih kreditov za ureditev obale. Pravno naj bi bilo morje belgijsko, torej državno Toda »jezikovno« je belgijska obala flamska, torej so Flamci za to, da dobijo državni denar. Toda Valonci so protestirali v osebi predsednika srnje stranke Jendebiena, ki je dejal: »Ce bo morje postalo flamsko, bo sladka in pitna voda z juga postala valonska.« Torej glede na dokaj slabo pitnost morske vode problem ni preprost. Valonci imajo »v rokah« SO odstotkov sladke vode v državi, večino sicer popijejo sami, toda dobro petino Flamci in tudi iz bruseljskih pip teče »valonska« voda. Trenutno so belgijske politične vode zelo razburkane. Stroji se starajo V ČSSR ugotavljajo, da zamujajo z zamenjavo zastarelih strojev — Ukrepi za izboljšanje opreme v industriji POSEBEN TANJUGOV DOPIS PRAGA, avgusta — Ali bo češkoslovaška nadoknadila »zamujeni čas« v tehnlško-tehnološki modernizaciji gospodarstva in kdaj se bo to zgodilo? Mnogi domači ekonomisti, politologi in sociologi, pa tudi filozofi in politiki so to vprašanje zastavljali že pred desetimi leti in že takrat menili, da je »skrajni čas«, da bi nanj čimprej pritrdilno odgovorili. Sodeč po zdajšnjih pogostih zahtevah, naslovljenih na gospodarstvo, je vprašanje v enaki meri aktualno še danes. Kljub nedvomnemu splošnemu napredku, pa razvoju po panogah, so nekateri stari »alarmantni kazalci« še vedno ostali. ČSSR ni uspela »pospešiti koraka« v dirki za zmanjšanje razlik, kaj šele, da bi ujela one države, ki so jo v prvem razdobju tehnološke revolucije prehitele. Kruta resnica, da mora mnogim, poprej sebi enakim, zdaj »gledati v hrbet«, je to- Kako se v SZ znebijo slabe robe Ščipačov tukaj, Ščipačov tam in druge zgodbe o prikolicah V sovjetskih trgovinah dobrim pesnikom pritaknejo slabe,. pomarančam nagnita jabolka, pohištvu obešalnike — Vezana trgovina postala kronična MOSKVA, avgusta — /brane pesmi Fjodora Sologuba, enega najvidnejših ruskih simbolistov, ki je umrl pred pol stoletja pa bi bil potem uradno malone povsem pozabljen In nepriznan, sem sl že dalj časa želel kupiti. Toda zadeva se ml je zdela praktično neuresničljiva: Izdali so ga pred tremi leti v skromni nakladi 15 tisoč izvodov (v toliko manjših razsežnostih slovenskega prostora bi to pomenilo kakih sto Izvodov). Ko sem ga nedavno odkril v devizni knjigarni, ml je bilo, kot da bi zadel na loteriji Toda — Sologub me je veljal 4-krat dražje, v trdni valuti, kot je veljal pred tremi leti za redke sovjetske srečneže. Prvi razlog je v tem, da so prvotne cene 1,63 rublja (ali 2,3 dolarja) v treh letih dvignili na 1,96 rublja (al) 2,8 dolarja). Drugi razlog pa je, da so Sologubu »pripel, prikolico«: z vrvico je bil povezan v skupen »-Janini paket« z neznanim sodobnim sovjetskim pesnikom Stjepa nom Sčipačovim. Tudi tega so natisnili že pred dvema leto ma. toda v petkrat večji na kladi kot Sologuba, v 75.000 primerkih, ki so očitno oble žali v skladiščih. Trije debeli zvezki njegovih zbranih pesmi so veljali skupno 4,4 rublja (ali 6,5 dolarja), ki su jih zdaj »prištukali« s Sologubu, tako da se mu je na-mah početverila cena na 9,5 dolarja. K poeziji sodijo stari koledarji Vzel sem vse skupaj kot dobronamerno željo, da bi znal bolje ceniti Sologuba in da bi se naposled seznanil s Sčipačovom, za kar doslej ni-sem imel priložnosti. Toda čez približno teden, ko sem sto pil v isto devizno knjižne »Berjozko«, me je čakalo no vo presenečenje. Ne, Sologuba že ni bilo več, toda ščipačov je bil vnovič tam. Tokrat v družbi z drugim imenitnim pesniškim kolegom, nesrečnim Osipom Man-delštamom, čigar usoda le podobna Sologubovi. Tudi njega je Stalinov čas spra vil v nasilno pozabo, pred leti pa so ga natisnili v skromni nakladi, ki ie takoj pošla. Zdaj so ga ponudili za trdno valuto tujcem — tesno povezanega z vrvico s St. j e panom Sčipačovim. Ko sem rekel prodajalki, da bi zelo rad Mandelštama da pa mi je dovolj eno zbrano delo Sčipačova, se >e le prizanesljivo nasmehnila. Po pravici. Pesniški »darilni pa-keti« so pač nekaj drugega kot tisto, kar se redno dogaja prebivalcem nekega turkmenskega naselja: kdor v krajevni knjigarni kupi knjigo, mora obvezno kupiti še različne koledarje, stenske ali namizne, za otroke ali za ženske, in to lanske— V Sovjetski zvezi je to do kaj razširjen pojav, »obteže na trgovina« ali »blago s prikolico«. Vsaj že desetletje jav no nastopajo proti njemu, pa vendar se zagrizeno onrania ln zajema zmerom nove raz sežnosti. Slaba jabolka in slabi parfumi Iz Harkova poročajo, da tam ni mogoče kupiti- kiio grama pomaranč brez ibzez nega dodatnega poldrugega kilograma na pol gnilih ja bolk. Ali pa deficitno vat« (v sovjetskih lekarnah je ooij redka) brez dodatnih nepo trebnih zdravil ali zoone pa ste. Ličilo za ustnice, :41r«giS. V dneh velikega slavja, ob dograditvi hidrosistema Donava—Tisa—-Donava je bilo prav gotovo že vse povedano, kar je bilo moč povedati iz življenjepisa te največje jugoslovanske umetne reke. Prav tako tudi niso pozabili na se dem različnih funkcij tega objekta, imenovanega podvig stoletja. Izgovorjene so bile velike besede, a moramo tudi priznati, da je bilo opravljeno neizmerno delo.' O vsem smo govorili, a nai. manj še o tem, kaj bo ta »reka dobrega upanja« pomenila za varstvo človekovega okolja. Nova modra pot, dolga tisoč kilometrov, pred kratkim vne. sena v vse zemljevide sveta, bo v tem pogledu pomenila S sporazumom nad nadležne komarje Podpisan sporazum o združevanju sredstev za uničevanje komarjev NOVI SAD, avgusta — Medtem ko je v nekaterih afriških deželah- voda preprečila pohod kobilic, pa v Vojvodini iz nekaterih vodnih območij napovedujejo invazijo komarjev. Strokovnjaki Inštituta za zaščito rastlin t Novem Sadu so namreč na vodnih območjih odkrili velike količine larv, ponekod jih je bilo celo več kot vode. Najmočnejši napad teh nadležnih insektov pričakujejo avgusta. Letošnje muhasto deževno vreme je bilo sicer kot nalašč za rast in razmnoževanje komarjev in tako bodo načrtovanih petnajst mi. lijonov dinarjev, namenjenih za uničevanje komarjev, potrošili prezgodaj že junija je namreč s kupčka šla polovica denarja. veliko. Prišel je čas, o katerem je sanjal veliki vizionar, pesnik voda in idejni oče Donava—Tisa—Donava, inže- nir Nikola Markov — da se morajo s spreminjanjem narave spreminjati tudi ljudje sami. Prav v tem letu, ki smo ga razglasili za leto varstva človekovega okolja, se je v Vojvodini začel nov boj za varstvo našega okolja. V Deliblat-ski pustinji, ki ji radi pravimo »vojvodinska Sahara«, se je začela velika akcija jugoslovanske mladine 7a ureditev tega območja. Delibatski pe. sek je bil v stoletjih človeko-ga boja z naravo ukročen, obrzdan z drevjem in travo, vendar se ta boj še ni končal in tudi še ni izbojevan. Floro je treba oplemenititi, ohraniti in razviti. Vojvodina se uvršča med tista jugoslovanska območja, ki so najbolj bogata z vodovjem rek in kanalov. Ti vodotoki v vse večji meri rabijo tudi za razširjanje onesnažene vode. Donava je samo Je v pesmih ostala modra, še bolj ogrožena je Tisa, ta naša nekdanja najbolj čista reka, o kateri so pravili, da ima več rib kot vode. Kot pripovedujejo, Donavi za zdaj še nekako uspe z naravnimi silami kljubovati one. snaženosti. A kako bo jutri? Že jutri bo to zelo težko, pravijo strokovnjaki. JOVAN VAVIC Sredi morja gola koša, sredi mesta suha usta, sred bazena pa dilema, mar bi vendar krilo snela. Foto: Janez Pukšič, Miško Kranjec in Joco Žnidaršič Prva pot prenovljene jadranske lepotice Ambasador jo reže po dobiček Pološčena ladja, polna prijetnih kotičkov, v svojem drobovju skriva grenka občutja na tiste dneve, ko ni osrečevala ne lastnikov, ne številnih potnikov AMBASADOR, avgusta — Zeleno, ki tc hočem zeleno..., se je spomnil Lorce Duhrovcan Mato Jcrenič. Zaneseno recitacijo so spremljali zvoki kitar in rahel žvenket kozarcev, ki so jih pozibavali valovi Otrantskih vrat. Kot da bi vsi skupaj želeli povedati, kako sproščeni in srečni so lahko ljudje na krovu neke jadranske lepotice. Polnoč je že zdavnaj minila v Grčiji, minila je v Ttaliji in nov dan je bil tudi v Jugoslaviji. Večina potnikov na prvem križarjenju Ambasadorja med Dubrovnikom in Krfom se je že zaprla v kabine devetdesetme trškega ladijskega trupa. Le manjša skupina ljudi je pletla ladijsko serenado v salonu, kjer si zeleni odtenki opreme podajajo roko z modrimi. Na obrazih obeh ladijskih fantov za vse, Maria in Teše, je profesionalni nasmeh zamenjal sproščeni pogled. Za ta dan sta opravila svoje delo. Začelo se je zgodaj, ko je Mario prek razglasne postaje v več jezikih prosil potnike, naj vendar ne pozabijo, da je na grških tleh dan dve uri prej kot pri nas. Tešo pa pod mogočnim bronastim kipom Ahila s.