Poštnina platana v gotovini. 286. štev. V Utihliasil, « ponedeljek 19. decembra 1921. Izhaja rasen nedelj in praznikov v s a h dan ob IG. uri dopoldne« Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-■ pisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 min po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti pro-8tor K 3. Pri vfcčjem naročilu popust fekto$iU» i4J>gio to ie vprašanje, ali Je «pl-,li mrgoče na'ti danes '-ečino ki ?'■ '-ni- preti vlado vsaj tolike, da se do iese vop •; z.ikon. ki uj niir• _£e se v zadnjem trenutku situacija ne spremeni — In tu v Belgra-du je vse mogoče — moramo računati. da bomo imeli že v mesecu mar?,, nove volitve. In kakor kot soeiiali^ti vedno nozdravHamo apel na narod, se nam vendar zdi, da tudi bodoče vol;tve ne bodo prinesle rešitve iz kritične situacije v državi. Kar bi bilo državi in nabodu mo-ntenta.no nainujnpjše, bi bilo intenzivno delo v narlamentu: proračun. Izier načenie davkov, zmanjšanje in z "dnacenie tiradnlštva. boj korupciji v uprav? in vo'ski. zakon: o sa-* rnoum-avi — ;n potem šele volitve Od skorotsnjij) volitev si ne obetamo izboljšanja obupnih razmer. Vorašanje Hrvatske še ni dozorelo. Nove volitve bodo separatistične stranke noia?»le. no Ht volitvah bodo morda takoj nr!Sle nove s pro-Krarnonr reviziie ustave — in kaos v državi bo povečan. nevarnost, da aržava razpade, bo postala akutna. ' Zavedati se moramo enega: Tudi tisti, ki žele revizijo ustave, a hočejo zdrav razvoj in obstoj države, greše, če revizijo forsirajo. Predno se pristopi k event. reviziji ustave, je treba ustvariti najnujnejše predpogoje za eksistenco našega držav-i nega življenja. Teh predpogojev pa danes ni in zato nam 1. 1922. obeta malo dobrega, a veliko slabega. Tim bolj zločinsko je zato pre-klanje demokratov iti radikalcev med. seboi. To je igra z usodo države, za katero ni niti Pašic mti Pri-bičevič prelil kaplje krvi, za katero pa je tekla kri našega delavskega in kmetskega naroda! V očigled tem nastopajočim težkim časom dvojno pozdravljamo zgoraj naznanjeno ujedinjenje soci-jalističnih vrst v državi. Potrebna nam bo edinost, ker le v njej je moč. Ni izključeno, da bo vojaška sablja reševala državno krizo in takrat bo v prvi vrsti delavstvo plačevalo ce-ho današnji politiki vladnih strank! Atentat na osemurni delavnik. V zadnjem pismu sem poročal o , dr. Žerjavovi vojski proti osemur-| neniu delavniku. Načrt dr. Žerjava ' je žalibog usoe!. Zakonodavnl odbor ie na svoji seli dne 9. t. m. sprejel r^akci,io>r>rnl predlo« združenih demokratov iu radikajzav. S tem predlogom je sicer za veliko industrijo priznan 8urni delavnik, a za manjšo industrijo in obrt (za podjetja. ki zaposliio matij kot 15 delavcev) na ie sprejet 10 in celo 12urni delavni čas. G. dr. Žerjav se moti, če mlsfl, da bo s tem svojim volil-cem obrtnikom (in seb?!) kaj noma-eal Delavec bo rajše šel na delo v tovarno, k^r n za krajše d b beliše plačan, obrtnik va ! o trpel n* pomanjkanju delavnih sil in — kM dr. Žerjava. Delavstvo pa naj se strne v trdnih organizacijah in nai si samo z lastno močlo izvojuje Surni delavnik tudf v mali in srednji rVti. ki so jim ga ukradli baje tako moderno socijalno čuteči demokrati. Socijalisti so se z vso energijo borili zoner oodaljSanie delavnega časa. Še v zadirčni trenutku je so-drttg Divac energično protest^al proti^ nakani večine, a ko ie slednjič dr. Žerjavov oredlog bil vendarle sprejet, so sofci?a!’st! v znak protesta rad t^kim izzivanjem delavstva zapusti zbornico. Predvčerajšnjim je potem Zako-nodavni odbor konečno sprejel zakon o zaščiti delavstva. Ostali zakoni o delavski zakonodaji pride‘o v teku bodočih tednov na dnevni red. Boj za volilno pravico žena. V Zakonodavnem odboru je tudi ž^p^.a vrlina pravic?