LETO XX. 8tev. 39 OUVNi LN ODGOVORNI ORIONU (VAM 8HfKOVXC UREJA ORKDNTSra OD BOB Ust izhaja vsak Qan run petka — Cena to dinarju PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE' Ljubljana, sobota, 16 febr •i.4 oa««« rtiAVitA. OSTAJiOVUKNA k. OKTOHRA IM* - MUCO NAAOONOOSVO BOOILNO aORBO II IZHAJALA KOI '.t-DNKVNUt Ut TIDNU - OD OSVOBODITVI do l j uu j * (Mi kot anrv-mx. NATO PA KOT reDNIB - OB L JUNIJA (Ml IZHAJA 7 R. m AKCIJSKI POVEZANOSTI • -BORBO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Kompromis aleoe Alžira Včeraj je biln soglasno sprejeta resolucija, ki izraža upanje v mirno rešitev alžirskega vprašanja v skladu z načeli ustanovne listine OZN New York, 15. febr. (AFP). — * pogajanjih predložile Argentina, Generalna skupščina OZN je danes sprejela kompromisno resolucijo azijsko-afriških in latinskoameriških držav o Alžiru. Resolucija, ki so jo po daljših Brazilija, Kuba, Italija, Peru, Ja ponska, Filipini, Siam in Dominikanska republika, se glasi: »Potem ko je slišala mnenje raznih delegacij in proučila vprašanje Kašmirsko vprašanje v razpravi pred Varnostnim svetom New York, 15. febr. (AP). — Varnostni svet je danes nadaljeval debato o kašmirskem vprašanju. Pred Svetom je predlog Velike Birtanije, ZDA, Avstralije in Kube, naj švedski veleposlanik Jaring, ki je zdaj predsednik Sveta, odpotuje v Kašmir in skuša najti rešitev devetletnega spote med Indijo in Pakistanom. Prvi je govoril britanski predstavnik Pearson Dixon, ki je poudaril, da britanska vlada teži *a miroljubno in pravično rešitvijo, sprejemljivo za obe strani. Ameriški predstavnik Ca bot kodge je med drugim rekel, da so razlike v glediščih med Indijo in Pakistanom, da pa skupna rodnih čet OZN. Kolumbijski predstavnik Urutija je menil, da je treba imeti stalno pred očmi. da je Varnostni svet v tej zadevi posrednik in da je za vsak sklep potrebno soglasje. Delegat Kube je bil mnenja, da je stališče Indije ohrabrujoče, ker je premier Nehru ponudil plebiscit pod sprejemljivimi pogoji. Filipinski predstavnik Romulo se je prav tako zavzemal za čimprejšnji plebiscit Na večerni seji sta govorila delegata Iraka in Francije, ki sta oba podprla misel, naj bi Jaring odpotoval v Kašmir. Zatem je povzel besedq predsednik Varnostnega sveta in švedski delegat izhaja iz točk, v ka- j Jaring. Dejal je, da sta dve poti obe deželi soglasni, za rešitev kašmirskega vprašati resolucija terih sta __________________ „___________________ ________________________ Lodge je dejal, da je akcija Sve- ! nja. Ena so medseboina pogajate prvenstveno usmerjena na to,1 nja, druga pa proučitev pravnih gledišč o Kašmiru. Indijski delegat Krišna Menon je pozdravil Jaringov obisk, nasprotoval pa je prihodu sil OZN v Kašmir. Nato je bila- seja odlo- da Jaring z obema stranema prouči predloge, ki bi mogli privesti do rešitve. Avstralski delegat je govoril ° .fofltiitarlžacljl Kašmira in o . ---------- moznosti posredovanja medna- ' žena do ponedeljka. Dovolj je slepomišenja Odločna zahteva Egipta po umiku Izraelcev — Plovba po Akabskem zalivu je odvisna od odškodnine iz Izraela pregnanim Arabcem in od dokončne razmejitve med Izraelom in Egiptom Kairo, 14. febr. Egipt je uradno ostro obsodil in zavrnil Dul- plovba izraelskih ladij po Akab-skem zalivu odvisna od predhod- lesor načrt o neomejeni plovbi j ne izpolnitve resolncije OZN o P° egiptovskih teritorialnih vo-' dah Akabskega zaliva, kakor tudi o mednarodnih četah na pod- ročju Gaze in s tem izpričal, da bo sprejel nobene ureditve v »kodo svojih nacionalnih koristi aji koristi palestinskih Arabcev. Uradni egiptovski krogi so ocenili ta načrt kot neposredno pod-Poro izraelskim zahtevam. Uradni egiptovski predstavnik Je sinoči izjavil, da Izrael noče sprejeti resolucij OZN spričo Podpore, ki mu jo nudijo nekatere dežele. Pri tem je mislil na ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. V newyorškiih krogih OZN so pravicah palestinskih beguncev (n o določitvi eciptovsko-izrael-skih meja. Po Hatemovem mnenju je plovba izraelskih ladij po tem zalivu >palestinski problem, ne pa problem, ki bi bil nastal šele spričo napada na Egipt«. Egipt stoji na stališču, da se morajo izraelske čete brezpogojno umakniti z egiptovskega dela Akabskega zaliva ter področja Gaze in da mora izraelska vlada izpolniti vse sklepe OZN. Alžira ter ugotovila, da je položaj v Alžiru povzročil mnogo trpljenja in človeških žrtev, izraža Generalna skupščina upanje, da bodo v duhu sodelovanja in z mirnimi sredstvi našli demokratično in pravično rešitev alžirskega vprašanja v skladu z načeli ustanovne listin« Združenih narodov.