152. štev.
•» «w -js*T>wr«3icaib mmukou 11«
Velja v Ljubljani in po pošti:
t,:lo Ido	.	K 360'—
[o* itia ,	. .	„ 180'—
Celil Iti« .	.	„ 90 —
ta mtscc .	„	30—
Za inozemstvo:
celo leto	K	480	—
pol !ela .	.	.	„	240	—
žetrt Iti«	„	120	-
M mesec	.	„	40	—
V Ljubljani, četrtek 80» junija 1921.
posloma piacana v gotovini. IV. leto.
Za Ameriko:
celoletno . . 8 dolar, polletno .	4	dolarje
četrtletno.
Novi naročniki naj naročnino po nakaznici. _____
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ler 55 mm tlrok prostor za enkrat 2 K za večkrat popnst.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  -------——--	štev. 8. Teleion štev. 44.	——
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1’60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se lranktrajo. —
1 1	Rokopisi se ne vračajo.	„—
Atentat na regenta Aleksandra.
il oseb ranjenih. Atentator prijet. Prestolonaslednik je ostal nepoškodovan.
Beograd, 29. junija. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne ie regent Aleksander v bonstituanti ob navzočnosti poslancev položil prisego na ustavo. Seje se niso udeležili socialni demokratle in republikanci. Galerija in diplomatske lože so bile nabito polne. Prestolonaslednika Je cela zbornica, tudi opozicija, vihamo pozdravljala. Po prisegi prestolonaslednika so prisegli poslanci, nakar je predsednik konstltuante dr Ribar pozval vse poslance, da se udeleže skupno z ministri vojaške parade na Terazljah. Ko se je regent v spremstvu ministrskega predsednika Pašlča peljal Iz skupščine proti dvoru le nekdo Iz tretjega nadstropja poslopja ministrstva javnih del vrgel proti avtomobilu bombo, ki pa Je že v zraku eksplodirala. Težko in lahko riiijcnih jo bilo II oseb. Atentator je skuša!	po	izvršenem	napadu pobegniti,
vendar se le posrečilo okoli stoječim delavcem ga prijeti in mu odvzeti dve bombi in cn samokres. Med občinstvom je bilo silno razburjenje. Policiji se je komaj posrečilo, da je iztrgala zločinca iz rok besnega ljudstva, ki ga je hotelo na mestu linčati. Napadalec ie povedal, da se zove Spasoje Stojič, rodom Iz Turške Kauižc !n prostovoljec Iz Dobrudže. Izjavil je, da je baljševlk In da mu je žal, ker lil dosegla bomba svojega cilja. V trenotku, ko je bomba eksplodirala je prestolonaslednik sedel čisto miren v vozu in se nasmejal. Ob 12. uri se je vršila na Terazijali deli-lacija celokupne beograjske posadke. Regent je pregledoval sedeč na svojem belem vrancu mimoidoče čete iu ob tej prlSi-ki mu jo izročila bčl Petrunja Jankoviča velik Javorjev venec iti šopek cvetlic. Zvečer se je vršila velika bakljada.
ustava sprejeta z 223 proti 196
glasovom.
Vlada pred začetkom seje ni imela večine.
Beograd, 28. jun. Med občinstvom je vladalo silno zanimanje za otvoritev, kakor tudi za zaključek kouslituante. Meščanstvo je že ob devetih napolnilo galerije do zadnjega kotička in je bilo slavnostno razpoloženo. Diplomatska loža je bila polna. Ob 9.40 je stopila v dvorano nekaj demokratskih in radikalnih poslancev. Za njimi so prihajali drug za'drugim člani ostalih parlamentarna skupin, ki so se podajali na svoje običajne prostore. Nekateri so sedli, večina pa se je družila v male skupine in živahno razpravljala. Poslanec Valerijan Pribičevič je prišel v redovniški obleki, ostali poslanci so
bili večinoma slovesno oblečeni. Ko je prišel v dvorano dr. Trumbič, je sedel na skrajno desnico. Nato je vladal okrog deset minut popoln mir. nakar je nastala mala nervoznost. radi katere je šla iz dvorane večina poslancev. K novinarski loži so prihajali poslanci raznih strank in jih informirali o položaju, kar so novinarji na kratko objavili z besedami: Vladi ni zagotovljena večina.« Sledili so živalmi komentarji s stra-ni-občinstva. Po dvorani je šel glas, da muslimani iz Južne Srbije ne bodo glasovali z vlado, ker še ni podpisan sporazum z njimi.
Pogajanja z zemljoradniki.
K poslancu Avramoviču je pristopil tajnik Janjič in se z njim raz-govarjal. Kmalu se je poslanec Avramovič podal v ministrski kabinet. Poslanci so prihajali k novinarjem z besedami: »Avramovič je pozvan k razgovoru.« Zanimanje med občinstvom, razburjenje ori muslimanih, Z drugega konca dyorane je stooil proti ministrskemu kabinetu predsednik zernljoradnikov Voja La-
zič in govoril nekaj časa s predsednikom skupščine dr. Ribarjem. Ob 10.20 so zemljoradniki na dano znamenje zapustili d varano. Novinarji so vzklikali:	»V	vlado!«, nakar so
zemljoradniki v šali odgovarjali: »Gremo v vlado!« Skozi vrata ministrskega kabineta se ie videlo, kako se ie izprehajal po sobi predsednik ministrskega sveta. Nikola Pa-šič. molče in globoko zamišljen.
Začetek seje. Prihod južnosrbskih muslimanov. Kupčija v zadnjem trenotku sklen|ena.
Ob 10.40 so kuloarski zvonci naznanili začetek seje.
Ob 10.45 so stopili v dvorano muslimani iz Južne Srbije ood vodstvom radikalskega disidenta Alekse Žušoviča. Dvorana se je oddahnila. Poslanci so vzklikali novinarjem’: »Ustava je rešena! Glasujejo!«, kar je občinstvo živahno komentiralo V dvorano je stopil predsednik ir. Ribar. Polagoma so prišli v dvorano vsi navzočni poslanci. Odsotni so bili Narodni klub. Jugoslovenskl klub komunisti. Radičevci in zem-lioradnikJ. Nato je stopil v dvorano korporativno ministrski svet z g. Nikolo Pašičem na čelu. Ob 11-02 ie predsednik dr., Ivan Ribar otvoril sejo Prečital se je protokol zadnje seje. Tu so jeli prihajati v dvorano drug za drugim zemljoradniki. Medtem ie bil zapisnik sprejet.
Besedo je povzel minister za kon-sfnmnto Marko Trifkovič, ki .ie de-iid;i ie delo narodnega osvoboje-r .i zaključeno danes na Vidov dan, k<; .so naš narod spominja stiašne pogibelji in junaško borbe iz leta
1389. zahvaljujoč se za silne žrtve in napore junaških pradedov. Z današnjim dnem je zaključeno osvo-bojerjje in ujedinjenje našega naroda. kar dobiva za naš uspešni politični, kulturni in gospodarski razvoj svoj trdni temelj v tej ustavi. Ta ustava je delo sporazuma vseh strank, ki so zastopane v skupščini. Kdor bo čital zapisnik ustavnega odseka, bo našel dokumente, da so pri usta.vi sodelovale vse stranke v konstituanti. (Samo da se vladna večina na to sodelovanje ni prav nič ozirala. Op. ur.) Ta ustava popolnoma zagotovlja vse politične pravice. (Dr. Ivanič zakliče: »Ni resnica!«) državljanom naše države biez razlike imena, plemena in ve-roizpovedanja. (Klic: »Ni res!«)
Z današnjim glasovanjem za to ustavo vršimo veliko. resnOj sveto dolžnost, ki jo jjnamo do našega naroda. Imeti moramo veliko in redko zadovoljstvo, da smo v teh težkih dneh vršili svojo dolžnost v korist in dobrobit vsega naroda. (Bodočnost bo sodila. Op. ur.)
čita poslanec- Etbin Kristan dolgo izjavo socialno - demokratskega kluba. kler pravi, da mora socialno-de-mokratska stranka ostati v opoziciji proti ustavi, ki služi kapitalističnemu režimu in ki ga utrjuje. Reakcionarne stranke so s svojim delom povzročile. da je ustava popolnoma reakcionarna. Govornik pravi, da bo njegov klub glasoval proti vladnemu načrtu ustave, ker sc z njegovimi najvažnejšimi točkami ne more strinjati in ne dopušča, da bi se glasovanje njegovega kluba smatralo kot demonstracijo proti narodnemu edin-stvu. — Nato izjavlja republikanec Gjonovič v imenu svpjega kluba, da se izjavlja za narodno edinstvo, katerega je treba braniti proti vsakemu sovražniku. Iz načelnih vzrokov je njegova stranka prisiljena, da glasuje proti ustavi. (Ploskanie pri opozicionalcih.) — Potem iziavlja poslanec Brandner v imenu narodnih socialistov, da je treba braniti narodno edinstvo proti vsakemu na -padli da pa se ne strinja z načrtom ustave in da bo njegova skupina glasovala proti. (To izjavo prinašamo na drugi strani v celoti.)
Tajnik dr. Janjič prečila izjavo muslimanov Iz Južne Srbije, ki veli, da bodo glasovali vseeno za ustavo, dasl še ni podpisan sporazum.
Predsednik dr. Ribar naznani nato, da se bo glasovalo po vrsti. Zomijoradiiik Miša Popadli (radikalni disident) stopi na tribuno In pravi, da je primoran glasovali za ustavo, ker je narod mnogo žrtvoval za svoje osvobojenje in ker je vladna večina sprejela mnogo zemljoradnlšk|b amende-nicutov. Dasl se ne strinja z ustavo, fco vseeno glasoval za njo. (Zemlioraduikl očitajo radikalcem: »Evo ga, mi vam ga vračamo!)
