Leto XIV
Ravne na Koroškem, 1. marca 1977	Št.	5
Izdaja odbor za	'*	+
nje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne
Ureja uredniškiIpdtooftk#*/ Jože Delalut, Alojz .Janežič, o Marjan Kolar,	Frančiška*
Korošec, Ivanka Prtalan, ' Jože Sater
Odgovorni urednik:
Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
-
Sklepi in stališča z letne skupščine konference osnovnih organizacij sindikata železarne Ravne
. L Racionalno gospodarjenje in ^koriščanje delovnega časa je ena Jalnih nalog sindikalnih organi-acij v železarni. Ugotavljamo, da delovna disciplina peša skoraj v J.seh organizacijskih enotah. Poledice takšnega stanja so nižja Proizvodnja, večji izmeček, nižji dohodek, slabše organiziranje de-,a’Yečji stroški in navsezadnje se tudi ne zaostruje odgovornost posameznikov.
Odpravljati moramo miselnost da vseh nivojih, da je mogoče za-Sotoiviti gmotno in socialno varnost delavcem z instrumenti ekonomskega sistema ali s takšno ali drugačno delitvijo dohodka. Naša Prizadevanja so za večjo produk-iVdost in povečanje odgovornosti das vseh za boljše gospodarjenje, j' bolj učinkovito delo bo dalo akšne rezultate, ki nam zagotav-lajo socialno varnost in omogo-do skladen razvoj proizvodnih in družbenih objektov. Vsak razko-ak ima za posledico slabše odno-e> ki se odražajo v vseh sferah ružbene proizvodnje.
, 2. V temeljnih organizacijah in delovni organizaoiji združenega eJa moramo sindikati prek delegatov samoupravnih organov , grajati, da se sklepi in stališča, ?} ®®° jih sprejeli, dosledno ures-teijo. pri tem se bomo posluževali vseh oblik in metod dela, ki d v pravilih in poslovniku o organiziranosti in delovanju sindi-
atov v železarni, statutarnega
IZ VSEBINE
® Sklepi 9. seje občinske konfe-_ renče ZKS
“ Pogovor ob 8. marcu: Leto _ važnejše kot dan
• Gospodarjenje na trdnih sa-rnoupravnih osnovah
“ Preventivni varstveni ukrepi ~ v letu 1976
* Gbračun sindikalnih aktivno-sti
J Problemi so, a kako jih rešiti? ^ Vsebinska povezanost akcij _ ledna Komunista
yaš intervju: Vselej priprav-^ Plen pomagati slehernemu Razdelitev Raven na več kra-^ lavnih skupnosti
vpliv alkohola na delovno spo-^ s°hnost
_ Rekreacija in šport ^ Mladi fužinar
dogovora in tudi določil zakona o združenem delu.
To so predvsem področja:
— letni oddih delavcev,
— dokončna ureditev družbene prehrane,
— dodeljevanje stanovanj, stanovanjskih kreditov in komunalna dejavnost,
—• preventivno	zdravstveno
varstvo delavcev,
— zbiranje najrazličnejših podatkov (socialna kartoteka).
Do teh področij imamo sindikati jasna stališča in nekateri samoupravni organi so sprejeli že določene sklepe za ureditev teh vprašanj. Sedaj je samo še naloga strokovnih služb in seveda finančne zmožnosti, da se ta področja uredijo. Zato smo na letni skupščini ponovno opozorili na vse prepočasno reševanje omenjene problematike in zaposlovanja delovnih invalidov.
Ugotavljamo vse premajhno povezanost posameznih strokovnih služb. Zato predlagamo, naj se to področje obravnava in rešuje s teamskim delom in vodja naj bo tudi odgovoren za hitrejše in boljše delo (to je že praksa nekaterih delovnih organizacij).
3.	Sindikat kot notranja sila samoupravljanja je prav posebej v času samoupravnega konstituiranja v naši delovni organizaciji eden izmed glavnih nosilcev vsebinskega jačanja samouprave. Samo dobro poznavanje zakona o združenem delu je garancija, da bomo vtkali v samoupravno prakso vse to, kar s posameznimi sporazumi in statuti opredeljujemo. Takšen pristop pa zahteva aktiven sindikat, ki pa se mora zato vsebinsko in organizacijsko vedno dograjevati.
Pri kadrovanju moramo upoštevati razredna merila. Podporo bomo dali samo tistim kandidatom, ki si prizadevajo za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu. Kadrovanje in kadrovska politika je ena izmed stalnih nalog sindikalnih organizacij, katero pa bomo izvajali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi.
Razpravo o osnovnih samoupravnih dokumentih moramo pospešiti, odgovorni smo, da v dogovorjenem roku izvršimo vse naloge, katere smo si zadali.
Strokovna služba, ki bo delala predvsem na področju vsebinskega dograjevanja in jačanja samo-
upravljanja, bo nekaj prispevala k učinkovitosti samoupravnih organov in s tem tudi družbenopolitičnih organizacij. Bo opora in pomoč delegatom za učinkovitejše delo v posameznih sredinah.
4.	V sistemu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja mora biti delavec subjekt dogovarjanja in odločanja. To pa bo, če bomo po predhodni demokratični poti zagotovili možnost vpliva na nastajanje posameznih predlogov, ki so predmet poznej-
ših razprav in odločanja. Nenehno dograjevanje sistema informiranja, predvsem zagotovitev takšnega sistema, da bo informacija, kateremu je namenjena, dosegla svoj namen.
Sindikati moramo dati že sedaj pobudo za spremembo samoupravnih sporazumov, ki niso v skladu z interesi delavcev. To so predvsem področja, ki so bila ponovno ugotovljena na letni skupščini (stanovanjski sporazum, medsebojna delovna razmerja, delitev osebnega dohodka in uveljavljanje sindikalne liste za letošnje leto). Seveda bomo pričeli s spremembami po dokončni samoupravni organiziranosti, ker bi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Prve kopnice
KAKO IZPOLNJUJEMO GOSPODARSKI
NAČRT
Prvi mesec v letu 1977 je bil načrt skupne proizvodnje v delovni organizaciji dosežen s 97,8 odst. Ob upoštevanju dejstva, da je več izdelkov kot običajno ostalo nedokončanih (stiskalnice, valji) in da za vse proizvodne kapacitete ni dovolj naročil, je to razmeroma ugoden start. Količinski načrt prodaje smo dosegli s 94,3 odst., za vrednostnim (realizacijo) pa zaostajamo za 10,7 odst. Večji zaostanek za planirano realizacijo je posledica manjše odpreme končnih izdelkov TOZD mehanske obdelave.
V prihodnjih mesecih bo nujno treba odpraviti pomanjkljivosti v posameznih fazah proizvodnje in ukrepati tako, da bo plan dosežen vsak mesec v vseh delih delovne organizacije. To je posebno pomembno tudi zato, ker bo po reorganizaciji v večje število TOZD treba gospodariti tako, da bodo tudi nove TOZD poslovale z uspehom. V večjih TOZD, kot npr. TOZD metalurške proizvodnje in mehanske obdelave, se je neuspeh posameznega obrata pokril z uspehom drugih obratov. Zato bodo v bodoče potrebni učinkovitejši ukrepi tako zaposlenih v TOZD osnovnih dejavnosti kot tudi v vseh tistih TOZD skupnih dejav-
nosti in DSSS, ki s svojim boljšim ali slabšim delom lahko vplivajo na rezultate poslovanja.
Doseganje količinskega in vrednostnega plana seveda še ni končno merilo uspeha posamezne TOZD, saj je dohodek odvisen tudi od višine stroškov, ki so za doseženo proizvodnjo nastali. Kljub temu pa v razmerah, ko so cene izdelkom ustaljene in je delež stroškov, ki niso odvisni od proizvodnje (fiksni stroški), sorazmerno velik, lahko pričakujemo, da se bo tudi dohodek gibal približno enako kot realizacija.
Planirani dohodek pa moramo doseči. Potrebujemo ga za osebne dohodke, za kritje splošnih in skupnih potreb, za skupno porabo in tudi za nove investicije. Če plana ne bomo dosegli, tudi razvoj posameznih TOZD in delovne organizacije ne bo tak, kot je predviden z načrtom.
Za doseganje plana smo odgovorni vsi, seveda pa je odgovornost tistih z večjim znanjem in tistih ki so na takšnih delovnih mestih, da na izpolnitev lahko in morajo rveč vplivati, še veliko večja.
Posamezni obrati so plan v mesecu januarju različno dosegali, kar je razvidno iz pregleda:
Proizvodnja v	°/o doseganja načrta skupne proizvodnje	«/o doseganja eksterne realizac.
jeklarni	98,7	—
jeklolivarni	75,2	77,4
valjarni	100,9	105,4
kovačnici	100,0	110,1
jeklo vleku	56,1	64,3
obratu stroj, in delov	70,5	68,9
obratu dndustr. nožev	72,5	53,4
obratu pnevmat. strojev	118,8	114,1
vzmetarni	78,0	77,7
TRO	81,8	89,4
Skupaj delovna organizac.	97,8	89,3
Razveseljivo je, da je valjarna med tistimi obrati, ki so uspešno zakorakali v novo leto. Načrt je dosegla tudi kovačnica, znatno presegel pa ga je obrat pnevmatičnih strojev. Jeklovlek se uvršča med obrate, v katerih težave zaradi pomanjkanja naročil trajajo neprekinjeno že daljši čas, zato bodo za njihovo odpravo potrebni večji napori. Tudi v jeklo-livarni bodo spričo asortimenta
naročil, ki ne omogoča uporabe vseh kapacitet, potrebni posebni napori obrata, komerciale in priprave proizvodnje, s katerimi bodo zagotovili uspešno poslovanje. Podobni problemi se pojavljajo tudi v vzmetarni, kjer bodo nove kapacitete omogočale večjo proizvodnjo in povzročale tudi večje stroške. Ostali obrati bodo ob delno izboljšanem poslovanju lahko dohiteli zamujeno.	Z.	I.
SKLEPI 9. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Občinska konferenca ZKS je na svoji 9. redni seji dne 31. januarja 1977 obravnavala poročilo o uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS, program dela ZK, poročilo o realizaciji finančnega načrta za leto 1976 in predlog finančnega načrta za leto 1977 ter na osnovi gradiva in razprave sprejela naslednja stališča in sklepe:
1.	Občinska konferenca ZKS je na osnovi poročila in razprave ocenila, da se je v organiziranju in razvoju ZK ter v uveljavljanju njene družbene vloge po 5. seji CK ZKS naredil pomemben korak naprej. Osnovne organizacije in stalni aktivi ZK ter komiteji konference ZK Železarne Ravne in Rudnika Mežica kakor tudi OO
ZK in sveti ZK v drugih OZD so s svojim aktivnim delovanjem uspeli sproti ocenjevati družbenopolitične in gospodarske razmere v svoji sredinii ter se dogovarjati za akcije, ki jih je bilo treba izvesti. Zaradi aktivnega delovanja članstva zveze komunistov, njihovih OO ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov smo uspeli realizirati pomembne naloge na različnih področjih dela in življenja. Tako so se začeli ustavno organizirati delovni ljudje v Železarni Ravne, Rudniku Mežica, Inštalaterju Prevalje, koroških lekarnah in še v drugih OZD.
Urejati so se tudi pričeli medsebojni samoupravni in družbenoekonomski odnosi, s katerimi se naj bi okrepil položaj delavcev v združenem delu. Vidni so tudi še drugi rezultati skupnega delovanja. Tako smo uspešno zaključili posojilo za ceste, sprejeli smo srednjeročne plane gospodarskega razvoja in uspešno prebrodili težave plačilnega sistema. Prav tako smo uspešno izvedli široko javno razpravo o zakonu o združenem delu, organizirali teden Komunista »človek, delo, kultura«, ustanovili marksistično bralnico dn še bi lahko naštevali dejstva, s katerimi se je pomembno pričela uveljavljati družbena vloga ZK.
2. Za nadaljnjo krepitev družbene vloge ZK pa je treba povečati akcijsko enotnost in učinkovitost delovanja vseh osnovnih organizacij in drugih oblik organiziranega delovanja ZK.
Zato občinska konferenca nalaga vsem osnovnim organizacijam ZK, da ponovno obravnavajo in aktualizirajo uresničevanje stališč in sklepov 5. seje CK ZKS in v tej zvezi tudi stališča in sklepe 6. seje občinske konference ZKS. V zvezi s tem je treba zaostriti odgovornost do uresničevanja demokratično sprejetih sklepov v Zvezi komunistov.
Osnovne organizacije ZK, ki še niso obravnavale uveljavljanja družbene vloge ZK po 5. seji CK ZKS, morajo poslati do konca februarja 1977 komiteju OK ZKS posebno poročilo o vzrokih za takšno odlaganje, nakar jih mora komite na svoji seji v marcu obravnavati in po potrebi sprejeti ustrezne aktivnosti.
3. Osnovne organizacije in stalni aktivi ZK morajo na osnovi ocene o družbenopolitičnih razmerah v svoji sredini in na podlagi stališč in sklepov 5. seje CK ZKS ter sej občinske konference ZKS in programa dela za leto 1977 sprejeti svoje programe aktivnosti, s katerimi bodo krepili položaj delavcev v združenem delu in s tem tudi uveljavljanje družbene vloge ZK.
Osnovne organizacije ZKS morajo do 30. aprila 1977 razpravljati o delovanju delegatskega sistema v svojih sredinah. Osnova za razpravo naj bodo stališča in sklepi 3. seje občinske konference SZDL ter ocena o uresničevanju teh sklepov, ki jih bo pripravila komisija za spremljanje in uresničevanje ustave pri občinskem komiteju ZKS. Osnovne organizacije so tudi dolžne sproti spremljati in ocenjevati delovanje delegatskega sistema in predlagati konkretne rešitve problemov, ki se pojavljajo v praksi. Biti morajo tudi prisotne v temeljnih delegaaijah, kadar se razpravlja o pomembnejših
vprašanjih družbenoekonomskega in političnega življenja.
4. Občinska konferenca ZKS zadolžuje člane ZK, da si maksimalno prizadevajo za uresničevanje zakona o združenem delu in drugih sistemskih rešitev, s katerimi se bo najbolj okrepil družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu.
5. Osnovne organizacije in stalni aktivi ZK morajo sprejeti svoj program izobraževanja in usposabljanja članov ZK ter zadolžiti komuniste, ki bodo podali teme> pri čemer je treba vključevati razreševanje problemov iz konkretne prakse v svoji sredini. ^ ta namen naj bi vsaka osnovna organizacija ZK izvolila svojo komisijo za idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje, ki bo sproti obravnavala probleme v zvezi s tem.
6. Za poglobljeno marksistično izobraževanje članov ZKS občine Ravne na Koroškem mora komisija za idejnopolitična vprašanja in usposabljanja ZK pri OK ZKS izdelati program izobraževanja ter urediti vse potrebno za začetek delovanja večerne politične šole-Komisija mora prav tako pripraviti predlog za ustanovitev marksističnega centra in izdelati predlog programa za njegovo delo. Komite OK ZKS mora predloge komisije obravnavati ter sprejet' najustreznejše rešitve za pričetek delovanja večerne politične šole in marksističnega centra.
7. Komisiji za organiziranost 'n razvoj ter za idejnopolitična vprašanja morata pripraviti predlog pravilnika o medsebojnem obveščanju, v katerem bi bile točneje opredeljene naloge sekretarjev osnovnih organizacij in drugih organiziranih oblik ter komiteja Oh ZKS. Pravilnik naj bi se p° opravljeni razpravi pri OO ZK komiteju OK ZKS tudi sprejel 'b izvajal.
8. Osnovne organizacije in stalni aktivi morajo do 31. 8. 197" pripraviti analizo obremenitve članov, oceniti moralnopolitične kvalitete in predlagati, kdo naj be sekretar oziroma član sekretariate OO ZK, član občinske konference in podati predloge za prevzem odgovornih družbenopolitičnih funkcij na nivoju občine, republike U* federacije.
Kadrovska komisija OK ZK$ bo v ta namen pripravila ustrezen vprašalnik, dajala navodil3 sekretarjem OO ZK in pripravil3 predlog kandidatov za prevzeif odgovornih funkcij.
9. Konferenca sprejema poročilo o uresničevanju stališč in sklepov 5. seje CK ZKS, s tem da
k poročilu za CK ZKS dodajo predlogi, stališča in mnenja, izražena na seji konference.
10. Konferenca sprejema program dela ZK in nalaga vserf1 osnovnim organizacijam in stalnim aktivom ZK, da ga konkretizirajo dn dopolnijo svoje programe dela do meseca marca 1977'
11. Konferenca tudi sprejel"3 program tedna Komunista v let3 1977, s katerim se bo pospešil razvoj proizvajalnih sil, dvignil3 družbena produktivnost dela, izboljšali življenjski in delovni pogoji delovnih ljudii in obdržal3 kontinuiteta dosedanje akcije tedna Komunista.
Za koordinirano vodenje akcij3 tedna Komunista je konferenc3 izvolila koordinacijski odbor, W
bo spremljal in usmerjal akcijo ter pripravil poročilo za sejo občinske konference.
12.	Občinska konferenca ZKS sprejema poročilo o realizaciji finančnega načrta za leto 1976 in unančni načrt za leto 1977 ter zadolžuje komite OK ZKS, da na Podlagi statutarnega sklepa in navodil CK ZKS odgovorno gospodari s sredstvi, pri čemer so dovoljene dopustne spremembe “ted posameznimi postavkami in J Poraba nerazporejenih sredstev lz finančnega načrta za leto 1977.
Finančno nadzorna komisija mora v okviru svojih nalog sproti spremljati gospodarjenje in dati svoje pripombe ter predloge na polletni periodični in zaključni račun.
13.	Dokler ne bo ustreznih navodil CK ZKS, konferenca zadolžuje komite OK ZKS, da obravnava in sprejme polletni periodični obračun oziroma poročilo o polletni realizaciji finančnega načrta, konferenca pa bo obravnavala rebalans, zaključni račun in finančni načrt za tekoče leto.
Sklepi in stališča z letne skupščine konference osnovnih organizacij sindikata železarne Ravne
(Nadaljevanje s 1. str.)
bilo to v tem času nesmotrno. S Prejetjem temeljnih samoupravni aktov bomo morali spremeniti Posamezna področja, ki niso v ij	s hotenji delavcev in pozi-
wvno zakonodajo.