« Za resolucijo je glasovalo 77 dežel. Madžarska, južnoafriška In francoska delegacija pri glasovanju niso bile navzoče. Po glasovanju so člani posameznih Gromiko namesto Šepilova! Moskva, 15. febr. (Tanjug). — 1 Tu so danes objavili, da je imel CK KP SZ v sredo in četrtek v Moskvi plenarno zasedanje, na katerem je prvi sekretar Hruščev poročal o organizaciji upravljanja industriji in gradbeništvu. Ple-]e to poročilo proučil in ▼ h um .preje, a plenumu so izvolili za kandidata za člana Prezidija CK KP Dogovorjena načela govore drugače kakor Šepilov Sprejemljivi predlogi o Bližnjem vzhodu, kolikor 1 ustrezajo koristim in težnjam ondotnih narodov — Poslanica, ki omogoča zboljšanje stikov med Moskvo in Bonnom Beograd, 15. febr. (Tanjug), se s trditvijo, da je to zdaj v Na vprašanje, kako komentira SZ dosedanjega prvega sekretarja tisti del ekspozeja sovjetskega zu leningrajskega oblastnega komi- nanjega ministra Sepilova na za. teja in člana CK Biroja za RSSR Kozlova. Sepilov pa je bil ponovno izvoljen za sekretarja CKKP SZ. Na decembrskem plenumu so Sepilova razrešili te dolžnosti. Kakor so danes uradno objavili, je prezidij vrhovnega sovjeta sedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki se nanaša na Jugoslavijo, je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve na današnjem sestanku z novinarji izjavil: »Mi pozitivno presojamo izja- delegaclj obrazložili svoja gledi- imenoval dosedanjega namestnika ZSSR ra*rešil Sepilova dolžnosti vo Sepilova, da bo Sovjetska zve-zunanjega ministra. Za novega za tudi v prihodnja ukrenila vse zunanjega ministra je prezidij. potrebno, da bi se sovjetsko- šča. S tem je Generalna skupščina končala razpravo o Alžiru. zunanjega ministra Andreja Groznika. jugoslovanski stiki uspešno razvijali na prijateljski in enakopravni podlagi Ne strinjamo pa V Washingtonu pogajanja zahodnih sil o načrtih za združitev Nemčije V diplomatskih krogih sodijo, da gre le n podporo Adenauerju v bližnji volilni kampanji Bonn, 15. febr. (Tanjug). — Kakor je danes izjavil novinarjem predstavnik vlade Eckardt, se je zahodnonemška vlada sporazumela z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo o ustanovitvi delovne skupine delegatov vseh štirih dežel, ki bo proučila predloge o združitvi Nemčije. Gre za načrte, ki so jih obravnavali zunanji ministri štirih velesil na zadnji ženevski konferenci. Delovna skupina se bo prvič sestala v Washingtonu že v marcu. Proučila bo tudi Ed eno v načrt po katerem naj bi na obeh straneh sedanje demarkacijske črt* med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ustanovili damilitariairano področja, ostale predloge o varnosti, kakor tudi vse druge vidike nemškega vprašanja. V Londonu Je danes predstav, nlk angleškega zunanjega ministrstva potrdil v«st, da so ZDA, Velika Britanija, Francija in Zahodna Nemčija sklenile ustanoviti delovno skupino, ki bi proučevala probleme »družitve obeh nemških dežel. Predstavniki Štirih držav bodo predložili svertu ministrov Atlantske sreza prvo Izročilo ln atoer najpozn«j« v maju. V Forerign Offieeu poudarjajo, da je rtdep o delovni skupini v duhu predlogov ženevskih konferenc Štirih velesil. Sovjetske Washington, 15. febr. (AFP). Vodja zahodnonemSke Socialno- - .. - ,. , • demokratske stranke Erich Ollen- Poštah pozorni spričo vesti, da je hauer je ;1 sino<«i rtf'pt 7j ?vaJ. d« Jo yorka Jv ivashington nanes do šestih zjutraj nmakne ®voje čete z egiptovskega ozem-V nasprotnem primeru bo Egipt zahteval od Generalne skupščine, naj se takoj sestane prouči sankcije proti Izraelu. Egiptovski direktor za informacije Abdel Kader Hatem je B«mreč izjavil, da je svobodna nevtralizacije Nemčije kot načina, kako bi bilo moč združiti deželo. Njegova stranka nikoli ne bo privolila v takšne načrte. Nevtralizacija Nemčije ne bi pripomogla k ureditvi sedanjih vprašanj v Evropi in tudi koristim Ollenhouor v Washlngtonu ZDA samih ne bi ustrezala. I Kot glavni vzrok sedanje napetosti in na j večjo nevarnost za mir je Adenauer znova označil 12 New j atomsko strateško orožje. Izrekel |se Je za kontrolirano prepoved Adenauer zavrača načrte o nevtralizaciji Nemčije Bonn, 15. febr. (Tanjug). Kanc- tega orožja in izjavil, da bo, kar ler Adenauer je danes v razgo- se tiče vprašanja taktičnega atom-voru s tujimi novinarji izrazil za- skega orožja, v zahodnonemški skrbljenost spričo vesti, ki se ši- vojski njegovo stališče v prihod-rijo v ameriški javnosti v korist nje odvisno od razvoja mednarod- Eisenhowerjevi razlogi spričo katerih naj bi ne bilo mogoče zmanjšati obrambni proračun ZDA Bolgari na obisku v SZ Mostova, 15. febr. (Tanjug). — ®*nes popoldne je prispela v SZ jj® uradni obisk bolgarska vladna “Negacija s predsednikom Anto-Jugovim na čelu, ki jo je po-2j®bdla sovjetska vlada. Na leta-Vnukovo so delegacijo spredi predsednik sovjetske vlade ®nlganin, prvi sekretar KPSZ fjfuščev in drugi državni in par-JJjski funkcionarji. Predsednik **5®8airBke vlade Jugov Je bil no-®oj na uradnem obisku pri *o-*J®tsklh voditeljih, jutri pa se “Odo začeli v Kremlju razgovori J^^d vladnima delegacijama obeh Oežed. VREMENSKA NAPOVED za soboto, 1S. februarja Oblačno z vmesnimi razjasnltva-Temperatura ponoči med —4 tn . *• v Primorju do 6, naJvtSJa dnevna ‘emperatura do 12 stopinj C. STANJE VREMENA Evropski kontinent zajema obsel-Področje nizkega zračnega prlti-Njegovo Jedro se zadržuje nad reanjo Evropo ln se polagoma polni. kr»jltalne motnJ® *° dan** prHl* naie Wa»hington, 13. marca (Tanjug). KongTes in tisk posvečata čedalje več pozornosti osnutku državnega proračuna v rekordnem znesku 72 milijard dolarjev. Na poziv finančnega ministra, naj bi izdatke omejili, kier je le mogoče, so demokrati odgovorili s predlogom skrčenja proračuna za pet milijard in