Nato preide zbornica na glasovanje. Tajnik dr. Janjič kliče na desni tribuni ime-ua poedlnili poslancev, tajnik Agatonovič Pa na levi tribuni beleži glasovanje.
Ob 12.32 Izjavlja predsednik dr. Ribar po kratkem odmoru, da je ustava kraljevine Srbov, Hrvatov I11 Slovencev sprejeta s 223 proti 35 glasovom. Od celokupnega števHa 419 poslancev je torej glasovalo 258. Dr. Ante Trumbič je glasoval proti ustavi z besedami: »V imenu jugoslovanskega edinstva proti«. Dr. Hadžikadlč (skupina dr. Spahe) pravi, da glasuje iz državnih razlogov za ustavo. Poslanec Ilemld Kurbegovlč glasuje za ustavo z izjavo, da mora to storiti, ker pripada skupini dr. Spalio. Dr. Momčllo Ivanič glasule proti.
Nato je imel predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ivan Ribar govor, v katerem je povdarjal važnost trenotka in s ezali valil poslancem, ki so do zadnjega vršili svojo dolžnost.
Po govoru predsednika dr. Ribara r>o pristopali ministri k predsedniku vlade, ter mu čestitali. (Živio klic.) Nato Je bila seja zaključena ob trinajstih, a prihodnja odrejena na jutri ob 10.30 z dnevnim redom: Zapriseženi® prestolonaslednika Aleksandra in poslancev na ustavo.
Ustava in naša načela.
Izjava opozicionalcev.
Po govoru ministra Trifkoviča 'izjavlja predsednik dr. Ribar, da stavi načrt ustave na glasovanje. — Predsednik zemljoradniškega kluba .Voijslav Lazič iziavlia v imenu svo-
,lf^a kluba, da ne more glasovati za to ustavo, ker vlada ni sprejela njihovih za narod neobhodno potrebnih pogojev in zato Je njegov klub dolžan. da glasule Drott jistavi- — Nato
DOBER UT1S OPOZICIONALN1H IZJAV.
Beograd, 29. junija. (Izv.) »Pravda« poroča, da so izjave socijalnih demokratov, republikancev m narodnih socijallstov iz-vzemši zernljoradnikov, dasjravno proti ustavi, napravile zelo globok in lep utis.
ALBANSKO VPRAŠANJE DEFINITIVNO REŠENO.
Beograd, 29. junija. Diplomatski do. plsnlk lista »Daliy Telegraph« izjavlja, da ni niti malo čudno, ako je svet zveze narodov zavrnil albanski apel I11 ga Izročil po-slaniški kouSerenci v rešitev. Ko ie bila Albanija prošle jeseni sprejeta za člana zveze narodov, je bilo sklenjeno, da ima zveza narodov rešiti vprašanje severnih iu južnih albanskih mej. Zveza narodov ie bila prepričana, da Jugoslavija in Grška kot člana zveze narodov ne napadeta Albanijo. Ta sklep zveze narodov popolnoma odgovarja pravnemu položaju albanskega vprašanja ter se tedaj nikakor ni čuditi, Ua le zveza narodov odklonila odgovornost slede tega.
»Sani Črtomir se z majhnim tropom brani. (Prešeren.)
Foiuiugo leto smo bili brez ustave. Imamo pa svojo narodno državo, za katero se je izrekel narod In ki je za nas izven dizk uzlje.
V tern času so imele meščanske stranke dovolj prilike dati narodu ustavo, če je bilo to mogoče v drugih nasledstvenih državah, bi bilo to gotovo mogoče tudi pri nas, ak« bi omenjene stranke pokazale i« malo resne volje. Toda v začasnem narodnem predstavništvu so se raje kregali za mandate iu za kvorum, tega najvažnejšega vprašanja pa se niti od daleč niso lotili.
V prvem času po prevratu še ni bilo Radiča i-i vse bi bilo glasovalo za ustavo. Toda ne! Izvoznice so bile važnejši posel. Gospoda je gospodarila tako, da je bilo vse ljudstvo, razen verlžnikov in vojnih dobičkarjev nezadovoljno. Edina skrb Je bila: porazdeliti sl mesta tako v centralni kakor v pokrajinski vladi. Najobgabnejši avstr!-jakanti so prišli na ta način do veljave In tirali v komunistični tabor najidealnejše naše ljudi, k so se na solunski Ironti boi 111 za ujedinjenje Jugoslovanskega naroda. Gospoda, ki se Je sedaj sešla, da reši ustavno vprašanje, so vsi stari llitdje iz začasnega narodnega predstavništva, ako izvzamemo njihove pomagače samostojne kmete. Ne iz prepričanja, da je treba dati narodu dobro ustavo, so se našli, temveč Iz interesa. Namesto, da bi se pogodili z zemljoradniki, so šli k muslimanom In jim plačali 300 milijonov dinarjev, da glasujejo za ustavo, s katero oa niti sami niso zadovoljni,
Vsi beograjski Usti so obsojali to početje. Kaj takega ni mogoče v nobeni kulturni državi.
Javno se je pisalo o korupcijit
S tem postopanjem se Je marsikateremu poslancu, ki bi sicer glasoval za ustavo, onemogočilo glasovati za njo. V parlamentarnih krogih se resno govori, da ie bila najmanj ena petina poslancev podkupljenih, osoblto pa oni, ki so v zadnjem momentu priskočili vladi na pomoč.
So ljudje, ki praviio, da Je vseeno, samo da Imamo ustavo. Res Je to In tudi ml bi bili istega nazlranja, ako bi se šlo samo za princip, ali hočemo ustavo ali ne. Toda kdor ve, da je ustava merilo za vse naše zakonodavstvo, da se bodo morali naši zakoni gibati v mejah ustave, za katere spremembo Je treba dvotretjinsko večino, dočltn je za sprejetje zadoščal :n glas nadpolovlčne večine, kdor vse to ve, ta o stvari čisto drugače sodi. Poslanci, ki so glasovali proti tej ustavi, ki se po pravici Imenuje reakcionarna, so se zavedali velike svoje odgovornosti uapram svojim volilcem.
S to ustavo dobi vladajoča klika vso moč v roke. Predhodna določila ustave (13. del) posebno jasno kažejo, kako se bo v bodoče postopalo: ne bo se skušalo odpraviti nezadovoljstva ljudstva, marveč se bo to nezadovoljstvo povečalo s tem, da se bo zapiralo vsakega, ki fe tako predrzen, da se upa pritoževati, govoriti ali pisati proti obstoječim razmeram.
Ječe se bodo polnile.
Vsakega, ki ne bo soglašal z vladajočo kliko, bodo smatrali za protlvnlka ustave iu države.
Država, lo so oni!
Policija jih bo branila, kakor Jih je branila, k0 so so na nepošten In nezakonit
način polastili premoženja »Kasiuovercl* na«.
Šele sedaj prav razumemo Gumplo« w!ez.evo dellnicijo o državi:	»Država	jo
je organizacija gospodstva manjšine nad večino«. Manjšina, ki sl je podvrgla večino, se poslužuje zato, da se vzdrži na površju, vseh sredstev. Pod krinko »državotvornosti* brani sebe hi svoje interese. Boj proti sebi smatra za boj proti državi.
Nerazumne mase se seveda lahko slepi z raznimi »patrijotičnimi pompi«. Skušalo se bo celo dokazati, da so izdajalci In protidržavni elementi tisti, ki so glasovali proti ustavi, dasl je dr. Trumbič trdil v svojem govoru baš nasprotno:	»Kdor	1«
proti tej rcakcljonarni ustavi, ta je za državo! Oni pa, ki to ustavo zagovarjajo, so proti državi In proti narodnemu edin-stvu«.
rPatrljotlčni pomp« na eni strani, grožnje na drugi strani pa niso premotile opo-zlcijonalnih poslanccv, ki so do zadnjega momenta ostali na bojnem polju, da izboljšajo ustavo. To se lltn ni posrečilo, «er so bili v ogromni manjšini z ozirom na to, ker štiri velike stranke niso bile prisotne v konstituanti:	Radič, komunisti, narodni
k!ub in jugoslovanski klub pa vseeno niso Izgubili poguma. Čeprav majhen trop, se Je energično borila do zadnjega trenotka. Ko Je prišlo končne glasovanje, so vladae stranke zopet pritiskale in skušale pridobiti opozicijo zase. Našli So se tudi posamezni opurtunistl, ki so na vsak način hoteli, da se v zadnjem momentu vrže v koš načela in glasuje klub temu, da ustava ni dobra Iz nekakih patrilotlčnih inetresov za ustavo. Zopet drugi so izostali, da s« i:e zamerijo ne na levo, ne na desno! Ostal pa Je sicer majhen, a energičen trop z dr, Trumbičeoi na čelu, ki Je Imel tudi na dan končnega glasovanla pogum Izreči svoj »proti«, ker ni soglašal z kupljeno ustavo.
Nič hudega ul bilo. Vladnim strankam je nastop te odločne opozicije, ki se ji absolutno ne more očitati, da bi bila protidr-žavua, tembolj Imponiral. Ker so se zavedale, da ima ta opozicija prav.
Tudi volilcl bodo vedeli ceniti ta odločni nastop za njihove koristi. Opoziciji ni šlo za tem, da si pribori kake osebne koristi, marveč je hotela, da bi izbojevala za narod dobro ustavo, s katero bi bili vsi zadovoljni.