} 73 slovanske občinske volove no hudi debat! propadla. Pri tej priliki naj se osvrnem na nelojalno poročilo »Slovenca« o tej stvari. Ko poroča o tozadevni razpravi. pravi »^lovonac«, da so se v tem vprašanju držali socijalisti rezervirano. To seveda ni resnično. Socijalisti so. kakor klerikalci glasovali za žensko volilno pravico in to socijabsti Iz mineipielnib razlogov. dočtn klerikalci iz strankarskih. Predlog, da se da ženskam v Sloveniji volilna orav!ca. je prvi stavil v 2. sekciji .še pred tedni socija-listfčni zastonnik, dočhn klerikalca niti na sei' ni bilo (kar h V??, n'"-o-čevalec takrat tudi v »Napreju« priobčil). In ko je prvi dan v Zakono-davtiem odboru začela debata o tem vprašanju. Je za žensko vol!!no pra-vieo povorfl sodrmr Kr5st?ri, doč:«n ni bila na s^M takrat niti cn^ra slovanskega klerikalca. Gospoda okrog »Slovenca« naj bi se naučila malo več politične lojalnosti! * mmmmmmmmmmBB mmčm&amsmsmnmmaaB V financijskeni odboru. V financijskem odboru, ki ima vsak dart seje, se vršijo zanimive in včasih burne debate. Obravnava se proračunska dvanajstina za januar. Naravno da se pri tej priliki zamo-rejo obravnavati le nekatera najvažnejša vprašanja, dočim je detaljno prerešetanje budžeta prihranjeno redovni budžetni debati. Pa vendar se odkrivajo že sedaj nezaslišane zlonpotrebe m se tajinstvena koprena iznad raznih korupcijskih zadev dviga. Tako je n. pr. odbor ostro obsodil korupcijo v Upravi fondova, kjer vlečejo člani upravnega odbora in nadzorstva mastne dividende, ki gredo v stotisoče! To so večinoma Dolitiki iz radikalne stranke. Ostro se ie nastopilo proti razsipanju denarja za avtomobile, proti korupciji pri voinih dobavah, v ministrstvu zunanj!h zadev itd. \ včerajšnji seji je noročevalec o min. saobračaja poročal, da dobiva famozni pomočnik min. saobračaja g. Jelič še posebno dogovorjeno nagrado letnih 20.000 dinarjev za svoje delo. Tozadevni dogovor ie napravil svoj čas minister Korošec in potrdila ga je vlada. To pribko je vnorabil sodrug dr. Korun, da je v ostrih besedah nastooll proti tel te-v^r^dnl protizakoniti nagradi goso. JN’ču. ki Jo je Im x«oval upravni škandal. Pri tej priliki je podvrprel tudi Jeličcvo dejo uničevalni kritiki. Obdolžil je Jeliča, da je on kriv vse desorganizaciie našega saobračaja in vse nezadovoljnosti med železničarji. Zahteval je. tla se JePča odstavi. Odbor je sklenil, da zasliši v tej stvari ministra saobračaja. Poročali smo že zadnjič, da je soc. zastopnik v odboru sb»v;l p'-ed-loc:, da se zmanjša n^ša vojska na 100 000 mož l“tno. nri čemur je seveda omenil, da je to zmanjšanie Ie malenkost proti temu, kar zahtevaio sochVHsii v noghdu volaštva. Na predvčerajšn-i seji. na katero je bil nokliean voini minister, ie sodr. Korun ta svoj predlog obš;rno utemeljil obenem tudi ožijrosal kUkarstvo »Bele roke« v armadi in svoj predlog na znižanje vojske nonovil. O^-bor «*e nato soglasno sklenil, da za-bt^vn od vlade znižanje vojske na 109 000 mož. Pred koncem seie dne 15. t. m. je stavil soc. zastonnik na f!nančneea ministra tudi vpr?šanie p^ede železničarskih zahtev, ki iim je stavljen rok do 15. t. m. Opozoril je nrnistra na važnost te zadeve z ozirom na bedno stanje žel“zn:č?-jev. pa tudi z ozirom m r^epost s^a^Me v našem železniškem prometu, če se železničarjem ne utrodi. Finančni minister je odgovori, da je sicer dobil o J ministra saobrača!a zahtevo za izobčilo 13 meseca, a o c^ugMi zahtevah da mu ni nič -^nano. Te plače pa ^n brez narlamenta ne more nakapati. Sodr. Korun je ministra še enkrat onozorU na resnost položaja, zahteval iznobiitev železničarskih za’’tev ni nresil rnmistra. da snr'’vi celo zadevo nemudoma nred vladno sejo. kar je minister tudi obliub'1. Vladna kriza zadržuje tudi rešitev tega tako perečega vprašania. (Važir^a mesta smo označili z debelim