J • Pred sindikati so nedvomno dgovorne naloge, ki jih bomo g70rayii izvesti. Sklepi z letnih . npščin osnovnih organizacij sin-n ata so s svojo vsebino opozorili a vrsto vsebinskih vprašanj, kare bomo morali med letom ure-si^ Zato moramo metode dela v ddakatih posodobiti, predvsem se , jučevati v takšne oblike dela, i bodo naj učinkovitejše. Komu-'UCiranjd jn sodelovanje s stro-0rvnimi službami, samoupravnimi tat«n* in P°samezniki mora biti bo dalo racionalne in kat- 6 ?ezultate. Tako bomo sindi-vkr u^^nb°viti in se bomo aktivno jdjučevali v reševanje posamez-t b Problemov. Ena naših nalog je ai> da v samoupravne sporazu-orf ln s^a^ufe> s katerimi smo Predelili našo novo organizirano r ^e. iasneJe vgradimo obvezni sindikalnih organizacij v 2elezarni.
Usn« ze^*mo vse te naloge tudi rial ° izvesti> ie ena osnovnih dik? b°bro delo posameznih sin-ni^ .ih skupin in s tem funkoio-aaie delegatskega sistema. Sinček skupina je tista osnovna Vsbk3’ ^ se sestane in pogovori o za S,'banjih, ki so pomembna p0 članstvo, in prek sindikalnih ter ’'enik°v uveljavlja svoje in-(ji,ese in stališča. Le aktivne sin-heh skupine omogočajo ne-Poy ° Preverjanje stališč in skle-
ren^6Pi z *etne skupščine konfe-katCe osnovnih organizacij sindi-a Železarne Ravne vsebujejo j,rmVna izhodišča delovanja te or-pr 'laeije v železarni. Skupaj s akt^ram°m bela tvorijo celoto v ?^nos‘i sindikalnih organizacij stv ezarnii. So obveznosti za član-krat’ker so bili sprejeti po demo-letn P°ti. Seveda so sklepi z ne 6 skupščine posamezne osnov-Ši organizacije, ki so konkretnej-0’ Obveznost za člane posamezne doloVne organizacije. S skupnim (ja rb in prizadevanjem celotnega real ’Va .borno sindikalne sklepe tUruIzlrab> ker so s tem namenom
ai sprejeti.
Delovni naCrt ZA LETO 1977
s^pVT Podlagi materialov za letno ornL?. 0 konference osnovnih
Na
organ
azacij sindikata železarne
Ravne, sprejetih programov dela in sklepov s skupščin osnovnih organizacij sindikata je izdelan ta načrt. Prav tako upošteva glavne oziroma skupne naloge, ki jih moramo izvršiti ali se o njih opredeliti v naši delovni oganizaciji ali izven.
JANUAR — FEBRUAR
1. Vsebinske dn organizacijske priprave na letno skupščino konference.
2. Kadrovske priprave na volitve v samoupravne organe za delovno organizacijo in za organe v sestavljeno organizacijo slovenskih železarn.
3. Koordinacija aktivnosti za dokončno ustavno konstituiranje delovne organizacije.
4. Usposabljanje sindikalnih funkcionarjev in članstva za kreativno delovanje pri razpravah in sprejemanju osnovnih samoupravnih aktov.
MAREC — APRIL
1. Razprava o konkretizaciji sindikalne liste za leto 1977.
2. Gospodarjenje v letu 1976 in obravnava zaključnega računa.
3. Rekreacija, letni oddih in preventivni oddih delavcev.
4. Usposabljanje sindikalnih funkcionarjev v smislu vloge in naloge sindikata v združenem delu.
MAJ — JUNIJ
1. Obravnava samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD s stališča ocene boljšega nagrajevanja po vloženem delu.
2. Obravnava dokončnih srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti dn njihovo finansiranje.
3. Analiza in ocena dela delegatov v sindikalnih organizacijah železarne Ravne.
4. Razprava o sprejemu ostalih samoupravnih aktov, ki so potrebni za delo in življenje delovne organizacije.
JULIJ — AVGUST
1.	Pregled realizacije sklepov z letnih skupščin in skupščine konference osnovnih organizacij sindikata železarne s posebnim poudarkom na sklepih, ki se nanašajo na družbeni in osebni standard delavcev, ter s področja, katera rešujemo že več let (družbena prehrana, letovanja itd.)
Bloki
2.	Ocena delovanja samoupravnih organov v TOZD in DO predvsem s stališča obveščanja delavcev, kot ga zahteva zakon o združenem delu.
SEPTEMBER — OKTOBER
1. Produktivnost in gospodarjenje v devetih mesecih.
2. Izobraževanje, štipendiranje, izobraževanje in usposabljanje
delavcev ob delu in za samoupravljanje.
3.	Ljudska obramba in družbena samozaščita.
NOVEMBER — DECEMBER
1. Obravnava predlogov planov železarne in posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
2. Priprave na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata železarne Ravne.
POGOVOR OB 8. MARCU
Leto važnejše kot dan
Naše osmomarčevske sogovornice smo v naši delovni organizaciji srečali na raznih delovnih mestih. S šestimi delavkami smo se pogovarjali o ženskih problemih, kakor se ob 8. marcu, dnevu žena, spodobi. Takole so povedale:
Antonija Cifer, strugarka: »Trideset let že delam v železarni. Ko sem prišla v železarno, je bil dan žena čisto kaj drugega kot danes. Takrat zaposlene žene nismo imele prostega delovnega dne in tudi daril nismo bile de-
m'
Antonija Cifer
ležne. Danes pa je naš praznik res naš. Z dolgoletnim bojem smo vendarle postale enakopravne pri odločanju in tudi v družbenopolitičnem življenju. Najbolj razveseljivo pa je, da smo največ pridobile na svojih delovnih mestih, saj je danes že zelo malo žensk, ki še morajo delati v nočni izmeni. A tudi zanje se bo kmalu uredilo, seveda kolikor se lahko organizacija dela prilagodi. Kako težko je poročenim ženskam, ki imajo otroke, hoditi v službo tudi ponoči, saj taka žena tudi od dneva nima nič! Kar pa se tiče udejstvovanja nas žena v družbenopolitičnem življenju, bom povedala takole: res smo se v zadnjih nekaj letih le prebile do enakopravnosti, ki pa v nekaterih pogledih še ni zadovoljiva. Jaz sem npr. bila izvoljena v delavski svet, sem pa tudi članica SIS za zdravstvo.
Rada bi povedala nekaj tudi o našem delu v železarni. Res smo pred kratkim uredili osebne dohodke, s katerimi sem zadovoljna. Nisem pa zadovoljna, kakor tudi moje sodelavke ne, da moramo žene predolgo delati za upokojitev. Menim, da bi za delovno ženo bilo čisto dovolj, če bi izpolnila 30 let delovne dobe. Saj moramo tu še prišteti tisto delo, ki ga zaposlene žene opravimo še doma. Ob dnevu žena si želim, da pokojninski zakon to uredi.«
Tončka Čreslovnik, tajnica v nabavi:
»Povsod v svetu in pri nas, kakor koli že ta dan imenujemo, je dan žena v resnici že splošni
ODGBCtDCTOODaDCODCtDCtDCtDCED
OD C8D CCD OD CCD OD OD QD CXD C(D OD
družbeni praznik, ko ženi skromno in iskreno priznajo pravzaprav vse tisto, na kar vsakodnevno le malokdaj pomislijo. Na današnji visoki stopnji družbenega razvoja je potrebno, da temu vprašanju, kar se tiče pravic zaposlene žene, varstvu otrok posvetimo največ skrbi in gmotnih sredstev. Ce pa so že gmotna sredstva, potem naj se premišljeno porabijo, tako da bodo dala najboljše rezultate. Tu mislim otroški vrtec na Prevaljah, ki ima desetletno tradicijo in ki je bil v tistih časih mogoče primeren, vendar danes pri povečanju kraja in števila otrok funkcionalno ne ustreza več. To pereče vprašanje je treba nujno rešiti. Kar pa se tiče delovnih pogojev zaposlene žene, mislim takole: družbena skrb naj bo, da dobi žena primerno funkcijo v pridobivanju družbenih dobrin, vendar je treba v pestri izbiri funkcij in delovnih pogojev izbrati najprimernejše. Danes še ni tako, da bi bili delovni pogoji dobro rešeni. Vendar verjamemo in pričakujemo, da jih bo mogoče razviti do te mere, da bo možna optimalna delovna storilnost brez nenormalne obremenitve. Ob dnevu žena si želim popolno ena-
Tončka Čreslovnik
kovrednost žensk tako pri umskem kot fizičnem delu z izključitvijo tistih fizičnih obremenitev, ki za žensko niso primerne. Mislim težka fizična dela, obremenitve in zunanje vplive, ki bi mogli škodljivo vplivati na osnovno žensko funkcijo — materinstvo.«
Silva Šteharnik, rezkalka:
»Zaposlene žene se spomnimo le takrat, ko se bliža dan žena. Mogoče bi le morali večkrat pogledati njen položaj žene — matere treh ali več otrok, ki morajo delati na več izmen. Pri nas v železarni je precej zaposlenih mater, ki delajo tudi še v nočnih izmenah. Tu bomo morali najprej narediti red, saj je zanje nočno delo prenaporno. Ne vem, kako je z varstvom otrok. Mislim, da pa je še kar v redu. Osebno nisem imela težav z njim, saj je nanje popazila moja mati, drugače pa sva jih imela z možem sama. V politično in samoupravno življenje se matere bolj težko vključujemo — predvsem zato, ker imamo premalo prostega časa. Zato menim, da bi se morale v družbenopolitično življenje vključevati mlajše sodelavke. S tem bi prišli tudi do večje de-
Silva Šteharnik
lovne discipline pri delu. Ob dnevu žena si želim, da bi moje sodelavke bile bolj složne in tovariške, da bi tudi me žene pokazale uspeh pri delu. Osebno pa si želim, da bi bila v moji družini še naprej takšna složnost, kot je bila do sedaj.«
Alenka Pikalo, inž. kemije:
»Prav gotovo se žene v zadnjih letih vedno bolj udejstvujejo tudi na družbenopolitičnem področju, v samoupravnih organih in SIS. V naši TOZD imajo npr. ženske večino. Ni objektivnih vzrokov, da žene delavke ne bi delovale v samoupravnih organih. Večji problem pa so pri delovanju v družbenopolitičnih organizacijah. Zene s predšolskimi otroki, ki nimajo dobrih babic, se težko odtrgajo od doma. Kako na družbeno aktivnost žena gledajo moški, bi najbolje povedali sami. Občutek imam, da bi moške glede tega lahko razdelili v dve skupini. Prvi gledajo na to kot na čisto neumnost in nepotrebnost, drugim pa se zdi povsem
Alenka Pikalo
normalno in gledajo na žene kot enakopravne člane naše družbe. Dosti bolj žalostno sliko pa imamo na področju strokovnega dela. Ne poznam moškega, ki bi priznal, da je žena lahko tudi po znanju in delu enakopravna moškemu. Kaj bi bilo potrebno še storiti za žene — delavke in matere? Menim, da bi bilo treba čim prej omejiti nočno delo žena. Zene, ki delajo v treh izmenah, si prav gotovo želijo tudi varstva otrok v dveh izmenah. Vsi si želimo več otroških igrišč, saj se morajo naši otroci sedaj igrati na cestah. In premalo je kulturnih prireditev za otroke. Osebno si želim ob dnevu žena, da bi v svetu vladal mir in da bi bil naš razvoj tako uspešen kot do sedaj. In končno še, da bi bili med sodelavci odkriti in tovariški odnosi.«
Zofija Ilovnik, brusilka v čistilnici:
»Dobro šesto leto že delam v železarni, v čistilnici kot brusilka. To delo je za žensko težko. Včasih, ko pridejo veliki in težki kosi, bi najraje šla kar domov. Delo zahteva vso zbranost in moč. Poleg rok, ki morajo biti zelo spretne, trpijo še noge, na katerih moramo držati kos hlad-
Zofija Hovnik
nega železa. Uveljavitev zaposlenih žen je v našem obratu v redu, saj imamo v delavskem svetu kakor tudi v organizacijah kar v redu zastopstvo. So seveda tudi drugi problemi, ki spremljajo nas zaposlene žene. Največji je nedvomno varstvo otrok Morali bi stremeti za tem, da se bo otroško varstvo uredilo tudi v popoldanskih izmenah, saj jc precej družin, kjer sta zaposlena mož in žena. Prav zaradi teh problemov marsikatera delavka — mati v službi ne more bit* mirna, saj ne ve, ali je doma z otroki vse v redu. Predvsem P? si ob dnevu žena želim, da b' uspešno opravila izpit za vodj° žerjava in potem še za šoferja-Sicer pa si brusilke vse želim0' da pri tem našem delu ne bi 1 leti postale invalidne, saj so prav v našem obratu znane težke P°' klicne bolezni. Pa da bi tudi v prihodnje zaposlene žene ostal« enakopravne, kot smo bil« doslej.«
Majda Bavče, referent priprav« službe ROP:
»Položaj današnje delovne žen« je dokaj zadovoljiv, saj se stremj za tem, da bi se vključevalo
Majda Bavče
samoupravne organe čim več d°' lovnih žena. A to ni lahko, S" bi marsikatera žena želela sod«' lovati, pa ne more zaradi varstV« otrok in podobno. Varstvo je 9° mojem prepričanju še vedno n«' rešeno vprašanje, saj je kljnC novemu vrtcu na Ravnah ^ vedno veliko povpraševanja P® prostih mestih. Sama sicer he delam na izmene, vendar menih1, da je vsaj nočno delo za žeh* precej odpravljeno, razen v lab0' ratorijih, kjer so pretežno zap°! slene žene in se temu pač 1,1 mogoče izogniti. Kar se tiče o°' nosov delovne žene na delovn®*11 mestu z moškimi, menim takol* Dosti je poklicev, ki so jih včaS>« opravljali samo moški, danes P jih opravljajo ženske prav tah uspešno kot moški, če ne mor° še bolj natančno. Le moški * neradi priznajo. Na svojem d°' lovnem mestu se počutim dobr° ker sem pač s svojim delom dovolj na. Moja želja pa je, da 11 bila moja družina zdrava.«
F. Rotar
GOSPODARJENJE NA TRDNIH SAMOUPRAVNIH OSNOVAH
S seje DS Slovenskih železarn
1 n' ?e-*a delavskega sveta je bi-
a j',2' ^977 na Ravnah. Na njej
delegati po vrsti obravnavali in sprejeli
— gospodarski načrt SOZD SZ za leto 1977,
osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SZ, ' dogovorjena enotna stališča SZ uve^av^ev sindikalne liste v
v ~7 izhodiščne osnove za dolo-anje gospodarskih dejavnosti, za tere so OZD zavezane, da ob-«i° splošna panoška zdru-™ Ja y gospodarski zbornici Jugoslavije.
gospodarski naCrt
SOZD sz
še£eprav ko Poslovni uspeh znan po zaključnih računih, se že n J ve; da bodo pri večini DO črt,! ?, rpzultati slabši od na-nior,Van	ie leto I976 oce_
in lot Za, kot poslovno težko leto slabih rezultatov.
sr^n°Vni skupni interesi in cilji ločpn'',er°^nega razvoja SZ so do-2u 1 v samoupravnem spora-načit ° t'cmeli’d srednjeročnega o« a Proizvodnje ter razvoja t£Ja °*:>dobje 1976—1980 in od-Sk,,!? ° ose tudi za letne plane. srn. a izhodišča in osnovne skBJniCe za Pripravo gospodar-km!a nacrta za leto 1977 so stro-, organi obravnavali že av-bm a’ Y?dstvo SZ pa v septem-op_. ln Rh je potrdilo na seji 28. se^ti™ a 1976 ter so osnova in
za letVolnia977gOSPOdarSkega načrta
žek>^° 1976 je bilo za Slovenske 197- aT*'ne manj uspešno kot leto Drn,v °manjkanje naročil za del nek °	’	Predvsem pa izosta-
nih natr?čil zaradi administrativ-Rrvi , ihzacijskih ukrepov v sledi i°vici leta je imelo za po-in ria zadrževanje proizvodnje terib .1° obratovanja neka-pri-P Proizvodnih naprav. Zato za wrj?va Pačrtovanih podatkov bi h,,° 977 s preteklim letom ne leto ?(vfifa*n?' Izhodiščno je zato za sred • ki ie tudi izhodiščno anJeročni razvojni program.
kažeČdl Proizvodnje za 1 ’ a naJ bi znašala:
2 »/„ Proizvodnja surovega železa " več kot leta 1975,
 Proizvodnja jekla 2 % več,
bi hiiQ ag°vna proizvodnja pa naj UUa večja za 5%.
mčkeP^irrleriavi s podatki dina-razvoi8°+Z^°dnie srednjeročnega Vodni n	z načrtovano proiz-
načrtov Za leto 1977 vidimo, da železa atla Proizvodnja surovega za i0fl/Zaosta^a za Predvidevanji Paonta zaradi premaknitve re-•leseni-.ene visoke peči Železarne nice v leto 1977.
io za^n^?/113 proizvodnja jekla °d Pred j ak za 3.350 ton nižja P° odc*V evanja, kar ni bistve-
Vef
i*Vodnii n!z!*ka je v blagovni pro-
kolifi^’ ker odstopa načrtovana
1977
količin-!’ ker. odstopa  ............
°d ered železarnah za 2,3 % a Videvan j a, pri predelo-
valcih pa za 10 o/o oziroma skupno za 2,7 '°/o.
Obrazložitev za tako načrtovanje je v oceni gibanja naročil. Kljub temu da DO načrtuje del proizvodnje na zalogo, menimo, da je preoptimistično načrtovanje v osnovnih smernicah, po katerih bi morali doseči 805.000 ton blagovne proizvodnje.
Največji količinski zaostanek načrtuje Železarna Jesenice, predvsem na račun hladne valjarne, kjer v letu 1977 še uvajajo novo proizvodnjo.