republikanski senator Knowland s podobnim kd »o jih že vključili vmornarioo, pa stanejo več kot 200 milijonov. Povojna podmornica ni bila dražja od 5 milijonov, cena nove podmornice na jedrski pogon pa presega 40 milijonov dolarjev. Stroški za gradnjo prototipov mcdkontinentalnega usmerjevalnega projektila že presegajo 200 milijonov dolarjev. »Ce upoštevamo težnjo po čedalje večji upo- predlogom za dve milijardi, pri rabi tega dragega orožja, potem čemer pa se sploh niso dotaknili sploh ni moč viaeti konca tej re-izdatkov za oborožitev (61 •/• pro- voludji v oboroževanju,« ngotav- računa), marveč so upoštevali le izdatke za civilne potrebe in vojaško ter gospodarsko pomoč tujini. Eisenhower je posegel v razpravo s trditvijo, da je stalno naraščanje vojaških izdatkov normalna posledica izpopolnjevanja vojaške tehnike in splošnega dviga cen. Časnik »United States News and World Report« je Eisenhowerjevo trditev obrazložil s podatki obrambnega ministrstva. Orožje in oprema, ki sta prej zadostovala za 20 let, zasta-revata zdaj v 10 letih ali že prej. Reaktivni lovec, ki je sodeloval v korejski vojni, je stal 250.000 dolarjev. novi lovci pa so trikrat dražji. Po drugi svetovni vojni je stala nosilka letal 90 milijonov dolarjev, sedanj« velike nosilke, Ija časnik. Oboroževalno sodelovanje Francije in Velike Britanije Pariz, 15. febr. (Tanjug). Francoski minister za vojsko Bourges Maunoury, ki se mudi v Lon nega položaja. Po Adenauerjevem mnenju prepoved atomskega orožja ne bi samo odvrnila nevarnost nove vojne, marveč bi ustvarila tudi pogoje za odpravo drugih vzrokov napetosti. Glede stikov s Sovjetsko zvezo je vodja bonnske vlade rekel, da »sklenitev trgovinskega sporazuma s SZ ne bi bila izključena«. Kar se tiče sovjetskega predloga, da bi razširjenje trgovinske menjave dobilo obliko redne trgovinske pogodbe, ki jo pogosto imenujejo tudi pogodba o trgovini in prijateljstvu, vlada ni pripravljena iti po tej poti, ker bi sklenitev takšne pogodbe predpostavljala prijateljske odnos« med obema deželama. O vlogi, ki bi jo v prihodnje lahko imela združena Evropa, je Adenauer izjavil, da bi lahko imela združena Evropa spričo svoje gospodarske zmogljivosti vlogo tretje sile na svetu, če bi načrte o evropskem sodelovanju dovolj uspešno uresničili. vlade pa niso formalno obvestili o tem načrtu Washingtona, Londona, Pariza in Bonna. Po mnenju diplomatskih opazovalcev »odi ta pobuda zahodnih držav v okvir predvolilne kampanje v Zahodni Nemčiji. To je poteza in odgovor zahodnih držav na nedavno pobudo sovjetske vlade, izraženo v pismu maršala Bul ga ni na kanclerju Adenauerju. Glavne zahodnonemške stranke so pozdravile pobudo bonnske vlade o delovni skupini za združitev Nemčije. Socialnodemokratska stranka pa je Izrazila svoje pripombe, češ da ni važna samo ustanovitev take skupine, marveč naloge, ki ji bodo zaupane. Po mnenju socialnih demokratov se nova komisija ne bi smela omejiti zgolj na proučevanje starih predlogov z ženevske konference, ki doslej niso nudili nobenega upanja v združitev obeh nemških dežel, marveč bi morali delegati ZDA Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije proučiti tudi program, ki ga je nedavno proglasil Ollenhauer v zvezi z varnostnim sistemom v Evropi. glavnem odvisno od voditeljev Jugoslovanske republike, niti s tem, da nekatere naše nesporazume z vlado ZSSR razlagajo kot napade nanjo. To ni v duhu načel, na katerih naj bi. kakor je bilo skupaj sklenjeno, sloneli naši medsebojni stiki.« V odgovoru na nadaljnje vprašanje novinarjev je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve izjavil, da vsebuje nedavni predlog sovjetske vlade v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu »nekatera splošna načela, katerih uporaba bi po našem mnenju lahko olajšala ureditev razmer na Bližnjem vzhodu. Pri tem se Je treba,« je poudaril, »lotiti obravnavanja teh problemov predvsem z vidika koristi tn želja narodov tega področja.« 'Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je tudi izjavil, da lahko poslanica predsednika sovjetske vlade kanclerju Adenauerju prispeva k zboljšanju stikov med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Urad OZN za begunce v Beograda • Beograd, 15. febr. (Tanjug). —> Jugoslovanska vlada in visoki komisar QZN za begunce sta se sporazumela o ustanovitvi začasnega urada visokega komisarja OZN za begunce v Beogradu. Začasni urad visokega komisariata, OZN za begunce bo v tesnem sodelovanju z jugoslovansko vlado urejal vprašanje madžarskih beguncev v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je privolila v to, da bo začasni urad deloval toliko časa, dokler bo pereče vprašanj® madžarskih beguncev. Doseženo je bilo tudi soglasje o tem, da bosta letos v septembru jugoslovanska vlada in urad visokega komisariata OZN za begunce znova proučila potrebo po nadaljnjem poslovanju tega urada. Jugoslovanska vlada je privolila v imenovanje Plerra Bremen ta za predstavnika visokega komisarja OZN za begunce' v Beogradu. Bremont je že prevzel svojo dolžnost v Beogradu. Kovinarji v Kielu, Lfihecku ln mala štiri mesece, so v sredo pogodbe o tarifah svojih plač ln nadaljnja nadaljnjo stavko Flensburgu, ki