To bi ne bilo težko, ako se ne bi predpostavljalo koristim celokupnega naroda Koristi kapitalističnih strank In bank, in posameznih oseb. Sedaj se bo vladalo po novi ustavi in narod bo imel priliko videti, ali smo Imeli prav mi, opozlcljonalcl, ali pristaši vladnih strank.
Kakor stvari stoje, pride sedaj doba tr* pljenja In policijskega režima In Slovenci naj sc zanlo zahvalijo demokratom In njihovim zaveznikom samostojnim kmetom.
Mi gremo naprej po začrtani pot) In se ne strašimo nobenih odredb, ker Sn!0 prepričani da pride čas, ko mine tudi ta doba. Naša načela, to je glavno, — vse drugo je za nas postransko! Kdor sc boji odkritega boja za načela, ta naj gre v varno zavetje »državotvorne« gospode — bo vsaj jasno In čisto med nami.
Kadar pa bo narod občutil bič nove ustave, takrat naj Se spomni na oni trop, ki sc je z brezmejno požrtvovalnostjo do skrajnosti boril za .njegove pravice. Takrat naj sc spomni na voditelje, k| v njih še živi duh Miloša Obillča.
ARDITI ZASEDLI LUKO BAROŠ.
Rim, 29. juniia. Kakor poročajo z Reke, je v času demonstracij proti jugosb-vcnsklm zahtevam prekoračil del ardifov Rečino ter zasedel luko Baroš, da bi na ta način pokazali, da pripada ta luka svobodni državi Reki. Ostali demonstranti so poskušali priti na pomoč temu malemu oddelku ardifov. Prišlo je do spopada s stražo ter le biio prT tej priliki več oseb ubitih In ranjenih. •
KRIZA ITALIJANSKE VLADE.
Rini, 29. junija. Po izročeni ostavki bo italijanska vlada nadalje vršila svoje lutik-i cije, da ohrani red In mir, ter da bo vodila ! tekoče posle. Gloiitti je zaprosil parlament, ! naj glasuje za začasni proračun. Proračun ! mn je bil dovoljen za 1 mesec v katerem > čas# se mora rešiti vladna kriza. Usti pri-
občujejo komentarje o Vladni krizi ter so povečini mnenja, da bo naslednik Glolht;!* kateri njegovih prijateljev. Pri tein se imenujeta predvsem A. Bonom! in N. Orlando. Danes bo kralj razpravljal z odličnimi politiki, da čuje njihovo mnenje. Sprejel bo tudi predsednika senata In parlamenta.
NOV KEMALISTJČN1 GENERALIS1MUS.
Pai%, 27. junija. (Izv.) Po poročilu »Temps» iz Angore jo Imenovan Izzet paša za generalisimusa kemallstlčne vojske. ANGLEŠKO PERZIJSKA POGODBA NE OBSTOJA VEČ.
Pariz, 27. junija. (Izv.) Po poročilu »Temus« Iz Teherana je perzijski šah pri otvoritvi parlamenta izjavil, da le pogodba z Angleško odpovedana, da pa se ic sklenila pogodba s sovjetsko Rusijo in Afganistanom,
Glasovanje narodno-so-cijalističnih poslancev proti ustavi.
V smislu sklepa strankinega zbora sta se oba poslanca NSS udeležila vseh sej v specijalni debati in skušala doseči spremembe v korist delavnemu ljudstvu. Vladne stranke nele da niso pristale na stvarne In poštene predloge, ki jih je stavljala opozicija, ampak so osobito pri razdelitvi na oblasti in prehodnih določbah pristale na zahtevo konfesijo-nalno-reakcijonarnega muslimanskega kluba. V členu 135 so celo priznale bosanskim muslimanom historične meje za Bosno in Hercegovino. Da je zadeva vsaj malo olepšana, so pro forma določile glasovanje z dve tretiinsko oziroma 3 petinsko veči-eo Drebivalstva.
Ustava se ie torej celo poslabša-’ * na ljubo muslimanskim begom in rhijem v direktno škodo kmetskega in delavnega ljudstva vseh treh plemen in ver.
Vsled tega je bilo v smislu skleca strankinega občnega zbora edino mogoče glasovati proti vladnim ustavnim določbam.
Pred glasovanjem je poslanec tov. Anton Brandner prečita! naslednjo Izjavo:
Jugoslovanski narod se je po sto in stoletnem robstvu z ogromnimi žrtvami osvobodil in ujedinil v enotno narodno državo. Najhujše in največje žrtve je položil na oltar domovine srbski del našega naroda, za kar mtt ostane jugoslovansko delavno ljudstvo hvaležno na veke. Slava vsem onim junakom, slava vsem herojem. ki so s svojo krvjo zapečatili osvoboditev in ujedinjenje. (Viharno odobravanje in »slava« klioJ:) Narodni juogslovanski proletariat flm ohrani časten in večen spomin in bode čuval njihove grobove. (Ponovno vihamo odobravanje in ploskanje.)
Del jugoslovanskega naroda še ni osvobojen; obljubljamo svečano, da teh svojih bratov In sester nikoli ne pozabimo. (Živahno pritrievajne.)
Jugosloyansko ljudstvo je po uje-’ dinieniu upravičeno pričakovalo, da se začema nova doba. Rešeno spon in okov tujega ' ti.,-.« je bilo prepričano :> bode v narodni drža-ume gosfxxj*at> da si težko pri-borjsa* f^oifcifeo s, --bodo z aeiotn - m Kospodars--^w.d»tiem in kulturnem polju. V tem pričakovanju pa ie bilo kruto varano. Skupina meščanskih strank se ie ©polastila vlade z edinim namenom, da si potomo moči in nasilja zasigura vldaanje nad jugoslovanskim ljudstvom. (Klici: »Tako jel«) Tekom dve in polletnega skupnega življenja v svobodni državi so meščanske stranke uspele v tem. da so iz enotnega juogoslovanskega ljudstva. ki je ob prevratu brez vsakega pridržka z velikim navdušenjem pristalo na popolno ujedinjenje. naredile narod brezpravne raje. (Posla-ngc Vojislav Lazič proti poslancem Iz centra: »Pleskajte!«)
Posledice takega vladanja so se pokazale Pri volitvah v ustavotvor-no skupščino. Najkonservativnejši del naroda, naše juogslovansko kmetsko ljudstvo, je trumoma odšel hkomunistom in Radiču. Ta mani-festacia kmečkih mas. ki so izgubile vero vase. ni izpametovala vladajočih strank. Direktno v posmeh na čelu enakopravnosti vseh državljanov. ki mora biti vrhovno načelo vsake vlade, so vladajoče stranke tudi vu stavotvorni skupščini nadaljevale započeto deol nasila. V posameznih oddelkih ustave so zagaran-iirale mali peščici privilegiranih iroerov supromacijo nad celokupnim
delavnim ljudstvom.. (Klici :»Tako je«!«)
Stoječ na stališču »enakopravnost narodov in enakopravnost v narodu« izjavljamo v imenu nacionalnih jugoslovanskih socialistov:
1. Smo brez vsakega pridržka za popolno ujedinjenje troimenega naroda in smo pripravljeni to edinstvo braniti, ako treba tudi z orožjem, proti notranjim in zunanjim sovražnikom, (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
2. Obsojamo najodločneje one narodne poslance, ki se niso zavedali svojih dolžnosti napram našemu narodu in so z abstinenco direktno pospešili reakcijo vjadne večine. Pred vsem obsojamo one meščanske zastopnike. ki so po prevratu celo bili na vladi in sodelovali pri ustvarjanju današnjega stanja v državi.
3. Vladajoče meščanske stranke s sprejetjem ustave dokumentirajo, da nočejo enakopravnosti v narodu, ampak da hočejo delavno ljudstvo izkoriščati v svoje samopašne kapitalistične svrhe. (Klici: »Tako je!«)
4. V najvažnejšem vprašanju jugoslovanskega ljudstva, v vprašanju agrarne reforme in pravične razdelitve zemlje, so se meščanske stranke postavile na stran veleposestnikov. begov in spahlj. in tem v ustavi dale posebne garancije v direktno škodo celokupnega naroda. (Klici: »Tako Je!«)
5. V ustavo se ni sprejel niti najmanjši odstavek o socializacij! rudnikov in industrijskih podjetij.
6. Ustava se sprejme proti volji ogromne večine hrvatskega dela našega naroda in to vslei direktne krivde meščanskih strank. (Klic!: »Tako je!«)	k
7. S sprejetjem ustave, kakršno je izdelala in jo sprejme sedanja meščanska vladna večina, se jugoslovanski narod nalašč in hote tira v ustavno borbo na ljubo kapitalističnim izkoriščevalcem. Mesto stvarnega In poštene« bodočega dela v zakonodavnl skupščini za gospodarsko, socialno in kulturno povzdigo jugoslovanskega ljudstva, se tej zakonodavni skupščini a priori hotč vsili ustavni boj. ki bode temu ljudstvu naprtil ogromne nepotrebne stroške in Ra za desetletja oviral v gospodarskem, socialnem in kulturnem napredku. (Klici: »Tako ie!«)
Zvest! načelom In programu narodno - socialistične stranke so jugoslovanski nameni socialisti globoko prepričani, da vsebuje ustava, kakor io sprejme vladna večina, nesrečo za jugoslovanski narort »Klici: »Tako je!«) Zastopnika narodno-soclalistične stranke bodeta rad! tega pri končnem glasovanju glasovala proti načrtu ustave meščanskega bloka. (Odobravanje pri opozlcio-nalnih strankah.)
mmtmmmmmammmrnammmimmmmmmmmmmumemKmmmmmmmmmmmmmmmrvmmmmmmmm
Dan gradbe in cvetja za Sokola I,dne 3. julija.