Največja odstopanja od predvidevanj dinamike srednjeročnega načrta so pri Tovilu — 9 °/o ter Verigi in Žični, kjer obe DO načrtujeta za leto 1977 po 12 % nižjo blagovno proizvodnjo. Načrtovanje proizvodnje pod nivoji, predvidenimi v srednjeročnem načrtu, ima za nujno posledico načrtovanje nižjih ciljev od predvidevanj skupnih ciljev v srednjeročnem načrtu in v osnovnih smernicah za pripravo gospodarskega načrta za leto 1977.
Samo železarna Jesenice, Plamen in Veriga načrtujejo predvideni trend dviga s 4 % po osnovnih smernicah za leto 1977. Edino Veriga bo ob načrtovani realizaciji blagovne proizvodnje v letu 1977 dosegla tudi iz osnov srednjeročnega načrta predvideni letni trend dviga produktivnosti po ustvarjeni letni vrednosti na zaposlenega — najmanj 4%. Proti letu 1975 bo produktivnost za SOZD SZ kot celoto na zaposlenega po predvidenih proporcih količinske proizvodnje in po vrednosti na zaposlenega prav tolikšna kot leta 1975. Iz povedanega sledi, da je zaposlovanje po dveh letih večje od predvidenega trenda 2 °/o, da kljub povečanju blagovne proizvodnje za 5%, ostaja proizvodnost na nivoju 100% oz. na proizvodnosti v letu 1975.
Največje premike v zaposlovanju pomenijo novi obrati, kot: hladna valjarna v Železarni Jesenice, tovarna traktorjev v Železarni Štore, novi izdelki finali-zacije Železarne Ravne ter orodjarna in priključitev TIO v Verigi.
Načrtovana eksterna realizacija je proti doseženi v 1. 1976 precej višja, kar je razumljivo glede na poslovna gibanja v preteklem letu. Za SOZD SZ predstavljala premik 27 "Vo vrednosti primeren skok, katerega pomembnost se pa občutno zmanjša ob tem, da je realizacija 1. 1976 celo za malenkost nižja od dosežene v 1. 1975. Premik 27 «/0 je torej premik v dveh letih z vključeno korekturo cen v 1.1976.
V osnovah srednjeročnega načrta je predvideno, da naj bi bila 1. 1977 vrednost izvoza 60 milij. $. Predvidevanja v načrtu znašajo 52,2 milij. $, kar bi bilo 17°/o več, kot je bilo doseženo 1. 1976, pa vendar 7,8 milij. $ manj od predvidevanj v osnovah in srednjeročnem planu za 1. 1977.
Načrt investicij za leto 1977 je precej ambiciozen. Proti pred-
videni dinamiki po srednjeročnem programu je načrtovana vrednost vlaganj v osnovna sredstva za 22 '°/o višja. Ze ocena realizacije za 1. 1976 je za 2 % višja od načrta v srednjeročnem planu za 1. 1977, medtem ko bo proti podatkom gospodarskega načrta za 1. 1976 realizacija investicij znašala komaj 78 "/0.
Pregled po DO pokaže, da nameravajo intenzivno vlagati v Železarni Jesenice, kjer načrtujejo spremembo dinamike za 60%, v TOVILU, kjer predvidevajo 36% večje naložbe kot v srednjeročnem načrtu za 1. 1977, najvišji premik je pa v Verigi, saj znaša 89 %. Večje naložbe, ki se bodo financirale v novem gospodarskem načrtu, so:
v gradnji: — zaključek gradnje hladne valjarne na Jesenicah,
— tretja žila žične valjarne na Jesenicah,
— dograditev tovarne traktorjev v Štorah;
novo: — naprava za kontinuirano vlivanje — jeklarne na Jesenicah,
— kovaški stroj v Železarni Ravne,
— elektro peč v Železarni Štore.
Vrednost evidentiranih in še nerealiziranih investicij znaša nad 600 milij. din, t. j. investicij, ki niso niti pričete. Približno za enako vrednost jih je v gradnji oziroma že pričetih za realizacijo. Po terminskih načrtih bo v letu 1977 pripravljenih 14 do 16 investicijskih programov poleg treh, ki so že v obravnavi.
Novi investicijski programi napovedujejo, da bomo v 1. 1977 angažirali okoli 250 milij. din za objekte črne metalurgije. Na ta način bi angažirali že več kot 75% deviznih sredstev, predvidenih v republiških okvirih za potrebe črne metalurgije Slovenije v srednjeročnem obdobju.
Zaposlovanje je v 1. 1977 planirano za 1% višje, kot bi smeli po dogovorjenih osnovah za pripravo gospodarskega načrta in po ciljih srednjeročnega plana, kjer je predvideno letno 3% povečanje. V letu 1976 je bilo v SOZD SZ poprečno 16.778 zaposlenih. Po srednjeročnem načrtu in po smernicah za 1. 1977 bi smeli načrtovati 17.124 poprečno zaposlenih, v podatkih za pripravo gospodarskega načrta je planirano 17.345 zaposlenih oziroma 3% povečanje. Nad dogo-
vorjeno stopnjo zaposlovanja načrtujejo povečanje Železarna Ravne 1 %, Železarna Štore 6 %, Tovil 1 % in Veriga 8 %. V Žični je predvideno zmanjšanje, in to 5% pod poprečjem 1. 1976.
Pri gibanju osebnih dohodkov je bilo dogovorjeno, da se bodo povečali v 1. 1977 poprečno za največ 12% nad normalnimi OD v 1. 1976. Ker višine normalnih OD še nimamo, je primerjava načrtovanih OD s poprečnimi v 1. 1976.
Medsebojne menjave so bile usklajene v okviru KSO za komercialo in medsebojno dogovorjene.
V gospodarskem načrtu je obsežena tudi ocena formiranja in delitve dohodka. Razumljivo je, da se bodo z zaključnimi računi podatki še menjali in bodo končni podatki znani šele po zaključnih računih, kar bo imelo vpliv tudi na predvideno načrtovanje investicij. Zaradi tega moramo smatrati tudi vse podatke o načrtovanih investicijah kot informativne in bodo popravki možni šele v marcu oz. aprilu, ko bodo znani podatki o formiranih sredstvih akumulacije. Takrat bo možno izdelati tudi finančni plan.
Kazalci, katere predpisuje zakon o združenem delu v členu 140, bodo prikazani potem, ko bo izdelan ažuriran gospodarski načrt za leto 1977, t. j. po sprejemu zaključnega računa SOZD v marcu ali aprilu 1977.
Delavski svet je obravnaval in potrdil še proračun skupnih služb SZ, načrt dela službe za trg in tržne raziskave DSSS SZ, gospodarski načrt interne banke SZ in načrt raziskovalnega dela Metalurškega inštituta za področje črne metalurgije in livarstva ter načrt nabave investicijske opreme — vse za leto 1977.
IZVEDBA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Ker bo osnutek samoupravnega sporazuma posredovan v javno razpravo vsem delavcem, o njem tokrat ne bi pisali.
Delavski svet je potrdil analizo dosedanjih rezultatov združitve v SOZD SZ ter razvojno usmeritev SZ v prihodnje. Pri izvedbi zakona o združenem delu je treba opraviti naslednje:
— na novo je treba opredeliti dogovorjene skupne dejavnosti SZ,
Pa smo le mesto
— vzpostaviti je treba dohodkovno soodvisnost med DO S2 zaradi boljših učinkov združenega dela (učvrstitev notranje povezanosti med DO SZ) na dogovorjenih področjih ter dosledno zagotoviti specializacijo,
— vzpostaviti je treba kriterije za združevanje novih DO v S2, tako da se ob novih združitvah povečajo skupni učinki in se ne razvodeni S02D S2,
— vzpostaviti je treba bolj racionalno in učinkovito odločanje,
— vzpostaviti je treba jasno razmejitev med delom DSSS S2, poslovodnimi ter drugimi organi S2, prav tako pa tudi vzvode za učinkovitejše delo DSSS S2 in potrebno samostojnost DSSS S2,
— vzpostaviti je treba samoupravno in drugo organiziranost skladno z zakonom o združenem delu in izkušnjami dosedanje prakse,
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije se je 9. 2. sestal na svoji letni plenarni seji z namenom, da oceni uspešnost delovanja in izpolnitev svojih nalog v letu 1976 ter uspešnost delovanja občinskih odborov sindikata kakor tudi vseh osnovnih organizacij v občini. Poleg tega so delegati razpravljali in potrdili zaključni račun za leto 1976, sprejeli letni delovni načrt občinskega sveta ZSS za leto 1977 ter finančni načrt.
V poročilu o enoletnem delu občinskega sveta 2SS je med drugim rečeno, da so občinski svet kakor tudi oba občinska odbora, vse osnovne organizacije sindikata in njihove konference v občini imeli v letu 1976 rekordno število akcij, od katerih je bilo mnogo takšnih, ki jih v začetku lanskega leta ni bilo moč predvideti. Zato je poleg vrhunske aktivnosti ostalo nekaj problemov nerešenih, saj niti časovno niti fizično niso mogli napraviti kaj več. Ostaja jim torej obveznost, da jih prenesejo v letošnje leto in jih tudi izvršijo.
Delo občinskega sveta ZSS je potekalo v različnih oblikah. Najpogosteje na plenarnih sejah sveta, sejah predsedstva, sejah obeh občinskih odborov in prek vseh 85 osnovnih organizacij sindikatov, katerih število se je sedaj povečalo na 91.
Organizacija in vodenje javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu je bila ena od večjih akcij občinskega sveta, ki je trajala od pomladi do pozne jeseni. Z uspehom te akcije, je dalje rečeno, smo lahko več kot zadovoljni, saj še pri nobeni razpravi do danes nismo uspeli zainteresirati tako velikega števila delovnih ljudi in občanov ter vzbuditi takšno aktivnost pri razpravi.
Akcija za vpis posojila za ceste je prav tako ena večjih, pri kateri so odločilno vlogo odigrali aktivisti v OOS. Nič manj dela in težav ni povzročila akcija za pomoč Posočju, pri kateri je bilo spričo dodatne katastrofe potrebno akcijo ponoviti in s tem tudi
— skladno z zakonom je treba vzpostaviti novi položaj interne banke SZ in trgovske dejavnosti SZ,
— sprejeti je treba samoupravne splošne akte SZ, ki naj zagotove uresničitev novih odnosov skladno z zakonom o združenem delu.
Končno so bila sprejeta že prej dogovorjena stališča za enotno uveljavitev sindikalne liste v SZ. Gre predvsem za nekatera izplačila, ki bremenijo OD, tako npr. dodatki za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo, dodatek za deljeni delovni čas ter nadomestilo OD za čas bolezni, dnevnice za službena potovanja v državi in tujini, za regres za letni dopust ter nagrade ob delovnih jubilejih (sindikalna lista je bila sicer v celoti objavljena v Delavski enotnosti).
-k
prevzeti dodatne naloge. Pri obeh akcijah so naleteli na precejšen odpor posameznikov, zaradi česar z rezultatom niso najbolj zadovoljni.
V okviru akcije izobraževanja sindikalnih aktivistov osnovnih organizacij, ki je bila na programu v aprilu, je bil organiziran seminar po »B« programu, a prav tako ni v celoti uspel. Udeležba na seminarjih, ki so bili razdeljeni na tri dele, je glede na neugoden čas še zadovoljiva, sai znaša prek polovico vabljenih. Vprašanje pa je, kaj je z drugimi. Ali ne potrebujejo znanja? In ne nazadnje, takšni seminarji niso tako poceni in so vezani na določen čas, tako da ni mogoče ugoditi vsakemu posamezniku. Nadalje je v poročilu našteta vrsta drugih akcij, ki so prav tako zahtevale veliko angažiranost posameznikov in celotne organizacije. Med njimi je pomembno omeniti proslavo 1. maja, ki je bila v Mežici, in kjer so posamezniki za večletno aktivno delo v sindikatu prejeli srebrna odličja. Stalna naloga, s katero bo treba tudi v bodoče nadaljevati, je spremljanje in vzpodbujanje funkcioniranja delegatskega sistema, pri katerem je še vse preveč pomanjkljivosti. Kljub temu da smo se pri volitvah v samoupravne interesne skupnosti odločili za posebne delegacije SIS, ugotavljamo, da te ne delujejo tako, kot bi morale. Sodelovali smo tudi pri akciji, ki je bila zastavljena za prehod na usmerjeno izobraževanje srednjega šolstva. Ta je bila zelo uspešna.
Ni moč opisati vseh akcij in dela občinskega sveta ZSS, ki je bilo opravljeno v letu 1976. Naštel sem le nekaj težjih oz. daljših, ki so zahtevale ogromno truda do svoje dokončne realizacije. Tudi za leto 1977 dela za občinski sindikalni svet in s tem tudi za vse druge sindikalne odbore in organizacije ne bo dosti manj. Iz programa dela, ki je na plenumu sprejet, je razvidno, da je v poglavjih zajeta vsa problematika
razvoja samoupravljanja, samoupravnega sporazumevanja, socialne politike, izobrazbe, kulture, ljudske obrambe in samozaščite, sindikalne organiziranosti ter razvijanja sodelovanja iin družbene solidarnosti.
Pri tako vestno in požrtvovalnem izpolnjevanju programa iz
Pred časom smo zapisali, da je KS Ravne v preteklem letu zabeležila na področju izgradnje s sredstvi samoprispevka največ uspehov. Tokrat nas je zanimalo, kaj je ob izteku zime novega na Ravnah. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril tajnik Ivan Globočnik.
»Vse naloge, ki smo si jih zadali že zgodaj spomladi preteklega leta, smo kljub nekaterim zaprekam kar ugodno rešili. Tako smo v celoti realizirali program dela s sredstvi krajevnega samoprispevka, ki je v našem kraju bil precej obširen. Seveda pa so tudi v preteklem letu ostale stvari, ki segajo v prihodnost.«
»Koliko je resnice v tem, da se bo sedanja krajevna skupnost razdrobila na štiri nove?«
»Res je naša krajevna skupnost podobna marsikateri občini, saj zajema skoraj 10.000 prebivalcev ter ima zato obširno delovno območje. Težko je pritegniti k aktivnemu sodelovanju večje število prebivalcev še posebno zato, ker imamo razdrobljene stanovanjske soseske Janeče, Javornik, Šance in Kotlje. Zaradi tega razmišljamo skupaj s KK SZDL Ravne, kako bi krajevno samoupravo čimbolj približali krajanom. Obstaja prvi predlog, po katerem bi naj iz sedanje krajevne skupnosti nastale štiri nove, in to: Čečovje, Javornik in Sance skupaj, spodnji del mesta in Kotlje. Druga varianta pa je, da bi soseske Janeče, Dobji dvor in Dobja vas tvorile svojo krajevno skupnost. Imamo pa tudi naš predlog, da bi predele Šelem-perk, Stražišče in zapadni Tolsti vrh formirali v vaški odbor. Prav tako bi tak odbor ustanovili za vzhodni del Tolstega vrha, Dobri-je in Koroški Selovec. Seveda je celotna krajevna samouprava odvisna od tega, ali se prizadeti krajani s tem strinjajo oziroma ali to sploh želijo. Kajti to je eden od pogojev za uspešno delo novih krajevnih skupnosti. Ob tem tudi menimo, da bi pred tako reorganizacijo krajevne samouprave morali na območju, ki naj zajema novo krajevno skupnost, predhodno formirati vse družbenopolitične organizacije«.
»Vaša krajevna skupnost je prva v koroški regiji, ki je ustanovila svet potrošnikov«.
»Menimo, da bodo sedaj naši krajani pri svetu potrošnikov našli ustrezno in pravo mesto, kamor bodo lahko naslavljali razne upravičene pritožbe ali predloge glede kvalitete, izbire ter medsebojnih odnosov v trgovinski in gostinski dejavnosti. Poudarjam, da bo moral biti svet potrošnikov zelo objektiven pri svojih odločit-
lanskega leta ter pestrosti z obilico zadanih nalog v programu za letošnje leto je občinskemu svetu ZSS k uspehu treba čestitati, obenem pa jim zaželeti, da bodo tudi letos imeli toliko srečno roko pri reševanju zapletenih nalog v dobro vseh občanov.
-ca
vah, da bo upošteval tudi upravičene in objektivne težave trgovcev in gostincev. Naš svet potrošnikov si bo izdelal program dela, s katerim bo seznanil trgovsko in gostinsko dejavnost. Pripravil bo tudi nekaj nabiralnikov za sprejemanje raznih pismenih vlog in predlogov.«
»Pravkar nad tržnico nameščate streho. Ali bo po vašem prepričanju potem tržnica bolje založena?«
»Dolgoletne pritožbe prodajalcev raznih dobrin so nas napotile k temu, da smo s pomočjo komunalne interesne skupnosti slednjič le tako daleč, da je ogrodje nad prodaj alnimii mizami že postavljeno. Prodajalci in prodajni artikli so bili doslej izpostavljeni soncu in padavinam. RačunamOi da bo z novo streho prodaja boljša in seveda bolj kvalitetna. Če bo potreba pokazala, da imamo premalo prodajnih miz, jih bomo morali pač dodatno zgraditi.«
»Kako je z novo šolo na Javorniku?«
»V zadnji številki Koroškega fužinarja je predsednik našega zbora delegatov Božo Radi voj eviČi ki je istočasno tudi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo nove šole na Javorniku, zelo podrobno in konkretno pojasnil dosedanje napore v tej zadevi. Povem lahko le, da so končno vsi potrebni projekti že v rokah občinske izobraževalne skupnosti, k* je investitor objekta. Verjetno bo sedaj treba čimprej poiskati najustreznejšo ponudbo izvajalca z® vsa gradbena dela. Ta postopek pa bo gotovo trajal več kot meseC dni. Realno je pričakovati, da bi r gradnjo začeli v maju.«
F. Rotar
BODICE
Emancipacija je stati na svojib nogah in kljub temu ležati v tujem naročju.
Winter
Gentlemen je moški, ki ženski enako spodobno pomaga, da S® obleče, kot ji je nespodobno pomagal, da se je slekla.
Peter Ustinov
Moški si misli: raje danes ko* jutri, ženska pa: raje danes i11 jutri.
Wcmer Enke
Zenske, ki nosijo hlače, mora)0 računati s tem, da se bodo njihovi možje včasih obrnili za krili.