so stavkali do-sklenili, da bodo glede na nov« pogajanja opustili Trenj a med francoskimi radikali naj dokončno odpravi bližnji izredni kongres stranke . Pariz, 15. febr. Biro radikalno socialistične stranke je predlagal izvršnemu odboru, naj skli- lamentu zastopane tudi tri samostojne radikalske frakcije. Po nedavnih delnih volitvah v Pa- te izredni kongres stranke konec rlzu, kjer je doživel radikalski marca v Parizu. Tik pred današ- kandidat hud poraz, so voditelji njim sestankom izvršnega odbo- desničarske skupine zahtevali ra je konferenca predsednikov sklicanje izrednega kongresa, da strankinih federacij in par lam en- bi na njem združili razbite frak-donu, se je včeraj sestal z britan- tame skupine z veliko večino cije in sestavili »kolektivno vod' skirn ministrom za vojsko Dun- odobrila ta predlog biroja, ki canom Sandvsom. Ministra sta na imajo v njem glavno besedo sestanku sklenila, da se bosta Mendfcs-Franceovi ljudje. Po tem Francija in Velika Britanija lotili predlogu naj bd konffres začrtal skupnih priprav usmerjevanih rav za proizvodnjo projektilov. Glavna nove splošne politične smernice stranke. ovira pa je pomanjkanje specia- Tri cepitve v tej stranki parr listov in kvalificiranih strokov- lamentamega centra so po od-njakov za to novo vrsto orožja, stopu Mendžs-Frenceove vlade v kakor zatrjujejo, namreč ni moč v celoti uporabiti ameriških izkušenj na tem podzočin. začetku leta 1955 silno oslabile radikalske vrste. Razen levega in desnega krila v stranki so ▼ per- stvo«, ki bi zamenjalo Mendžs-Francea na položaju prvega podpredsednika stranke. Desničarske frakcije so namreč poudarjale, da sta razkol med radikali kakor tudi nazadovanje njihovega vpliva v množicah, neposredna skupine, pa se je pokazalo, da je Mendšs-Franceova struja pripravljena na protinapad na istem torišču. Vodja Mendds-Fran-ceovih pristašev v parlamentarni skupini Hognanian je rekel, da je izredni kongres potreben, da bi odpravili sedanjo neskladnost med uradno radikalsko obsodbo vladne politike in sodelovanjem radikalsldh ministrov v vladi. Ta skupina je že prej zahtevala, naj vsi radikalski ministri izstopijo iz Molletove vlade, in zdaj trdi, da jo pri tem v celoti podpira tudi Mendčs-France. Ta pre- posledica politike sedanjega vod-; okret kaže, da bi se utegnila 1 uveljaviti na izrednem kongresu Na včerajšnjem sestanku biro- , no*a politika za nadaljnjo. preja stranke kakor tudi na posebni usmeritev stranke na levo in za-seji radikalske parlamentarne I ostriti disciplina med člani. SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE V pričakovanju zasedanja Zvezne ljudske skupščine Razen diskusije o stanovanjskem vprašanju predvidevajo, da bodo obravnavali tudi zakonske osnutke o ekspropriaciji, o obdelovanju neobdelanih zemljišč in predlogu za spremembo načina razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij Zvezna ljudska skupščina bo zasedala bržčas konec februarja ali prve dni marca. Naša javnost z velikim zanimanjem pričakuje to njeno zasedanje. Razen že napovedane uvodne razprave o načelih zakonskih predpisov ■ področja upravljanja, uporabe in graditve stanovanj bodo na prvi seji obravnavali tudi zakonske osnutke o ekspropriaciji, spremembah in dopolnitvah zakona o obdelovanju opuščenih zemljiSč, kakor tudi predlog o napovedanih spremembah v razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij. O OSNUTKU ZAKONA kona o obdelovanju opuščenega O EKSPROPRIACIJI zemljišča. Strokovnjaki opozar- Osnutek zakona o ekspropria- jajo na to, da ostanejo vsako leto ciji so obravnavali že konec lan- i nezasajena velika zemljišča, pri-skega leta v odboru za organiza- j kladna za kmetijsko proizvod-cijo oblasti in upravo ter zakono- njo. Predlanskim ni bilo zaseja-dajnem odboru Zveznega sveta, nih 420.000 ha zemlje, lani pa Izvolili so komisijo, v kateri so kakih 600.000. Posledica tega je, bili predstavniki odbora za go- da izgubi naše gospodarstvo letno spodarstvo, organizacijo oblasti in uprave ter zakonodajnega odbora, da bi proučila vprašanja, ki so nastala v zvezi s pripravljanjem tega zakonskega osnutka. Zakonodajni odbor ni našel zadovoljivega Izhoda glede vprašanja odškodnine za eksproprii-rano kmetijsko zemljišče. Nastalo je vprašanje, ali je z osnutkom zakona dana pravilna odškodnina lastnikom zemljišč, ki naj bi znašala po predlogu petkratni katastrski letni kosmati dohodek, ker so cene kmetijskih pridelkov in zemljišč v posameznih krajih različne. Zvezni ljudski skupščini so poslali tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah za- Komune, okrajiinrazvoj obrtništva Jugoslovansko-ameriški sporazum o nadaljnji realizaciji dinarskih sredstev lz kontraparta skladov pomoči ZDA Med jugoslovansko in ameriško vlado je bilo doseženo soglasje o nadaljnji realizaciji 1.200,000.000 dinarjev iz kontraparta skladov posebnega računa jugoslovanske vlade za načrte v kmetijstvu. Ta sredstva bodo uporabili za pospeševanje kmetijstva, izpopolnjevanje kadrov, za zatiranje gobarja, izsuievanje zemlje in utrjevanje obal pred poplavami na Donavi in Savi. S SEJI SVETA ZA ZDRAVSTVO LR SLOVENIJE Pomanjkanje srednjega medicinskega kadra že resno ovira nadaljnji razvoj