tiskom. — Ured.). », n. Obvestilo rudariem pri TrbovrKskl oremogokenni družbi v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Kočevju, Rajhenburgu in Hudi jami. Podpisano načelstvo »Unije« slovenskih rudarjev je na podlagi sklenjenih resolucij dne 4. decembra t. 1. vložilo dne 6. t. m. vlogo z resolucijami iia pokrajinsko upravo, v kateri je zaprosilo, da se draginjske doklade v zmisltt točke 8. plačilne pogodbe povišajo eventuelno v to svr-ho skliče enketa. Na isto vlogo smo i dobili obvestilo od pokrajinskega ! namestnika gosp. 1. Hribarja, da je predlog pokrajinske uprave že od- I poslan ministrstvu za rude in šume na našo vlogo in da se naj poviša draginjsko doklado, kakor je bilo dne 8. novembra t. 1. v rudniški pisarni v Trbovljah dognana razlika med cenami 19. januarja 1921 in 8. novembrom 1921, to je za delavca približno 10 kroti na storjeni šiht, družinskega člana pa 5 kron. Da se skliče eventualno tudi enketa. na katero se povabi vse interesente. To naj služi vsem rudarjem v obvestilo in naj se ne puste begati ne od narodnih socijalcev ali pa klerikalcev, kakor tudi ne od onega dela nekdanjih komunistov, ki še vedno raznašajo razne baike. Rudarji naj bodo prepričani, da bo Uniisko vodstvo vse storilo, da dosežejo to. kar jim gre po pogodbi, ker Linijskemu vodstvu se ne gre za kako agitacijo, gre mu le za to, da res varuje interese rudarjev. Načelstvo Umjskega vodstva Zagorje ob Savi. K strankinemu zboru. (O strankinem tisku.) Zaupniški z. or krajevne organizacije JSDS v Trbovljah uvideva in polaga veliko važnost na razvoj strankinega časopisja. Priznava, da je naše strankino glasilo »Naprej« v tu "hujšem času reakcije in napadov s strani vseh meščanskih političnih strank dosledno vršil svojo dolžnost, energično odbijal napade bur-žoazije, ter bodril in poučeval somišljenike v socialističnem duhy, čep-av se je moral kot proletarski list ves čas boriti z velikimi finan-cijelnimi zaprekami, katerih pa je v veliki meri slovensko delavstvo samo krivo vsled brezbrižnosti Z3 či tanje. Da sl strakin list opomore, predlaga organizacija: 1. Sedanje strankino glasilo »Naprej« naj se v spomin velikega napredka k združenju jugo lovenske- tfa soclj&HstičncKa proletarijata izdaja v bodoče pod imenom: »Delavski Pst«, glasilo zedinjene socialistične stranke Jugoslavije, ali pa »Delavski list«, glasb socijalistične zajedniee SMS za Slovenijo.« Izhaja naj v Ljubljani. 2. Strankino načelstvo naj uredi vse potrebno, da bo list z novim letom izhajal nod novim imenom kot dnevnik v solidni obl’Vi redno na štirih straneh do sedanjih cenah. 3. Vsa aktiva in nasiva prevzame novoimenovani list, ki je last celokupne stranke. 4. Poleg glavnega lista (»Delavski Ust«) naj se uvede obbgatorične liste »Ljudski glas« in »Enakost«, ki naj izhajata po dvakrat na mesec tako da bo vsak član JSDS In KDZ prijemal prvi oziroma drugi list. — Sodrug' nemškega jezika naj oreje-majo »Volk-^stimme« kot tednik, ki se tiska v Mariboru. i Za prejemanje obligaloričnih listov znaša strankin davek 2 Din 50 para. Pristaši, ki prejemajo dnevnik, niso vezani na prejemanje tednikov in plačajo le 1 Din strakinega davka. K zedinjenju. Sodrug Fran Rinaldo iz Trbovelj predlaga k tej točki dnevnega reda: Iz poročil in sklepov mednarodne socijalistične konference na Dunaju je razvidno, da je končni cilj socialističnih načel mogoče izvoje-vati le v zedinjenju vseh socijaln stičnih strank, ki stoje na stališču razrednega boja napram meščanskim strankam in proti kapitalisti^-* nemu družabnemu redu. Združiti vse razcepljene frakcije v državi, to nalogo si bo prizadeval izvršiti tudi naš strankin zbor. Ker nosi naša stranka ime »Jugoslovanska sociialnodemokratična stranka« že od L 1909. kar naj bi bl-< lo značilo nekako skupno vez vsega jugoslovanskega proletarijata, oziroma zedinjenje vseh socialističnih strank jugoslovanskih narodov, tu ker to zedinjenje stvarno še ni izvršeno, se mi zdi potrebno do določitve skupnega naziva, določiti ofcijelno ime, ki je nastopalo že pri volitvah v konstituanto. namreč JSDS in KDZ v skrajšani obliki: »Socijalistična delavsko - kmetska zveza Slovenije«, katero ime naj bi označevalo združeni industrijski m kmetski proletarijat. Glavno glasilo naj nosi ime »Delavski list«, glasilo socilalist'čne de-lavsko-kmetske zveze Slovenije.