Neveuliive so zasluge sokolskega dela za povzdigo telesnega zdravja in moralnih sil v našem ljudstvu. Sokolsko telovadišče je vzgojevališče naše mladine za delo. disciplino za narodno In domovinsko zavest. Sokolstvo goji čut za svobodo in demokratizem. Sokolstvo deluje v smislu večnih idej razvoja in napredka v narodu; seje seme. da vzklijejo v mladem pokolenju vse one nravne lastnosti, ki so predpogoj za razvoj in napredek v pravi smeri Sokolstvo spaia preko različnih verskih in političnih nazorov ljudska in narodova korist in uspeh brate in sestre, ki sta jim skupna v okviru svojega programa vse one več. kot pa idejni ali gmotni interes
posamnikov ali posamnih skupin v narodu. Odtod izhaja naša neomaje-na ljubezen do naše edinstvene, močne in nedeljive domovine.
Sokol I. vrši že dolgo vrsto let sokolske naloge vsestransko in smotreno. Letos si gradi na trgu Tabor lastno telovadišče z ogromnimi žrtvami svojih skromnih prihrankov in z ono ljubeznijo in jekleno voljo, ki jo je zmožna le brezpri-merna vdanost in zvestoba do sokolske misli. Delo krepko napreduje. Društvo bo moglo že dne 10. julija prirediti na začasno urejenem telovadišču svojo običajno letno telovadbo. Dovršeno telovadišče pa otvori in izroči svojemu namenu sredi avgusta.
Sokol I. se do sedaj ni nikdar obračal s prošnjami do široke javnosti. Letos pa so nastale za veliko delo velike potrebe. Njegovo mnogoletno delo je bilo nesebično, za druge, za vse sloje, za notranji preporod in boljšo bodočnost nas vseh. Široka javnost stoji vspričo tem dejstvom v razmerju moralnih dolžnosti k društvenemu delovanju. Sokol I. pa je moralno upravičen, da sme v izredni priliki apelirat! na pomoč in podporo vseh slojev v Ljubljani in izven nje. ki so dozoreli za umevanje in spoštovanje sokolskega dela.
V svrho pomoči Sokolu I. so se sešli prijatelji Sokolstva in vse Ljubljane in ustanovili široko zasnovani odbor za prireditev dneva gradbe in cvetja Sokolu I. dne 2. julija popoldne in 3. julija dopoldne. Vidovdanski teden bodi Sokolski teden v LlubHani. Vidovdanska nedelja bodi dan gradbe in cvetja Sokola . Obračamo se do vseh Sokolov, do vseh prijateljev naše odlične Hudske In narodne organizacije s prošnjo, da gmdfctio podprejo plemenito prizadevanje Sokola J. Pričakujemo, da naša javnost simpatično pozdravi ta poziv.
Vidovdanska praznovanja Imajo svoj globokejši državni in nacljonal-no- - moralni smisel za preteklost in bodočnost Jugoslovenov. Misli in spomini na Kosovo so glasen »me-mento«« sedanjim in bodočim gene-racHam. ki mora vedno najti topel odmev v naših dušah. Kosovo naj živi v nas kot žgoča narodna zavest ki se pri vsakem deianiu vprašuje, kaj koristi in kai škoduje domovini, ljudski blaginji in splošni kulturi. V tem je obsežena ozka vez med Vidovi"* dnevom in sokolskimi težnjami. Praznujmo in slavimo veliko splošno državno in narodno slavje in dajmo nvu v soboto In nedeljo konkretno obliko v gmotnih prispevkih Sokolu I.
V ljubijani. dne 27. junija 1921.
Odbor za prireditev dneva gradbe cvetja Sokolu I.
Odbor Sokola L in odbor društva z« zgradbo Sokolu I.
ter nato razpravljal o rapallskih do^ govorih. Odločno je oporekal, da je bila Črna gora v Rapallu menjalni predmet ter je izjavil, da ni bilo nobenega govora niti v Rapallu niti potem o Črni gori. prav tako malo kakor o Albaniji.
Sforza je potem govoril o pogodbi sklenjeni z Jugoslavijo glede Reke in je izrazil svoje uverjenje, da se bo ta pogodba nekega dne smatrala kot milinik na poti k popolnemu miru. Potem se je dotaknil vprašanj, izhajajočih iz uporabe rapallske pogodbe glede Dalmacije in upravičeval ob tem privzetek takraj Alp prebivajočih Slovencev v italijansko kraljestvo. — Naši sinovi, je končal minister, nam bodo hvaležni, ker smo jim s svobodno In v njenih pri-rodnih mejah zedinjene Mije zapustili tla, ki jačijo ideale Italije, ki nam bodo dali moč nasproti velehegemo-nijam. ki si razdeljujejo svet.
Grof Sforza se torej odkrito priznava k politiki izrazitega imperija-lizma.
Kdo ruši ugled države.
Z ozirom na članek pod naslovom: »Kdo ruši ugled države?« priobčenem v številki 141 dnevnika »Jugoslavije« z dne 16. junija 1921
pošilja Vam deželna vlada za SIch venijo, poverjeništvo za socialni skrb v Ljubljani na temelju § 19 za kona z dne 15. oktobra 1868 štev: 142 drž. zale. sledeči:
uradni popravek
z zahtevo, da ga priobčite v zakonit tem roku. na istem mestu z istimi črkami in brez dodatka:
Ni res. da .ie poverjeništvo za socialno skrb »kratkim potom brez zaslišanja nasprotne stranke odredilo, da se odlok stanovanjske komisije (mariborske) razveljavi in Roy nadalje pusti v prostorili ter je tako Knapič ostal brez vsakih lokalov in ie tudi naknadna prošnja njegovega zastopnika po reviziji ostala brez vsake utemeljitve zavrnjena,« res pa je. da je poverjeništvo za socialno skrb potem, ko je stanovanjska komisija v Mariboru na brzojaven nalog poverjeništva z dne 11. 4. 1921 predložila predmetne spise, nadzorstveno pritožbo Ivana Roya proti posegu hleva v Orožni ulici it. 4 v Mariboru z odlokom z dne 12. 5. 1921 opr. št. VII. 6779/21 zavrnilo v prid prevoznika Knapiča, kaieremu ie mariborska stanovanjska komisija prostore nakazala.
Poverjenik: Adolf Ribnikar.
Politične vesti.
Grof Sforza o svoji zunanji politiki.
Rim, 25. junija.
Na današnji seji zbornice je podal minister za zunanje posle grof Sforza napovedane izjave o svoji zunanji politiki. Izrazil je svoje veselje zaradi ureditve reparacijskega problema ter je nadaljeval: Sedanji nemški kabinet je pokazal trdno in lojalno voljo, izpolniti svoje obveznosti. Naši sodržavljani nemške in slovenske narodnosti se bodo pri nas veselili svobode. To pa tudi obenem povišuje našo dolžnost, da ne dopustimo Intrig od zunaj. — Minister se je potem bavil z gorenje-šlezijskim in vzhodnim vprašanjem.
Prizaatd«. »Arberter ZeRumg« z dne 32. junija poroča v daljšem članku o volitvah v koroški deželni zbor ter pravi med drugim: .Večmesečna jugoslovanska zasedba Koroške, je okrepila narodno samozavest Slovencev. Slovenci so sedal lahko nastopili kot samostojna narodna stranka. Sicer je pridobila za svojo Listo le dve tretlnl glasov, ki so jih dobili Slovenci pri plebiscitu, toda s svojimi 10.000 glasovi sl je zagotovila dva sedeža v koroškem dež. zboru«. Korošica je naša na-cijonalna bolest, a vendar moramo bit! veseli, da je naše deto za časa glasovanja ojačilo narodno zavest koroških Slovencev. Zadovoljiti nas mora to dejstvo še posebno zato. ker ga ugotovi glavno glasilo socijaluc demokracijo, ki je dobila skoraj polovica glasov v koroški deželni zbor.
Italijansko - Jugoslovanski dogovor In interesi Rek«. Pod tem naslovom bere rimski dopisnik Corriere della Sera postane levita Rečanom. Dopisnik pravi, dana Reki govore hi pernacionallsti, da je Italija oškodovala Reko, jugoslovanski trgovci s svoje strani pa očitajo Jugoslaviji, da škoduje jugoslovanskim Interesom. S tega se vidi, da ni resnica ne pri onih in ne pri drugih in da jo je treba zagrabiti v sredi. Ia nato opominja Rečane, da je Reka živela le vided posebnih določil, po katerih je moralo 35 odstotkov vsega skupnega uvoza Avstro - Ogrske monarhije preko Reke. To je odpad o. Danes pa mora Reka misliti na gospodarske interese, ki jo vežejo na Jugoslavijo. Nezniiselno je vendar zahtevati, da bi se Jugoslavija posluževala reškega pristanišča, če ne bi Imela tam nobene besede, ko ima vendar številne In
dobre luke ob Adriji. Zato ruj uvidijo Ro-čani gospodarski položaj In naj prenehajo s svetimi pretiravanji. Zdi se nam, da ie vedno bo4j in bolj potrebna naša pazljivost, ker Tineo Danaos I.