zdravstvene službe Ponovna razprava o vzgoji novih medicinskih sester in bolničark Ljubljana, 15. febr. — Kako doseči pravilnejši razpored zdravnikov glede na potrebe terena in kako vzgojiti večje Število medicinskih sester in srednjega medicinskega kadra za delo v bolnišnicah in na terenu, Je bilo dvoje osnovnih vprašanj, okrog katerih se Je razpIeUa živahna razprava v popoldanskem delu včerajšnje seje Sveta za zdravstvo LRS. Soglasje je bilo doseženo s pi- | njo zdravnikov po specializaciji I z administrativnimi ukrepi, ven- takojšnja razširitev sedanjih šol za medicinske sestre, da bi bila kapaciteta le-teh vsaj nekaj višja, ali vsaj začasno najti metode za vzgojo srednjega medicinskega kadra izven teh šol, morda pri posameznih bolnišnicah. KAKO NAJ BI ZA SEDAJ NADOMESTILI SKEDNJI MEDICINSKI KADER Tovarišica Olga Vrabičeva je SEDANJE STANJE ZDRAVSTVENIH KADROV - - . , Dr. Tone Ravnikar je v poro- i <^ar se Svet strinjal z mne- smom, ki ga je poslal šef eko- ... kadrovske komisiie orisal se- ' njem, da bi bilo treba podrobno nomske l^ije MJ^oslavljo danje stanje zdravstvenih kadrov, analizirati vzroke teženj po spe- zastopala mišljenje, da bi biio Maurlce Art pomočniku p - zg0ij po številkah smo v clalizaciji, nato pa s postopnim predvsem razširiti šole. sednika Odbora za zuna jo g Sloveniji že prešli kritično točko odpravljanjem težav prepreče- prof. dr. Novak je med razpravo vino Nenadu Popoviču. pomanjkanja zdravnikov, vendar vat* beg zdravnikov s terena, kjer menQ) da bi na posameznih kli- Ta dinarska sredstva so del pa je zdravnikov še vedno pre- 30 najbolj potrebni. Med drugim nikah lahko usposobili žene in skupnega akumuliranega zneska malo na terenu, tako da je ne- 80 na tej seji navajali, da bi dekleta za določeno zdravstveno na posebnem računu jugoslovan- upravičena bojazen, da bi Imeli potrebna temeljitejša stro- i dejavnost, tako da bi bile le-te ske vlade kot rezultat dolarske že v bližnji bodočnosti preveč kovna usposobljenost, preden se. v pomoj zdravnikom, seveda pa pomoči, ki jo je dobila Jugosla- zdravnikov. Domala polovica z™vn*'c1 odloči za samostojno izobrazba ne bi ustrezala izo- brazbi medicinske sestre in bi bilo treba najti zanje drug naziv. Po zveznem družbenem planu naj bi dobila obrt za svoj napredek kake štiri milijarde. To ni denar, ki ga bo ožel Zoezni izvršni soet iz svojega proračuna, marveč ga bodo morali dati komune, okraji za obnovo obrtnih podjetij, za organizacijo boljšega omrežja obrtnih delavnic in za izšolanje kadrov, zlasti v tistih obrtih, o katerih dotok učencev ni zadosten. Koliko bo ta ali oni okraj investiral v obrt, še ni znano. To bo seveda odvisno od njegovih gospodarskih razmer, toda temeljne koncepcije o položaju te panoge gospodarstva zahtevajo zdaj večje investicije na podlagi analiz, ki so jih okraji že napravili, Proo in glavno vprašanje v obrti so glede na temelje novega družbenega plana kovinske, elektrotehnične in gradbene obrti. V Skoplju na primer, ki se začenja dvigati iznad pritličja in dobiva dvigala, ni nobenega obrtnega mojstra, ki bi popravljal dvigala. V nekaterih okrajih Črne gore je obrtništvo edina gospodarska dejavnost. Pristojne oblasti pa zanj nimajo razumevanja, čeprav je dejavnost, ki zaposluje precej prebivalcev. Pomanjkanje kadrov o gradbeni obrti je krivo, da so v Beogradu namesto 5000 stanovanj zgradili lani samo kakih 2000. Morda lahko prav stanje v gradbeni obrti največ pripomore k izpolnitvi temeljnega plana gradbene dejavnosti in torej tudi k stanovanjski izgradnji. Morda lahko prav ta dejavnost spodbudi okrajne odbore, da bodo poiskali najboljšo pot razvoja te naše gospodarske panoge. Doslej se je dostikrat dogajalo, da so komune trpele podjetniške posle d gradbeništvu prav spričo slabo razvite gradbene dejavnosti v svojih okrajih. V Črni gori je to še zdaj množičen pojav, čeprav nasprotuje predpisom. V tem primeru so potrebe pregazile načela, toda ta položaj ne more trajati večno. Gradbena obrtna podjetja je treba prav usmeriti in modernizirati, da bodo njihove zmogljivosti zadostovale za izpolnitev obsežnih gradbenih načrtov. Novi družbeni plan. ki je prenesel na komune skrb za obrt, torej skrb za drobne, vsakdanje potrebe naših ljudi, nalaga okrajem določene obveznosti in odgovornosti: da bo razvoj obrti v prihodnje odvisen od politike okrajnih ljudskih odborov in da bodo lahko državljani po pravici zahtevali od svoje ljudske oblasti odgovor na vprašanje, zakaj ne gradimo stanovanj po določenih načrtih, zakaj ni dovolj brivcev, zaknj nam primanjkuje vodovodnih inštalacij itd. Štiri milijarde zadostujejo, da povzdignemo obrtništvo na višjo stopnjo. Odvisno pa je tudi od komun, kako bomo ta denar porabili in ali ga bomo porabili za tisto, za kar je namenjen. Ljudski poslanci Zvezne ljudske skupščine glasujejo nad 10 milijard. Eden izmed razlogov, da ostane toliko zemlje neobdelane, je tudi malomarnost nekaterih lastnikov. Značilno pa je, da niso v celoti obdelana niti zemljišča gospodarskih organizacij in ustanov. Predlanskim je bilo takšnih neobdelanih zemljišč 58.000 ha. Da bi zmanjšali površino neobdelane zemlje ln upostavlll družbeno kontrolo, je Zvezni Izvršni svet že