« (Kakor je razvidno Iz današnjega noročila iz Belgrada, je zed:nje-nje bilo včeraj načelno izvedeno. Treba, santo, da tudi kongresi potrdijo sklepe zedinjevainega odbora. Op. ur.) dem^groOTa. Demagogija ie še najmilejši izraz za pisavo »Jutra« od 13. t. m., ko piše o knzi na ljubljanskem trgu. V zvezi- s to krizo dolži seveda, sedanjo večino na ljubljanskem magistratu, češ, da je ona zakrivila pomanjkanje živil. Pri tem se bije na prsi ter trdi, da so demokrati vedno iti predvsem skrbeli za prehrano ljudstva, sedaj »a, žal, jim ni dana nrTka. Take trditve je zmožno pač le še »Jutro«, katero si očividno do-mišliuje. da je ljubljanski občan zakrknjen bedak, kateremu so v stanu natveziti mladinski državotvorci najaVnr^nci*.'' stvari. Vsakdo, kdor ni navadni političen otročaj in le malo zasleduje politiko naše demokratsko - radikalne vlade, prav dobro ve. da je ta vlada ponovno sklenila forsirat! Izvoz z vsemi močmi, hi ta izvoz je tako intenziven kot še nikdar poprej. Vse izvaža, od velikih izvoznih tvrdk do malih mesarjev in prekunčevalcev. Prvi direktno sami, drugi pa so pod-komisMonarji prvih. Ker pa je vlada s svojimi sijajnimi državotvonrški-tni sposobnostmi, tudi našo valuto nognala na rob propada, je ustvarila izvozničarjem naisijainejšo konjunkturo. Kdo bode še klal za domači trg. ako mu izvoztrčarji plačajo za 20 do 30% višjo ceno in onim maloštevilnim mesarjem, kateri bi hoteli klati za trg, pred nosom pokupijo vso živino. Ko so cenc, vsled navedenega na trgu poskočile, je pisalo isto »Jutro«, da je temu kriv sedanji občinski svet. Ko je občinsko sodišče potom maksimiranja cen hotelo vsaj nekoliko zajeziti naraščanje cen, so ljubljanski mesarji, ti najvernejši pristaši J DS, obusta-vili ves doi’oz na trg. Pa ne da bi bila zato potreba, ne, temveč zgolj za'O, da ljubljanskemu konsumentu pokažejo moč, da so *atno oni v stanu diktirati cene, ako pa se jim to ne dopusti pa prodajo rajši vse tujcu kot domačemu konsumentu. Občinski svet. oziroma aprovf-začni odbor je ponovno prosil dado, da prisili izvozničarje, da krijejo vsaj domač trg. Ne, niti to, izvoz je še nadalje povsem svoboden, ker, kaj brlga^demokratsko gospodo kon-smnsnt. Živina se izvaža brez vsakega sistema in gospodje ne pomislijo prav nič, kaj bo v bodoče. Izvaža se perotnina in jajca ter sploli vse življenske potrebščine. Da. celo krrrrla so se do pred kratkim izvažala, čeprav je pomanjkanje krme letos tako občutno, kot se ga že davno ne pomni. Kjer pa ni živino in krme, tam tudi ni mleka, če se izvažajo kokoši in iaiea; potem seveda ni iaje na domačem trgu. K namigavanju »Jutra« glede aprovizacije z mlekom in beganja mlekaric, moram pripomniti, da so Stran 2. NAPREJ. se svoječasno izdajali fermani v tej zadevi cd strani uredništva mestnega magistrata, na podlagi pogodbe, katero je podpisal bivši demokratski podžupan. Ta pogodba je bila sklenjena na tak način, da je nasprotovala vsem mogočim predpisom in je bil sedanji aprovizačni odsek prisiljen jo ukiniti. Glede bivše aprovizacije bi opomnil le. da so imeli gospodje demokrati v tej zadevi povsem drugo, lažje stališče. Trgovina je bila vezana in mesto je dobivalo življenske potrebščine potom rekvizicij. Vse to je bilo neprimerno lažje kot pa danes, ko vlada