Robert Lembke
OBRAČUN SINDIKALNE AKTIVNOSTI
Z občinske plenarne seje sindikatov
RAZDELITEV RAVEN NA VEČ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1
VI
Železarne Ravne
RAVNE
8. marec - lepši in enakopravnejši jutri
Ideja o mednarodnem dnevu žensk se J e porodila v delavskem gibanju v času, ko se je začel najbolj zaostrovati razredni boj delavskih množic na svetu. 1910 so fta mednarodni konferenci žensk v Kopen-hagnu sklenili, da proglase osmi marec za mednarodni praznik-dan žena. Ta dan °i naj postal spodbuda za vse intenzivnej-se vključevanje žena v vse oblike razrednega boja, predvsem vključitev v napredno delavsko gibanje. Pripomogel pa naj bi tudi k večji osveščenosti žena, predvsem, da je osvoboditev žensk usodno povezana a socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda. Ni svobode in enakopravnosti žensk brez ekonomske neodvisnosti in socialne pravičnosti v družbeni skupnosti in ni svobodna družba, v kateri niso enakopravni vsi njeni člani.
Pred vojno, v času prebujanja ljudskih množic, predvsem pa v NOB, so naše žene, ttiatere in dekleta dokazale, da se zavedalo svojih dolžnosti. Pokazale so osveščenost brez primere in jo dokazujejo še da-nfs s svojim aktivnim delom pri gradit-naše samoupravne socialistične družbe. r Pa to našo skupnost šele dograjuje-m°, pomeni, da tudi na področju družbe-nega položaja žena še nismo storili vsega,
Naše naloge
' ^em mesecu nas čaka precej nalog, ki l*n bo treba uresničiti, saj so po aktualnosti pomembne. Naštejmo jih le nekaj:
■ Organizirali bomo enodnevni seminar Za vodstva OO ZSM v Železarni Ravne.
Posamezne OO ZSM bodo pripravile analize o stanovanjski problematiki mladih
v železarni.
. ' Z aktivom mladih komunistov bomo *eli skupno sejo z obravnavanjem teme e j na usmeritev, delo, naloge ter odgovornost v vrstah mladih.«
Ustanovili bomo marksistični krožek.
,~7 Ob 8. marcu, dnevu žena, bomo obi-. ali ostarele žene ter partizanske matere ln jih obdarili.
Komisija za kulturo bo omogočila v elovanje mladih na proslavi ob dnevu zena.
xlvT~v Predvideva se premiera nove igre aši trije angeli«, ki jo bo izvedla mla-,1*^ska dramska skupina. Ta bo sodelovala i na »Naši besedi«.
^^" Organizirali bomo ženski odbojkarski nir ter tekmovanje v šahu.
je okviren program dela KS OO ZSM , Za marec, dopolnjuje pa se seveda z Kt«alnimi nalogami.
Jože Jurak
kar smo si začrtali. Čeprav naši uspehi na tem področju niso ravno majhni, se moramo vendarle zavedati, da je še veliko stvari, ki se še morajo spremeniti — izboljšati.
Prav zato 8. marec ni samo obletnica zgodovinskih dogodkov, ampak je spodbuda za še uspešnejše delo na področju izboljševanja družbene vloge žena v naši družbi. Ne smemo pa pozabiti, da je 8. marec tudi dan solidarnosti z bojem vseh žena v svetu za boljši in pravičnejši družbeni sistem. Ne bi spoštovali idej tistih pripadnikov delavskega razreda, ki so bili pobudniki dneva žena, če se ne bi zavedali, da je tudi od naše solidarnosti odvisen uspeh boja teh žena. Zato je tudi v našem interesu in v interesu vseh naprednih sil v svetu, da podpiramo tiste sile, ki se bore za tak družbeni sistem, ki bo omogočil enake pravice tako za ženske kot moške.
Osmi marec pa je tudi opomnik za marsikoga med nami, ki se šele na ta dan
zave svojih dolžnosti do žena. In vse dokler bomo samo na ta dan posvečali svojo pozornost ženskam v naši okolici, bo ta praznik še vedno opomnik vsem, ki drugače zatisnejo oči, ko je treba odstopiti prostor noseči ženi v avtobusu, vsem onim, ki hite mimo žena, ki se obložene vračajo z nakupa, ne da bi jim pomagali. Še bi lahko našteval, še je veliko teh malenkosti, ki se kljub prizadevanju družbe vse prepogosto pojavljajo med nami. In četudi drži, da so ti primeri več ali manj ogledalo posameznikov brez posluha za sočloveka in brez zadostne srčne kulture, drži tudi dejstvo, da je skupek teh posameznikov tudi ogledalo družbe.
Od pravilne usmerjenosti človeka v mladosti bo tudi v naši socialistični družbi vedno manj ljudi brez posluha za težave in zahteve žena. To pa je že področje, ki se dotika nas mladih in naše organiziranosti v ZSM. Kakor najnaprednejši del mladih, organiziranih v ZSM, v celoti podpira prizadevanje naše družbe za boljši ekonomski dn socialni položaj žena v naši družbi, je ZSM mesto, kjer poteka preo-
Mreža
brazba mladih v smislu dograjevanja in izboljševanja naših medsebojnih odnosov.
Kakor je od prizadevanja posameznikov odvisen njihov uspeh v določeni stvari, je tudi od vključevanja in aktivnega dela mladih deklet v ZSM odvisen čas, ko bomo lahko govorili o popolni enakopravnosti žena. Tako, kakor so stale v prvih vrstah naše revolucije v borbi za ideje socializma in enakopravnosti, se tudi danes aktivno vključujejo v vseh sredinah našega političnega življenja. ZSM pa je tisto mesto, ki mora prispevati, da se položaj žena nenehno izboljšuje.
In ko bomo na osmi marec srečevali žene s pripetimi nageljni, bo marsikateri v očeh tiho vprašanje: zakaj danes tolika pozornost, zakaj toliko lepih besed, vljudnosti in ustrežljivosti? Zakaj?
PREŽIHOVA
Nadvse pomembna praznika za ves slovenski kulturni prostor sta v februarju: obletnica smrti dveh velikih mož, ki sta z svojimi deli dala neminljiv in trajen pečat naši književnosti; Prešerna in našega koroškega rojaka Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca.
Letos mineva 27 let, odkar se je Voranc zadnjič in za vedno vrnil domov. Te besede dr. Franca Sušnika nam veliko povedo. Vsak bi moral občutiti toplino prave kmečke izpovedi velikega ljudskega umetnika, ki je pisal vedno tudi zato, da bi osvetlil takratne razmere, in to zelo težke na Slovenskem, še posebej pa izkoriščanje delavcev in malih kmetov ter kočarjev v Mežiški dolini. V malokaterih delih iz drugih književnosti je toliko pristne življenjske topline, takšne prizadetosti, ki veje iz srca poeta nevezane besede — našega Prežiha.
In prav zategadelj je tudi vsako leto tako velik poudarek ob obletnici njegove smrti. Osrednja proslava je bila 16. februarja v Titovem domu in njen glavni namen je bil prikazati koroško ljudsko kulturo na odru v pesmi, plesu in besedi.
Problematika izobraževanja ob delu se pojavlja pri nas že vrsto let. Delavci TOZD TRO Prevalje smo na ta problem opozorili že na občnem zboru sindikalne organizacije. Takrat smo tudi poudarili, da tega problema ne smemo zanemarjati in koliko sploh lahko pričakujemo od strokovno usposobljenih ljudi. V preteklem letu smo se na enakem zboru članov sindikalne organizacije ponovno dotaknili tega vprašanja. Razlika je bila le v tem, da se je minulo leto nabralo še večje število težav, to se pravi, povečalo se je število delavcev, ki se želijo izobraževati ob delu. Naša TOZD pa, kot da tega ne želi, vsaj tako sklepamo iz odgovorov na prošnje za odobritev plačevanja šolnin. Nekateri naši sodelavci na svoje prošnje sploh niso dobili odgovora, kot da jih naša delov-
Da, marsikatera se bo tako vprašala in bo kljub prazniku postala otožna. Zakaj je tak dan samo enkrat? Zakaj ne traja vse leto? Dokler pa se bodo žene na svoj praznik tako spraševale, bomo vedeli, da smo še vedno premalo storili zanje.
Veliko pa bomo storili, če bo dan žena tudi za nas praznik, saj se navsezadnje vsi zavzemamo za boljši in lepši jutri. In če pri vsem tem ne bomo pozabili na pozornost in razumevanje do žen tudi skozi vse druge dneve, bo vsako leto manj žena, ki se bodo spraševale: zakaj samo danes? To pa je tudi eden poglavitnih ciljev praznika dneva žena. Tako bo tudi letošnji osmi marec potekal v prizadevanju za lepši in enakopravnejši položaj žena med nami.
Rudi Mlinar
PROSLAVA
Celoten program je pripravil in režiral inž. Mitja Šipek. Sodelovali pa so: folklorna skupina »Prežihov Voranc«, Šen-tanevski pavri ter recitacijska mladinska skupina železarne Ravne. Prireditev naj bi bila nekakšno popotovanje po Koroški. Začelo naj bi se v Podjuni, končalo pa v Kotljah s predstavitvijo koroških bukov-nikov (Mavrela, Krofa, Lisičjeka, Kramolca), pa Sušnikovega teksta s predstavitvijo Prevalj ter odlomki iz Prežihovih del. Vse pa se je prepletalo z recitacijami in plesi.
Folklorna skupina se je predstavila s steljerajo, Hotuljsko polko, venčkom koroških narodnih. Plesali so v delovnih nošah, ki so bile značilne za ta del Koroške (Šentanel, Šelemperk, Strojna).
Velik del zamisli so dali mladinci iz železarne, ostale pa neumorni in vsestranski tov. Šipek. Skratka, veliko je bilo priprav, še več pa storjenega, samo da bi letošnje praznovanje obletnice Prežihove smrti imelo čimbolj svečano in praznično obeležje.
Silvo Jaš
na skupnost ne upošteva oziroma ne jemlje resno.
Delavci se zavedamo, da delovna organizacija potrebuje strokovnjake določenih profilov, vendar se mnogi na višji stopnji študija odločajo za prekvalifikacijo tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Za take primere pa naša kadrovska služba nima posluha. Mislim, da kadrovska služba ne bi smela imeti pred očmi samo trenutnih potreb po določenem strokovnem kadru. Nujno bi morala upoštevati tudi razvoj podjetja in skladno s tem potrebe po kadrih.
Kot vemo, se pripravlja preusmeritev proizvodnje v pilarni. Vzporedno s tem se bodo spremenile tudi kadrovske potrebe. Ustrezno usposobljenih ljudi pa ne bo mogoče dobiti kar čez noč, zato bi morali na te potrebe računati že danes. To pomeni, da bi kadrovska služba nujno morala ime-
ti izdelan plan kadrov, ki bi zajemal vsaj srednjeročno obdobje.
Če bi bil tak plan izdelan, bi bile verjetno potrebe po strokovnem kadru jasno razvidne in se tudi ne bi dogajalo, da bi delavci prejemali negativne odgovore na prošnje za plačilo šolnin.
Kot smo ugotovili, plan kadrov ne obstaja. Zato je še toliko bolj čudno, da so nekateri sodelavci kljub temu dobili štipendije. (Zanimivo bi bilo vedeti, na osnovi česa so tem delavcem bile odobrene ugodnosti pri šolanju?!) Nehote moram pomisliti na to, da so bili teh ugodnosti deležni tisti, ki so bolj pri srcu ljudem, ki krojijo kadrovsko oziroma štipendijsko politiko. Nekateri od teh privilegirancev so imeli celo to srečo, da jim je podjetje plačalo zaključni izlet v tujino, pa čeravno so opravili le nekaj izpitov na šoli.
Lansko leto smo sprejeli nov samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest. V njem je jasno zapisano, da je za vsako delovno mesto potrebna ustrezna strokovna izobrazba in tudi, kakšni so pogoji za delavca, ki take izobrazbe nima in je mlajši od štirideset let. Če bomo novi sporazum dosledno upoštevali, se po njem ravnali, se bo tudi tu pokazalo, da strokovnih kadrov še vedno ni preveč.
Ravno v tem času je v javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko — predelovalno industrijo. Sporazum bo prinesel pomembne novosti, saj delovni program te skuonosti med drugim predvideva planiranje kadrov po skupni metodologiji, uveljavljanje izobraževanja ob delu, zastopanje in izvajanje stališča, da je stalno in strokovno družbenopolitično usposabljanje ter dvig splošne kulture neodtujljiva pravica in potreba vseh zaposlenih.
Iz tega lahko vidimo, da se delavcem, ki imajo željo izobraževati se ob delu, obetajo lepši časi.
Silva Metulj, TOZD TRO Prevalje
Suhe rože
Izobraževanje ob delu v TRO Prevalje
MLADIFUZINAR
Portret mladinca
Tokrat prvič v »Mladem fužinarju« uvajamo rubriko — »portret mladinca«. Da-aes je to portret Zdravka Fajmuta, mla-mca OO ZSMS jeklolivarne. Poskusila ga °m v nekaj stavkih orisati kot mladinca 111 klavca, kajti njegova aktivnost je precejšnja.
Najprej nekaj najosnovnejših podatkov: ^°dil se je 14. februarja 1955 in živi na revaljah. Končal je osnovno, potem po-icno kovinarsko šolo na Ravnah, se izu-d za strugarja ter se takoj zaposlil v eiezarni, kjer še sedaj dela. Poleg rednega ela se še dodatno izobražuje, saj v popol-anskem času obiskuje delovodsko šolo * Slovenj Gradcu. Član ZSM je od 1968 eca, ZK od marca 1972. leta.
Morda se boste vprašali, kje vse dela? Udgovor je: pri KS OO ZSMS 2R je pred-sedriik komisije za kulturo, je član sekre-ariata aktiva mladih delavcev, je v izvr-,nem odboru OOS in predsednik delavske °ntrole TOZD. Poleg tega je uspešen 'gralec v mladinski dramski skupini in ple-^ v folklorni skupini »Prežihov Voranc«. Prostem času, kolikor ga sploh ima, pa Prijatelji, ki jih nima malo, rad zaigra Sg.rNj° šaha ali pa prebere dobro knjigo, 1 cenene literature — šunda — ne mara. , j-o so področja, ki jim je res predan in °f pravi Zdravko sam, brez njih ne bi živeti. Verjamem mu. c-e bežno pregledamo področja njegove-j3 dela, ugotovimo, da takih mladih de-Vcev, mladincev v naši delovni organi-
k0 Ura Je biia ena temeljnih elementov jg/^^Uiranja slovenskega naroda. Ohran-artje in nadaljevanje slovenske kulturne pitnosti je bilo vodilo socialistične re-te'V°^e *n NOB. Kulturni delavci so se v del'1^1 *renutkih za slovenstvo znali opre-So ''6VaN za napredne družbene rešitve, ki sl,raale iz NOB. Pisatelji, pesniki, igralci, cj. ar.ii in drugi so postali vojaki revolucij Njihovi umetniški dosežki so služili Jem revolucije. S tem pa so v celoti do-
Zdravko
zaciji res ni dosti, saj uskladiti delo, učenje, pa se obenem še politično udejstvovati, — tega ne zmore vsakdo! Zdravku to uspeva.
Mislim, da je OO ZSMS jeklolivarne kakor tudi ZSMS kot celota lahko ponosna na Zdravka kot člana te DPO. Iz tega pa lahko tudi sklepamo, da je aktivna tudi OO ZSMS jeklovivarne, ki šteje okrog štirideset mladincev. Nisem se zmotila. Sodelovala je pri reorganizaciji TOZD, ima svoje delegate v samoupravnih organih, katerih delo budno spremlja. Aktivni so bili pri sprejemanju pravilnika o osebnih dohodkih, niso zaostajali pri vpisu posojila za ceste, sodelovali so pri reševanju pritožb ...
Ob vseh navedenih dejavnostih pa skrbijo tudi za izobraževanje mladih, saj so si zadali nalogo: izobraževati mlade za delo v samoupravnih organih v čim večjem številu. Dobro sodelujejo z OO ZK in OOS jeklolivarne in tako marsikatero težavo laže rešijo. Postavili so si skupen cilj: za boljši jutri našega delavca!
Mladi v tej OO ZSM prav sedaj po zaslugi neutrudljivega Zdravka pripravljajo bilten »Mladi livar«. S tem dokazujejo, da prav tako ne šepajo na drugih področjih delovanja mladih.
Njihovo načelo, kot je poudaril Zdravko, ni množičnost, ampak uspešnost. Želimo jim, da bi v svojih načrtih uspeli!
Vida Gregor
kazali, da sta kulturni delavec in kultura v svojem bistvu revolucionarna, da se borita za boljši svet. To pa morata ohranjati tudi danes, v miru — v dobi naše revolucije. Skupaj z zavestnimi naprednimi silami družbe si mora kultura prizadevati za boljši jutri in kvalitetnejše medčloveške — to se pravi kulturne odnose. Za ugotovitev odnosov do kulture kot enega od sredstev naše revolucije v Železarni Ravne je dovolj, da si preberemo poročilo komisi-
je za kulturo pri svetu sindikata železarne ali poročilo podobne komisije pri KS ZSMS ŽR na zadnji volilni seji, ko tega poročila sploh ni bilo!
Oba primera jasno kažeta naš odnos do kulture, še bolj verjetno pa lahko po podatkih trdimo, da do akcije »človek — delo — kultura« skrb za kulturo ni bila dovolj prisotna.
Priznati je treba, da je zadnje čase v naši občini bogato kulturno življenje in da je pri tem imela nemajhen delež tudi naša železarna, saj je večino prireditev financirala. To pa je žal le premalo.
Skrbeti moramo, da bo delavcem — neposrednim proizvajalcem omogočeno skupno z delavci v kulturi odločanje o idejni in vsebinski usmerjenosti kulturnih dejavnosti. Samoupravni položaj kulture namreč omogoča, da postane delavec kreator kulturne politike in ne samo pasivni potrošnik kulturnih dobrin.
Dosedanji načini organiziranja in delovanja kulture ter njenih institucij so ustvarjali pregrade med proizvajalci in odjemalci kulture. Delavski razred je največkrat An še živi na robu kulturnega dogajanja, kulturni ustvarjalci pa so izgubljali stik z množicami. Tako je nastalo tudi mišljenje o različnih kulturnih potrebah, o potrebah elite in množic, čeprav je kultura v bistvu ena sama, nedeljiva — delavska.