-edi Kprkire — po naše Krta — opozarjal Use, Jenny in Claude, kako bo avtobus krenil proti javnemu stranišču, da ne bi njihovega nakupovalnega potepa po mestu motilo brezuspešno iskanje vrat z ženskim ali moškim čevljem. In končalo, ko sta razdelila še zadnje . steklenice vina zmagovalcem družabnih iger, ki sta jih v veliko veselje gostov pripravila med plesom na ladji. Tako kot ducat novih znancev v ladijskem salonu, sta uživala ob srkanju hladnega vina in mrmranju otož- nih napevov, ki so jih dopolnjevale občuteno izrečene pesniške vrstice sodobnih avtorjev. Kot drugi sta pozabila na čas in najbrž bi to vzdušje hotela podaljšati do sončnega vzhoda, če ne bi natakarji vseh skupaj spomnili, da bo množica potnikov želela popiti jutranjo kavo v pospravljeni kavarni. Takrat se bo začel običajen ladijski dan, ko bo po palubi krožilo 206 potnikov, kolikor jih lahko v kabine sprejme nova Atlasova ladja, 50 članska posadka pod taktirko sivolasega barbe Pera Portolana pa skrbela za to, da se bo vse odvijalo tako kot se za ladjo, namenjeno osrečevanju ljudi med njihovim prostim časom, spodobi. Kajti Ambasador, čeprav ves pološčen in poln prijetnih kotičkov, v svojem drobovju skriva grenka občutja na dneve, ko ni mogel zadovoljiti ne svojih lastnikov in ne svojih potnikov. Bilo je to v času, ko se je še imenoval Jedinstvo in Jadroliniji namesto denarja prinašal iz dneva v dan večjo izgubo. Negotovost, kaj bo z njim, je trajala do pred leta dni, ko so se v Atlasu odločili za šestdeset milijonsko investicijo v ploveči hotel. Po podpisu pogodbe z Jadrolinijo so ladjo nato polnih sedem mesecev imeli v rokah delavci reške ladjedelnice Viktor Le-nac. Niso je le kozmetično polepšali, temveč skoraj na novo tudi tehnično opremili, tako da se lahko resnično kosa s tekmicami iz drugih držav. Najbrž so se tudi zaradi dolgega pričakovanja minuli vikend tako veselili deviške plovbe Ambasadorja ne le atlasovci, temveč vsi potniki. Največ je bilo tujih turistov, ki letujejo med Dubrovnikom in Barom, na palubi čolnov, kjer je bazen, na sprehajalni palubi, v pivnici, salonu za pogovore ali v trgovini pa je skupina jugoslovanskih novinarjev lahko srečala, na neuradnem potovanju, tudi ugledne hrvaške družbenopolitične delavce in seveda vodilni štab Atlasa. Koliko ljudi med vsemi potniki se je spominjalo časov, ko se je poslavljalo Jedinstvo? Tisti, ki morajo zdaj skrbeti za Ambasador, gotovo. ... »Usoda ene naših naj-večjib potniških ladij se ne bo ponovila,« prepričljivo zatrjuje novinarjem generalni direktor Atlasa Luka Novak na tiskovni konferenci med plovbo ob italijanski obali. »Na morju.« nadaljuje, »je v rokah kapitana, toda na kopnem zanjo skrbi vojska ljudi, tako da bo lahko vsako leto izkoriščena polnih devet mesecev.« To je namreč pogoj, da bo letno iztržila potrebnih 50 do 60 milijonov dinarjev. Zaradi tega se bo Ambasador odpravil na daljša križarjenja po Sredozemlju le v jeseni in pozimi. Poleti bo služil denar z enodnevnimi ali dvodnevnimi izleti okoli Dubrovnika, ko lahko na »fish picnic« na Mljet popelje 650 ljudi in vsak izmed njih odšteje po tri stotake. Drugače najbrž po finančni plati res ne gre. Tega se zavedajo tudi natakarji, kuharji in mornarji na Ambasadorju, ki zvito prikrivajo utrujenost, ko uro po zaključku celodnevne plovbe sprejmejo nove potnike, namenjene na dvoinpoldnevno potovanje od Dubrovnika do Krfa in nazaj. Nikoli več tako Dobro vedo, da morajo na ladji, ki se ji ime začenja z A kot vsem štirinajstim drugim Atlasovim barkam, poskrbeti za popolno udobje potnikov. Da nikoli več ne smejo, kakor se je to primerilo ob prvem potovanju, razporejati ljudi v kabine debelo poldrugo uro in v lepi jedilnici servirati hladnega čaja in toplega piva. Le tako bo namreč lahko Ambasador ne samo n3 zunaj, temveč v svojih nedrih ostal jadranska lepotica m želja mnogih, da tudi njim postreže z očarljivimi, spomina vrednimi trenutki. ALENKA LESKOVIC atletika ŠPORT ŠPORT ŠPORT MED SREČANJEM ITALIJA-POLJSKA Sara Simeoni preskočila 201 cm S tem je za centimeter izboljšala svetovni rekord v skoku ki ga je doslej imela Nemka Ackermannova višino, RESCIA — Italijanka Sara Si-visok' 86 'e P°vzP^'a v atletiki tako „ 7?’ kot pred njo še nobena dru-dr* . nja: med včerajšnjim med-lii avtljm atletskim srečanjem Jta- v ,' Ploljska v Brescii je namreč vi *oku v višino preskočila 201 cm Ko letvico to je s tem popravila Id ctn dosedanji svetovni rekord. v «a .ie postavila lani 26. avgusta »lami ^emka Rošema rie Acker bil ^era-i®nji podvig Simeonijeve je atlorI'fden- ve^ časa ie Wla ta Hj tlnla v naraščajoči formi in nje-i, zultati na raznih nastopih so čas svetovne vrednosti na svetovni rekord je po-v lla v preteklosti že nekajkrat, kon* brez uspeh® ■ Včeraj pa je fA Cn° le napočil njen veliki dan č„J?rav se v zadnjih dneh ni poti18 naJbolje). cm ast°P''m na višinah 160 cm, 170 - ‘n 175 cm se je odpovedala. V &k4es skusila j^e»i poskusu je preskočila 181 cm, D' crri je izpustila in je nato v ctr,61!1 Poskusu preskočila tako 186 skok ^0t 1811 cm ^pet ■*’ 'zhustila k 191 cm nato pa je potrebovala ljjotlVa Poskusa za višini 103 cm in v »m. Ko je videla da ii te višine t“*tvu niso povzročale večjih te-80 ji postavili letvico na višino ryU.^a ovcu>vuega i h lv. skok... letvica ni padla. Vi- .. svetovnega rekorda' zalet, ___J1„ ,t. ,.navdušenia ie zavladal na vsem -,a<»0mn Sara ia že 8ku,0nu: Sara 'e ’ us°m postavila nov svetovni re- s prvim po-korJ J^tvo. da je Italija srečanje s r. ,™° izgubila z osmimi točkami L lke' tokrat italijanskih ljubite-„ v atletike prav gotovo ni poseb-bii razžal°stilo: uspeh Sare jim je grenko nadomestilo za ta neu- , ^zultati posameznih disciplin so ]■ Simeoni (It.) , Kielan (Polj.) 4 p'ni (It.) ^ulk°wska (Polj.) ^ ovire: J' Blaszak (Polj.) Gajewska (Polj.) 4 Cirulli (It.) 100m«ellacanz°ne (It.) *' Miano (It.) 2,01 ,1,86 1,86 1,86 56”73 58”51 59”96 1’02”32 1P'67 Sara Simeoni se je rodila 19. aPrila 1953 v kraju Rivoli Velese, majhni vasici, oddaljeni ? km od Verone. Visoka je !'5 cm, težka pa približno 60 .8. S Športnim udejstvovanjem ,e začela leta 1970 in dosegla No odličnih rezultatom osem-pt je bila italijanska prvaka skoku v višino, na ev-r°Pskem prvenstvu leta 1974 je gojila bronasto kolajno, na Jedozemskih igrah 1975 je bi igjtotja, na svetovnem pokalu druga, na zadnjih dveh ev T°Pskih prvenstvih v dvoran ?a Prva; največ ji uspeh v svoj P°rtni karieri pa je poleg sve »»nega rekorda dosegla Simeo ,'3eua na olimpiadi v Montrea jlf' ko je s skokom 191 cm osvo ,a drugo mesto, za bivšo re prderko Ackermannovo (na o 'Nadi v Miinchnu je bila Si me°nijeva šesta). 