poslal Zvezni ljudski skupščini pregledano besedilo zakona o obdelovanju neobdelane zemlje, v katerem predlaga nekatere spremembe in dopolnitve sedanjega zakona. Ta osnutek bodo bržčas obravnavali na prvem zasedanju Skupščine. vija v gospodarskem letu 1953/54. zdravnikov je zaposlena v bol- delo na terenu. Dolarsko pomoč so svoj čas pora- nišnicah, inštitutih itd., na te- Dokaj bolj kritično kot po- bili za nabavo pšenice, bombaža, renu pa tudi še zdaleč nismo do- manjkanje zdravnikov pa je po- I Prof. dr. Kanoni je dejal, da je volne, premoga, koksa in drugih segli stanja, da bi zajemal delo- manjkanje medicinskih sester in 1 prišla v zagato vsa psihiatrična industrijskih surovin. | krog enega zdravnika 2000 do srednjega medicinskega kadra v | služba, ker za delo v novih usta- Omenjena dinarska sredstva 8000 prebivalcev. vsej zdravstveni službi. Pri seda-! novah v Idriji, Begunjah in v bodo prav tako porabili tudi za i Po večini težijo mladi zdrav- nji kapaciteti šol za ta kader bi Ljubljani na Poljanah nimajo popularizacijo v kmetijstvu, za nlki za tem, da bi se specializirali morali čakati še deset, petnajst medicinskih mester. Dejal je, da tiskanje in prevod knjig s pod- in prevzeli delo v bolnišnicah, let, preden bi izpolnili vrzel v je bila v podobni stiski psihia-ročja živinoreje, poljedelstva ln Medtem ko bi pri nas potrebovali bolnišnicah in na terenu. Nekaj | trična služba v Zagrebu, zaradi gozdarstva, proučevanja in raz- dva do tri splošne zdravnike na , novih šol je bilo sicer osnovanih česar so z odobritvijo Sveta za iskovanja ’v kmetijstvu. Razen enega specialista, je sedaj stanje za bolničarke, ni pa predvidenih zdravstvo LR Hrvatske pred ne-tega bodo uporabili sredstva tudi že tako, da ne odpadeta na enega možnosti za razširitev šol za me- davnim osnovali pri tamkajšnji za zgraditev nasipov in črpalnih specialista niti dva splošna zdrav- dicinske sestre. V razpravi sta kliniki lastno šolo za medicinske postaj v melioracijske namene. nika. Delno je moč zavreti tež- prišli do Izraza dve mnenji: ali sestre. Menil je, da bi ta zglea lahko posnemali tudi pri nas. Sef mariborske bolnišnice dr. Slokan pa se je zavzemal, naj bi sedaj, ko je stanje tako kritično, kandidatke po določeni dobi prakse in z ustrezno predizobrazbo z dodatnim teoretičnim poukom šolali za medicinske sestre pri bolnišnicah, kjer bi bilo glede na predavateljski kader to možno. Tudi nekateri drugi člani so menili, da bi bilo glede na sedanje V LR Sloveniji Je več kot 60.000 invalidov — Tovarna »Iskra« v Kranju naj bo kritično stanje nujno iskati me-zgled vsem podjetjem, kakšen naj bo odnos do invalidov drl1" jarkomkna ■ to, da bi se ta kader pri teoretič- PO SEMINARJU O REHABILITACIJI INVALIDSKIH OSEB V LR SLOVENIJI Invalide je treba vključiti v normalen delovni proces V Sloveniji imamo kakih 38.000 osebnih invalidov, ki prejemajo invalidske pokojnine ali vojaške invalidnine. Ce k temu prištejemo še civilne invalide, o katerih pa ni podatkov, je gotovo vseh invalidnih oseb v naši republiki več kot 60.000. V gmotnem pogledu naSa skupnost za delovne in vojaške invalide dobro skrbi, manj pa je bilo doslej prizadevanja ia njihovo rehabilitacijo oziroma vključitve v normalen delovni proces. V rehabilitaciji invalidov smo v naši republiki r zadnjih letih dosegli precejšnje uspehe. Tako ima že več bolnišnic posebne oddelke za medicinsko rehabilitacijo, ki dosegajo s fizioterapijo SPREMEMBE V RAZDELITVI jn delovno ali okupacijsko tera-DOHODKOV GOSPODARSKIH pjj0 dobre rezultate. Zdravilišče ORGANIZACIJ ! Laško, ki v celoti služi medicin- zdravniške preglede in stalno nem pouku in v praksi usposobil premeščajo tiste delavce, ki so za poklici, ki so v zdravstvu zdravstveno ogroženi, na lažja nadvse odgovorni, delovna mesta. Vsi delavci imajo 1 Na dnevnem redu te seje je do invalidov pravilen odnos, ki bilp še več točk, ki jih je Svet je enak ka”kor med zdravimi de- obravnaval na dopoldanskem za-lavci. To podjetje je lahko za sedanju, in sicer predvsem ne-vzgled ysem( .podjetjem, kakšen katere spremembe uredbe o, delu naj bo odnos do invalidov in in organizaciji Sveta za zdrav-sploh skrb za človeka v sociali- stvo LRS. sklepanja o predlogu stični družbi. I uporabe skladov za lastne inve- I Na seminarju je bilo prika- sticije tistih ustanov, ki delujejo M. N. in^nTiH0 1 iNa seminarju je mio prina- sucije usun ujbuuv, m nost! Tflko fe n 7H noklirne’^zanih tudi 5 Poučnih filmov s pod okriljem Sveta, in še o ne- nosti. Tako je n. pr. za poklicne- ^ročja rehabilitacije invalidov, katerih dopolnilih posameznih ga violinista ze izguba enega * J . ■> nredh — prsta na roki 100% poklicna in-1 Na seminarju so bile sprejete validnost, medtem ko to pri ve- smernice za delo v tej službi, ki čini poklicev sploh ni invalid- nai jih izvajajo posebni zavodi nost. Ali obratno - 100»/» sploš- rehabilitacijo invalidov, bolna invalidnost (n. pr. brez obeh nišnice, ainbulantno-poliklinicna Na decembrskem zasedanju'1 »ki «>aWlit«dJL ima tudi lep, nog) x^loh ni poklicna invalid- služba.