Bistvena komponenta novega položaja kulture je tudi težnja, da delavski razred obvladuje kulturni razvoj in da postaja odločilni subjekt kulturne politike, da postaja kultura v svoji vsebini razredna, da se torej neposredno povezujejo interesi delavcev in ustvarjalcev.
Mladi smo se v tednu Komunista »človek — delo — kultura« aktivno vključili v razprave o kulturi. Pojmovali smo kulturo kot skupek gospodarskih, družbenih, znanstvenih, izobraževalnih in umetniških dosežkov. Prišli smo do zaključka, da zaradi tega ni mogoč nadaljnji razvoj samoupravnega sistema brez kulture, ker je samoupravljanje visoka kulturna vrednota in je mogoča samo v visoko kulturni družbi.
Za osnovo delovanja ZSMS železarne na kulturnem področju nam služi dokument o republiški kulturni akciji, ki natančneje opredeljuje položaj in vlogo mladih v kulturi (ta dokument izhaja iz dogovora o kulturni akciji, ki sta ga 1971. leta podpisali SZDL in ZSS).
Dokument poudarja razvijanje delegatskih odnosov v samoupravnih kulturnih skupnostih ob večanju vplivnosti mladih na delo ZK PO in vseh kulturno — umetniških institucij ter organizacij. Kulturna akcija torej izhaja iz kulturnih potreb mladih na področju kulture. Naša naloga je, da skupaj z drugimi DPO pristopimo k izdelavi konkretnih programov v vseh sredinah železarne Ravne.
Pogoj za nemoten razvoj in bogatenje naše dejavnosti pa je poleg zagotovljene materialne baze kvalitetno mentorstvo, ki nas mora strokovno in idejno usmerjati. Naloga profesionalnih institucij je, da zagotavljajo mentorje in jih pripravljajo za specifično delo z nami. Za uresničevanje naše kulturne politike v TOZD pa bi morala
Mladi o kulturi in nalogah
delovna organizacija zaposliti kulturnega animatorja. Načelo našega uveljavljanja je kvaliteta in množičnost ter odprtost, ne pa pripadnost tej ali oni organizaciji, ki se zapira v svoj krog in drži monopol nad ustvarjalnostjo. Duhovne produkcije in nje.
Mladi se srečujemo s precej perečimi problemi. Omenil bi le enega, ki je verjetno največji — to je stanovanjska stiska, pa ne samo nas — mladih. Ne želim navajati suhoparnih številk, vendar moram povedati, da je v naši delovni organizaciji več kot tretjina mladih delavcev. Mnogi od teh nimajo stanovanj. Kot vidimo, nas je veliko. V koliki meri pa smo udeleženi pri dodeljevanju stanovanj, pa je povsem drugo vprašanje.
Res je, da so mladi v zadnjih dveh letih dobili precej stanovanj, vendar, ko vidimo, koliko prošenj za dodelitev stanovanj še ni rešenih, vemo, da je problem še kar precej velik. Kaj res ni rešljiv?!
Sprejeli smo samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj, s katerim lahko vsak delavec dobi stanovanje. Sporazum pa ni dovolj objektiven, saj vse preveč izpušča bistvene točke, ki bi morale biti vključene za dodelitev stanovanja. Tu je mišljeno socialno, zdravstveno stanje delavcev in kvaliteta stanovanja, v katerem živijo. Res je, da je to že v tem sporazumu, vendar se moremo zavedati, da je vse premalo ocenjeno. O tem nam govore mnogi primeri, a jih ne bom navajal.
Sporazum ima več kriterijev, po katerih lahko prosilec zbere od minimalno sto do nekaj čez dvesto točk. Seveda je tu upoštevana izobrazba, ki je v večini primerov odločilna pri dodelitvi stanovanja. Po ustavnem načelu in stališču slovenskih sindikatov je bistveno delo in ne toliko izobrazba in zato ta ne bi smela biti kri-
ne dobrine — kulturne vrednote — postajajo na ta način del svobodne menjave dela, v kateri enakovredno odločajo vsi delavci. Tako pa je kultura tudi opredeljena s samoupravnimi odnosi v naši ustavi.
Zdravko Fajmut
terij za pridobitev pravice do stanovanja. Delavec z osnovnošolsko izobrazbo naj bi, poudarjam, naj bi imel enako pravico do dodelitve stanovanja.
Povsem drugo pa naj bodo kadrovska stanovanja, ki so v prvi vrsti stvar kadrovske in poslovne politike delavskega sveta.
V naši delovni organizaciji imamo tudi stanovanjske komisije. Če si ogledamo sestav te komisije, ugotovimo, da je v njej le nekaj mladih delavcev, kar vsekakor ni prav. Mislim, da če že lahko prispevamo precejšen delež k izgradnji stanovanj, potem po logiki tudi pri njihovem dodeljevanju. Upam, da se bodo v stanovanjsko komisijo v bodoče bolj vključevali tudi mladi, seveda brez nerešenega stanovanjskega problema.
Pomisleki nastopajo tudi pri politiki prošenj za dodeljevanje in zamenjavo stanovanj. V bodoče bodo morale biti te prošnje ločene in ne tako kot sedaj, vse v enem predalu. Le tako bomo dosegli, da se bodo socialne razlike zmanjšale na minimum, saj opažamo, da nova stanovanja dobivajo večinoma delavci z višjo in visoko izobrazbo ali pa delavci z daljšim delovnim stažem. Zamenjava pa naj bi bila obravnavana le takrat, ko se število družinskih članov poveča ozirom v primerih bolezni.
Vemo, da zadane naloge ne bomo uresničili čez noč, vendar se moramo zavzemati, da bi se to uredilo v najkrajšem možnem času.
Jože Jurak
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU
DPO SGV so 31. januarja organizirale za vodje samoupravnih delovnih skupin, člane IO OOS, člane OO ZK in predsedstvo O0 ZSM SGV tolmačenje zakona o združene® delu. Predaval je tov. Cigler in poudaril da zakon pomeni konkretnejše opredeljevanje ustavnih določil, stališč kongresov ZK in ZS in nov korak k prispevku in izgradnji celovitega sistema samoupravnega združenega dela k reguliranju družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu in družbi. Prav tako pa nam prinaša novost v dodelavi sistema odnosov, pravic in obveznosti ter odgovornosti med delavci v TOZD.
Načrt zakona opredeljuje tudi cilje združevanja dela in sredstev, ustvarjanje in razporejanje dohodka in delitve osebnih dohodkov, kakor tudi odnose v celotnem procesu družbene reprodukcije. Udeleženci razprave smo bili s tolmačenjem gradiv® zadovoljni in se zahvaljujemo za organizacijo le-te.
Leopold Lešnik
OO ZSMS SGV ORGANIZIRALA SANKAŠKE TEKME IN NOČNI POHOD
Komisija za SLO in DS pri OO ZSMS SG je 21. 1. 1977 organizirala nočni pohod. Traso sta določila tov. Franc Apšnef in Maks Kragelnik, in sicer — Naravske ledine. Od 19. uri smo se zbrali pred Domom železarjev in se po nevsakdanji poti podali proti Naravskim ledinam, kamOf smo prispeli okrog pol enajstih. Tam sm° prespali in se naslednji dan vrnili na Ravne.
Naslednji dan, to je 22.1. 1977, pa jc komisija za šport organizirala sankaškc tekme, in sicer na Ivarčkem jezeru. Na tekmovanju je sodelovalo petnajst mladincev OO ZSMS SGV. Doseženi rezultati s® bili kar presenetljivi. Najboljši čas, ki je dosegel Martin Pepevnik, je bil 2'07 ■
MISLI
Naša teorija ni dogma, temveč vodilo dejavnost.
Marx, Engels
Vsiljevati narodom osrečitev bi pomen1' lo izpodkopavati zmago proletariata.
Engels
Vsak korak resničnega gibanja je vaŽ' nejši kakor ducat programov.
Mar*
Abstraktne resnice ni, resnica je vedn{ konkretna.
Hegel
Kdor ljubi, ta zaupa in veruje.
Aškerc
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna priiof* »InformatUmega fuiinarja.*	.
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Joie Pačnik, Sonja Tratnik, Marjana Voim® jer in Vida Gregor, ki je odgovorna tudi 7 vsebino.
Bičje
V
Se o stanovanjski politiki
NAŠ INTERVJU:
Vselej pripravljen pomagati slehernemu
Tokrat smo za naš intervju izbrali Ivana Žagarja, družbenega pravobranilca samoupravljanja v na“i občini. Obiskali smo ga na občinski skupščini in ga poprosili za kratek razgovor.
»Tov. Žagar, kakšne so bile karakteristike preteklega leta z vidika vašega dela?«
»Ena glavnih značilnosti preteklega leta je bilo veliko število 2~Favnavanih zadev, in sicer kar b5l prav toliko, kot ima leto dni, °rej sem obravnaval več kot en Primer na dan, saj moramo odšte-bedelje, proste sobote in praznike. Od tega jih je bilo največ sk?r	odstotka) s področja
k.dov in stanovanjskih razmeti- 17 odstotkov zadev se nanaša c kFazrie denarne terjatve iz med-f“bjnih delovnih razmerij, 16 odrini- pa na druge pravice in oiznosti iz teh razmerij. Največ adev (kar 63,2 odstotka) se je na-asalo na medsebojna delovna azmerja, kar nedvomno opozarja a nekatere probleme prav na tem P . ročju, čeprav je bilo preteklo dol V znameniu prizadevanj za slednejšo samoupravno organi-.,^anie delavcev, urejanje samo-QPraynih splošnih aktov, integra-iških procesov v regiji, razprav osniitku zakona o združenem
delu
m uresničevanja politike noU ^er drugih družbenopolitič-
nih
organizacij itn.«
dei^ nov'ni zakonom o združenem ^ J1 ste dobili dodatne naloge. Katere?«
»?akon o združenem delu v j t ■,ern 41. členu potrjuje že spre-bra° Xjogo in položaj družbenega jvobranilca samoupravljanja. kat6g pa mu Predpisuje ne-kot^p ^bdatne konkretne naloge,
skupščinii družbenopolitičnih Prosti je upravičen in dolžan ueg aSati začasne ukrepe družbe-7ri?,a- varslva zoper organizacijo Rženega dela,
lauT ^jciplinski komisiji v OZD krc>i °. da zahtevo, da začne kon-^ni postopek,
ta~T07Per skdeP delavskega sve-alnep 0 imenovanju individu-začn§a posi°vodnega organa lahko zdrn- P°siopek pred sodiščem p;s Zenpga dela, če meni, da razbrat«1 , izveden po predpisanem itnen U’ ali da tisti’ ki ie bil
Predpisano-,08 izP°lniuie za to __wsamh pogojev;
P°sto °*a P°bud°. da se začne npirabek za razrešitev poslovod-organa TOZD;
ipour, Pobudo za sklenitev sa-reditv!-avneSa sporazuma o razpo-bosti 1 Sredstev, pravic in obvez-sPro7 tTled TOZD oziroma mora ženeo- RP°r Pred sodiščem zdru-Pe-šna« ^e*a’ Pobuda ni us-
»Sg j.
delov«, pr‘ vas Pbsvetujbjo
delovae-0rganizacije 0 Pravilnem »K njU V samouPrav,jajnu^<‘
°bravn zadev so predlagali v r°nia riaV0 .Poslovodni organi ozi-raj v v Vgi vodilni delavci. Sko-zitivnpS°n teh primerih gre za po-Prizadevanja za boljšo sa-
moupravno organiziranost, dopolnitev samoupravnih splošnih aktov itd. Tako so npr. poslovodni organi oziroma vodiilni delavci v železarni Ravne dali pobude za obravnavo naslednjih zadev: odprta vprašanja v zvezi z organiziranjem novih TOZD, vsebina in način sprejemanja samoupravnega spourazuma o delitvi osebnih dohodkov, dopolnitev oziroma spremembe samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih, uresničevanje delegatskih odnosov v OZD.«
»S kakšnimi težavami prihajajo k vam delovni ljudje?«
»Največ pritožb delavcev se nanaša na stanovanjska razmerja. Vzrok za te pritožbe so predvsem neprimerni samoupravni sporazumi o stanovanjskih razmerjih, nedosledno izvajanje predpisanih postopkov pri delitvi stanovanj in nezaupanje, ki so ga v nekaterih OZD deležni pristojni organi ali odgovorni strokovni delavci. Očitno je pri delitvi stanovanj mnogo napak, nedoslednosti, manipuliranja z delavci oz. stanovanji. Pogost predmet pritožb so osebni dohodki, nagrade jubilantom dela, dopust, regres za dopust, premestitve na druga delovna mesta, izključitev iz OZD itd. Posamezni delavci in tudi cele delovne enote se pritožujejo nad samoupravnimi razmerji znotraj OZD, nad sistemom obveščanja, načinom sprejemanja posamičnih splošnih aktov. So tudi pritožbe nad disciplino odnosov do dela vodilnih — vodstvenih delavcev, kot npr. prihoda — odhoda z dela, nekontrolirano, neracionalno obračunavanje raznih materialnih prejemkov, šikaniranje delavcev, samovoljno premeščanje.«
»So pogovori z vami vselej uspešni?
»Vloga DSP ni, da samo rešuje nastale probleme, konflikte, temveč, da omogoči da jih večina delavci sami oziroma pristojni organi rešujejo. Zato precej zadev reši že z nasvetom oziroma pravnim poukom o pristojnem organu — vsebini zadeve. Nasploh precej delavcev želi samo preveriti svoje poglede na posamezni problem, nato pa sami pristopijo k reševanju. So pa tudi zadeve, ki zahtevajo zbiranje dodatnih informacij, razgovore v OZD pa tudi ukrepe, kot npr. predlog za razbremenitev sklepa izvršnega organa, predlog za spremembo SSA. predlog za obravnavo pred sodiščem združenega dela, ukrepe občinske skupščine. Ukrepi družbenega pravobranilca samoupravljanja so v večini uspešni, saj je bilo ob koncu leta 1976 le 7 zadev nerešenih. To pa ne pomeni, da so bile vse zahteve delavcev ugodno rešene, saj so nekatere nesprejemljive, brez osnove v SSA, nekatere pa tudi nerealne oz. neizvedljive glede na objektivne okolnosti (predvsem stanovanja).«
»Kaj predlagate, da bi bilo potrebno urediti v železarni glede samoupravljanja?«
»Predvsem je potrebno čimprej zaključiti sedanji proces samoupravnega organiziranja TOZD. To je potrebno predvsem zato, da ne bodo delavci že sami obremenjeni s problemi organiziranosti, ampak da bodo pričeli uresničevati ustavno vlogo v TOZD. Nova samoupravna organiziranost železarne Ravne — zakon o združenem delu zahteva temeljite spremembe SSA. Pritožbe delavcev kažejo, da bo treba dopolniti samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih ter samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov. Pri uresničevanju delegatskih odnosov so tako kot v drugih OZD na začetku poti, zato bo nujno potrebno veliko konkretnih akcij in naporov za odločnejše premike. Prav gotovo pa bo manj pritožb in nezadovoljstva delavcev, če bodo odgovorni delavci in
pristojni organi dosledno spoštovali in tudi izvajali SSA TOZD in DO.«
Končno naj še zapišemo, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja Ivan Žagar v preteklem letu reševal oziroma največ posredoval z nasvetom in pravno pomočjo kar 85-krat, prek razgovorov v delovnih organizacijah 56-krat in z neposrednimi predlogi udeležencev 23-krat. Poleg vsega tega je dal vrsto pobud za spremembo samoupravnih splošnih aktov. Po vsem tem lahko zaključimo, da so se delavci v Mežiški dolini že navadili, da imajo svojega družbenega pravobranilca samopuravljanja, na katerega se lahko vselej obrnejo. On jim zmeraj rad ustreže in poskuša vselej najti pravo rešitev problemov.
Franc Rotar
Preventivni varstveni ukrepi v letu 1976
Pregledi objektov, delovišč, delovnih priprav in naprav
Celotna preventivna dejavnost varstva pri delu je usmerjena v preprečevanje nesreč pni delu, obolenj v zvezi z delom za ugodnejše delovne pogoje in razmere, za preprečevanje utrujenosti in za boljše počutje delavcev. Primarno delo je bilo usmerjeno k raziskavam nesreč pri delu, analizi vzrokov in varstvenim ukrepom, s katerimi se nesreče preprečujejo. Pri tem pa so vključeni vsi pregledi delovnih priprav in naprav, delovišč in objektov, ne samo neposredno ob pojavih nesreč, marveč tudi ob rednem programskem delu. Služba za varstvo pri delu je to delo opravljala delno sama, delno pa v sodelovanju s pristojnimi organi inšpekcije za delo, pooblaščenimi inštituti in zavodi ter upravo javne varnosti.
Republiški inšpektorat dela iz Ljubljane je opravil v letu 1976 tri redne izvršilne preglede v TOZD I, II in DSSS. Pregledani so bili vsi obrati in delovišča. Vse ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z izvajanjem splošnih iin posebnih varnostnih ukrepov in normativov so bile zapisane v zapisnikih ter naloženi roki izvršitve posameznih ukrepov. Vsi ukrepi, ki so se nanašali na rok ureditve v letu 1976, so bili izvršeni in pismeno sporočeni na inšpektorat dela.
Skupaj z inštitutom za varstvo pri delu iz Maribora smo pregledali 45 delovnih priprav in naprav. Za vse naprave, ki so bile izvedene v skladu s pedpisi o varstvu pri delu, smo dobili ustrezne javne listine. Inštitut za varstvo pri delu nam je v letu 1976 izstavil strokovne ocene za 300 delovnih priprav in naprav, s katerimi se dokazuje, da so usposobljene za varno obratovanje. Večina javnih listin se je nanašala na delovne priprave dn naprave, ki so bile pregledane že v preteklem letu.
Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane je skupaj s službo VPD in tehničnimi službami izvršil preglede in preizkuse 15 električnih mostnih žerjavov. Služba VPD je izvršila v sodelovanju s pripravo dela tehn. služb 21 pregledov
o predaji strojev v obratovanje. Poleg tega je izstavila tudi več internih dokazil, da so delovne priprave in naprave usposobljene za varno obratovanje.
V skladu s predpisi o varstvu pri delu je skrbela za izdajo atestov in posameznih izjav za doma konstruirane in izdelane delovne priprave iin naprave.