1 Bolognesi It.) 4' Moiik (Polj.) l00 |Kloza (Polj.) 2 Saeperc7-yk 'Poli.) ■ Kwietwiewsak (Polj.) 4' Pnocelli (It.) *r°gUeSSignana (It ) 2 JJabrzyk (Polj.) 3 ^oewjnska (Polj.) 4* Petrucci (It.) Kop,eA.nzlntU (It.) J' Blechacz (Polj.) 3 An»ici (It.) 4* "Sionska ( olj.) 80o ^uintavalla (It.) 2 ^°rio (It.) Januchta (Polj.) 4' tijodz (Polj.) Mutschlechner (It.) Daljina: 1. Mandry (Polj.) 2. Marciniak (Polj.) 3. Nini (It.) 4. Clemente (It.) 100 m ovire: 1. Langer (Polj.) 2. Ongar (It.) 3. Lombardo (It.) Swierczynska (Poljska) ni startala 200 m: 1. Masullo (It.) 2. Rossi (It.) 3. Blaszak (Polj.) 4. Dlugolecka (Polj.) 1500 m: 1. Possamai (It.) 2. Cruciata (It.) 3. Sokolowska (Polj.) 4. Bukis (Polj.) Disk: 1. Gvvardecka (Polj.) 2. Majevvska (Polj.) 3. Scaglia (It.) 4. Bano (It.) 6,38 6,18 6,10 6,03 13”22 13”71 13”79 23''56 24”10 24”28 25’'03 4’16"1 4’17”1 4’17”7 4’19”4 56,76 55,06 52,40 50,80 3000 m: 1. Gargano (It.) 9'09”8 2. Kokowska (Polj.) 9'21”7 Razvoj ženskega svetovnega rekorda v skoku v višino po letu 1961: 1961 Yolanda Balas (Rom.) 191 cm 1971 llona Gusenbauer (Av.) 192 cm 1972 Jordanka Blagoeva (Bolg.) 194 cm 1974 Rosemarle Vl/itschas (NDR) 194 cm Rosemarie VVitschas (NDR) 195 cm 1976 Rosemarie VVitschas - Ackermann (NDR) 196 cm 1977 Rosemarie Ackermann (NDR) 197 cm Rosemarie Ackermann (NDR) 200 cm 1978 SARA SIMEONI (Italija) 201 cm •lltllllllllHItlllMIHIIHIMIHIIIIIItlllHIIIIItllllllinniHlIltUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIIIMIIlUnitlllHIIIIII* 8. PARTIJA ZA SP V BAGUIU Hud udarec za Korčnoja Za izzivalca je bilo že sredi partije vse izgubljeno - Danes nadaljevanje ir’98 12”09 12’'19 51 "78 54”13 54”78 56”62 17,86 17,68 16.57 15,40 60,12 57,88 57.58 57,22 2'02”8 2’05”0 2’06”0 2’10”9 Če ne bo Korčnoj zadnji trenutek zaprosil za odložitev, za kar ima pravico, bi morala biti danes na sporedu v filipinskem mestu Baguiu 9 partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med ’ Karpovom in Korčnojem. V prejšnji, osmi partiji, se je rezultat končno premaknil z mrtve točke, saj je svetovni prvak v samih 28 potezah odpravil svojega izzivalca. Ta partija je prav gotovo pomenila hud udarec za izzivalca, saj je imel ta že v deseti potezi slabo, v 15. pa bržkone tudi izgubljeno pozicijo. Kako se je moglo to zgoditi v partiji, kjer igrata dva najmočnejša šahista na svetu? Korčnoj, ki je imel čme figure, je spet (že tretjič) Karpovu na l.e4 odgovoril z odprto varianto španske partije. Karpov je v deveti potezi odigral varianto, ki jo teorija ocenjuje za slabšo, v 10. potezi pa je Korčnoj naredil hudo napako, saj je dovolil, da rw' nasprotnik žrtvuje kmeta, a mu zato odvzame roka-dl. Izzivalčeva pozicija je'postajala vse težja, saj verjetno ni igral najnatančneje, Karpov pa je svoje figure idealno razvil za napad. Če bi se Korčnoj predal v 20. potezi, ali pa t: v 28., torej točno potezo pred matom, bi bilo popolnoma^ enako, vendar pa je Korčnoj menil, da je le prevelika sramča poraz v 20 potezah. Korčnoj je po partiji izjavil, da je bil zelo razburjen, ker se ni hotel Karpov pred partijo z njim rokovati, čeprav je. bilo to jasno domenjeno že pred začetkom dvoboja. Po drugi strani pa Karpov ni tega storil, ker je bi! že sit nenehnih napadov s strani izzivalca na njega samega in njegov štab (jogurt, afera s parapsihologom itd. . .) Korčnoj pa ni hotel po končani osmi partiji podpisati formularja, na katerem nasprotnika zapisujeta svoje poteze, skratka podpisa svojega poraza, čeprav ga je glavni sodnik na to opozoril. Psihološka vojna se torej nadaljuje in nič ne kaže, da se bo hitro zaključila. n J BOKS LONDON -" Angleška boksarska zveza je prepovedala srečanje za evropski naslov težke kategorije med Britancem Johnsonom in Špancem Evangelistom. Izzivalec Johnson je namreč v prejšnjih dneh opravil vrsto podrobnih zdravniških pregledov, ker je pred časom utrpel težak k.o. proti Američanu Davidu Contehu. Kaže, da so bili ižvidi taki, da si niso pristojni organi vzeli odgovor- nosti za ta dvoboj. Zdravniki so u-gotovili, da ni trenutno angleški boksar sposoben zdržati 15 krogov proti tako močnemu nasprotniku, kot je Španec Evangelista. 3. Czerepinska (Polj.) 4. Rastelli (It.) 4x100 m: 1. Poljska Italija diskvalificirana 4x400 m: 1. Italija Poljska diskvalificirana Končni izid: Poljska - Italija 9’27”8 9'29”5 45”49 3'40" 80:72 spo- KOŠARKA V PRIJATELJ. TEKMI Danes v Majanu Mobiam - Cibona V okviru priprav na prvenstvo bo danes v Majanu pri Vidmu prijateljska košarkarska tekma med videmskim Mobiamom in Cibono iz Zagreba. Srečanje se bo pričelo ob 21. uri. V BENETKAH Danes Italija proti Španiji in Poljski BENETKE — Danes bo na redu v tem kraju srečanje moških državnih reprezentanc Italije, Španije in Poljske. Srečanje bo zelo pomembno, ker predstavlja zadnjo preizkušnjo za tekmovalce, ki se bodo od 28. avgusta do 3. septembra pomerili na evropskem prvenstvu v Pragi. Nekaterim atletom bo to le zadnji test, za ugotovitev lastne forme, mnogi pa so tudi tisti, ki hočejo doseči «normo» za nastop v Pragi. Tekmovanje bo na novi progi beneškega stadiona «S. Elena», tekali-šče pa je iz «sport-turfa». Glavni favoriti srečanja so vsekakor Poljaki, Italijani pa lahko računajo le na rezultate svojih običajnih prvakov. Španci ne bodo igrali pomembne vloge, čeprav imajo nekaj perspektivnih atletov, predvsem na dolgih progah. Kakorkoli že pa bo Mennea (predvsem za italijansko publiko) glavna osebnost tekmovanja, čeprav nima pravih nasprotnikov. Zanimiv pa bo tudi skok v višino. Današnji spored predvideva naslednja tekmovanja: kladivo, višina, 110 m ovire, 100 m in 400 m, troskok. disk, 5000 m, 1500 m in štafeta. ' 100 metrov. NOGOMET NEW YORK - Srednji napadalec ameriške nogometne ekipe Cosmos, Italijan Giorgio Chinaglia je v teh dneh postavil nov rekord. Zmagal je namreč na lestvici najboljših strelcev z 32 zadetki in tako popravil rekord 30 golov, ki je prav tako pripadal njemu. -S' "- Skirolke predstavljajo izvrsten pripomoček za poletni trening-smučarskih tekačev, katerih ima pri nas v svojih vrstah mnogo predvsem Smučarski klub Devin SMUČANJE V TEH DNEH Trener Grašič gost Devina Teden dni bo pripravljal devinske smučarske tekače Medtem ko jc že vse pripravljeno za današnji četrti občni zbor, ki bo v Mavhinjah v gostilni Terčon ob 20. uri v prven in ob 20.30 v drugem sklicanju, se pri Smučarskem klubu Devin mudi kot gost trener Vinko Grašič, ki je poleg tega, da sodeluje s sovjetskim trenerjem pri pripravah jugoslovanske reprezen tance, tudi trener pri Smučarskem klubu Alples i • Železnikov in, seveda, uradni spremljevalec državne reprezentance. Pri nas bo ostal teden dni, v katerem bo naše tekače seznanil z najsodobnejšimi načini treninga na suhem, obenem pa bo «pilil» slog in tehniko smučanja. SMUČARSKI KLUB DEVIN bo danes, 5. t.m., ob 20. uri v prvem ir ob 20.30 v drugem sklicanju imel v Mavhinjah v gostilni Terčon svoj 4. REDNI OBČNI ZBOR Vabljeni člani in prijatelji Smučarskega kluba Devin. NiiiiiiiiiiimimiinniitimiHiiiHtiifiuiiiiiiimmiiKKiHiniiiiiiiiiuiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHimiiiiiiiiiimmtiiiiMnffiiiuiiiitiiiiiHHiiiiHiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiin PLAVANJE NA 10. BALKANSKEM PLAVALNEM PRVENSTVU Borut Petrič protagonist V vseh nastopih je osvojil kolajne (zlato na 200 m prosto) - Nov DR Krstičeve na 100 m hrbtno - Bolgari povečali svojo prednost KRANJ — V drugem dnevu 10. jubilejnega balkanskega prvenstva v plavanju so Bolgari še izraziteje do kazali svojo premoč. Na sporedu je bilo sedem finalnih tekem, Bolgari pa so osvojili kar pet prvih mest ter so tako še bolj okrepili svoje vodstvo na skupni lestvici. Poleg te- 1. Bolgarija 2. Romunija 3. Jugoslavija 4. Grčija KOLAJNE z 9 4 2 b 4 3 3 4 VČERAJ V RIMU l VELIKO VEČINO GLASOV Carraro izvoljen za predsednika CONI Polovica novih odbornikov - V prihodnjem delovanju nobenih večjih sprememb RIM — Dr. Franco Carraro je torej včeraj prevzel žezlo iz rok odv. Onestija, ki je prej ^gospodaril* 32 let in bo sedaj ostal na čelu CONI, najvažnejše italijanske športne organizacije do leta 1981. Včeraj zjutraj je namreč v palači na Foru Itaiicu skupščina CONI skoraj soglasno izbrala Carrara za predsednika z 31 glasovi (edino inž. No- Ur. braiico Carraro novi predsednik CONI stini, predsednik sabljaške zveze se je vzdržal). Izvolili so tudi podpredsednika, in sicer Prima Nebiola (30 glasov) in Arriga Gattaia (24) ter t-i nove člane glavnega odbora: En-rica Vinci ja (košarkarska zveza), Itala Luigija Caiatija (lovska zveza) in Filippa Carpia de Resminija (avtomobilska zveza). Naj povemo, da se je tudi pri teh glasovanjih vzdržal predsednik italijanske sabljaške zveze inž. Nostini, !