svobodna trgovina. Sicer na so gospodje liberalci skrbeli za to, da so uničili pred svojim odhodom z magistrata vse, kar naj bi bilo v korist aproviziranja Ljubljane. Vnovčevalniea, katera bi danes prav došla mestu v zadevi aproviziranja mesa, se je prodala, mestna pekama se je oddala brez potrebe. Iz navedenega jasno sledi, kako težaven položaj ima danes aprovizačni odsek, kateri mora ustvarjati vse iznova, dočiin se od strani vlade ne stori prav nič. da se omeji draginja in zasigura domačemu trgu potrebna živila. Gospodje pa so oči-vklno pozabili rek: Svaka sila do vremena. Ta brezglava In protiljud-ska politika ne bodo rodila drugega kot nezadovoljstvo in nova mezdna gibanja. »Jutro« pa lahko dela razpoloženje proti sedanjemu občinskemu svetu kolikor hoče. naše ljudstvo je dosedaj toliko zavedno, da prav dobro pozna krivce današnji draginji in jih bo v bodoče obsodilo še hujše kot dosedaj. Maksim Svetlič. Politične vesti. + Dr. Žerjav minister za soci-ialno politiko? Najnovejša poročila pravoji. da postane g. dr. Žerjav minister za socijalno politiko. Doslej smo videli g. dr. Žerjava le kot bojevnika nroti* socijalnim reformam; ali postane morda zaraditega minister za ta ersort? Želimo, da izpre-meni svojo dosedanjo politiko v tem oziru. + Socijalno zavarovanje v Avstriji. Avstriska vlada predloži še pred božičem narodni skupščini načrt zakona o socijalnem zavarovanju za starost, Invalide, vdove in sirote. Zavarovanje sega dvajset let nazaj in mu pripade okolo 1,200.000 zavarovanja potrebnih oseb. 4- Razpust fašistovskih tolp v Italiji. Italijanska vlada je pristala na pritisk socialistov in klerikalcev na to, da se razorože vse fašistov-ske tolpe v Italiji. -I- Angleško-irskl dogovor sprejet. Obe zbornici angleškega parlamenta sta sprejeli angleško-irski dogovor. -f- VVashlfigtoosko konferenco, ki se še nadaljuje s presledkom, utegneta obiskati tudi Lloyd George in Briand. Najprejc se bosta posvetovala med seboj, če se zedinita glede financielnih načrtov (vojna odškodnina) in glede točk, ki se tičejo Kitajske, bosta vplivala na Hardin-ga, da se prične akcija za sanacijo gospodarskega položaja, ker ne preti le državam s slabo valuto, nego tudi onim z dobro, grozovita gospodarska kriza, ki je že doslej občutna. Tudi zmagovalci torej poginjajo pod težkimi mirovnimi pogoji, ki so jih naložili premagancem. H- Razoroževanje. Na washing-tonski konferenci so veliko govorili o vojski in vojni mornarici. Nihče pa ni predlagal, razorožimo? Vsi govorniki so se izgovarjali drug na drugega, češ. če bo Japonska gradila. bo gradila tudi Amerika, Anglija itd. in obratno. Pri vsem tem gre za gospodarska vprašanja. En-tentini zmagovalci vedo. da posebno velike vojne ne bo nekaj let. Za silo so vsi oboroženi. Mislijo si pa, da je kapital naložen v vo'nih ladjah premalo produktiven, zato so se posvetovali le glede omejevanja oboroževanja za pet ali tudi nekaj več let. Kapital bi pa v tem času nalagali drugod produktivno. To je tista slavna razorožitvena konferenca mogočnih kapitalističnih držav. Kupujte Cankarjevemu spominu posvečeno Številko „Kresa". Brzojavi. S te v. 286. POGAJANJA GLEDE SESTAVE VLADE KONČANA? LDU. Belgrad, 18. dec. Pogajanja med radikalci in demokrati so v glavnem končana. Demokrati so danes dopoldne sprejeli na svoji seji listo kandidatov za Pašičev kabinet. Za notranjega ministra je določen dr. Vojislav Marinkovič, za finančnega ministra dr. Kosta Kuni a n u d i, za ministra prosvete Svetozar P r i b i č e v i č, za ministra za socijalno politiko dr. Gregor Žerjav, za ministra vere dr. Ivo Kr s tel j. za ministra za šume in rude pa Živojin Rafajlovič. Glede kandidatov radikalne stranke sodijo, da bodo v glavnem ostali isti, kot so bili v prejšnjem kabinetu Nikole Pašiča. Edina izprememba bo