Na laž so postavIH fašisti predsednika rimskega parlamenta. Ko se je namreč oglasil k besedi dr. \Vlltan, da odgovori nesramnostim Gdunte, je dejal De Nlcola, predsednik zbornice, da uaj ne motijo poslanci dr. Wilfana, ker bodo s tem težko dokazali »politično zrelost in moralno vi« šlno laškega naroda«. Oboje so nato dokazali fašisti s tem, da so silno vpadali v govor dr. Wilfana in ga hoteli prevpili z vdiščem. Tako je torej z »grandezzo morale del popolo italianol«
Kako si predstavljajo avtonomijo Slovaki. Tudi Celtoslovaška ima svoje centraliste hi decentraliste. Med Celil In Slovaki je približna tolflea razlika kakor med nami ki Srbi. Kako sl Slovaki zamišljajo svojo avtonomijo, je razvidno iz izlive poslanca Labaya, ki jo je podal v »Slovaku«: Imeti hočemo skupno državo, Ime, predsednika in državljanstvo. V uotranjih zadevah hočemo avtonomijo. Za upravo notranjih zadev naj bo posebna slovaška vlada iz Slovakov, ki jih predlaga deželni zbor ta potrjuje predsednik. Notranje resorte vodijo ministri. Deželni zbor ima zakonodajno pravnico in zboruje v gliv-nem mestu Slovakije. Skupna je armada, meje, promet, zunanja trgovina, državljanstvo, kazensko, civilno in javno pravo, socijaluo skrbstvo in volitev predsednika. Od skupnih ministrov mona biti ena tretjina Slovakov, enako razmerje je tudi pri vojaštvu. V Slovaški sme biti nastanjeno le slovaško vojaštvo.
Gospodarstvo.
’+ Anglija za trgovino z nami. »Times« prinaša poziv na angleške trgovce os voj e bogat jugoslovensld trg. Dosedaj ima Italija prvenstvo, tudi njo je treba Izpodriniti in zato se naj dovoli trgovcem potrebne kredite. Konkurenca med Italijani in Angleži bi nam zelo koristila.
+ Brzojavno - telefonska zveza v Dalmaciji. Ministrstvo pošte in brzojava je vzpostavilo v Dalmaciji In sicer med mesti Tijesko - Šibenik - Skradin - Žirje-r^vdice - Krapanj in Zlarin brzojavno, mod Šibenikom in Blikovcem pa telefonsko zvezo.
+ Za izmenjavo vseh izdelkov med Avstrijo ki našo državo. Hrvatska
eskomptna banka v Zagrebu je s firmo Pollak In sin ustanovila tukaj komanditno družbo pod imenom Franc Pollak, katera Ima za nalogo pospeševati izmeno vseh izdelkov med Avstrijo In Jugoslavijo.
4- Brzoviak Podm«kly - Budimpešta-Beograd - Carigrad. Od 1. julija naprej se vpelje brzoviak iz Podm»kly, Praga, Bratislava, Budimpešta in eograd z zvezo v Sofijo, Solun In Carigrad.
j- Padanle cen cementu. V poletju jc stalo 100 kg cementa franko vagon Zagreb 220 K, danes pa stane ista količina (iz Sprita) 155 K. Toraj ie je cement znatno pocenil, kar bo precej uplivalo na cenejše zidanje zgradb.
Dva spomenika.
Spomenika Antona Verovška in Ignaca Borštnika, ki jih po naročilu ljubljanske sekcije »Udruženja glumača« izdeluje akad. kipar Fran Kralj, bosta — kot čujemo — skoraj dogotovljena in se bo svečano odkritje lahko vršilo v najkrajšem časy.
Naša mlada igralska organizacija je v svesti si ogromne važnosti obeh ;*ioraj imenovanih igralcev - umetnikov za razvoj celokupne igralske umetnosti med Slovenci, sklenila, da njunemu spominu postavi mak toda iskreno mišljen spomenik. Na njen poziv je znani naš kipar Fr. Kralj zasnoval dva portretna doprsna kina. ki bosta v kratkem izročena udruženia. Nastane zdaj vprašanje, kam naj se jih postavi, da bo njihov namen čim popolneje dosežen, kipa pa da prideta do popolne veljave.
Snrva se je nameravalo postaviti
jih v fover dramskega (bivšega nemškega) gledališča. Stala naj bi ob steni med vrati, ki vodijo v parter. Za doprsna kipa. izdelana v dvojni naravni velikosti, ta prostor nikakor ni primeren, ker bi jih mogel gledati samo iz bližine, kar ne bi ugodno vplivalo na gledalca. Prostor sam je mnogo preozek in sploh premajhen za plastiko take velikosti. Predlagalo se je nadalje, naj sc jih postavi v prvo nadstropje istega gledišča in sicer v prostor, kjer se nahaja bul-fet, kar pa iz istih razlogov kot spodaj ni priporočljivo, osobito še. ker bi jih tu le malokdo sploh videl. Stališču. da morata kipa priti v operno (bivše deželno) gledišče, bi ne nasprotoval. posebno, ker sta v tem gledišču tudi toliko vrsto let delovala. samo, če bi se našel pripraven prostor zanja. Edino bi tu prišel v poštev sipet foyer. ki je sicer malo primernejši, pa vendar še dokai premajhen.
Portretni lusti sta izvršeni, kot sem že omenil, v dvakratni življen-ski velikosti, izklesani iz belega marmorju (Laas). Stojita na podstavkih iz domačega kamenja, ki sta Čisto preprosta in gladka, z malim reborn spodaj. Oba kipa sta izvršena precej živahno in v širokih potezah. sta naturalistična brez vsakega šolskega stiliziranja in brez ozira na gotovo arhitektonsko ozadje. Projektirana sta. da stojita ob steni, zato zadnja stran ni izdelana. Stati bi mogla pred vsakim primernim ozadjem. treba jima je do popolnega učinka samo skladne okolice in zadostne razdalje od opazovalca.
Najprimernejši prostor za postavitev teh dveh spomenikov bi bil nasad pred dramskim glediščem in sicer na strani, ki je obrnjena proti Gradišču, to je levo od vboda v gledišče. Stvar bi se dala izvesti čisto enostavno, brez večjih stroškov. Vsak spomenik je komponiran čisto
zase. brez ozira na okolico. Umetniških ugovorov zoper ta načrt torej ni. Treba je samo. da se vsak spomenik posebej postavi v odgovarjajoči razdalji od ceste in da se ga obda z zelenjem (cipresami, smrečicami) in ga na ta načni izolira. Treba bi bilo nadalje, da se nasuje nekaj zemlje in napravi primeren temelj za oba spomenika, ki bi brez nevarnosti mogla ostati celo leto na prostem. Zimski mraz bi kamnu prav nič ne mogel škodovati, to pa vsled načina obdelave. Predlagani nasad bi tvoril prav primeren okvir, v katerem bi oba bela spomenika prišla do posebnega povdarka. S tem bi pridobila tudi precej enolična gledališčna stranska fasada in ulica sama.
Poglavitni namen spomenikov je ta. da iih vidi čim več ljudi in čim pogosteje, da so pristopni ob vsakem čas uvsakemu, tujcu in domačimi. Spomenik le kot katnenita t>ro-
poved. glasna in brezkončna, propo-ved. ki govori o zaslugah, delu in slavi, propoved. ki vspodbuja. opominja. roti. uči. Zato je treba, da stoje spomeniki srcJi življenja, sredi ljudstva, ob cestah, na trgih, povsod, kjer se tke poezija vsakdaniosti. Sicer je pa Ljubljana tako revna na umetniških spomenikih, da bi bil greh postaviti ta dva kipa v teman kot enega naših gledišč. In Verovš-kov in Borštinkov spomenik nista samo običajna., spomenika dveli zaslužnih delavcev na slovenski ledini, vse več sta: dokaz in potrdilo naše vere v večno umetnost, ki sta bila onadva njena morda najvnetejša in najnesročnejša svečenika
Zato: med narod s spomenikoma Verovšku in Borštniku, tam .ie njung mesto 1
Dr. K. D. — D.
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO l	MATICO«	I
Dnevne vesti.
— Občili zbor »Jug. kred. zavoda« v Ljubljani. Včeraj popoldan od 4.—8. ure zvečer se je vršil v posvetovalnici mestnega magistrata II. redni občni zbor »Jug. kred. zavoda« r. z. z o. z. v Ljubljani, ki je bil zastopan z nad polovično večino deležev. Na zborovanju; o čigar poteku poročamo jutri obširno, se je izrekla dosedanjemu upravnemu svetu, na čelu g. župan Pesek soglasno zaupnica ter se je soglasno odobrilo postopanje upravnega sveta v zadevi Reicherjevcga revizijskega poročila. Občni zbor je soglasno k o ustati rai pristranost in direktno neresničnost Reicherjevega rev. poročila ter so posamezniki celo zahtevali uvedbo sodne preiskave proti g. Reicherju, ker je pozival zadrugo, naj falzificira bilanco v iz-ogib davkov, ter tako ogoljufa državo za par tisoč kron. Občni zbor je soglasno odobril predloženi računski zaključek in s tem najjasneje ovrgel vsa podla natolcevanja g. Reicherja ozir. njegovega poročila. »Jug. kred. zavod« stoji danes trdnejše in močneje kakor kdaj prej in njegovi nasprotniki bodo doživeli še letošnjo jasen bridko in hudo razočaranje.
— Nostradamus je danes v sled tehničnih težkoč moral izostati.
— Za rezervne častnike. Komanda ljubljanskega vojnega okrožja v Ljubljani je sporočila, da se večje število rezervnih častnikov še ni priglasilo svojim pristojnim komandam. V njih lastnem interesu se dotičmi opozarjajo, da to čimpreje store, ker se bo drugače smatralo, da nc reflek-tirajo na svojo častniško saržo v naši armadi bi se ilb bo v bodoče uvrstilo kot vojne obveznike brez čina. Naj torej vsak rezervmi častnik, ki se še ni prijavi!, naznani svoje ime z drugimi potrebnimi podatki in stanovanje, komandi vojnega okrožja v Ljubljani. V to svrho rade voije posreduje tudi mestni vojaški urad v Mestnem domu za one, ki stanujejo v Ljubljani.