-' je tudi pred časom vložil > 'jziv pri deželnem u-pravnem sodišču Lacija, ki je potem izdalo dekret o razveljavitvi Onesti-jeve ponovne izvolitve za predsednika. Glavni odbor CONI je torej včeraj obnovil s'-oraj polovico svojih članov, a vseeno kaže, da se ne bo v prihodnosti mnogo spremenilo, kot je to dal sam razumeti tudi novoizvoljeni predsednik Carraro v svojem govoru. Carrara je med drugim dejal, da je nadaljnja birokratizacija športa nemogoča, ker je 98 od stotkov ljudi, ki delujejo v športnih organizacijah, v glavnem prostovoljcev, ki delajo to le iz navdušenja. Na koncu pa j poudaril naslednje: «V tem trenutku, ko sem postavljen na zelo važno mesto, sem zadovoljen in hkrati žalosten. Zadovoljen zaradi izvolitve, žalosten pa zaradi dejstva, da sem naslednik osebe, ki je morala odstopiti s te funkcije zaradi sodnega postopka, čeprav smo segel svoj višek z izvolitvijo za pred-jo vsi še enkrat potrdili za pred-1 sednika CONI, nemudoma odstopiti. sednika. Upam, da bo odv. Onesti še naprej deloval v korist CONI, saj bo ostal v glavnem odboru kot član mednarodnega olimpijskega odbora (CIO)». Franco Carraro se je redil v Padovi leta 1939. Po poklicu je ekonomist in je lastnik velikega skladišča blaga na debelo. S športom se je začel ukvarjati razmeroma mlad, saj je leta 1953 postal italijanski mladinski prvak v smučanju na vodi. Nato bil absolutni italijanski prvak od 1955 do 1960, evropski prvak leta 1956 in 1961, tretji na svetovnem prvenstvu 1957, član državne reprezentance, ki je osvojila prvo mesto na r ipnem prven stvu Evrope 1958-59-60. Po končanem športnem udejstvovanju je Carraro opravil blestečo kariero. Najprej so pa izvolili za predsednika italijanske smučarske zveze na vodi leta 1962 in je nato to mesto obdržal do 1976, poleg tega je bil tudi predsednik svetovne smučarske zveze na vodi od 1967 do 1973, hkrati na tudi predsednik nogometne ekipe Milana. Carraro se je torej dvigal vedno višje, saj je leta 1973 poslal predsednik združenja profesionalnih nogometnih društev, tri leta kasneje pa se je povzpol na predsedniško mesto italijanske nogometne zveze, s katerega bo moral sedaj, ko je do- ga so Bolgari tudi dosegli vrsto državnih in balkanskih rekordov in so tako rezultate podkrepili z vrsto odličnih časov. Sicer pa je bil drugi dan uspešnejši od prvega. Vsa tekmovanja so potekala brezhibno, organizacija je bila odlična. Tudi ostale reprezentance niso razočarale. Romunka Bo-nasiu je tako dosegla nov državni in balkanski rekord na razdalji 100 m hrbtno, s časom 1’04”46 pa si je zagotovila enega izmed najboljših letošnjih svetovnih rezultatov nasploh. Tudi Jugoslovani so zodovoljivi, čeprav na skupni, lestvici niso zmanjšali razlike za drugouvrščeno Romunijo. Borut Petrič je osvojil prvo mesto na razdalji 200 m prosto, kjer je bil sicer favorit: odlično pa sta plav; li tudi Krstičeva (100 m hrbtno) in šeparovičeva (200 m prosto). Slednja je skoraj do konca vodila, petindvajset metrov pred ciljem pa ji je zmanjkalo moči in uvrstila se je šele na tretje mesto, kar pa je vsekakor odličen rezultat. Krstičeva je zasedla drugo mesto in postavila nov državni rekord, katerega ie izboljšala za 19 stotink sekunde. Sicer pa je, po mnenju zveznega trenerja Mitje Prešerna, jugoslovanska reprezentanca popolnoma izpolnila pričakovanja. Na vprašanje ali Jugoslavija lahko še vedno računa na drugo končno mesto pa je Prešeren odgovoril, da njegovi varovanci še niso brez možnosti, saj bo danes in jutri Petrič plaval na razdaljah 400 m in 1500 m prosto, kjer je glavni favorit. Medalje pa bi morale osvojiti še Rodičeva, Krstiče va in Blažičeva. Včerajšnji izidi so bili naslednji: 100 m hrbtno moški: 1. Petkov (Bol.) 1'00"35 2. Horvat (Rom.) 1’02”14 3. Popov (Bol.) 1’02 "69 5. Miloš (Jug.) 1’02”88 6. Popovič (Jug.) 1’03”12: 100 m hrbtno ženske: 1. Bonasiu (Rom.) 1’04’!46 2. Krstič (Jug.) r08”81 3. Kostea (Rom.) 1'09”33 4. Blažič (Jug.) 1T0”46 200 m prsno moški: 1. Petrič (Jug.) 1’57”35 2. Georgijev (Bol.) 1'58"37 Program, ki si ga je Vinko začrtal je zelo pester. Treningi bodo trajali dnevno štiri ure, in sicer dve uri zjutraj ter dve uri proti večeru. V jutranjem treningu bo prevladovala gimnastika, teki ter koordinacija gibov rok in nog. V popoldanskih urah pa bo prevladovalo rolkanje s piljenjem tehničnih napak. Od teh treningov in predvsem nasvetov, ki nam jih bo trener posredoval, bodo tako tekači kot tudi njihovi spremljevalci veliko pridobili, zato toplo pozdravljamo v naši sredi Vink« Grašiča, ki bo porabil teden dni svojih počitnic za treniranje naših mladih tekmovalcev. S. F. ODBOJKA V OKVIRU PRIPRAV ZA SP Kalija proti Poljski LATINA — V okviru priprav na svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki se bo začelo 20. septembra v Italiji, bo italijanska moška reprezentanc« opravila prijateljski srečanji s Poljsko. Prvo bo na sporedu danes v Latini, povratno pa v torek v Rimu. Tekmi s svetovnimi (leta 1974 v Ciudad Mexicu) in olimpijskimi prvaki iz Montreala bosta vsekakor za italijansko reprezentanco važen test. Trener Carmelo Pittera, ki je v zadnjih časih korenito pomladil ekipo, pričakuje mnogo od teh srečanj, čeprav niso Poljaki več na samem svetovnem vrhu a vseeno spadajo (škupaj s SZ, Kubo in Japonsko) med prve štiri na svetu. 3. Karpusis (Gr.) 1'58”54 5. Milečki (Jug.) 2'00"83 200 m prosto ženske: 1. Činkova (Bol.) 2’10"73 2. Paoulescu (Rom.) 2’10"77 3. Šeparovič (Jug.) 2'11"76 8. Krašovec (Jug.) 2’19” 97 200 m mešano moški: 1. Dangalakov (Bol.) 2'11”81 2. Koskjnas (Gr.) 2'12”08 3. Petrič (Jug.) 2'14"25 7. Apron (Jug.) 2’23”99 200 m mešano ženske: 1. Dangalakova (Bol.) 2’23”10 2. Prasieu (Rom.) 2'25’'70 3. Kostea (Rom.) 2’27”86 4. Efendič (Jug.) 2'30''96 MOŠKI 1. Bolgarija 121,0 2. Jugoslavija 79,5 3. Romunija 60,5 4. Grčija 55,0 5. Turčija 17,0 ŽENSKE 1. Romunija 98,0 2. Bolgarija 73,0 3. Jugoslavija 66,0 4. Grčija 43,0 5. Turčija 1,0 7. štenberger (Jug.) 2’34”34 4x100 m mešano moški: 1. Bolgarija 4'00”52 2. Jugoslavija 4’06"52 3. Romunija 4'08”08 4. Grčija 414 ”23 SKOKI V VODO Skoki z deske ženske: 1. Toth (Rom.) 375,90 2. Aleksandrova (Bol.) 369,20 3. Sacaleanu (Rom.) 369,05 4. Demitrova (Bol.) 357,25 5. Kralj (Jug.) 332,35 6. Trajkovič (Jug.) 288,30 Skoki z deske moški: EDMONTON (Kanada) - V četrtek je ob prisotnosti 40.000 gledalcev angleška kraljica Elizabeta slavnostno odprla 11. športne igre Common-vvealtha. Slovesnosti, ki je trajala nad dve uri, je prisostvoval tudi kanadski prvi minister Pierre Trudeau. ATLETIKA OSLO — Dva nova sezonska rekorda sta najboljša rezultata zanimivega atletskega mitinga, ki je bil v tem kraju. Anglež Steve Ovett je po ogorčeni borbi osvojil prvo mesto na 1500 m z odličnim časom 3'35”8, za njim pa je za las prišel Američan Scott s časom 3’36”. Zahodni Nemec Wessing je vrgel kopje zelo blizu svetovnega rekorda. Daljina meta je bila 94,22 metra. Izmed ostalih izidov so še omembe vredni 67,22 m MacWilkinsa v metu diska in 10”30 Edwadsa na 100 metrov. . 