nastala bržkone v ministrstvu za j javna dela, ker odstopa minister Jo-ca, Jovanovič radi slabega zdravja in pride na njegovo mesto Velja V u-k i č e v i č, kakor trdijo. Vprašanje državnih podtajnikov, glede katerega se je mislilo, da bo rešeno sedaj z ministrsko listo, je začasno odloženo, tako da bo mandater krone Nikola Pašič predložil kralju ukaz o imenovanju novih ministrov brez državnih podtajnikov. KARTELJ BANK. LDU. Belgrad, 18. dec. Belgraj-ske banke so osnovale svoje profesionalno udruženje. čigar pravila je potrdil minister za trgovino. Udru-ženju bodo mogle pristopiti tudi druge banke v državi. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen upravni odbor ter je bil za predsednika izvršilnega odbora izvoljen ravnatelj Prometne banke Dragičevič, za podpredsednika ravnatelj I. Hrvatske štedionice Glumač ter ravnatelj angleške trgovske banke dr. Ivan Sto-fadinovič. ALBANSKE ZMEDE. — INTERVENCIJA? LDU. Skader, 18. dec. Predvčerajšnjim so semkaj dospele popolne in točne vesti o oosledniih dogodkih v Tirani. V naslednjem je očrtano na kratko, kako je potekala cela zadeva in kako so nastali neredi ter zmešnlava. fci se Siri na vse strani iz Tirane. Pred nekoliko dnevi se je vrnil iz Italije v Tirano Hasan Priština, znani bivši avstrijski agent princ_a Wieda. Hasan Priština je pripeljal s seboj gotovo število problematičnih oseb, ki jih je zbral v Avstriji in Italiji in s katerimi v družbi je organziral tolpo, potem katere je došel do oblasti. To je izzvalo tako veliko ogorčenje med ljudstvom, da je primoralo z orožjem v roki Hasana Prištino in njegove tovariše, da so se morali odstraniti. Glasilo nacionalistov »Vreme« napada ostro Italijo ter njene agente radi vmešavanja v notranje zadeve Albanije. Albanski narod je sedaj enodušuo proti politiki teh tujih agentov ter ie zelo ogorčen radi poslednjih dogodkov. LDU. Korča, 18. dec. Koliko jc bilo ogorčenje albanskega prebivalstva proti Hasanu Prištini, se razvidi jasno iz izjave, ki jo je podal, ko je moral opustiti oblast, do katere je došel s pomočjo denarja in tujih agentov. Hasan Priština je ob svojem begu izjavil, da je primoran zapustiti Tirano, ker so proti njemu prebivalstvo, vojska, kakor tudi vse oblasti. REZULTAT ŠOPRONJSKEGA GLASOVANJA. LDU. Dunaj, 17. dec. Kakor se poroča z uradne madžarske strani, je ententna komisija danes končala štetje glasov, oddanih pri ljudskem glasovanju v Šopronju. Za Madžarsko je biio oddanih 15.343, za Avstrijo pa 8227 glasov. FRANCIJA SE BLIŽA PAPEŽU. ^ LDU. Pariz, 16. dec. Senat je včeraj debatiral o interpelaciji glede vzpostavitve diploinatičnih odnoša-jev z Vatikanom in je s 174 proti 129 glasovom sprejel resolucijo, v kateri izraža vlad: svoje zaupanje. NEMČIJA MORA PLAČATI. LDU. Pariz, 17. dec. Kakor javlja »Journal«, je reparacijska komisija soglasno določila odgovor nemški vladi. Glede obrokov, ki jih mora Nemčija plačati dne 15. januarja in 15. februarja, je komisija izjavila, da vzdržuje svoj zadnji odgovor. Nemčija more in mora Dnevna kronika. Peta javna redna seja Hubljan-j skega občinskega sveta se bo vršila v torek dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu so važne finančne zadeve ter zanimivi samo-stalni predlogi. Oproščenjs letnikov 1S9S iii 1859. Prejeli smo: Še pred vpoklicom letnika 1899 je izdala voj. oblast razglas, potom dnevnikov, da bodo mladeniči tega letnika, ki so služili v avstrijski armadi 2 leti popolnoma oproščeni kadrskega roka. Po vpoklicu je bil ponovno članek v nekaterih listih, da bodo služili samo šest mesecev. Bila pa sta menda oba odloka kasneje preklicana, ne da bi se obvestilo prizadete mladeniče o tem potom časopisja (kajti voj. služb, lista lajik ne dobi v roke), tako da je pretežna večina odslužila poln rok in pride za novo leto srečno