— Kmetijski pouk po dežoll. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi sledeča predavanja tokom mescca julija in sicer: 1. V nedeljo dne 10. julija v Braslovčaii predava ravnatelj Belle o kmetijstvu; v St. Jur-ju ob Taboru, instr. M. Zupanc o živinoreji; v Starem trgu pri Slov. gradcu, vet. Peršuh o živinoreji; v Mali Nedelji, instr. Jos. Zupanc o vinogradništvu in v Zabrnel pri Škofji Loki, predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji. Z V nedeljo dne 17. julija; zjutraj v Srom-■lali in popoldne v Stari vasi na Bizelj-i.tem, predava višji vinarski nadzornik ■kalicky o vinogradništvo in kletarstvu; v Ceniošnjicah, predava višji živinorej-
. ski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji; v Gotovljah pri Celju, predava instr. M. Zupanc o živinoreji in v Mengšu, predava kmet. svetnik Rohrmann o travništvu in pridelovanju krme.
— Belokranjci na ljubljanskem vele-seninju. Na ljubljanski velesemenj pridejo naše Beiokranjice s svojimi izdelki, ki jih tx>do proizvajale na razstavnem prostoru, ikalo se bo različno domače platno, traki, ■rodla lanena, konopnena in volnena preja, pisale znane belokraujske pisanice In pa pletle ajtrpežnejše bojanske čarape. Pokazati hočemo zadnjo klilo krasne domače belokranjske obrti. Da pa se omogoči udeležba našim belim rojakinjam, pobira šolsko vodstvo v Adlešičih prostovoljne doneske za udeležbo na ljubljanskem velc-seinnju. Belokranjski rojaki širom Slovenije, spomnite se nas in prispevajte, da nam omogočite udeležbe. Priporočamo se pa tudi drugim rojakom, zlasti pa denarnim zavodom, da nam nakažejo podporo. Obračun objavimo v listih.
— Prepovedani časopisi. »Dcr Arbei-rerrat«, »Deutsches Stidland«, »Igazsa«« n »Oslobodjenje« so prepovedani; »Jugoslo-vesuji svijet« je pa zopet dovoljen v naši državi.
— Penzlonlranl oHcIrjl. Novosprejeti m počenši 20. januarja t. 1. penzioniranl oficirji vojske kralj. SMS (tudi oni izven Ljubljane) naj v lastnem interesu takoj vpošSejo svoje natančne adrese pod 51-from »Uverenje 1921« na upravnStvo Usta.
— Nesreča pri nogometni tekmi. Na
prostoru nogometnega društva »Ilirije« je
padel med tekmo v nedeljo popoldne igralec Franc Habicht. Pri padcu ga je nehote udaril še njegov nasprotnik po glavi. Ponesrečenca so morali odpeljati z rešHnim vozom v bolnico.
— Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi od 9. do 14. julija koncertno turnejo ob naši severni državni meji in sicer v Gor. Radgoni, Murski Soboti, v Ljutomeru in v Ptuju. Koncerti imajo namen krepiti in utrjevati državno misel med nagimi mejaši. Opozarjamo že danes prebivalstvo v navedenih krajih in v okolici lia omenjene prireditve. Natančneje o prire-! 'tvali še sporočimo.
— Pobegla Kazner.ka. Iz ženske kaz-aflnice v Begunjah je pobegnila 401etna ci-Kanka Marija Rosenfeld. Kdo ji je pri begu jomaga! še ni dognano. Šla je bržkone pre-u> Karavank.
— Velika tatvina zlatnine. Dne 25. Junija okoli 8. ure zvečer so vlomili neznani tatovi v stanovanje Karla Godca v Zajov-&ah pri Umu in odnesli več zlatnine, oble-
ko in eno lovsko puško v skupni vrednoitl 84.600 K.
— ŽegnanJe ob prilfki otvoriteve društvenega lokala NSS krajevne organizacije za poljanski okraj je nad pričakovanje lepo uspelo. Lepo dekorirani vrt Turkove gostilne je napolnilo mnogoštevilno občinstvo, ki se je neprisiljeno zabavalo ob zvokih tamburic neumorno delavnega ta-n-buraškega odseka »Bratstva« in pevskega zbora »Zvona«. Na žegnauju smo po8eg drugih vodilnih oseb NSS videli tudi ljubljanskega župana, ki je otvorH novi društveni lokal z velikim ključem pečenim iz krofov.
— Eb^tna loterija v korjst »Sokolskega doma v Novem mestu«. Radi tehničnih ovir se vrši žrebanje nepreklicno 23. julija t. I. ob 18. uri. Vsa bratska sokolska društva in vsi oni, ki so prejeli srečke v razpečavanje se vabijo, da najkasneje do 21. julija vpoSUejo odpadajoče zneske ali pa vrnejo nerazprodane srečke »Mestni hranilnici« v Novem mestu, ker bi se sicer smatrale razproda im.
Ljubljana.
— Slovo od Emil Vodeba. Včeraj ob 4. uri popoldne so zvonovi tožno naztianali, da nastopa naš tovariš Vodeb svojo zadno pot. Pred hišo pokojnika mu je »Ljubljanski Zvon« zapel »Vigred se povrne«, nato pa se je sprevod, zastopan po celokupnem društvu ljubljanskih novinarjev. občinskem svetu, odvetniški zbornici. Mladiki itd, ter ob častni straži šestih novinarjev začel pomikati naprej. Odkrita in globoka žalost je ležala na licih celega sprevoda. sa.i kdor ga je poznal, .ta ga bo pogrešal. — Sprevod se je ustavil, kakor običajno, pred mostom in tu mu ie pevski zbor pretresljivo zapel »Blagor mu«. Od tu pa so ga spremljali žalujoči sorodniki, društvo novinarjev in njegovi najboljši prijatelji na pokopališče.
Položili so ga v grob. — Predno ga je zagrnila težlc a gruda, pa je na-eovorl predsednik novinarskega duštva in njegov osebni prijatelj g. Smodej vse navzoče ter dejal med druerint:
Snoštovani. žlaujoči tovariši! Naporen poklic časnikarja, ki zahteva veliko žrtev od njegovih duševnih in fizičnih sli. ie položil našega draeegra tovariša Emila na smrtno posrel in pa soravil v prerani grob. Bil je idealist In poštenjak vseskozi! Stanovskim tovarišem ie bil več kot tovariš, bil je vsem tako Iskren in drag prijatelj, kakor jih najde človek malo v življenju. Zato »Jugoslovansko novinarsko udruženje« prebrid-ko občuti njegovo izgubo. Zgubilo je ž niitn enega izmed najboljših, naj-mailiiveiših pa tudi najbolj veščih organizatorjev.
Ob Tvoiem grobu se poslavljamo od Tebe. mili naš tovariš ii prijatelj. Končal si svoje življenje, mi na prevzemamo do Tebi tvojo ded-ščino: nezlomljivi idealizem in neuklonljivo voljo v dosego zastavljenih ciiiev. Počivai mirno dragi tovariš, spomin na Tebe nam ostane tra-ien in draer! Naj mi bo dovoljeno, da Ti osebno kot Tvoj prijatelj ob raz-stanku v duhu sežem v Tvojo desnico z vsočo željo: Na svidenje nad zvezdam? 1
— Svečana proslava Vidovega dne v lubljanl. Ljubljana Še letos Vidov dan zelo slovesno proslavila. Na vseh hišah so plapolale narodne In državne trobojnice “n tudi večino oken je bilo okrašena z zastavicami. Delo je počivalo v vseh uradih in obratih, trgovine in obrtni lokali so blU zaprti. Ob 9. uri se je vršil v pravoslavni kapelici v vojašnice vojvode Mišiča slovesen »parastos«, kateremu so prisostvovali razen ostalega občinstva tudi predsednik dr. Baltič s poverjeniki, general Dokič, župan Anton Pesek, predsednik pravoslavne občine dr. Avramovič in dr. Zarnik. Cerkvene napeve so izvajali cerkveni zbor ruskih beguncev in člani »Ljubljanskega Zvena«. Prota g. Jankovič je imel kratek nagovor, v katerem je povdarjal velik pomen Vidovega dne in proslavljal zaslužene borce za našo svobodo. Po »parastosii« je vojaštvo zunaj cerkve de-filiralo odhajajočemu generalu. — Ob 10. url se je vršil v ljubljanski stolici svečan rekvijen za padlimi junaki. Rekvijema so se udeležili dr. Baltič s poverjeniki, general Dokč, ter zastopniki vseli uradov, šol in mnogo občinstva, upalir vojaštva, ki je bil postavljen med stolnico in »Zvezdo*, je pozdravljal pri odhodu generala Dokl-ča.
Tatvina v cerJfvJ ria Viča. Glasom poročil so vlomilce v viško podružnico na pokopališču že izsledili in bodo v kratkem dobili svoje plačilo.
— Razstava ženskih ročnih del na »Zavodu za ženhko, domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3/11. traja od 29. t. m. dto 2. julija, vsak dan, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
Cel "e.
Državni praznik Vidov dan se je tudi v Celju slovesno proslavil. Ob 8. uri zjutraj se je služil v farni cerkvi slovesen rekvijem z libero, katerim so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ier uradov in mnogo drugega občinstva. Cerkvene slovesnosti se je udeležila tudi celjska posadka. — Ob 10. uti je bil cerkveni obred v evangoKki cerkvi. — V mestnem gledališču se je zvečer predstavljal narodni igrokaz »Vojska kralja Matjaža«, kateri se je ponovil še drugi dan na praznik Petra in Pavla. — Delo je v vseh obrat'h počivalo, trgovine so bile zaprte. Hiše so bile okrašene z državnimi in narodnimi zastavami.