1. Rusev (Bol.) 2. Aleksandru (Rom.) 3. .Grgurevič (Jug.) 4. Oprfan (Rom.) 5. Barbovpis (Bol.) 6. Vukovič (Jug.) MOTOCIKLIZEM 464,50 435,35 426,90 390,65 385,75 380,45 SKUPNA LESTVICA PO DRUGEM DNEVU 1. Bolgarija 194,0 2. Romunija 158,5 3. Jugoslavija 140,5 4. Grčija 102,0 5. Turčija 18,0 Bianchi doma BOLOGNA — Pierpaolo Bianchi, svetovni motociklistični prvak v kategoriji 125 kubičnih centimetrov je včeraj prispel iz Finske, kjer se je na progi v Imatri pri padcu hudo poškodoval. Težko si je zlomil levo nogo na več mestih, vendar kljub temu zdravniki trdijo, da bo lahko čez kako leto dni zopet sedel na svoj motor. ■ [lij i * j 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X 1 X 1 X X 1 X 2 DOMAČI ŠPORT JUTRI NEDELJA, 6. avgusta 1978 KOLESARSTVO VETERANI 17.00 v Čedadu Sodeluje tudi Adria * * * JUNIORJI 15.00 v Vidmu Sodeluje tudi Adria PLAVANJE ZAH. BERLIN - Tunizija je edina afriška država, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v plavanju, ki bo letos v zah. Berlinu od 18. do 28. avgusta. Do sedaj je za to prvenstvo prijavljenih 54 držav in 1710 tekmovalcev. Emil Frelih 27. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) J Mik in lepota nekdanjih zgradb Tudi druge pomembne stavbe v Maduraju so povezane z največjim vladarjem dinastije Nayak Thirumala-jem. Najlepša med njimi je cesarska palača, izreden primerek stoletne arhitekture nekdanje države Madras. Zgradili so jo leta 1636 v arhitektonski zasnovi nekega italijanskega arhitekta. Na zunaj palača niti ne kaže kakšne izrazite pomembnosti. Ko pa prestopiš vežni obok, se nenadoma znajdeš na fascinirajočem velikem pravokotnem dvorišču, ki ga ^hadathagai je bila vzgojena kot bi bila princ. Po so11 kralja je zavladala Maduraju in premagala mnogo Vražnikov. Nekega dne je prišla na hrib Kailas, v do-fl ^nje boga Šive. Ko je zagledala Šivo je njena tretja ^ Jka izginila. Bog Šiva jo je pozval naj se vrne v Ma-leUrai- Obljubil ji je, da jo bo poročil čez enajst dni. Kot D Napovedal, je prišel s svojimi modrijani in bogovi v Madurai in se poročil s Thadathagai ali s Sree ,teenakshi. Ime Meenakshi literarno ne pomeni zaman ste> ki imajo oči kot riba». in peneraini načrt za pričujoče najbolj slavne južno-l^jske templje je naročil kralj Viswanatha Nayak že 1560. še v času njegove vladavine so začeli graditi k nanje stene. Po njegovi smrti je s podporo princese in Hagatih trgovcev leta 1623 nadaljeval gradnjo po origi-yft,nik načrtih in jo dokončal leta 1659 Thirumera Nate«*’ i® dogradil najlepše in umetniško dovršene dele Pred Thirumalai pttlačo v Maduraju obdajajo arkade z visokimi kamnitimi stebri. Povezani so Z loki v katerih je opazen vpliv mavrskega sloga, ki so ga v Indijo zanesli Portugalci ali Španci. Stebri so zgrajeni iz tenkih ploščic kamnitih zidakov. Njih glave krasa štukature izredne elegance in lepote. Ornamentika s štrlečimi okrajki je izdelana v najfinejši štukaturni plastičnosti, ki si jo je moč zamisliti. Okrasje je karakterističen primer umetniške zmogljivosti države Tamil Nadu. Za stebri je še ena kolonada nižjih in bolj širokih stebrov na višjem prostoru, ki v povezavi z zunanjimi stebri tvorijo mogočne arkade. Na zahodni strani dvorišča je Swarga Vilasa tako imenovan nebeški paviljon. Pred vhodom v veliko sve tišče, ki ga krasi dvanajst izredno lepih stebrov, stoje skulpture velikih konjev, ki so žal, že poškodovane. Sicer palačo, kot kulturni spomenik v kateri je svoječasno prebival vladar Tjirumalavi Nayak, stalno obnavljajo in poskušajo ohraniti njen sijaj. Stavba je razdeljena v dva dela. Južnozahodno od svetišča je sobana s črnimi poliranimi oporami in stebri, ki podpirajo streho. Tu so kraljica in princese poslušale glasbo, pesmi tamilskih pesnikov in literarne razprave. V drugem, severovzhodnem delu zgradbe, se nahaja ble ščeča dvorana izredno velikih razsežnosti. Služila je kot gledališka dvorana, kjer je kralj v družbi kraljice, prin ces in drugih gostov prirejal plesne večere, ki so jih izvajali največji mojstri plesne umetnosti. Indijski vodič nam je pripovedoval, da je neke noči tat preluknjal strop te dvorane ter ukradel kralievi dragulj. Kralj je obljubil bogato darilo tistemu, ki bi tatu odkril. Tat se mu je javil sam. Kralj je izpolnil -svojo obljubo. Izročil mu je bogato odškodnino, a ga zatem, v svarilo tatovom in roparjem, dal obglaviti. V nekdanji cesarski palači, ki po razsežnosti in lepoti stare indijske arhitekture, pridani z mavrskimi okrasnimi elementi, prevzame vsakogar, prirejajo, v spomin na nekdanje dvorske plesne svečanosti, folklorne festivale, ki se jih vsako leto udeležujejo plesne skupine iz vse južne Indije. Vladar Thirumalai Nayak je zgradil ž« mnogo dru gih prekrasnih stavb v mestnem okolišu, ki po svojih prefinjenih rafinmajih ne vzbujajo občudovanja samo med Indijci, ampak tudi pri tujcih. Veliko štirikotno umetno zgrajeno jezero s snežno belim Mayya Mandapam templjem na otočku, se z belo in prsteno rdečkastimi prameni obarvano ograjo zdi kot zagrajen bleščeč dragulj na smaragdni gladini vode. Na všeh štirih Straneh otočka so manjši beli stolpi obdani z visokimi senčnatimi drevesi. Okraj Mariamman Teppakulam je stisnjen ob reki' Vaigai. Vodni rezervoar, kot bi lahko tudi rekli umetnemu jezeru, je s podzemskimi kanali povezan z reko. Tuui v tem je posebnost naprave za današnji čas, če pomislimo, da je bil objekt dograjen v letu 1645. Na več mestih so v Ograji odprtine za dohod k raz-sežnirp stopnicam, po katerih morajo verniki do vod9. V času vsakoletnega vodnega festivala Teppam, v spomin rojstnega dne Thirumalaja Nayaka, priroma na tisoče ljudi k *Sveti vodi*, da se obredno okopajo m s čolniči popeljejo k centralnemu templju na otočku Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina 20 inozemstvo 44.000 lir. zo naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS • 61000 Uubljano, mril Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 5. avgusta 1978 2iro račun 60101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani je-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež« v Italiji pri SPI. Član ItalijanskefPiflfjl zveze časopisnih [HIlU založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska I IZTT 8 Trst PO IZREDNI ZAOSTRITVI EGIPTOVSKEGA STALIŠČA Malo upanja na uspeh Vanceovega posredovanja na Bližnjem vzhodu Hudo bombardiranje kristjanskih četrti Bejruta Nadaljujejo se spopadi med samimi Palestinci KAIRO — V zadnjih dneh ni na Bližnjem vzhodu nobenega znaka, ki bi kazal na kakršnokoli izboljšanje zapletenega in na trenutke dramatičnega položaja, nasprotno, tako politični kot vojaški razplet dogodkov kaže, da se položaj zaostruje. Danes zjutraj bo prispe! na štiridnevni obisk državni tajnik Vanče, da bi preprečil popolno prekinitev mirovnih pogajanj med Izraelom in Egiptom, vendar ga v Egiptu pričakujejo z dokajšnjim pesimizmom. Sadat je namreč odločno naglasil, da ne bo nadaljeval praznih pogovorov z Izraelom, ki v bistvu pomenijo le zavlačevanje in terja od ZDA, da opustijo svojo vlogo posredovalca in predstavijo konkretne predloge. S svoje strani je tudi Vanče povedal, da si od svojega potovanja v Jeruzalem in Kairo ne obeta izred nih dosežkov, vendar je izključil možnost, da njegova