po štiri oz. petktni voj. službi domov, če je voj. oblast izdala tozadevne objave v časopisje, zakaj jih ni pravočasno preklicala. Če pa je objave kdo drugi objavil in so bile brez podlage, tedaj bi bila dolžnost voj. oblasti, da jih dement!ra. Posledica vsega tega ie bila, da so se oni mladeniči tega letnika, ki niso bili rekrutovani lansko leto oz. letos, v svesti si. da so voj. prosti, nekateri poročili in so že danes družinski očetje, drugi oa so si zagotovili stalno eksistenco. Vsi pa so sedaj razočarani, ker morajo odriniti letos k vojakom, ne da bi se jim bila priznala voj. služba v bivši Avstriji (pa najsi je bila aktivna ili čr-novoiniška), tako da morajo služiti še celih 18 mesecev. Pa za neože-njenc bi še bilo. kljub temu, da jim snlava sigurna eksistenca po vodi, ali oni. ki so oženjeni? Kdo bo skrbel za njih družine? Sedaj gredo k vojakom, žena doma (mogoče z enim oz. že več otročiči!) Bo-li skrbela država za nje? Ne! Mož pa tudi no more s 40 kronami, ki jih dobi. Obračamo se tem potom, do ministrstva za socijalno politiko in do naših poslancev, da interveniralo pri voj. ministrstvu, da se poskrbi za te ljudi. Naj se izpolni povelje, ki j^ bilo razglašeno do vs?h časopisih (ne pa še preklicano), in se oprosti mladeniče letnika 1899, ki imajo vsaj 20 mesecev vojaške službe v Avstriji. Ali pa naj se jih vpo-VPče — Če že mora tako biti — vsaj le na tri ali šestmesečno orožno vajo. kakor je bilo drugič razglašeno, ker dolg. ki ga bomo storili v šestih mesecih, bomo laglje plačali kot pa onega. ki bi ga napravili v 18 mesc-ciH Ne pustite naših družin poginiti! Ne ogrožajte naših eksistenc! Oddaja priprege. Mestni magistrat razpisuje za leto 1922 priprego za požarno brambo rešilni in infekcijski voz. Informacije v stavbnem uradu. Jajca za Ljubljano. Mestna apro-vizacija je nabavila za Ljubljano en vagon jajc. Razprodaja se prične v sredo, dne 21. decembra na Poljanski cesti št. 15 in dnevno na trgu. Nove davke je sklenil mariborski občinski svet na svoji zadnji seji. Ne le kvartopirci po kavarnah, obdavčen bo tudi vsak gost. ki bo sedel preko 10. nočne ure v gostilni in preko 11. ure še v kavarni. Plačal bo en dinar. Da ga bo plačal, zato bo skrbela policija. Lastnik lokala dobi od mestnega magistrata numerirani blok. od katerega odtrga polovico listka in ga servira proti plačilu 1 dinar. Italijanska policija lovi morilce turškega velikega vezirja. Rimska policija vztrajno zasleduje morilce turškega velikega vezirja Sajd Ha-lim paše, ki so ga Armenci zaklali v njegovi vili v Rimu, kamor jc ubežal iz Turčije, boječ se krone osve-tc. Sajd Halim paša je dal namreč za časa svojega vezirata v Armeniji, poklati več sto tisoč Armencev. Umirovljeni škof Jakob Trobec je v Ameriki umrl v 83. letu starosti. Kulturni vestnik. Koncert Rumpel-Kačerova. Naš basist Emil Rumpel, kateremu so znani faktorji zaprli pot v njegov rojstni kraj Ljubljano, priredi v Mariboru dne 5. januarja 1922 poti okriljem »Svobode« skupno z pia-nistico Maro Kačerovo svoj koncert. Spored si je izbral večinoma iz slovenske glasbene literature od Vilharjevega »Kam?« do Lajovčeve »Več ne šumi rž«. Poleg tega poje tudi nekaj arij iz svojega re-pertoirja. Opozarjamo čitatelje že danes na ta večer. Cankarjev zbornik. Spominu Ivana Cankarja posvetil »Ljubljanski Zvon«. Založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1921. str. 180. Cena 18 Din. vez. 21 Din., po pošti 2 Din. ve. »Šport«, 48. številka jo izšel. List prinaša krasne slike naših pokrajin v zimi, osobito zimsko-šport-ne terene ter bogato vsebino. Šport izhaja v zimski sezoni vsakega i. iii 15. v mesecu, ccna številki je 5 I(. Priporočamo ga vsem najtopleje. — Pri tej številki se je pripetila v tiskarni zamenjava klišejev, tako da predstavlja prva slika Zimsko-šport-ni