Služba varstva pri delu je sodelovala tudi z upravo javne varnosti pri posebnih raziskavah vzrokov tistih dogodkov, ki so povzročili večje nevarnosti za življenje in zdravje zaposlenih delavcev in veliko materialno škodo. To je bilo pri izlivu tekočega plina pro-pan-butan na postaji za prečrpavanje, odtrgan j e mehanizma za pripenjanje za žerjav iv valjarni, eksplozija pri 10-tonski elektro obločni peči in strojelom v obratu strojev in delov.
Varstveno izobraževanje delavcev
V letu 1976 je bilo varstveno izobraževanje delavcev med najbolj razširjenimi ukrepi za izboljšanje varstva pri delu. Zaradi
Bele grmade
zmanjšanega zaposlovanja v tovarni novo sprejetih delavcev ni bilo veliko. V izobraževanje so bili zajeti pretežno delavci, ki so že zaposleni na delovnih mestih, kjer so škodljivosti in nevarnosti za okvaro zdravja in poškodbe večje. Prav tako tudi neposredni vodstveni delavci, ki nadzorujejo dela, pri katerih je večja nevarnost nesreče in poklicnih obolenj.
Za novo sprejete delavce je bilo organiziranih 5 uvajalnih seminarjev, v katere je bilo zajetih 108 delavcev, 22 delavcev se seminarja ni udeležilo. V programu seminarja je dan velik poudarek varstvu pri delu. Delavci se že pred razporeditvijo na delovno mesto seznanijo s tehnološkimi in delovnimi postopki v tovarni, s škodljivostmi in nevarnostmi ter varstvenimi ukrepi pri delu. Spoznajo organizacijo varstva pri delu ter svoje pravice in obveznosti v zvezi z delom. Za vsako skupino novo sprejetih delavcev je v programu uvajalnega seminarja tudi skupen ogled obratov in oddelkov železarne, da se seznanijo s postopki dela, škodljivostmi in nevarnostmi ter varstvenimi ukrepi neposredno ob delu. Delavci, ki imajo pri delu opravka s prenašanjem bremen s pomočjo žerjavov, se že v okviru uvajalnega seminarja teoretično in praktično usposobijo za privezo-valce oziroma signaliste.
Nekateri novo sprejeti delavci zaradi različnih vzrokov zaključnega preizkusa za privezovalce ne opravijo zadovoljivo. Največ vzrokov je zaradi nediscipline, nestalne udeležbe na seminarju, nizke kvalifikacijske strukture ali nerazumevanja jezika. Vsem, ki preizkusnega testa ne opravijo zadovoljivo prvič, se da še več priložnosti. Nekateri delavci tudi pozneje ne dosežejo minimalnih zahtev, ki se štejejo kot osnovni pogoj varnega dela, zato ne smejo samostojno opravljati manipulacij bremen z žerjavi. To povzroča v obratih velike organizacijske težave in veliko rizičnost za nesreče pri delu. Zato smo se v organizaciji že dogovorili, da je kriterij minimalne zahteve varnega dela, ki jo mora delavec dokazati na preizkusu, tudi pogoj za sprejem v redno delovno razmerje. V širok obseg vzgoje in izobraževanja s področja varstva pri delu pa smo zajeli delavce, ki so že dalj časa zaposleni. Tako smo opravili v skladu s programom in zakonskimi določili obvezno preverjanje znanja iz varstva pri delu pri 2.766 delavcih. Od teh jih je bilo iz TRO Prevalje 264. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Uspešno je preizkus znanja opravilo 2.593 delavcev ali 93,7 °/o. Neposredni delavci so bili preverjeni na svojih delovnih mestih s področja poznavanja postopka dela, pravic in obveznosti ter varstvenih ukrepov, ki so predpisani za delo, ki ga opravljajo.
Vsem vodstvenim delavcem, ki vodijo in nadzorujejo delo na delovnih mestih s povečanimi nevarnostma za poškodbe .in zdravstvene okvare, je bilo razdeljeno posebej zbrano varstveno gradivo. Preizkus znanja so opravili v obliki testa. Od skupaj 361 vodstvenih delavcev od delovodij do vodij obratov je preizkus znanja uspešno opravilo 348 delavcev ali 96,39 odstotkov.
Prepričani smo, da je ta široka akcija velik prispevek k uspešne-
mu zmanjšanju pogostnosti nesreč pri delu v celotni delovni organizaciji. Posebno pomembno je to, da so se delavci ob preverjanju seznanili z obveznostmi in pravicami v skladu s samoupravnim urejanjem varstva pri delu, ki je v novem zakonu o varstvu pri delu posebej poudarjeno.
Povečana zavest in osebna pazljivost ter doslednejše izvajanje osebnih ukrepov varstva pri delu vsakega delavca odpravlja slabosti dn napake, spreminja odnos do dela in izboljšuje delovno in varnostno disciplino.
Sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu
Na delovnih mestih, kjer škodljivosti in nevarnosti z drugimi varstvenimi ukrepi ni mogoče zadovoljivo odvrniti, se kot dodatni ukrep predpisuje tudi uporaba sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu. Specifičnost dela v naših, zlasti metalurških obratih je taka, da zahteva skoraj na vseh delovnih mestih v proizvodnem dn delovnem procesu še dodatno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Ta sredstva dobijo delavci glede na potrebo po posebnem razdelilniku brezplačno.
Varstvena obveznost pa od njih zahteva, da jih morajo uporabljati pri svojem delu zaradi varovanja življenja in zdravja. Strokovne službe v delovni organizaciji si zelo prizadevajo, da v okviru možnosti skrbijo za nabavo najbolj funkcionalnih osebnih zaščitnih sredstev, ki poleg varovanja delavca omogočajo tudi uspešnost dela.
Za nabavo in porabo sredstev in opreme za osebno varstvo pni delu je bilo v letu 1976 porabljenih 5,378.781,32 dinarjev. Stroški niso majhni, zato poskušamo, da bi jih tudi delavci v okviru svojih obveznosti dosledno uporabljali. Pri tem moramo poudariti, da je odklanjanje in nepravilno uporabljanje osebnih zaščitnih sredstev tudi sankcionirano z denarno kaznijo 50 din. Denarno kazen lahko izterja od delavca neposredno na delovnem mestu inšpektor dela, če ugotovi, da je ta zaščitno sredstvo kljub opozorilu nadrejenega zavrnil in dela brez zaščitnega sredstva. Iz podrobne analize vzrokov nesreč za leto 1976 smo ugotovili, da je še vedno mnogo primerov nesreč pri delu nastalo zaradi pomanjkljivosti v zvezi z zaščitnimi sredstvi. Zal pa je bil inšpektor dela le redkeje prisoten na delovnih mestih, zato so bile tudi sankcije izrečene redkejše. Odgovorni varnostni inženirji so pri analizi nesreč pogosto ugotavljali, da gre za malomarnost, neuporabo zaščitnih sredstev, nesmotrn način uporabe teh sredstev in podobno, zato so za poškodovane delavce večkrat predlagali tudi ukrepe zmanjšanega nadomestila osebnega dohodka.
Na splošno lahko ocenimo, da se je odnos do uporabe osebnih zaščitnih sredstev v zadnjih nekaj letih zelo spremenil. Starejšim delavcem je postala uporaba teh sredstev zlasti čelade, zaščitnih čevljev, zaščitne obleke, rokavic in očal že povsem normalna in sestavni del vsakodnevnega dela. Nerazumljiv pa je še vedno odnos do teh sredstev nekaterih mlajših delavcev, ki prave potrebe po varovanju svojega življenja in zdravja še niso dojeli.
Kot sestavni del zaščite delavca štejemo tudi užitna zaščitna sredstva, ki jih dajemo na tistih delovnih mestih, kjer zaradi teže dela in neugodnih mikroklimat-slcih razmer prihaja do potreb po prekomernem uživanju tekočine. Med užitna zaščitna sredstva spadajo vitaminski čaj, mleko in kisla voda.
Vitaminski čaj pijejo delavci po potrebi na vseh mestih, mleko pa samo na določenih delovnih mestih. Čaj in mleko se pripravljata v higienski kuhinji železarne. Kisla voda je na razpolago v jedilnici in jo delavci pijejo največ ob malici. Cena kisle vode kot zaščitne pijače je regresirana.
Dnevna poraba higienskih pijač je približno naslednja: vitaminskega čaja 5001, mleka 2001, kisle vode 8001 v zimskem in 1200 v letnem času. Poleg higienskih pijač so delavcem ob malici na razpolago tudi sadni sokovi, ki pa jih po želji sami kupujejo.
Med posebne probleme vzdrževanja osebnih zaščitnih sredstev spada pranje in krpanje zaščitnih oblek. V letu 1976 smo za pranje, likanje in krpanje zaščitnih delovnih oblačil plačali kar 1,771.049,40 din, zato bo treba to vprašanje čimprej rešiti.
Meritve ekoloških škodljivosti in mikroklime
Po zakonu o varstvu pri delu je delavcem na delovnih mestih potrebno zagotoviti varno delovno okolje in delovne razmere.
Taki pogoji so potrebni z zdravstvenega, ekonomskega, socialnega in moralnega vidika.
Zaradi specifičnosti tehnoloških, delovnih in produkcijskih procesov se pojavlja na določenih delovnih mestih več vrst in oblik nevarnosti in škodljivosti, ki
V lanskem letu smo s tednom Komunista, z geslom »Človek-delo-kultura« pričeli široko zastavljeno družbeno akcijo. Zanjo smo rekli, naj bo trajna in vse obsegajoča. Njene rezultate moramo sproti preverjati in po potrebi sproti ukrepati. Uspehi so vidni; še večji pa bi bili, če bi poleg članstva v osnovnih organizacijah ZK uspeli še v večji meri, kot smo, aktivirati vse delovne ljudi, združene v sindikatih in SZDL, ZSM in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Ob tej akciji, ki, kot že rečeno, še teče, začenjamo na videz novo, še težjo in enako odgovorno, z motom: »delu čast in oblast«. Zastavljamo si nalogo preučiti in vplivati na družbenoekonomske in samoupravne odnose v posamezni delovni sredini, na odnos do dela in družbenih delovnih sredstev, boljše izkoriščanje delovnega časa, pospeševanje inovacijske in racionalizatorske dejavnosti, racionalnejše in bolj smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zaščito delavca pri delu, boljšo organizacijo dela ter iskanje vseh možnih rešitev za
vplivajo na obolevanja in nevarnosti nesreč pri delu. Da bi zagotovili ustrezne varstvene pogoje, se poleg splošnih varstvenih ukrepov izvajajo tudi periodične preiskave fizikalno kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime ter periodični pregledi in preiskave delovnih priprav in naprav. Te preiskave potekajo že več let, opravljajo pa jih pretežno zunanje pooblaščene institucije v sodelovanju s strokovno službo varstva pri delu. V letu 1976 so bile opravljene meritve toplotnega okolja, razsvetljave, ropota ter plinov lin par ter izvid odpadne vode v obratu lužilnice. Služba varstva pri delu je izvedla vet kontrolnih meritev na delovnih mestih v različnih obratih. Z izipo-polnitvijo instrumentov in strokovnim delavcem, ki bo poklicno opravljal meritve, bo možno večji del obveznih periodičnih merite0 ekoloških škodljivosti in mikroklime opraviti v okviru služb0 varstva pri delu. Delovne pogoje je treba stalno spremljati, posamezne škodljivosti in nevarnosti za življenje in zdravje delavce^ pa na podlagi ugotovitev z vsemi možnimi ukrepi odpravljati.
V preteklem letu je bilo opravljeno veliko delo razvrstitve vseh 2.177 delovnih mest po težavnostnih stopnjah glede na posebne pogoje dela. Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov omogoča poseben dodatek osebnegh dohodka glede na težavnostno stopnjo delovnih pogojev, zato morajo biti ocene stvarne. PraV tako se te ocene upoštevajo za odmero rednega letnega dopusta, pomebne pa bodo tudi za ocen0 zavarovalne dobe, ki se šteje s P°' večanjem. O tem pa bomo kaj več napisali drugič.
Franc Čegovnik, vam. in&
večjo produktivnost in večje r0' zultate družbenega dela nasploh Prav je, da pričnemo z akcij0 takoj in ne, kot je bilo doslej, šele na jesen. Saj gre za vsebinsk0 zelo pomembna družbena vpra' šanja, o katerih bi morali večkra' poglobljeno spregovoriti in z organizirano akcijo zagotoviti p°' spešen razvoj gospodarstva in celotne družbene skupnosti. Sicef pa ne bi bilo prav, če bi trdili, d° o tem še nismo spregovorili. Vendar je treba še govoriti in boli kot doslej učinkoviteje ukrepati' Ko smo pričeli razmišljati leto$ o načrtovani akciji tedna Komunista, smo v vseh sredinah naleteli na ugoden odmev. Prvi komentarji, ki smo jih slišal" in ki so jih izrekli tudi komunisti, so bili, da je prav, d° se končno enkrat poleg vseg° drugega resno lotimo tudi del3’ od katerega živimo in ki je osnova vsestranskemu razvoju družb0. Kljub temu da se povedano sliši kot konstruktivna kritika, P° vendarle sili k določenemu razmišljanju. Postavlja se namm vprašanje izvedbe trajne akcij0 »Človek — delo — kultura*’
VSEBINSKA POVEZANOST AKCIJ TEDNA KOMUNISTA
vprašanje, ali smo res povsod to EOccijo razumeli in izvajali tako celovito, kot je zamišljena. Ali nismo mogoče razpravljali samo
9.	tern, kako smo kulturno angažirani, kako in koliko beremo in Pojemo in rišemo, hodimo v kino J*1 gledališče, in ne vem, kaj še Počnemo, kar je s kulturo oziro-te'* kulturnimi dejavnostmi v di-ektni zvezi? Ali nismo mogoče hejansko obravnavali in reševali vprašanj in problemov samo na elaciji »človek-kultura», med-er9 k° se je tisto vmesno »delo«, kakršni koli zvezi je že bilo, ekam sramežljivo izgubilo? Na aiost moram kritično ugotoviti, Qa Je marsikje res tako.
ti J?.onekod pa so se pogovarjali udi drugače: namreč, da kultura ‘ petje. ne muziciranje in kar vse • že prej omenil, temveč, da l kultura v bistvu neki odnos. ,re terej v končni posledici za 0r\?s Posameznika ali posamezne redi n e do celotne družbene varnosti. Za odnos do sočlove-tv’ .z*a®tl še sodelavca pri us-, arJanju materialnih in nema-,riaJnih dobrin; za odnos do onizencga dela in vseh njegovih .stavnih elementov, za tehniško A? turo, za kulturo okolja in zla-1 še delovnega okolja; pred-sem pa Za plemenite, humane teoupravne odnose, kjer bo sak delovni človek imel občutek smčnega soustvarjalca, sokre-6ut t napredne družbe; ob-jec•ell> da je zares samoupravlja-
so> in kjer so imeli to v terf kjer so preteklo akcijo dna Komunista tako zastavili in tem smislu izvajali ter jo še iz-]a3°, tam so nesporno zadeli v
vas£°	so povsod, tudi v
liai skupnosti Kotlje. Pozab-0 s.e je, da vaščani poleg sta-ben3n^S hiš rabijo tudi druž-vart pr°store, urejeno otroško sito .’ s°dobno šolo, rekreacij-.. objekte itd. Začelo je rasti * novo stanovanjsko naselje, lot r se bodo prvi stanovalci et°s ze vselili.
r ?fabral se je kup problemov, itve pa nj bii0 videti. Zato je uroki	Kotlje organizirala
o lemsko konferenco, da bi se tul	0 vsem, kar tare Ho-
niiiCe' p°leg hotuljskih predstav-lu.?v DPO in društev so prišli čin1 9aividnejši predstavniki ob-® in občinskih DPO.
0(j?0tuljci so želeli dobiti nekaj tič •Vorov na vprašanja, ki se Vrst-°- ureditve Kotelj. V prvi ada Ve.t° kulturni dom. Dela za je Ptacijo so se začela, nato pa sed Z-rnanikalo denarja in tako al nedokončan čaka. Iz samo-2c'sp8vka je bilo odobreno ski din, iz posojila kulturne de °Sti pa 134.000 din. S tem ted't^em se ie dalo le malo na-od sai dvorana potrebuje nov rii6r’ garderobe, urejene sanita-^1®. centralno kurjavo, tla in de ranjo opremo. Kje se bo dobil
tak r za vse to’ se ne ve’ prav 0 odgovora na to ni mogel
srž. In ko se bomo letos resda pogovarjali o nekoliko ožjem področju, o delu in kar je z delom v neposredni zvezi, se bomo slej ko prej soočali z vprašanji, kakršna so bila prisotna pri lanskoletni akciji. Gre torej za neko kontinuiteto, za nebistveno različen pristop k obravnavi stvari z malce drugačnega aspekta, ki pa slej ko prej vodi k istemu cilju. In ko bomo v naslednjem letu obravnavali neko na videz popolnoma drugo temo, se bomo na koncu koncev spet znašli na istem mestu: pri osnovnih interesih delavcev v združenem delu in delovnih ljudi nasploh.
Ce gre torej za nesporno kontinuiteto teh akcij, z edinim ciljem pospešenega splošnega razvoja samoupravne družbe kot celote, in povečano vlogo vsakega posameznika v njem, potem je prav, da je tak tudi naš pristop k obravnavi vprašanj, in pri organiziranju konkretnih akcij, ki sledijo.
Začeti moramo tam, kjer smo prekinili, in izhajati iz tega, kar smo že storili; ne pa poleg uhojene direktne poti iskati novo stezo. Tak način, ki mora postati naša stalna praksa za v bodoče, pa obenem pomeni zavračanje togega, parcialnega pristopa reševanja problemov in mora biti komunistom tuj. Pomeni tudi, da smo pričeli stvari in dogajanja dialektično opazovati in obravnavati ter reševati v vsej celovitosti, z vsemi problemi in protislovji, ki so sestavni del družbene stvarnosti. In končno pomeni tak pristop ob zavzetem delu garancijo za uspeh.
j. d.
nihče dati. Slišalo se je le, da denarja ni. Za ogrevanje dvorane bi kulturna skupnost Ravne odstopila peč in kotel iz Titovega doma, vendar ni prostora za kurilnico, saj klet uporabljajo stanovalci zadružnega doma. Ti niso pokazali razumevanja, saj eden od uporabnikov kleti ne odstopi prostora, čeprav bi dobil drugo klet. Možnost za ogrevanje je tudi iz novega naselja, vendar je to vprašnje časa in stroškov, ki pa bi bili najbrž precej večji. Urejeno še tudi ni lastništvo doma, saj je lastnik še vedno kmetijska zadruga »TRATA« Prevalje. Imenovana je bila petčlanska komisija, da to uredi, obljubljena pa je bila pomoč pravne službe SO Ravne.