država predstavi kakršnekoli predloge, preden se o rezultatih svojega obiska ne posvetuje s Carterjem. Domnevajo, da ZDA lahko podvzamejo takšno pobudo le v primeru, da se bodo po- gajanja med Egiptom in Izraelom nadaljevala. Na vsak način pa naj bi Vanče od izraelskega premiera Begina zahteval večjo popustljivost o vprašanju umika z zasedenih področij, kar naj bi predstavljalo prvi pogoj za nadaljevanje neposrednih stikov med državama. Sadatovo zaostritev si nekateri razlagajo s stališčem Saudske Arabije, ki meni. da je mirovna pobuda predsednika Sadata v bistvu propadla in da je treba sedaj obnoviti arabsko enotnost. V kolikšni med se je spremenilo egiptovsko stališče, zgovorno dokazuje tudi včerajšnja oddaja kairskega radia, ki označuje Begina za «rasističnega diktatorja*, ki boleha za »politično shizofrenijo*. Od januarja sem je to najhujši o-sebni napad na izraelskega voditelja. Newyorški dnevnik «Wall Street Journal* pa je včeraj objavil vest, da predsednik Carter proučuje možnost neposrednega sestanka med Sadatom in Beginom, saj naj bi bile ZDA prepričane, da samo spektakularna pobuda lahko prepreči popoln polom mirovnega procesa. A- Pred šestnajstimi leti je umrla Marilyn Monroe merika je namreč v dokaj težkem položaju. Prav včeraj so objavili vest, da bo Egiptu še letos dobavila 10 najsodobnejših lovcev tipa «F-5» v okviru dogovora, ki predvideva pošiljko 50 letal tega tipa. Ker je pred časom pošiljko 60 prav takih letal senat odobril tudi za Saudsko Arabijo v upanju, da obdrži umerjeno in ZDA naklonjeno stališče, so sedaj nekateri senatorji zaskrbljeni zaradi nenadnega preokreta v politiki Saudske Arabije in se boje, da se znova priključi fronti Izraelu sovražnih držav. Da bližnjevzhcdna kriza terja celovito rešitev, vsak dan opozarja tudi izredno dramatičen položaj v Libanonu in še zlasti v Bejrutu, kjer so se tudi včeraj obnovili siloviti napadi proti kristjanskemu delu mesta. Na jugu države pa še vedno čaka kontingent libanonske redne vojske, ki so ga zaustavile konservativne sile generala Haddada. Nadaljujejo pa se tudi spopadi med samimi Palestinci, med predstavniki «A1 Fataha* in «fronto zavračanja*. Napetost med Palestinci je narasla tudi po umoru vodje političnega oddelka Organizacije za osvoboditev Palestine v Parizu in izraelski represaliji proti palestinskemu oporišču po včerajšnjem atentatu v neki telavivski tržnici, (db) NEPRIČAKOVAN RAZPLET PREISKAVE Korumpirani policijski funkcionar se je prijavil kvesturi v Palermu Aldo Peri je obtožen izsiljevanja m izkoriščanja prostitucije Homoseksualec Thorpe obtožen poskusa umora LONDON — Jeremy Thorpe, bivši angleški liberalni voditelj, je še vedno v ospredju britanskega časopisja in javnosti, kar pa mu verjetno ne dela prevelikega veselja. Pred tremi leti je moral odstopati, ko je izbruhnil škandal, češ da je homoseksualec. Včeraj pa je bil formalno obtožen soudeležbe pri zaroti preti svojemu bivšemu »prijatelju* Normanu Scottu, ki je vso zadevo spravil v javnost. Pred letom dni namreč, ko se je zadeva , nekoliko utišala, je Scott poskrbet za novo senzacijo: »nekdo*, ki je bil verjetno zainteresiran, da ne bi liberalna stranka utrpela nadaljnje škode zaradi njegovih izjav, mu je stregel po življenju. Kmalu zatem je že stari znanec policije, Andrew Newton, potrdil, da so mu neznanci plačali pet tisoč funtov šterlingov (skoraj osem milijonov lir), da spravi Scotta k pameti: če grožnje ne zaležejo, naj se odloči za najhujše. Stekla je preiskava, ki je pred sodnike pripeljala Thorpa, poleg njega pa še nekega bivšega funkcionarja njegove stranke in dva «poslovna» moža iz Walesa. TRAPANI — Včeraj zjutraj se je prostovoljno javil kvesturi v Palermu, bivši načelnik letečega oddelka kvesture iz Trapanija, Aldo Peri, proti kateremu je namestnik državnega pravdnika iz tega mesta pred časom izdal zaporni nalog zaradi izsiljevanja in izkoriščanja prostitucije. Policijskega funkcionarja je prijavila sodišču neka prostitutka, kateri je zvodnik obljubil, da jo bo policija pustila na miru, v zameno za to »uslugo* pa je zahteval redno mesečno vsoto, ki naj bi bila namenjena policistu. Ženski se je stvar zdela sumljiva, zato se je po posvetu s svojim odvetnikom odločila, da prijavi sodišču zvodnika in policista, katerega imena in fukcije pa ni poznala. Sodišče je medtem začelo s preiskavo in istočasno je tudi kvestura poverila samemu načelniku letečega oddelka Al-du Periju nalogo naj razkrije korum-piranega policista. Preiskava se je torej vlekla naprej razumljivo brez večjih presenečenj, zvodnika pa so medtem obsodili na manjšo zaporno kazen, na sodni obravnavi pa ni hotel izdati imena policista, kateremu je bila namenjena redna mesečna vsota. In ko je vse že kazalo, da bo izsiljevalec ostal anonimen, je policija po naključju zaplenila v stanovanju neke prostitutke magnetofonski trak, na katerem je bil posnet pogovor že prej omenjenega zvodnika in policista, ki je v zameno za molk zahteval visoke vsote denarja. Korumpirani policist je bil torej sam načelnik letečeea oddelka kvesture iz Trapanija, ki so ga medtem premestili v Rieti. A sodna preiskava proti Periju ni takoj stekla, saj so ga v začetku samo izključili iz službe, proti njemu pa je namestnik državnega pravdnika izdal zaporni nalog, šele potem ko je policijski funkcionar zbrisal vsako sled za seboj. Dodatna preiskava je nato tudi ugotovila, da je bil Peri že dolgo let v stiku s sicilsko mafijo, katero je oskrboval s ponarejenimi dokumenti. In pomisliti je treba, da je v Trapaniju Aldo Peri veljal za dobrega policista in uglednega državljana. (st) Miss «young international» V Tokiu se je z vseh vetrov zbrala pisana množiea. dražestnih deklet, da bi se potegovale za naslov interoationah. Lovoriko najprikupnej šega dekliča (ali bolje krono, sodeč Po sliki) je odnesla zares simpatična kostariška predstavnica Vivian Delle Carmen Unger Borbon. (Telefoto ANSA) .......................................................................................................................lit......llillllllllillimilll..nlll|l""* PO POLITIČNEM UMORU PALESTINCEV V PARIZU VODITELJ PLO JASER ARAFAT KRIVI ZA ZLOČIN IRAŠKO TAJNO POLICIJO Francoska vlada bo skušala na svojih tleh preprečiti zaostrovanje medsebojnega arabskega obračunavanja PARIZ — Francosko sodstvo bo bržkone danes formalno obtožilo 25-letnega Abdula Kadira Hatema in 21-letnega Hasada Kajeda, umora predstavnikov PLO v Parizu. Preiskovalni sodnik pa bo skušal ugotoviti, kdo je ukazal politični umor mladima jordanskima študentoma. Morilca trdovratno molčita, noče- ta povedati, kdo jim je dal orožje, le- Sodnik je včeraj določil, da za sedaj vsi obtoženci ostanejo na svobodi proti odplačilu kavcije, odvzeli pa so jim potne liste. Prihodnja razprava bo 12. septembra. izjavila sta le, da pripadata palestinski fronti zavračanja. V pariških političnih krogih so vsi prepričani, da je umor naročil voditelj palestinske fronte zavračanja pro-iraški Abu Nidal, to trditev še potrjuje včerajšnja izjava Jaserja A-rafata, ki je v brzojavki pozval vsa predstavništva PLO v tujini, naj obtožijo pri vseh vladah iraško tajno policijo, ki je kriva umora Ezedina Kalaka. Obenem Arafat trdi, da I-račani rovarijo in spodkupujejo pravični boj palestinske revolucije. Prepričanja opazovalcev o iraškem pečatu umora ne spreminja niti včerajšnje anonimno telefonsko sporočilo neki francoski tiskovni a-genciji, da je atentat pripravila organizacija »črni september in junij*. Neznanec je sporočil, da je uboj E LOS ANGELES — Danes poteka 16. obletnica tragične smrti ene najbolj znanih in priljubljenih filmskih igralk. Pred 16 leti je