Umrl je v celj«ki javni bolnici postajni odpravnik Ivan Pernovšek, kateri je pred dveml leti služboval na celjskem kolodvoru. Zadnji čas je bil uslužben v Zagrebu. — V Žalcu pri Celju je umrl višji rud. mojster v p. Franc Pečovnik.
Celjan utonil v Ptuju. Pri kopanju v Dravi je utonil 181etni sin tuk. krojaškega mojstra, trgovca in posestnika g. Ivana Mastnaka, Viktor Mastnak, ki ]e bil učenec v trgovini bratov Slavič v Ptuju. Truplo je Drava odnesla in ga še niso našli.
Novo carinsko In špedicijsko skladišče
obenem V pisarnami in nekaj stanovanji zgradi v bližini kolodvora družba »Javna skladišče in prevozna družba«. Oddaja zidarskih in drugih del je razpisana do 7. julija.
Pozno cvetoča iabla« se vidi na fcako-zvanein Reiterjevem griča nad mestnim
vrtom. Obenem pa je na drevesu tudi polno že močno razvitega sadu.
Šport In turisiika. ]
Kolesarska dirka Ljubljana - Vransko- j Ljubljana se je izvršila v nedeljo s prav t lepimi uspehi. Starterju g. mjr. Jakliču se j je prijavilo 17 dirkačev v dveh skupinah, j lahka in težka. Vozila se je v prav Živah- < nem tempu. Progo, dolgo ?00 km je pre- { vozil prvi znani prvak uolar Josip v 3 urah 29 min. 40 sek. tik ob njem pa je do-šel na cilj Ogrin kot drugi. Tretji Siškovič v 3 : 36 :00, četrti Goltes peti Škrajnar. V težki skupini je zmaga! Zanoškar v 3 :
I 44 : 36, drugi je bil Pečnik, tretji Meze, četrti Šimenc. Rebolj Je imel dva defkta In je izstopil, Krašnja enega.
Kolesarska dirka Ljubljana - Maribor se vrši v nedeljo 10. julija. Odprta je za vse klube Jugoslavije. Vozijo lahka, težka skupina in seniorji. Start je ob 6. uri zjutraj. Cilj v Mariboru okrog 11. ure pred železnico. Prijave s prijavnino 20 K na] sc pošljejo na Fr. Ogrin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpisanih je 8 daril. Po dirki se vrši v Mariboru sestanek tarnanjih kolesarjev v svrho ustanovitve Mesarskega kluba.
Kolesarski podsavez za Sloveniio se ustanovi v petek 1. Julija ob 8. uri zvečer v pisarni »Športne zveze*. Z ozirom na ogromen pomen te ustanovitve za ves na-daljni razvoj kolesarskega športa pozdravljamo z veseljem ta korak napredka.
Primorje.
Fašisti dobe nagobčnike. Ker odjedajo
fašisti s svojimi surovostmi že celi zbornici zadnje končke ugleda, so sklenili pametnejši med njimi, da govore ln se oglašajo k besedi le določeni. Eja, eja alaJa torej v zbornici nima uspeha in ne bo drugače, ko da bodo tašisti delovali le Se po cestah, v zbornici pa lepo molčali in si nadeli nagobčnike.
Nove besode. Fašistom, ki so se HI
pritožit k Giolittiju zaradi nasilnosti komunistov, Je odgovoril Giolitti, da je vlada proti vsakim nasilnostim in da bo nastopila proti vsem enako. Ali Giolitti, kdo bo verjel tvojim besedam!
Vlom v cerkev. V Pliskovici na Krasu je bilo vlomljeno v cerkev. Tat Je vzel Marijini sohi par zlatih uhanov ter nekaj druge cerKvene oprave, to 'je v hradcem času že tretji cerkveni vlom.
KONGRES UDRUŽENJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV.
Kongres Udruženja gledaliških Igralcev SHS v Ljubljani se radi poznega skončavania sezon v nekaterih gledališčih ne more vršiti 2., 3., 4. In 5. t. m, temveč prične dan pozneje t. j. 3. t. m. in skonča 6. t. m.
V nedeljo 3. julija v opernem gledališču slavnostna akademija pri kateri sodelujejo vse prve operne moči Jugoslavije in celokupni zbor »Ljubljanskega Zvona« ter operni zbor Iz Zagreba in Ljubljane. — V dramskem gledališču dramska predstava »Gospodična Pavla« (Igralci mariborskega gledališča). Ostale dni se igra samo v opernem gledališču in sicer 4. julija »Divji lovec«, reprezentanca Slovencev Maribor - Ljubljana, na. čast došllm gostom. 5. julija dramska predstava »Zenit-ba« (Zagreb). 6. Julija dramska predstava »Pljusak« (Beograd). 7. julija opereta »Poljska kri« (Zagreb).
Vstopnice za vse predstave se lahko rezervirajo od 28. t. m. dalje od 3. do 7. ure popoldne pri blagajniku Udruženja gledaliških igralcev, tovarišu Jožetu Drenovcu, v prostorih Udruženja (dramsko gledališče pritličje desno).
Ker je za predstave med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje, se tem potom ljubiteljem gledališča obveščajo, da naj si vstopnice k predstavam preskrbe pravočasno.
Sokolstvo.
Bohinjski »Sokol« naproša bratska društva, da kar najštevilnejše posetijo v
svečanostnem kroju 10. julija prvi nast.ip Sokolstva v Bohinju, brate telovadce pa razven tega še, da vzamejo s seboj tudi telovadno obleko in sodelujejo pri prostih vajah. Tako nam pripomorete k ukrepitvi društva in utrditvi sokolske misli v Bohinju. Opozarjamo pri tem, da je Sokolstvu, ki se izkaže pri blagajni z legitimacijo JSS, na podlagi te legitimacije za ta dan dovoljena polovična vožnja po držav-nih železnicah in da vozi ta dan iz Ljubija ne direktni turistovski vlak, ki prihaja v Bohinj že pred 9. uro in odhaja nazaj še-le ob pol 8. zvečer, tako da Je gostom prj tej priliki mogoče obenem obiskati tudi divje-romantično Bohinjsko jezero, da tudi veličastni slap Savice, skratka, da jim ie mogoče seznanili še z vsemi naravnimi krasotami jugoslovanske Švice. Pri prireditvi sami pa je Sokolstvo v kroju prosto vktopnlna.
Znanost in umetnost.
Parni kotel. Spisal inž. Gvldon Gulič. Izdala iti založila Jugoslovanska knjigarna. Strokovna, trpežno vezana knjižica Ima tudi več slik, a cena nam žal, ni naznanjena.
Lord Byron : Kftln. Pozori št na biblioteka v Zagrebu (Vojnička ulica 13) je izdala imenovano delo v Učni knjižici, ki velja 20 K, na vrlo finem paplrlu pa 26 K.
do, ki se zaveda svoje narodnosti, ki ho£# našemu ljudstvu res koristiti, koritarjev in sebičnežev pa v naših vrstah ne bomo trpeli. Proč s korupcijo, proč s terorizmom! — Izvajanjem tov. Juvana je sledilo burno odobravanje in je takoj pristopilo večje števflonovih Slanov h krajevni organizaciji. Zanimivo je, da na shodu ni bilo pro-tigovornika, kakor je bilo to pri nas dose-daj v navadi in kar je pač zopet nov dokaz, da delavstvo pripoznava narod m-socijalistično stranko, za pravo zastopnico delavnega ljudstva. Toliko »Naprejeve-lim«: dopisniku v odgovor.
Zagorje ob Savi. Javna zahvala. Železničarji so nahruli med vsemi uslužbenci južne železnice na progi Brežice - Kresnice in pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani okrog 14.000 km za rodbino. Železniškega čuvaja Jaroslava Nejedly, ki se je dne 6. februarja na progi Zagorje - Sava, smrtno ponesrečil. Pokojnik je zapustil vdovo s 7 represijo?!"« otroci, ki bi bili izročen’ n\jh ••• iTfcjpEgrfc* Sim niso priskočili na ,oč ■ ■£!	5'*
darovalci. Za to se tem	«'	•
Je zahvalim v imenu vdove ia '	. •_
velikodušnim darovalcem. — Leopold progovni mojster.
Pokrajina.