teren v Rlokah na Notranjskem in na Podutik, kakor je podpis pod sliko. Vestnik Svobode. Vič-Glince. Danes, v pondeljsk predava v društvenem lokalu »Svobode« univ. prof. g. Fr. Veber »O kritiki razvojne teorije«. Začetek predavanja ob 20. S tein predavanjem zaključi g. predavatelj prvo polovico svoje razprave. Delavci, udeležite se predavanja čim številnejše. = Riž in bombaž v Jugoslaviji. Poljedelsko ministrstvo se že nekaj časa bavi s poskusi, kako bi pri nas uspevala riž in bombaž. Glavni po- skrsi so se vršili v dolini Neretve v Hercegovini in so imeli prav lepe uspehe, radi česar bodo v neretvan-ski dolini pričeli intenzivno gojiti obe omenjeni koristni rastlini. = Tvornico lesene volne je osnoval lesni veletržec Herman Steiner v Osijeku. — Livarno črk namerava osnovati v Zagrebu neka banka v zvezi z neko tvrdko iz Leipziga. = Cirkulacija bankovcev v Avstriji znaša po izkazu 30. novembra 120.6 milijarde avstr. kron. = Cirkulacija bankovcev v Češkoslovaški. Po izkazu Bančnega f urada finančnega ministrstva z dne 7. decembra je bilo v Češkoslova-.-skl v prometu za 11,,742,246.000 K6 papirnatega denarja. Množina bani kovcev se je zmanjšala za 129 mili-. 1 jonov Kč. P@ snetis. Stavka. Delavci vseh siegen-* skih rudnikov v Nemčiji so nastopili stavko. Število stakajočih znaša 6000. —- Nemške lokomotive za Rusijo. »rrkf. Ztg.“ poroča, da je ruska Ji? , nar°čila v Nemčiji v celem /00 lokomotiv. ,~~ N?^!ova “drovna nagrada jc bila podeljena švedskemu sodniku Brantingu. Dalje jo je dobil tudi tajnik Mednarodne zveze Lange. — Sreča ekscarja Viljema. Eks- car Viljem seka v poslednjem času iz dolgočasja drevesa v gozdu. Pred par dnevi pa se je zrušilo na njega neko večje deblo in ga poškodovalo na glavi, katere mu pa k nesreči še ni zdrobilo. Kako piačuje Nemčija vojno odškodnino. Antantni obnovitveni komisiji je Izplačala Nemčija do 1. ma ja t. 1. 10,242.649 mark v zlatu. Zdaj pa jo je prosila, da bi ji podaljšala rok za zapadlo svoto v znesku 5 milijonov zlatih mark, ki bi jih morala plačati do 15. januarja 1922. — Kitajska se modernizira. V Hongkonu je te dni pričela ordini-rati prva kitajska zdravnica dr. Hoa Shoo. Študirala je na Škotskem v Edinburgu in ima baje mnogo klientov. zmožna stavbenega in pohištvenega dela, se sprejmeta takoj pri Job. Mihalič, Celje, Mariborska cesta št. 3. Plača po dogovoru* h mm LJUBIM, MDARMA ULICA STEV. 6 g== (iEGlSimM MEliOi i OEEJEfD Wtb> =a TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE iN VABILA ... ZA CKODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA S A TISKANJE ČASOPISOV, KNJ‘<3, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA. £3 J64 ftŠfe I. SANDRIN LJUBLJANA velika zaloga vsakovrstnega USNJA koS, podplatov, gonUnih jermenov In boksa na debelo MESTNI TRG 6 Velika božižna prodala! mmmammmmmmmaammBmmmBmmmmmmmmmmmmmmmm Za bližajoče se božične praznike in novo leto priporočamo vsakovrstna zelo pripravna da rila, osobito razne pletenine, kakor jopice, bluze, čepice, gamaše. dokolemce, nogavice, različno triko 'aio, fino % erllo in lepne robce za dame in gospode, dalje nainovejše bluze in predpasnike, Tetra-perilo, telovadne in športne potrebščine. Ravnokar je došla večja množina svilerjev in čepic za veihG in deklice po zelo • godnih cenah. A. & E. SKABERNE, Spijeta lipiu u pistesiM. tnsoiažo io perilo, Lfubllana, Mestni trg 10. I 1 S fll « o N< 17 Kapital s 20,000 000 kron. Rezerve okrog 6,000.000 kron. ______________Slovenska eskomptna banka Podružnice: Novoraeato in Rakek. LlUbtiena S«l«nfcurECVa UtfC8 Št. 1. ™e bl"ž”e transakelje najkulantneie. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur Akieditivi Borza. Izdajatelj; Ivan Mlinar, Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. .Odgovorni urednik:. Maks Žajjur*