takrat 36-letna Mariin Monroe zaužila preveliko količino uspavalnih tablet, kar jo je veljalo življenje. Smrt gre najbrž pripisati naključju, možno pa je tudi, da si je plavolasa Marilyn, kljub temu da je bila takrat na višku svoje umetniške kariere, samo vzela življenje. Marilyn Monroe ni imela lahkega življenja. Bila je nazakonski otrok in kot deklica je morala romati od ene družine do druge, kar je najbrž na njeno duševnost pustilo neizbrisno sled. Kot igralka je dokazala, da ni bila samo lepa gos temveč umetnica, saj veljajo nekateri njeni filmi še zdaj za odlična dela. Kljub navidezni napadalnosti, je bila igralka v bistvu sramežljiva in plašna in je svoje odnose z drugimi ljudmi doživljala z veliko težavo. Omožila se je trikrat, prvič z nekim bolj ali manj neznanim prijateljem iz otroških let, drugič, ko je že zaslovela, s prav tako slavnim igralcem bezbola Joejem Di Maggiom. tretjič pa z znanim pisateljem Arthurjem Millerjem. Tudi slednji ji ni znal dati tega, kar je Marilyn najbrž pričakovala in tudi ta poroka je šla po vodi. Mnogo so zadnja let govorili o njeni domnevni zvezi z umorjenim ameriškim predsednikom Johnom Kennedyjenj. ki naj bi bil njena velika, a nedosegljiva ljubezen. še danes se ob njenem grobu vsak dan zvrsti vsaj dvajset starih oboževalcev, trdi ravnatelj pokopališča, na katerem je plavolasi »sex symbol>: ’50 let pokopan, še več.pa jih je 1. junija, ko je obletnica njenega rojstva. Ob njenem grobu morda ni tistih prizorov fanatizma kot je bilo pri Rudolfu Valentinu, vendar dejstvo, da je ljudje še niso pozabili priča o tem, da ni bila ena od tolikih lepotic, ki se pojavljajo na filmskih zaslonih in jih občinstvo kaj kmalu pozabi. Vsak drugi dan pošilja njen drugi mož Joe Di Maggio na njen grob šest rdečih vrtnic. Lastnik grobnice zraven njene pa jo prodaja za 25 tisoč dolarjev( približno 21 milijonov lir). Tudi to priča o dejstvu, da je Marilyn Monroe 16 let po svoj smrti še vedno zvezdnica. (if) ČEPRAV SE IMA ZA DEMOKRATIČNO Brazilska vlada redno preganja aktiviste demokratičnih strank Italijanski parlamentarci naslovili poziv za osvoboditev Zarattinija, ki je priprt v Riu de Janeiru RIM — «Brazilska policija sistematično muči politične jetnike in preganja vsakogar, ki se upa javno kritizirati vojaški režim, ki od leta 1964 vlada državi*, to je Izjavila danes na tiskovni konferenci predsednika »Brazilskega odbora za amnestijo in za osvoboditev političnih jetnikov*, Eny Ra\ mindo Mo-reira. ki je tudi predsednica brazilske sekcije Amnest.y International. Moreirova je nato zelo izčrpno orisala politično stanje v Braziliji, kjer je formalno dovoljena opozicija režimu, v bistvu pa so demokratične in levičarske stranke predvsem v zadnjih letih skoraj prekinile svojo dejavnost, saj so bili voditelji prisiljeni zapustili Brazilijo, nekateri pa zaprti in celo ubiti. Dejstvo je, da je v zadnjih petih letih nad 5.000 državljanov zapustilo državo in to ne gotovo po lastni pobudi, političnih jetnikov pa je sedaj »samo* nekaj na 200. Brazilska hunta se je namreč z razliko od čilske, odločila za različno represivno metodo. to je, da preganja pristaše demokratičnih strank, ne da bi jih zaprla v kaznilnico. Po statističnih podatkih je namreč med nezaposlenimi največ tistih, ki so se javno upali kritično oceniti politične razmere v državi, naprednim intelektualcem in umetnikom pa ni dovoljeno kakršnokoli udejstvovanje. Kljub temu. se' lahko brazilska vlada ponaša z relativno nizkim številom političnih jetnikov in to z jasnim namenom, da dokaže mednarodni javnosti in predvsem ZDA, daje Brazilija demokratična država Vojaški režim je celo sklical za 15. novembra splošne volitve in to z jasnim namenom, da zmaga re zimska stranka, saj je demokratič- nim strankam onemogočeno pravilno in redno delovanje. Pred časom pa je skupina naprednih delavcev, študentov in intelektualcev ustanovila v Riu de Janeiru že omenjeni «Brazilski odbor za amnestijo in za osvoboditev političnih jetnikov*, ki si .je prevzel nalogo osveščati svetovno javnost o težkih razmerah, ki vladajo v Braziliji. V sodelovanju z organizacijo Amnestv International bo odbor priredil v nekaterih evropskih glavnih mestih serijo informativnih konferenc, prva od katerih je bila včeraj v Rimu in katere so se udeležili predstavniki vseh italijanskih demokratičnih strank. Na včerajšnji konferenci je bilo tudi sklenjeno, da bodo stranke ustavnega loka podprle široko obveščevalno akcijo predvsem po šolah, ki bo imela namen informirati mladino o težkih razmerah ne samo v Braziliji ampak tudi v ostalih državah Južne Amerike, kjer vsak dan teptajo človeške pravice. Skupina italijanskih oarlamentar-cev pa je medtem podpisala poziv brazilski vladi, naj takoj osvobodi inženirja Zarattinija. ki so ga brez vsakršnega procesa zaprli in to zaradi njegovega sodelovanja v napredni sindikalni organizaciji. Za-rattini, ki je sin italijanskih staršev, ki so se pred leti preselili v Brazilijo, pričakuje italijansko državljanstvo. Pred dnevi je poziv za osvoboditev inženirja naslovilo brazilski vladi tudi italijansko zunanje ministrstvo, ki pa ni še prejelo odgovora, (st) VIDEM - Od 7. do 10. avgusta bo železniška proga med Trbižem in Beljakom neprevozna zaradi vzdrževalnih del na odseku med trbiško železniško postajo in avstrijsko mejo. Zaradi tega bodo tako potniške kot tovorne vlake na omenjeni relaciji preusmerili čez jugoslovansko ozemlje, a med Trbižem in Beljakom bodo vozili tudi avtobusi. Spominska svečanost za žrtvami atentata na vlak «ltalicus» BOLOGNA — Ob četrti obletnici fašističnega atentata na brzec Rim — Brenner, ki je terjal 12 smrtnih žrtev, je bila včeraj na kraju krvavega dogodka v bližini železniške postaje S. Benedetto Val di Sambro, kratka spominska svečanost. Pred spominsko ploščo v čast nedolžnih žrtev, sta spregovorila predstavnik dežele Emilie - Romagne in pa predsednik bolonjskega pokrajinskega sveta, ki sta pred spominsko svečanostjo naslovila na predsednika republike Pertinija brzojavko, v kateri ga pozivata naj kot predsednik Višjega sodnega sveta spodbudi pristojne sodne organe naj čimprej kaznujejo krivce pokola. Še kri v Turčiji ANKARA — V Turčiji neprestano teče kri zaradi stopnjevanja političnega nasilja. Včeraj je bilo v petih mestih z revolverjem ustreljenih ravno toliko levičarskih mladincev: policisti so aretirali le enega morilca. Po pisanju neodvisnega tiska je bilo zaradi podobnega obračunavanja ubitih julija 56, v juniju pa 52 oseb. zedina Kalaka odgovor za številne umore in zločine palestinske desnice, ki jo vodi Jaser Arafat. Pripomnil pa je, da je to le navadno opozorilo za bodočnost. Generalna zveza palestinskih študentov je prav tako obtožila za u-mor iraško tajno policijo: «Po neuspelem poskusu, da bi z orožjem zadušili palestinsko revolucijo, si je imperializem omislil novo strategijo: z iraško pomoč,jo mori palestinske kadre*. Predvčerajšnji politični umor pa je povzročil tudi nepričakovan odstop predsednika francosko - arabskega solidarnostnega združenja Luisa Terrenoira, ki je izjavil, da je nemogoča solidarnost «z arabskim svetom, ki je razdvojen in se ne postavi po robu mahinacijam velesil*. Generalni tajnik iste organizacije pa je pozval vse arabske voditelje, naj sedejo za skupno mizo, da razpršijo oblake nezaupanja in napetosti, saj se bodo le tako uprli svojim sovražnikom in omogočili nadaljevanje frncoske-ga dialog . z arabskim svetom, ter uresničili evropsko - arabsko prijateljstvo. Politični umor je torej pretresel tudi francoske politične kroge, kar jasno izhaja iz komentarjev francoskih dnevnikov, ki vsi brez izjeme obsojajo zločin in zahtevajo