^iKniredo* Zvezne lirske*skuDščine je bilo uspehe. Tu je bilo na rehabilita- j nost, če invalidu damo tako delo, izbiro poklicev, služba posredo. napovedano, da bSSs^e iS j cij? *e nad 6000 invalidov, od ka- ki ga lahko lOOVa-no opravlja (na van^a ^a idot našem gospodarskem sistemu! terih je bilo nad 80% popolnoma 1 primer urar ali podobno delo. Služba retabilitaaj«^ invalidov ..... ........ ah delno medicinsko rehabiliti-, kjer se dela sede). Navedeno do- P? bo uspešna le, ce jo Doao poa kmetovalcem, katere namen Krediti zadrugam in posameznim kmetovalcem bodo omogočili večjo proizvodnjo V okviiru akcije izdajanja kreditov zadrugam ln posameznim PROFESIONALNE REHABILITACIJE NIMAMO “J” ""v* »»«»•»/• »» •_ -- .... v - umevavaiunn. iuikere učiiucu je kazuje, kako nepravilno gledajo pirale naše politične, predvsem .... tisti ljudje, ki trdijo, da je inva- pa sindikalne organizacije ,n vsa po«peSii kmetijsko proizvodnjo, ]jd podjetju le v breme. Pa še naša javnost. F. S. so začele zadružne hranilnice Slo nekaj je izredno važno pri rehei- j ' venije dodeljevati tudi kredite za Slabše je nastanjeglede pro- bilitaciji invalidov: to je psiho-1 Sporočilo vsem gospo- nabavo živinske krme. Zadrug« daniem gospodarskem sistemu fesionalne rehabilitacije. Podjet-: terapija Dokazano je da prav i darskim organizacijam m posamezni kmetovalci lahko S pred Ljudsko skupščino, je težko j ja se branijo invalidov m tudi tako ot posamezni deli telesa Beograd, 15. februarja. (Tanjug), temi krediti kupujejo živinsko natančneje reči, ker so potrebne! posebnih organov za profesional- ohromijo, če niso stalno v svoji v ,Uradnem lutu rLRJ« (St. Je |eml Kream Z1™ ™ tn Holoc nrtnrave in Droučeva-'no rehabilitacijo nimamo. Izkuš- funkciji, tudi duševno človek objavljeno navodilo o pošiljanju zbir- krmo z regresom 9 dm za kiiio-nje. Lahko pa pričakujemo, da nje v razvitejših državah so po-1 propada če ni angažiran pri go- mt, gram, tako da bi se koristniki ■ ■ “ kazale, da se dfi s prilagoditvijo i tovem delu. Normalno je imeti kakor tUdi obrazec zr i, ki Je se- kreditov v glavnem obvezali da delovnemu j vsakodnevne skrbi, —1 *-------- spremembe, da bi ga še bolj iz popolnili in razširjali material-; ranih, no bazo delavskih svetov ln organov krajevne samouprave. V kolikšnem obsegu ln kdaj pridejo predlogi za spremembo v se- bodo že na prvem zasedanju Zvez ne ljudske skupščine razpravljali o predlogu za spremembo načina razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij, ki bo ustvarilo ugodnejše možnosti za poslovanje gospodarskih organizacij In omogočilo nekatere popravke v sedanjem plačnem sistemu za spodbujanje delavcev v povečanju proizvodnje in storilnosti. invalida gotovemu dolžnosti, stavni del tega navodila. Da bi lahko meštu~ter 'prUagodHvijo štrojeV, j razvedrilo itd. in vsak človek, ki bodo prodajali pitano živino in orodja in drugih naprav invalidu j tega nima, nujno zapade v razne konca februarja 1957). obveščamo go- perutnino po sporazumnih cenah- doseči celo večja delovna storil-! psihične motnje. Iz navedenega spodarske organizacije, da bo zago- Menijo da bo ta ukrep omogočil nost kot pri zdravemu človeku.; izhaja da invalidov ne moremo ^'bSdo“»čeH® pred*.” tl! za 10 milijonov litrov večjo pro- Psihologi so dokazali, da se m-l v celoti rešiti, če jim damo inva- najpozneje do 20. februarja. Potrebno t valid bolj koncentrira pri delu lidnine, pač pa predvsem s tem. Število obrazcev zri bodo lahko go- izvodnjo mleka na leto, medte zaradi tega, ker ima sicer gotove j da jih primerno zaposlimo. ''r‘'”n omejitve v privatnem življenju1 (ne more biti športnik itd.). Pri ocenjevanju invalidnosti Da se bo v naši republiki organizirala ter vsestransko razvila služba rehabilitacije invalidov — tako medicinska kot profesionalna, je bil nedavno v Ljubljani poseben seminar. Na tem seminarju je bilo podanih osem referatov in še dva korefe-rata, v katerih je bila obdelana medicinska in profesionalna rehabilitacija, ocenjevanje invalid- š la* i j ali " 'sv oT * p r a z niii "k 1 «pominja^ n« iiiku. kjer to divjali omenjeni boji. — I nosti, psihološko delo ter stro- nepozabnl 1J. februar pred trinajstimi Podobno svečanost so imeli tndi v Bra-] kovno Svetovanje poklicev lnva- OBLETNICA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA NA PRIMORSKEM Komen in Branik sta proslavila spomin na 15. februar ieta 1944 Komen na Krasu, 15. febr. — Prebl- organizacij polotili vence pred spomenik valri komenske občine so danes pro- padlim v Komnu ter v soteski proti Bra- VELIKA UDELEŽBA V SEMINARJU IN NJEGOVE SMERNICE spodarske organizacije nabavile prek ko se bo prodaja močne žlvin-knjigarnlške mreže (v knjigarnah in _ . ... papirnicah) v vsej državi, po potrebi sike krme povečala za 15.00(J ton. pa tudi pri »Uradnem listu FLRJ«, rpai,„ ki Beograd, Kraljeviča Marka St. 9, če Tako bi narasli tržni preseŽK gre za nabavo večjega števila teh mesa za okrog 2500 ton V vred- obrazcev. — (Iz Državnega sekretarla- .. ta za finančne zadeve FLRJ.) nosti več ko milijardo dmarjev. žabnimi prireditvami. Omenimo naj le gostovanje Gledališča *a Slovensko Primorje v Braniku In Goriikega gledaiiiča v Komnu. M. D. let^ Tedaj so namreč nemSkl in Hali- niku. kjer jih današnji krajevni praznik jonski okupatorji zgodaj zjutraj obkolili prav tako