Hrastnik. V nedeljo, 19. t. m. se ie
vršH v Hrastniku shod NSS, ki je bil kljub skrajno slabemu vremenu jako dobro ob!- j skan. Shodu Je predsedoval predsednik krajevne organizacije tov. Bevc, ki je po kratkem nagovoru podal besedo tov. R. Juvanu iz Ljubljane. Tov. Juvan ie uvodoma povdarjal važnost političnih shodov za delavstvo in konstatiral veselo dejstvo, da se delavstvo kot najbolj važen faktor v državi vedno bolj zanima za Jano in politično življenje. Borba političnih strank je gnjusna! Naj pokaže delavstvo prvo, da hoče voditi dostojen političen boj, bo) za načela in ne za oseime Kousu. Kot «>-cijallsti in tudi kot strankarji moramo uvajati mod delavno ljudstvo več spoštovanja in ljubezni, ker sicer ne bomo dosegli visokega cilja socijallzma. Tudi na izobraževalno delo polaga naša stranka veliko važnosti. Narodnost ni samo na Jeziku, narodnost nam ie ideali Voditi hočemo najodločnejši b«j proti raznim brezdomovinskim hujskačem. Smo državotvorna stranka, ne podpiramo in ne bomo podpirali pa take vlade, ki hoče našo državo upropastlti. Volitve v konstituanto m še bolj volitve v občinske zastope so pokazale, da gre naša stranka pravo pot. Zavedamo se, da smo mlada stranka, katera ima jasno začrtan program, zavedamo se pa tudi, da bi tega programa v kompromisih z raznimi strankami ne mogli izvesti in vsled tega odklanjamo vsak kompromis. Vse govorice o zvezah 'm kompromisih so navadne izmišljotine. V Konstituaati sta naša poslanca v opoziciji in glasujeta proti načrtu ustave, ker la načrt niti najmanj ne odgovarja koristim delavnega ljudstva ln Interesom države. Najodločnejše moramo protestirati, da se uganjajo z ustavo navadni »kšefti«. Z ozirom na položaj v katerem se nahaja naša država samo za sedanjo obliko države, ker nam Je ljubša demokratična monarhija, kakor absolutistična republika. Samo politično ne bomo rešili našega delavnega ljudstva, temveč gospodarsko in strokovno. Zato polaga NSS veliko važnost na razna gospodarska podjetja, potom katerih hočemo osamosvojiti naše delavno ljudstvo. Pristop k naši stranki ima vsak-
Mali oglasi.
Proda se:
VINO
pristno naravno — kislo, haložansko, letmk 1917 — primerno za košnje — prodajam liter & 20 kron gostilna »Krakovski nasip 14« Anica Koleša.	1128
MODERNA OPRAVA ZA JEDILNO SOBO
z medenimi okovi, skoraj nova se proda. Več se izve Iz prijaznosti na Dunajski cesti 17. III. vrata 98.	1133
TANKA SVINJSKA ČREVA
po 2 K meter Iz lastne čistilnice, posta,a Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 1105
SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE nmjetničke, hlstoričke, ljubavne Itd.
Papir svake vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi Ceškojugoslovenska knjlžara J Herejk, Zagreb.	1082
POZORI TRGOVCI IN PEKI.
svež dunajski kvas dobavlja 42 K za kg, vsako količino Ivan Roy, Export dunajskega kvasa, Maribor, Glavni trg 3. Brzojavni naslov: Roy, Maribor.	ItII
Kupi se:
VALJČNI MLIN IN ŽAGA dobro	vod	v*	w	-	A
Kupir ti*rt V	C	.	4W	CdO
vale©" v.j-.f ■ . • :• . naj	.
na Fr. > iUS*
PRODAJALKO
za v trgovino z moko na debelo se sprejme. Izučena mora biti tudi v knjigovodstvu Cenjene ponudbe pod »Samostojna« na upravo »Jugoslavije«.	1134
IZURJEN ŽAGAR
k clrkulark! za akordno delo se išče. Oglasiti se je pri Lud. Ileršlč, Ahacljeva cesta štev. 10.	1137
1SČEM SLUŽKINJO
kot gospodinjo na malo kmetijo. Sem sam | in 2 otroka. Opravljala bi samo domiča dela. Starost 25—30 let.
Razno:
VSI.ED BOLEZNI se odda v najem špecerijska trgovina na j jako prometnem kraju s 1. julijem. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »trgovina«.	1136
J1RASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA.
] K 30.—. Siajnl historlčkl i ljubavni romm.
Upravo izašao. Naručite si odmali kod %0e-škojugoslovenske naklade J. Hcrejk, Zagreb.	1080
RUSKA KNJIŽEVNOST.
Tražlte ejenike ruskih originalnih knjiga od Ceškojugoslovensk« naklade J. Heretk, Zagreb.	10SI
FošHfte naroc.otaoB
JugosJov. nov. mdružente, eekcifa Liub^ann, naznanja lužno vest, da je dne 26. t. m. ponoči ob tri četrt na 10. uro po dolgi in težki bolezni preminul v starosti 41 let njegov sonstanovnik, bivši predsednik in blagajnik, gospod
Emil Vodeb,
urednik „SIovenskega Naroda".
Pogreb našega dragega člana se je vršil včeraj v sredo dne 29. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 2, na pokopališče k Sv. Križxx.
Pokojnega blagega tovariša ohranimo v hvaležnem spominu I
Ljubljana, 30. junija 1921.
•	.	-	r-t	»•v	••	V'	.	•'	«,	•••.	v.:	s-'
- v ; •	-	ju*	•
Promet
tehir. in in&issi. podjetje
dr. £ o. z.
v Liasfe liani, Graal&ie 9. jako poceni
zaradi premen jene dispozicije
MT proda ~ms 1 elekirič. motor
17 P. S. 440 Vol t, ca 1100 obratov, izdelek Brovvn - Boweri z roostatem in drugimi pripadla.
I električ. motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
Slevenzkl hrojaifii mo.ftter
Stolfta uSSsa 5
priporoča slavnemu občinstvu veliko zalogo lepih moških oblek, angleško blago, damske obleke, po najnižjih cenah in najnovejši medi.
Raznovrstno
n
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro, kanalizacijo, (šotske) irske peii, betonsko Železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
..Plflitr, Hl infl. pol®
Ljubljana.
letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih
y$r&v.,Jug©s!a¥lJe4
v LjubSjani.
Cena krasno vezani knjigi je 80 kron.
siva barva proti rji
beli in črni emajl lak, minij, i. dr. barve, kristalni beraks, nattalln i. drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah.
..Promet**
tehn. ind. podjetje, Ljubljana.
Najlepše in najcenejše darilo za vsako priliko je
Hoj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva sc v Ljubljani:
v Zvezni knjlg^ro i.Marfjin !rg8. »Zvezni tiskarni, Stari tre 19,1,
it
Mm Minka tt i i ijin.
Punafska essta 28-L
-Hm
i E OJ BB a&.3 m ""^^1 zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v
drugem kolu drž. razredne loterije.
Nad 1,200.000 kron
so zadele srečke v prvem kolu državne razredne loterije kupljene pri
Zadružni Gospodarski banki Ljubljana. Žreban? e se vrši v prvem razredu
15. in 16. julija 1921.
Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka -18 din., polovica 24 din., četrtinka 12 din., osminka 6 din.
Srečke prodaja
'l
Sprejme se takoj vee
sekače? (Štancerjev)
k*-sekačnemu stroju. — Plača najvišja.
Tovarna „Petoviau za it suje in čevlje
Breg pri Ptuju.
CZŽE
333
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista tsae) ne ustavi >
3=E
POZORI
Slovenci!
POZORI
Kupujte, čitajte in razširjajte stvarni in zanimivi tednik
»Avtonomist"
Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60'—, mesečno K 10'—.
Upravništvo Ljubljana, Breg It. 13.
■
1. M. UJMUIjUItN,
Dunajska cesta 38-1. (hila Zadružne zuese).
PgEMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravo lista.
mn
| Posor, turisti! s
Tovarna kenserv, salam in klobas
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1.
Naročila sprejema tudi upravništvo Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
Pevci in pevska društva! 1 Pozor!
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene konserve kranjskih klobas z zeljem kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferha po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrslne izdelke, kakor:	najfinejše	salame (ogrske), krakovske,
šunkarice, poletne salame, brunšvisLc i. L d.
Pošiljatve po pošli in železnici dnevno.
IS
S
izgoiavlja in oddaja mehanična vrvarna, teriinica in predilnica
Anton Šinkovec, Kranj- Grosuplje.
Cenjena naročila na tovarno v Grosuplju.
JVfeila pesmarice?
i
1
za moški zbor; žepno izdsla 11X15 cm
Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
,,	3.	Anton	Hajdtih:	Slabo sveča je brlela.
*	4. Anton	Hajdrih:	Pod oknom.
,	5.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjah.
*	6.	Anton	Hajdrih:	Jadransko morje.
„	7.	Anton Hajdrih: Pr! oknu sva molče slonela.
„	8.	Josip Kocjančič:	Slovo. Le nocoj še luna mila.
„	9.	P. Hug. Sattner;	Pogled v nedolžno oko.
„	10.	P. Hug. Saltner:	Na planine!
Vsaka petem »taste i K; u Izvodov 10 K.
Številko 6, 7, § in 10 stanejo po 2 kroni, 11 izvodov 20 kron.
„	Dobiva	se	v
Zvezni knjigami, UMmn, sinjin trg štev. 8.
fggggIilSISSSI Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
Kleparstvo
Teodor Kom, krovski in kleparski mojster, vpcljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Pisalni stroji
Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33.	Specialna trgovina z jnveli in zlalnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.	s papirjem Uranus, Mestni trg u.	s 5Iberijo, železnino in cementom Alojzij^Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. „r 1
		s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.	
Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366).			
	Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37		* šivalnih in« pfšftlniJi strojev in koles Ivan sin'^Dunajska c. 15.
		e pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.	
Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117.			7. železnino na čfebelo in drobno . ♦ Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. * »
		s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28.	
	Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.		
Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20.		s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.	z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik. Stari trg 19.
			3
7. železnino
Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Fotografski atelje in povečevalni zavod
Franc Kunc, Woliova ulica 6.
Slike za legitimacije
Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve.
■pnRMHHR
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Rtoriffn tm S WoIfova ulica 1 — Pet£?i£žnKca ¥ Murski Seb&ii in PoiMš Lendavi.
obrestnje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa v lanskem letu
nad 128,000.000 kron.
1! © 2
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom. m
.a#9
Odgovorni urednik: Dominik Čehln.
Izdala kouzorci! dnevnika »Jmroslavlla«.
Tiska »Učiteljska tiskarna, v Liubljanl.