Drug pereč problem, ki tare Ho tul j ce, je otroško varstvo. Od samoprispevka je zagotovljeno
500.000	din. Denar pa že dve leti neizkoriščen leži, saj nihče ne ve, kako ga obrniti, saj ga je premalo, da bi se lahko kaj naredilo. Možnosti so se iskale v adaptaciji osnovne šole, vendar je to povezano z visokimi stroški, saj je bil predračun po idejnem projektu 1,900.000 din. Treba pa je gledati tudi naprej, saj bodo potrebe vse večje. Zgraditi je potrebno objekt, ki se bo lahko
dograjeval. Lahko pa bi se našle trenutne rešitve za najnujnejše potrebe. Tu je zadružni dom, ki so ga gradili Hotuljci s svojim delom, sedaj ga pa zasedajo stanovalci. Če bi se tem stanovalcem dala druga stanovanja, bi se lahko tu morda le kaj naredilo. Zavedati se je treba, koliko lahko otrok v predšolski dobi pridobi, če ima urejeno varstvo, saj mu strokovni vzgojitelji usmerjajo razvoj. Kako se naj od otroka, ki je do vstopa v osnovno šolo doma, zahteva enako kot od tistega, ki je veliko že pridobil v vrtcu? Tudi to vprašanje je ostalo odprto, saj kot kaže, Kotlje še dolgo nimajo možnosti, da pridejo do vrtca. Po prioritetni listi še ne bodo kmalu prišle na prvo mesto. Samoupravne interesne skupnosti denarja nimajo, od samoprispevka ga tudi ni več, Ho-tuljcem pa ostane le čakanje in upanje, da vrtec nekoč le bo.
Stalno pa se pojavljajo problemi okrog lokalnih cest, ki povezujejo manjša naselja. To so ceste na Brdinjah, Lubasov graben in Rimski vrelec — Kotnik. Mnogi se vozijo po njih, za vzdrževanje pa ni nikogar, tako da so v izredno slabem stanju. Te ceste so bile z občinskim odlokom črtane iz seznama cest 4. reda in dane v upravo gozdnega gospodarstva, ta pa spet nima denarja za vzdrževanje okrog 300 km cest, ki jih ima pod svojo upravo. Sedanji poudarek daje GG odpiranju novih cest, tako da vzdrževanje ostaja zadaj, čeprav gre kmetom od prodanega 1 m:! lesa 120 din prispevka za ceste. Rešitve sedanjega stanja ni videti. Lokalne ceste, ki povezujejo naselja, bi morale biti občinske ceste, saj se po teh cestah vozijo ali hodijo občani, ki so večinoma zaposleni v raznih podjetjih in ustanovah.
Problemov je bilo še veliko, časa pa malo. Lahko bi bila še ena problemska konferenca, pa bi se še ne pogovorili o vsem. Odprta vprašanja so še glede regulacije Hotuljščice, ureditve pokopališča in mrliške vežice, kanalizacija, telefonska govorilnica, potem so tu še prostori za delovanje DPO. Mladinska organizacija bi nujno potrebovala večji
prostor za klubsko dejavnost, kjer bi se lahko zbirali in aktivneje delali na vseh področjih.
Ob tej problemski konferenci, ki je bila prva te vrste v Kotljah, lahko rečemo, da smo ob tem, kar smo tam slišali, bili Hotuljci razočarani. Nismo pričakovali, da bi se s to konferenco problemi čez noč rešili, pričakovali pa smo vsaj konkretne odgovore na vprašanja in kakšne so možnosti, da se to v bližnji prihodnosti le uredi. Odgovori so sicer bili, vendar v negativnem smislu. Kdaj se bodo izpolnila naša pričakovanja, ne vemo. Zal ni bilo več časa, da bi se pogovorili še o ustanovitvi krajevne skupnosti Kotlje, saj bi se s tem morda določeni problemi laže reševali. Ni nam vseeno, kako je urejen naš kraj. Vsak si po službi želi malo zabave in oddiha, kot so za to možnosti v mestih. Vsi plačujemo razne dajatve in samoprispevke, zato pričakujemo, da se bo tudi za naš kraj nekaj naredilo.
Če se je z organizacijo te konference naletelo vsaj malo na posluh in razumevanje za naše probleme, je tudi že s tem dosežen vsaj delni namen te konference.
Po konferenci sem govoril s predsednikom KK SZDL Kotlje tov. Jungerjem, ki je o tem povedal: »Veseli me, da so se povabljenci odzvali v tolikem številu in bili pripravljeni odgovarjati na naša vprašanja. S tem pa so tudi Hotuljci dokazali, da se zanimajo za razvoj Kotelj in da jim ni vseeno, kako poteka. Ta problemska konferenca je del namena le dosegla, saj so imeli Hotuljci možnost, da povedo svoje probleme pred predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Verjetno je imel kdo občutek, da je bila konferenca slabo pripravljena, ker na vrsto problemov nismo dobili konkretnih odgovorov. Mislim, da bomo morali o teh problemih še govoriti in tudi najti rešitve, vendar le s pomočjo širše družbene skupnosti.«
Torej problemi so, slišali smo zanje, potrebno pa bo veliko prizadevanja, da jih bomo vsaj nekaj rešili.
JG
Pregrinjalo
Problemi so, a kako jih rešiti?
VPLIV ALKOHOLA NA DELOVNO SPOSOBNOST
Razpored bodočih garaž
GRADNJA GARAŽ OB SUHI
Dravograjski »Kongrad« namerava ob Suhi zgraditi 42 garaž. Lokacija je primerna za stanovalce Suhe, Javornika, Trga, Gramoznih in severnega dela Čečovja. Garaže bodo podzemne, standardnih velikosti, v izvedbi zaprtega boksa ali parkirnega prostora. Orientacijske cena je med 4,5 do 5,5 milijonov starih din.
Informativne prijave zbirajo »Koroški zidarji«, tel. 83-143 (003)> »Stavbenik«, enota Ravne, tel. 86-274, tel. železarna 474. Na teh naslovih se dobijo tudi podrobnejše informacije.
ZA NOV SPOMENIK NA POLJANI
Po pitju se zmanjša delovna sposobnost, na splošno pa tudi moč in razum. Premnoge zdravstvene izkušnje jasno govore, da z alkoholom umetno izzvana bojevitost in dobro razpoloženje polagoma privedeta do stalne potrebe po alkoholu. Tako se pojavlja tudi bolezen alkoholizem. Pijanost je odvisna od količine alkohola, ki kroži v krvi in ki ga pri treznem človeku ni. Ce je v krvi 0,5 %o (pol promila) alkohola, se to ne pokaže v pijanosti.
Pri tej količini kroži v krvnem obtoku na 2000 kapelj krvi ena kaplja alkohola. Pri koncentraciji do 1,0 promila (takšno stanje nastopi najkasneje eno uro zatem, ko človek s 70 kg telesne teže popije pol litra vina), se pojavlja pomanjkljiva pozornost in volja, gibi niso več natančni, refleksni čas se podaljša, čeprav ni nujno, da bi človek s to koncentracijo alkohola v krvi že kazal očitna zunanja znamenja pijanosti.
Človek z 0,5 in več promili alkohola v krvi ni sposoben sodelovati v prometu in voziti motorno vozilo, ker ogroža sebe in svojo okolico. Pri koncentraciji 1—2 promila nastopa lahna pijanost, obraz pordi, pulz in dihanje sta pospešena. Tak človek govori veliko, hitro in zmedeno. 2—3 promile alkohola v krvi izzove nezanesljivo hojo in opotekanje. S takšno koncentracijo alkohola v krvi vidi človek dvojno, govori nerazločno itd. Koncentracija alkohola 3—5 promilov v krvi izzove težko stanje pijanosti in nezavest. Če je pa koncentracija še večja, nastopi smrt zaradi akutne zastrupitve z alkoholom. Smrt nastopi že, če srednje krepak človek na tešče v dušku popije 3A litra konjaka.
Kako alkohol deluje na refleks? Refleks ima v medicini svoj specifični pomen, vendar je ta pojem tudi sicer dobro znan. Pogosto se omenja hitrost refleksa pri delu s stroji, pri avto-
SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI NARED
Po dolgem prizadevanju iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari v Mežiški dolini so končno 10. februarja na Ravnah podpisali samoupravni sporazum te SIS. Podpisovanja se je udeležilo kar 72 odstotkov podpisnikov iz delovnih organizacij, ki so predstavljali 90 odstotkov občanov. S tem samoupravnim sporazumom bomo v Mežiški dolini končno rešili problem financiranja gasilske dejavnosti. Iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev SIS za varstvo pred požari, pa je že tudi izdelal program oziroma potrebe, ki so jdh izrazila gasilska društva v Mežiški dolini.
F. R.
mobilizmu, v športu itd. Refleksni čas ali čas latence, kakor ga tudi imenujejo, je tisti kratki čas, ki preteče od pojava nevarnosti do smotrne reakcije voznika na to nevarnost. Ta čas traja pri treznem človeku — vozniku poprečno 0,75 sekunde. V refleksnem času voznik ne reagira na nevarnost in vozilo se pomika naprej, kakor da ni nevarnosti. Ze pri majhnih količinah alkohola v krvi pa se refleksni čas podaljša (pri 0,8 promilih koncentracije alkohola v krvi znaša refleksni čas poprečno 1,25 sekunde). Pri treznem človeku mine od trenutka, ko se pojavi nevarnost, do zaviranja ali ukrepanja preprečitve nesreče 0,75 sekunde. Če znaša koncentracija alkohola v krvi samo 0,8 promilov, se refleksni čas podaljša za 1,25 sekunde.
Kolikega pomena so hitri in pravilni refleksi, nam je vsem dobro znano. Dovolj je, če pomislimo, kaj bi pomenila upočasnitev refleksa za aktivne udeležence sodobnega prometa, upravljavce raznih strojev itd. Tudi že najmanjša zakasnitev zaradi upočasnjenega refleksa lahko pomeni smrt. Z upočasnitvijo refleksa mislimo podaljšanje tistega časa, ki poteče tudi normalno, npr.: od trenutka, ko opazimo nevarnost, pa do tiste reakcije, ki nastopi, da nevarnost prepreči. Alkohol podaljšuje refleks, in to je eden glavnih vzrokov za nezgode, ki jih alkohol povzroči pri delu, v prometu itd.
Alkohol deluje tudi na mišično moč. Z vrsto znanstvenih raziskav na mišicah je dokazano, da alkohol že pri najmanjši koncentraciji v krvi (0,5 promila ali ena kaplja alkohola na 2000 kapelj krvi) zmanjša moč mišic za okoli 16°/o. Nadalje alkohol zmanjšuje odpornost organizma, zato se vsaka bolezen pri alkoholu zdravi mnogo teže in zahteva daljši izostanek z dela, poleg tega pa močneje ogroža tudi življenje samo. Tako alkoholik umrje včasih že za vnetjem pljuč, ki je sicer — glede na sodobne terapevtske metode — postalo skoraj nedolžna bolezen.
Alkoholizem zmanjšuje mišično moč, upočasnjuje refleks, slabi odpornost proti bolezni in s tem očitno slabo vpliva na delovno sposobnost. Pri alkoholiku pride sčasoma do osebnostnih sprememb, ki so pogojene z izgubo čuta dolžnosti, z brezbrižnostjo do družinskih dolžnosti ter splošnim moralnim in etičnim propadanjem. To je vzrok, zaradi katerega so disciplinski prekrški, kazniva dejanja pri teh delavcih znatno pogostnejša.
Zaradi tega je alkoholizem vzrok mnogih kriminalnih in sploh asocialnih dejanj. Tudi akutna pijanost je pogosten vzrok asocialnega vedenja, agresivnih nastopov in sporov z družbo, ki pogosto privedejo do delovnih sporov na delovnem mestu, do daljnosežnih negativnih posledic za dobre delovne odnose.
Fanika Korošec
V zvezi s člankom o novem spomeniku na Poljani tov. Maksa Merkača — Hudopiska, ki je po mojem mnenju zelo umesten in zelo spada v sedanji čas, bi predlagal, da se gradnje, priprave in zbiranje sredstev za spomenik poverijo mladini, to je povojnim generacijam. Ti pa bi na podlagi posvetovanja s člani ZB, očividci ter udeleženci bojev na Poljani in lastnega razmišljanja ter težnje po miru v bodočnosti ustvarili spomenik, ki bi pomenil tudi zahvalo ljudem, ki so z nadčloveškimi napori priborili svobodo
LETNA KONFERENCA ŽELEZARNIŠKIH GASILCEV
V prvi polovici februarja je imelo gasilsko društvo železarne Ravne svojo letno konferenco. Na njej so se pogovorili o svojem dosedanjem delu, zadali pa so si tudi smernice za naprej. Med drugim so tudi razpravljali o tehnični opremljenosti društva kakor tudi o delu poklicne gasilske enote, ki je v zadnjem obdobju, vsaj kar se tiče preventive, zabeležila vidne uspehe. Naj samo navedemo, da je prejšnja leta statistika začetnih požarov, katero vodijo naši gasilci, pokazala, da je bilo kar za 100 odstotkov več požarov kot v zadnjem obdobju.
Sicer pa se zadnje čase na Ravnah največ govori o bližnji zdru-
in mir. Bilo pa bi tudi delo, ki b1 ga starejša generacija dala mlaj' Šim v veselje in opomin ter s teta smiselno združila mladino Me' žiške doline okrog skromne!3 spomenika na težke dni ter vodilne smernice v borbi za mir v bodočnosti.
V tem primeru sem osebno pri' pravljen sodelovati in poslal predlog na razpis za spomenik aktivno pomagati pri zbiranj3 sredstev ter privabiti še več so' vrstnikov k izvajanju akcije.
Silvo Kresnik, TKR
žitvi obeh gasilskih društev. Da bj to dobro uredili, so pri krajevni konferenci SZDL Ravne ustano' ■vili iniciativni odbor, ki mora pri' praviti vse glede združitve. Gasil' ci so za združitev, verjetno pa treba najprej ugotoviti dejansk0 stanje obeh društev in šele poten1 preiti k dejanju.
Sicer pa se zadnje čase na RaV' nah največ govori o bližnji zdrU' žitvi obeh gasilskih društev. D3 bi to dobro uredili, so pri krajeV' ni konferenci SZDL Ravne usta' novili iniciativni odbor, ki mor3 pripraviti vse glede združitvi Gasilci so za združitev, verjetn3 pa bo treba najprej ugotoviti de' jansko stanje obeh društev dn šele potem preiti k dejanju.
Naši gasilci bodo še naprej opravljali svoje humano delo.
F. P-
PONOVEN SKLIC SEJE
Letna, skupščina občinskega od-■	sindikata delavcev kovinske
f , us Je> ki je bila sklicana za 2. ieoruar, ni uspela zaradi pre-ajnne udeležbe delegatov, saj je po poslovniku potrebna dvetre-i ^S a udeležba. Vodstvo odbora i »to ponovno sklicalo sejo, rf, skupščina odbora se je mo-, sestati pred sklicem občin-ega sindikalnega plenuma. Dru-j Peskus je uspel. Z opravičili eSatov, ki se na prvo vabilo ni-vol - k pa vodstvo ni zado-J no, sa je vse preveč izgovorov, . opravičljivi. Delegati, ki „ i?n izvolili člani v osnovnih or-da	ah, bi morali opravičiti
_j 1'J? zaupanje in izpolniti svojo j 'kalno dolžnost tem prej, ker e_Y i-em primeru šlo za pregled 'etnega dela ter sprejem plana p 0 1977. Med drugim je bilo čin tfan°’ da delegati s sejami ob-skega odbora niso preobreme-J.?1’ sai se te sklicujejo zelo po-Dii 4 *° takrat, kadar nasto-J° izredni problemi ter tako ni
SANKANJE
S0Nekatere osnovne organizaoije sn Pravočasno izkoristile ugodne infZne razmere in organizirale Oberna prvenstva v sankanju. tatovV^am° neka;i uracinii1 rezul-
j	gradbene	službe:	moški
Maf iet: k ivan Praznik, 2. Ivan tjašec, 3. Martin Pepevnik, mo-2 iv/rna? 35 ^et: i- Marjan Zdovc, žp , rian Gašper, 3. Jože Čas. Pri n*2Tah je zmagala Jožica Kotnik E? j^nako Gašper, dn ktrotehnične službe: moški rna	Drago	Mavrič,	2. Ro-
Krivograd, 3. Marko Petrič;
2 * nad 35 let: 1. Erik Gun ter, Pri a*'011 Dreg, 3. Ivan Vocovnik. Pav 'cah sta zmagala Rajko
adiž in Drago Laznik, j etalurške raziskave: ženske:
3 iv1C-a Kočnik, 2. Alenka Pikalo, Skv Bavče; moški: 1. Alojz Mi]1Va^nik, 2. Luka Paradiž, 3. Gnla? Švajger; dvojice: Alenka
ob in Andrej Pandev. rad,rvansP°rt: moški: 1. Drago Pa-®uler’ ^ Kaj ko Gregorc, 3. Drago
W^nevmatični stroji: moški do 35 Ste*,* Dušan Dobelšek, 2. Martin ški	’ 3- Ludvik Strmšek; mo-
Pran3^.-35 *et: K Jože Brenčič, 2.
g o Sisemik, 3. Dominik Jelen, gj^i.eKt°r- za gospodarjenje: mo-Xjrč K Alojz Gologranc, 2. Franc ^ ancl. 3. Vlado Homan; žen-CvbVi K Panika Stefanovič, 2. Šuta	Mravljak, 3. Zdenka Ko-
Loia' Pri dvojicah sta zmagali Jzka Kolar in Maja Sedelšek.