jasne norme o političnem zatočišču, Le Fi-garo piše. da je politično zatočišče sveto tako za državo, ki ga dovoljuje, kot za človeka, ki ga zahteva. Državniška nuja in diplomatski razlogi ne opravičujejo možnosti neoviranega gibanja do zob oboroženih zločincev. Vsaka šibkost, vsako iskanje kompromisne rešitve je za državo poraz. Francosko zunanje ministrstvo je napovedalo, da bo natančno proučilo seznam vseh diplomatov v Franciji, obenem bo pregledalo vse pogoje in imunitete, da bodo diplomatske misije resnično služile samo za naloge, ki so jim poverjene po mednarodnih sporazumih. Francoska vlada pa ,,e izjavila, da ne bo dopustila, da bo Francija postala prizorišče medsebojnega obračunavanja. Iraško - palestinsko zaostrovanje pa je povzročilo alarm tudi v drugih krajih Evrope, povsod kjer so iraška predstavništva in sedeži PLO. Rim ni v tem nobena izjema; ita- lijanski varnostni organi so ojačili nadzorstvo nad iraškim veleposlaništvom in nad sedežem PLO. In prav v rimskih palestinskin krogih vlada precejšnje razburjenje, saj je predsednik rimskega sedeža PLO brat umorjenega Adnana Hamada. (voc) Vlada odobrila strožje norme o tobačni reklami RIM — Vlada je na predlog ministra za zdravstvo včeraj odobrila zakonski osnutek, ki na novo urejuje reklamo tobačnih proizvodov. Od sedaj veljajo strožje norme, ki prepovedujejo vsakovrstno reklamo, tako posredno tat neposredno. Prepoved velja tudi za ponatis tovarniške znamke tobačnega izdelka, ki ga zadnje čase opažamo na tekstilnih predmetih. Kršilci bodo plačali od 5 do 50 milijonov lir globe, finančno ministrstvo pa bo lahko odredilo prepoved reklamiziranega proizvoda za obdobje od šestih mesecev do enega leta. Zakonski osnutek pa bo poskrbel tudi za kadilca, saj bodo po novem v roku enega leta natisnili na vseh tobačnih proizvodih geslo «Kajenje škoduje*, obenem bodo na ovojnicah podatki o p''»rečni količini škodljivih snovi proizvoda, ki jih bodo morali še natančneje navesti enkrat letno v uradnem listu. Ministrstvo za zdravstvo bo obenem izvedlo raziskave in študije o porabi tobaka glede na .starostna obdobja in bo seznanilo javnost, predvsem pa mladino, o škodljivosti kajenja. Z vsem tem se bo tudi Italija uvrstila med tiste države, ki so napovedale vojno kajenju, kar z zadovoljstvom pozdravljamo, a želeli bi si še kak dodatek o zračnem onesnaževanju, saj ima prekinitev kajenja le boren učinek, če človek živi v mestu, kjer mu brezplačno nudijo še boljše strupe. RANGUN — Bivši birmanski finančni minister U Ta Sejn je bil včeraj obsojen na dosmrtno zaporno kazen, ker je 1. 1974 izmaknil iz vladnega skladišča za živež mleko v prahu, čaj, sladkor, kavo, sladkarije in cigarete v skupni vrednosti 150 dolarjev (približno 130.000 lir). FESTIVAL FILMA V LOCARNU Otvoritev z ameriškim filmom (Naš dopisnik poroča) LOCARNO — Filmski festival v Locarnu, majhnem mestu italijanske Švice, je že prišel do 31. obletnice. Kar pomeni, da je po Benetkah in skupaj s Cannesom, najstarejši filmski festival na svetu. Ko neka manifestacija traja toliko let in vztraja tudi pred napredkom drugih festivalov, kot je berlinski, to nedvomno pomeni, da predstavlja svojevrsten pojav. Značaj festivala v Locarnu je namreč ta, da prikazuje v glavnem dela mlajših filmskih avtorjev in nepoznanih kinematografij. Poleg izbora del v tekmovanju v a je tudi informativni odsek, v katerem se prikazujejo filmi, ki so že nastopali na drugih festivalih. Letos je festival otvoril ameriški film, se pravi delo, ki predstavlja največjo kinematografijo na svetu. Šlo je pa seveda za film mladega režiserja z nepoznanimi igralci (v manjših vlogah nastopata vendar tudi Eli Wallach in Viveca Lindfors). Režiser je pravzaprav ženska, po rodu Švicarka Claudia Weill, ki se je že izkazala med drugim z dokumentarcem o Kitajski, katerega je napravila skupaj z igralko Shirleg Mac Laine. Njenemu novemu filmu je naslov zGirlfriends». Razvija tematiko vsakdanjih humanih odnosov ter odnosov med ženskim in moškim spolom, ki je danes precej običajna tematika. Običajen je tudi slog filma, ki želi tako rekoč oživeti vsakda- iiiiumiimutiiiiiiiiiisimiiimiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiMiMiiiiiinmfiiiiMMMiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiHiMiiiiiiiuii Nova napovedovalka vjost doživetja; kot primerjavo va lahko spomnim na film MazurskeS «Una donna tutta sola», najboljša speli v tej smeri pa predstaviJ®.’ režije Johna Cassavetesa. Film CIO" die Weill ne doseže teh nivojev. 1 pa vsekakor dovolj stilizirano in ® sledno delo. V informativnem odseku smo dali francoski film Pierra Zuc® ((Roberte*, po delu erotičnega P^_ Pierra Klossoioskega, ki v filmu . di igra. Film precej zvesto in j* najdljivo uprizarja izvirno pm° Ijevo erotično domišljijo. Med odseki, ki jih vsebuje let°s, nji festival, sla še pregled n°v> švicarskih del in predvsem izredne očarljiva, čeprav številčno omejen_ retrospektiva režiserja Vou(jlast_ Sirka. Gre za Nemca danskega P°. rekla (pravo ime mu je De Sierk), ki je že v nemškem /it®* tridesetih let režiral nekaj odličnrJ del, potem pa je prešel v Amerik in s svojim novim imenom ustva' nekaj vrhunskih mojstrovin, že let živi v Švici, nedaleč od Ločam6’ tako da je redno prisoten na Pre’ vajanjih svojih filmov na festival’ Filmi so za gledalce nenehno odkP je. Možnost spoznati tudi samega a’ torja daje tej pobudi še Posey,. čar, saj je Sirk izredno pripravil6' na in priljubna oseba. S. G- DNE 14. AVGUSTA MU STEČ® ROK VARNOSTNEGA PRIPORA Gnido Gšannettšrci kmalu iz zapora? CATANZARO - Včerajšnja prava na procesu zaradi fašisti®® ga bombnega atentata z dne 12- ... cembra 1969 na milansko Kmec banko (14 mrtvih in blizu 100 rad) nih) je bila posvečena branju * Pisnikov z izjavami Franca F>'e in Giovannija Venture preiskoval1' mu sodniku. Šlo je za dolgočasi, tri ure in pol dolgo preverjanje snice* o groznem pokolu na Ln* Fontana, kakor sta jo skušala takniti zasliševalcu nacifašist>®..a obtoženca. To nalogo sta opraj® predsednik sodnega zbora Scuter' prisedni sodnik Antonini. Zatem > bil postopek odložen do 11. avgusrj| ko bodo zaslišane naslednje PrlC , Liliana Sannavico, ki je bila novembra 1969 do februarja 1979 1 uoslena kot tajnica v Fredov! P^jLj j hi — tam je zapazila tri al*.hs5o j torbe, podobne tistim, v katerih ^ 'bili nameščeni peklenski stroji' °° 1' til' Giancarlo Ghidoni, ki je bil rov branilec — pojasniti mora ,0. liščine svoječasnega sestanka na mu Maria Quaranta, da bo m0^, če nadrobneje proučiti Venturovc t govornosti in ga prisiliti, da kaj v,a pove o atentatih: Mario Quara (z Eliom Franzinom avtor knj'^ »Atentati in razpust parlamenta? ’ ki je bil sicer že zaslišan precej, rajšnjim, a ga bodo soočili z donijem, kateremu je razkril t ne informacije Mariangele Vem o atentatih na vlake. . Naslednjega dne, 12. avgusta. dejo na vrsto Stefano Šestili, Pisani, ki je preiskovalnemu so^ ku orisal delovanje fašista M8.,., Merlinija (temu je zloglasni riodesničarski kolovodja Delle Cm. „ naročil. Nova televizijska napovedovalka 20-letna Silvia Verdonc, ki bo nadomeščala Simon0 Izzo v oddaji »Prossimamente* (tedenski pregled sporeda) ........ : t (Telefoto ANSA) ^ *f10 naj se vtihotapi v skraJ levičarske kroge in vohuni) ter ® snikar tedenske revije «l’EsPreSS Mario Scialoia. , Po zasliševanju se bo sodm '’,c. umaknil na posvet, da se izreče de možnosti izpustitve Guida C1-j. nettinija začasno na prostost: 1 (e. stičnemu časnikarju in agentu ^ danje vojaške obveščevalne s*u,.0k SID zapade namreč 14. avgusta preventivnega pripora,. Nazaduj6 predsednik Scuteri skoraj gotove ^ godil nadaljevanje procesa do oklo J* a. (Lig)