PLAVANJE
Juli3 tradicionalnem troboju med veni Krajino, Koroško in Slo-Slov ° ■ so zmagali reprezentanti °s ouije, za katere je plavalo kar nax. .Plavalcev Fužinarja. Med ra 1'2' sta bila najuspešnejša Mi-ZfJin ant in Maja Rodič, ki sta Ido J!a^a na 100 m hrbtno oz. na 01 Prsno.
moč razumeti malodušnega odnosa do letne skupščine občinskega odbora.
Pri pregledu opravljenega dela po programu, ki je bil sprejet pred letom dni, je bilo ugotovljeno, da je odbor skoraj v celoti opravil svojo nalogo, razen nekaj izjemnih primerov. Poleg nalog, predvidenih s programom dela, je v letu 1976 bila vrsta nepredvidenih akcij, ki so bile tudi zelo zahtevne, tako da je splošna ocena o delovanju odbora za minulo leto zelo dobra. Uspehi delovanja osnovnih organizacij na področju kovinske industrije v občini so obenem uspehi občinskega odbora, ki prek svojih delegatov usmerja delo, daje pobude in predloge ter organizira pomoč osnovnim organizacijam za boljše in učinkovitejše delo. Po številu nalog in akcij za vse družbenopolitične organizacije, še posebej pa za sindikat, je leto 1976 bilo rekordno, saj so akcije večkrat časovno izpodriva-
Na Ravnah je bilo polfinalno tekmovanje za jugoslovanski pokal in člansko republiško prvenstvo za posameznike. V tekmovanju za jugoslovanski pokal je nastopilo pet ekip. Zmagal je Fu-žinar z 29876 točkami pred Rudarjem iz Trbovelj (28505) in kranjskim Triglavom (28205). Te ekipe so se uvrstile na zaključno prvenstvo Jugoslavije. V konkurenci posameznikov je nastopilo 85 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov. Med ženskami je bila najboljša Maja Rodič, ki je osvojila kar v petih disciplinah naslov republiške prvakinje, na 200 m prsno in 200 m mešano pa je dosegla nove državne rekorde za pionirke, mlajše in starejše mladinke ter absolutne rekorde Slovenije. Tomaž Rodič je zmagal na 100 m in 200 m prsno, Miran Balant pa je postal članski republiški prvak na 100 m hrbtno.
PRVENSTVO KS PREVALJE V VELESLALOMU
Komisija za rekreacijo pri KS Prevalje je 22. 1. 1977 organizirala delavsko športno — rekreativno tekmovanje v veleslalomu za delavce, zaposlene v delovnih organizacijah na območju KS Prevalje. Tekmovanje je bilo pri Klemenu, udeležilo pa se ga je 115 tekmovalcev iz 12 delovnih organizacij.
Rezultati: ženske nad 30 let: 1. Tanja Skrinj er; ženske do 30 let: 1. Barbara Starovasnik. Moški nad 45 let: 1. Marjan Starovasnik, moški do 45 let 1. Ivan Hercog, moški do 34 let 1. Alojz Fortin. Ekipno: ženske: 1. Gradis, moški:
1.	Gradis, 2. Viator TOZD promet in delavnice, 3. TRO.
ODBOJKA
V Ljubljani je bilo pokalno prvenstvo Slovenije za člane, ki se
le druga drugo. Pri tem pa se ni čuditi, če je katera od nalog ostala nerešena ter prenesena v program dela za letošnje leto.
Poleg neizpolnjenih nalog iz lanskega leta, kot so: razširitev občinskega odbora, ustanovitev kluba samoupravljalcev ter razvijanje informiranja, bo stalna skrb odbora v letu 1977 poleg drugega tudi uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev na osnovi zakona o združenem delu ter razvijanje družbenoekonomskih odnosov in samoupravno sporazumevanje. Poseben poudarek pri tem bo treba dati uresničevanju določil iz ustave dn zakona o združenem delu ter dograjevanju in uresničevanju samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka.
Prav tako se bo odbor loteval problemov okrog izpolnjevanja srednjeročnih načrtov in stabilizacije gospodarstva ter življenjskih in delovnih pogojev delavcev v železarni Ravne in rudniku Mežica, ki za sedaj pokrivata občinski odbor sindikata kovinskih delavcev, kateremu bi se naj letos priključil še Inštalater Prevalje.
-ca
ŠPORT
ga je udeležilo 20 ekip. Predtekmovanja so bila v štirih skupinah. Finalisti so postale ekipe druge zvezne lige Bled, Enotnost, Fuži-nar in Izola. Mežičani so nesrečno izpadli, čeprav so v odločilnem srečanju v zadnjem setu vodili s 13 :10 proti Enotnosti.
Pokalni prvak Slovenije je ponovno ekipa Fužinarja, ki je v zaključnem delu premagala Enotnost in Izolo z 2 : 0 ter Blejce z 2 :1 (10 :15, 15 :17, 15 : 3).
NAMIZNI TENIS
Članska ekipa Fužinarja je odigrala dva dvoboja v okviru republiške lige. V Hrastniku so izgubili s 5 :0, v Ljubljani pa so v pomembnem dvoboju za obstanek v ligi premagali Ljubljano s 5 :2. V tem dvoboju je nastopil tudi Robert Jamšek, ki je dobil dve partiji, dve točki je priigral Bojan Pavič in eno Riki Giinter.
Zenska ekipa Fužinarja je izgubila oba prvenstvena dvoboja: s
Čoko iz Zrenj enina s 6:0 in s Sento 6 :1, edino točko je priigrala Černovškova.
V Murski Soboti je tekmovalo 10 ekip za naslov republiškega pionirskega prvaka. Zmagala je ekipa Maribor, ki je v odločilnem srečanju tesno premagala Fužinar s 5 :4. Za Ravenčane so igrali Pavič, Giinter in Janežič. Najboljši posameznik turnirja je bil Bojan Pavič, ki ni izgubil nobenega dvoboja.
Na podobnem turnirju za pionirke, ki je bil v Kranju, je zmagal Fužinar v postavi: Ačko, Logar in Horvat.
2.	KOŠARKARSKI TURNIR
16. 1. je bil na Ravnah 2. košarkarski turnir sekcij koroškega košarkarskega kluba. Nastopile so sekcije Ravne, Prevalje, Mežica in Črna. Rezultati: Črna—Mežica 58:38, Ravne—Prevalje 62:40.
V tekmi za tretje mesto so Prevalje premagale Mežico z 69 :55, v finalni tekmi pa je mlada ekipa Črne premagala nekompletno ekipo Raven s 50 :45. Zmagovalna ekipa je igrala v naslednji postavi: Čepin, Pušnik, Dlopst, D. in M. Pudgar, Brumen, Černovšek, Dre-tnik in Petek. Najboljša strelca pri Črnjanih sta bila Danilo Pudgar 38 košev in Dlopst 20.
Turnir je bil žal slabše organiziran od prvega in tudi brez prave propagande, vendar pa je kljub temu pokazal maloštevilnim gledalcem, da so v naši občini dobri in perspektivni košarkarji.
DRAVSKI POKAL
V Dravogradu je bil 30. 1. eden od košarkarskih turnirjev za dravski pokal. Poleg domačinov so nastopile še ekipe Podčetrtka, Konusa in Slov. Konjic ter Drave iz Ptuja. Rezultati: Dravograd — Podčetrtek 89:71, Konus — Drava 92:70. V tekmi za treje mesto je Drava premagala Podčetrtek s 69:64. V finalni tekmi pa je Konus, lanskoletni ligaš, gladko premagal domačine s 120:103.
Najboljši strelci za domačine so bili Laznik 70, Doler 28, Klančnik 24 itn. Posebnost turnirja je bila, da so se v odmorih izvajali prosti meti, pa tudi denarne kazni so bile predvidene za dosojene tehnične napake, izključitve in izgrede na tekmah, vse z namenom, da bi jih bilo čim manj.
Zmagovalna ekipa Konusa, ki je po prikazani igri in košarkarskem znanju precej odstopala, je odne-
V zimskih počitnicah so na Ravnah trenirale perspektivne mlade slovenske namiznoteniške igralke
Rekreacija in
sla domov vse nagrade, in sicer pokal za zmagovalno ekipo, plaketo za najboljše izvajanje prostih metov ter medaljo za najboljšega strelca. Medaljo je dobil njihov igralec Šmit, ki je v dveh tekmah dal 97 košev. Drugi je bil domačin Dušan Laznik s 70 koši.
A. J.
KEGLJANJE
Ljubitelji kegljaškega športa na Ravnah so v ponedeljek, 7. februarja, z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o odličnem nastopu Fužinarja v prvem kolu republiške lige za moške. Šesterka Ravenčanov je v Celju in naslednji dan v Ljubljani navdušila kegljaške strokovnjake s svojim nastopom in osvojila odlično 5. mesto v republiki.
Portoroški sklepi so vnesli spremembo tudi v tekmovalno kegljanje. Zaradi pocenitve so odpadle vse dosedanje lige in ekipna prvenstva zdaj potekajo po turnirskem sistemu. Tako si je tudi moška ekipa Fužinarja pridobila pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu kot druga najbolje plasirana ekipa mariborske podzveze. Predtekmovanje je potekalo v Velenju in Žalcu. Fuži-narjevi kegljači so že tu zabeležili prvi uspeh, saj se jim je uspelo prebiti med dvanajsterico najboljših klubov Slovenije, medtem ko so štirje klubi izpadli. Naslednje tekmovanje v Celju in Ljubljani in že prej omenjeni plasma med osmerico najboljših v naši republiki, predstavlja enega največjih uspehov kluba v zadnjih nekaj letih. Poglejmo, kakšne rezultate so dosegli Fužinarjevi tekmovalci: Lasnik 834 + 833, Podosteršek 842 + 864, Prinčič 900 + 842, Gra-bner 907 + 829, Mlakar 918 + 864 in Hrovatič 919 + 831 podrtih kegljev. Posebno uspešen je bil nastop v Celju, kot kažejo prvi rezultati, saj je Fužinar med drugimi premagal tako renomirane klube, kot so Konstruktor, Maribor, Ljubljana in trboveljski Rudar.
Osem najboljših klubov Slovenije nadaljuje s prvenstvom. Člani Fužinarja verjetno ne bodo sposobni pripraviti še enega podviga, saj so že tokrat presegli vsa pričakovanja. Z dosedanjimi rezultati in uvrstitvami pa so dokazali, da v klubu dobro delajo. Resda smo bili nekdaj ponosni na reprezentantke Hafnerjevo, Mači-čevo in Jezerškovo, res pa je tudi, da smo imeli takrat na Ravnah štiristezno kegljišče, danes pa v vsej občini nii športnega objekta za to panogo. Predvsem zato predstavljajo uspehi moške ekipe še večjo vrednost.
Ivan Mlakar
VELIKA PRELOMNICA TABORNIŠKE ORGANIZACIJE
Lansko poletje je Zveza tabornikov Slovenije sprejela sklep, da se ustanovijo taborniške občinske zveze tam, kjer jih še ni bilo, drugje pa bi zamenjale dosedanje strokovne odbore za taborništvo. Kaj je pri ustanovitvi taborniške občinske zveze novega?
Gre za uveljavljanje delegatskega sistema in združitev več taborniških odredov ali čet v posameznih krajih ene občine. Tako bi se taborniški odredi ali čete, združeni v taborniško občinsko zvezo, veliko lažje množično od-
ločali za razne akcije in si pomagali pri reševanju raznih problemov, predvsem kadrovskih in tudi finančnih. Tako je v ZTob iz vsakega odreda ali čete izvoljenih sedem članov, po dva pa v izvršni odbor.
Na Ravnah se lahko pohvalimo, da smo med prvimi taborniškimi odredi, ki smo ustanovili taborniško občinsko zvezo. Svečana ustanovitev je bila 23. novembra 1976, na kateri so se zbrali delegati in člani IO, ki smo jih izvolili na občinskih zborih, prirejenih pred ustanovitvijo ZTob.
V ZTob Ravne na Koroškem so se združili taborniški odredi z Raven, Prevalj, Mežice in Cme. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dolgoletni tabornik Maks Kragelnik, za načelnika ZTob Ravne pa Albin Borovnik, starešina taborniškega odreda Ruševec v Mežici. Izražena je bila tudi želja, da povečamo sodelovanje z društvi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini, predvsem z ZB NOV in ZK, priredimo več skupnih akcij v okviru spominskih svečanosti ali ob pomembnih dnevih, nadalje, da odpravimo pomanjkanje vodniškega in strokovnega kadra v posameznih odredih ter z delovnimi in nabiralnimi akcijami omilimo finančni problem v odredih, z večjo propagandno dejavnostjo pa pridobimo v našo organizacijo čim več predšolskih otrok, ki bi jih vključili v družino murnov (ti so novost v taborniški organizaciji) ter šolskih otrok — cicibanov, ki bi tvorili družino medvedkov in čebelic, saj le na tak način s primerno vzgojo dobimo z leti izurjene tabornike. Tudi starejši krajani so zaželeni v taborniški organizaciji, saj je dolgoletna želja v odredih, da se ustanovi klub starejših tabornikov. Torej, načrti so tu in treba bo pošteno poprijeti ter jih izvesti.
Oglejmo si še dejavnost tabornikov odreda Koroških jeklarjev Ravne. Tudi letos so v začetku januarja priredili čajanko za tabornike in MC, na kateri so izvedli skeče in taborniške pesmi, tako da tudi dobre volje ni manjkalo.
Na predlog tov. Ludvika Pavlina pa smo 16. januarja prvič izvedli spominski pohod »Po poteh sedmih talcev«, ki so padli
12.	januarja 1945 v gozdu nad Vrhnjakovo domačijo pri Sv. Neži na Koroškem Selovcu. Naj tu izrazim zahvalo ravenskih tabornikov nekdanjim borcem NOB, ki so orisali tragično smrt padlih talcev in dogodke iz NOB, svojcem padlih, ki so sodelovali pri spominskem pohodu in počastitvi padlih, ter pokrovitelju pohoda Železarni Ravne, ki nas je pri tem podprla.
Karlo Krevh
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
Minuta molka
FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA
NASE NOVE ZNAMKE
Ob proslavi 200-letnice rojstva srbskega vojvode prote Mateje Nenadoviča izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 4,90 din v na-
kladi 450.000 znamk. Kot motiv za znamko je bil uporabljen portret Mateje Nenadoviča, delo slikarja Uroša Kneževiča, last Narodnega muzeja v Beogradu. Grafična obdelava znamke je bila poverjena akademskemu slikarju Andriji Milenkoviču iz Beograda. Fotografija: Vladimir Popovič.
Znamke so bile natisnjene v tehniki večbarvne heliogravure v nemški tiskarni »VEB Deutsche Wertpapierdruckerei«, Leipzig, NDR, v polah po 9 znamk. Datum izdaje: 4. februar 1977. Istega dne je biro za poštne znamke in tisk dal v prodajo priložnostni ovitek za 2,50 dinarja, oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 7,40 dinarja.
Ob proslavi stoletnice smrti makedonskega književnika Rajka Žinzifova je izšla priložnostna znamka za 1,50 din v nakladi 1,000.000 znamk. Likovna rešitev za znamko je delo slikarja Andreja Milenkoviča. Znamke so bile natisnjene v tiskarni »VEB Deutsche Wertpapierdruckerei« Leipzig, NDR, v tehniki tribarvnega ofseta v polah po 9 znamk.
Datum izdaje: 10. februar 1977. Istega dne je dal biro za poštne znamke in tisk v prodajo priložnostni ovitek za 2,50 dinarja oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 4 dinarje.
Najdaljša serija na svetu
Najdaljša serija znamk je vsekakor turška serija s 134 znamkami. Tiskali so jo od 1958. do 1960. leta. Beseda je tu o rednih znamkah za frankiranje z nominalno vrednostjo 5 in 10 kurusov, kar je posebna zanimivost te super dolge serije.
Turška pošta je sukcesivno izdajala te znamke z motivi pro-vincijskih mest, in to tako, da vsakemu mestu ustrezata po dve vrednosti istega tipa, samo različnega formata — manjša z nižjo nominalo 5 k in večja za 20 k. V treh letih je bila serija izdana v treh delih na ta način, da so znamke izhajale po abecednem vrstnem redu mest.
To je prava mala kolekcija za sebe, a kakšen izziv za zbiralce poštnih znamk!
Izdaja kompletnih letnikov znamk v SR Nemčiji
Praksa, ki jo je uvedla pošta SR Nemčije 1973. leta, se je udomačila. Izdajanje kompletnih serij v lepo opremljenem albumu s
kratkimi zgodovinskimi podatk o vsaki znamki postaja vedno bolj priljubljena pri zbiralcih' Naklada teh priložnostnih kom' pletov je bila leta 1973 10.000 albumov. Današnja cena teg® albuma se suče okoli 2000 din. naslednjem letu se je naklad® povečala na 30.000 a cena se sučc okoli 500 din. V letu 1975 ie pošta SR Nemčije osvežila svoj letni album s črnim tiskom lih3 Adenauerja. Ta osvežitev je P0" stala hit. Kompleten letnik v albumu (s črnim tiskom) je zel® iskan pri zbiralcih. Naklad®
30.000	ne more zadovoljiti želje vseh zbiralcev. Trenutna cena r okoli 900 din, ki pa bo še sigurh® kmalu zrasla. V letu 1976 je bil® izdanih 60.000 letnih albumov' Začeta praksa s črnim tiskom h° nadaljevana tudi v tem letu, zat0 računajo s še večjo naklado.
U. F.
ZAHVALA	^
Ob smrti moje drage žene Mart je POŽARNIK se prisrčno zahv®'
ljujem vsem, ki ste ji darovsjj cvetje in jo spremili do grob Hvala godbi Železarne Ravne lepo zaigrane žalostinke v n j eh slovo. Lepa hvala tudi dežufh* zdravnici dr. Božikovi, ki mi je prvih trenutkih bridke izgube th* dila vso pomoč.	.
Prisrčna hvala sodelavcu Aloj*11 Golobu in zetu Florjanu za nesebično pomoč in tolažbo.
Žalujoči mož Frahc
ZAHVALA
Krajevni konferenci Ravne, krajevnemu odboru R<* čega križa in krajevnemu odb<J> Zveze borcev Ravne se iskre zahvaljujem za čestitke in dar* ob novem letu.
Mirko Roženk
c o
Fotografije za to številko prispevali K. Krevh, F. Ro't M. Ugovšek in informacijsK služba.
I % %