spominja na divjanje okupa-Koraen, Branik in okolUke vasi ter vse torja 15 februarja 1944 leta. prebivalce odpeljali v internacijo, po- Popoldne in zvečer so proslavo na-slopja pa zažgali. To so storili iz ma- daljevali z raznimi kulturnimi in dru- ščevanja zaradi poraza, ker so borci — i-jm—.1 o —» 1. Južnoprimorskega odreda pod vodstvom pokojnega narodnega heroja Antona ftiblja-Stjemke, 2. februarja 1944 v soteski med Komnom in Branikom napadli ln popolnoma uničili nemško kolono kakih sto mož. Občina Komen na Krasu si kljub velikim uspehom v gospodarskem razvoju še ni povsem opomogla od tedanjega divjanja nemških in italijanskih fašistov. še so porušena poslopja, ki spominjajo na tiste dni. O tem je danes dopoldni na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora »ovoril tudi predsednik tov. Alojz Bandelj. Na seji sta obudila spomine na huda leta NOB in govorila o naših sedanjih nalogah tudi zvezni ljudski poslanec teh krajev tov. Ivan Regent ter tajnik okrajnega odbora Socialistične zveze Gorica tov. Milo Vižintin. Ob obletnici tega dogodka so predstavniki krajevnih oblasti ia političnih Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili dne 15. februarja 1957 zaključki po naslednjih tečajih: US dolar 4150, —, 3707.72, 1135,90! Lstg —, 12.300, 12.300, 1364.28; DM 182.500, ’ j“"‘“ 197.000, 191.360, 2579.04; Ffrs —. —, 1070.06, ZdravniKOV. 1148.40; Sfrs 55.500, 56.500, 55.133.41, 730.62: Lit 780, 760, 757.13, 1477.35; Lit Gor. 470, —, 470, 879.16; Hfl 50.950, 65.100 , 57.713.S7, 631.03; Obr. dol. Avstr. 4100, 3500, 3387.91, lidov, pravna vprašanja invalidskega varstva, zaposlovanje invalidov ter organizacijska vprašanja te službe. Po vsakem referatu je bila zelo živa diskusija, kar dokazuje, kako važen družbeni problem je rehabilitacija invalidov. Da je bila diskusija na tako veliki stopnji, pa je zasluga samih udeležencev seminarja, saj je bilo navzočih 117 ljudi, med temi 15 Vredno je omeniti poročilo, ki ga je dal na seminarju socialni delavec iz tovarne »Iskra« v 1029.30; obr. dol. D&n. , ——, 880, 193.33; fCrflniu. V tem Dodiftin imato obr. dol. Norv. 990, 936.15, 212.05; j u V obr. dol. izr. 1070, 851, 893.31, 197.77; zaposlenih 98 invalidov, od kate-obr. dol. Arg. —, —, 975, 225; obr. dol. rih so trije slepi in presegajo doTgž!j3R12?m-: M, te “ «*o 250/„. ter več drujih .. vzh. Nemčija —, 1100, mo, 270. težjih invalidov. Imajo redne dol. MALA STATISTIKA ODBORNIKI Morebiti ne veste, da je v 107 okrajnih ljudskih odborih v naii državi skupaj odbornikov. Zanimivo je, da odpade od skupnega Števila odbornikov okrajnih ljudskih od-bodov na • delavce 2.737- 0 uslužbence 7.197 • kmetovalca 1.821 0 obrtnike 212 9 svobodne poklice 12 0 gospodinje 271 9 ostale 271 V okrajnih ljudskih odborih dela sknpno 171 žensk. V svete proizvajalcev okrajnih ljudskih odborov Je bilo izvoljenih t.148 in 111 žena. Faegled odbornikov v svetih proizvajalcev po socialnih skupinah: 9 delavci 1.612 • uslužbenci 2921 0 kmetovalci 1.111 • obrtniki. 149 • svobodni poklici 0 gospodinje 0 ostali t tl Povejmo le nekaj itevllk o občinskih odborov Je bilo izvoljenih 6.148 O O” ških in 111 žena. v naii državj dela skupno 47.100 odbornikov. Med njimi Je 1.021 žensk. Podatke o razmerju nekaterih socialnih skupin v skupnem številu občinskih odbornikov bomo izrazili v odstotkih: 0 delavci v mestnih občinah v vaških občinah 0 uslužbenci v mestnih občinah v vaiklh občinah 0 kmetovalci v mestnih občinah v vaških občinah 0 obrtniki v mestnih občinah v vaških občinah 14,* 17,8 8,» 40,4 16,0 12,7 69,1 J,* 1,8 10,6 47,1 !,» Ju Naši sindikalni delavci na Pol sitem Varšava, 15. febr. (Tanjug). — Delegacija Centralnega sveta ZSJ, ki jo vodi podpredsednik Centralnega sveta Dragi Stamenko-vič, je prispela včeraj na dvanajstdnevni obisk k poljskim sindikatom. Danes dopoldne si je ogledala varšavsko tovarno radio' aparatov, kjer je govorila s predstavniki delavskega ivsta in sindikalne organizacije te najmodernejše tovarne poljske radioindu-strije. Popoldne je bila pri pred sedniku komisije za gospodarsko planiranje pri poljskem ministrskem svetu Kaspmanu, ki jo je seznanil s temeljnimi elementi gospodarskega položaja dežele. Sinoči je sprejel delegacijo ZSJ predsednik Centralnega sveta poljskih sindikatov Ignaci Lo-gasowimski. Ze prej so člani sekretariata poljskih sindikatov seznanili predstavnike jugoslovanskih sindikatov z nekaterimi perečimi vprašanji poljskega sindikalnega gibanja. V nedeljo krene delegacija na krajše potovanje po Poljski, potem pa se bo še dva dni mudila v Varšavi Manj francoskih čet v Alžiru? Pariz, 15. febr. (Tanjug). — Francoski štab v Alžiru je danes objavil, da se na centralnem, vzhodnem in zahodnem področju Alžira z vso srditostjo nadaljujejo ostri boji. V današnjih spopadih je po francoskih zatrdilih padlo 50 upornikov, vtem ko sta bila na francoski strani ubita dva vojaka, dva pa ranjena. Ursdno poročajo, da so odkrili v Franciji zadnje dni več centrov za preskrbovanje upornikov z orožjem in strelivom iz vojaških skladišč. Državni sekretar v ministrstvu za vojsko Max Lejeun je danes izjavil, da bodo zmanjšali francosko vojsko v Alžiru v kratkem ja okrog 200.000 vojakov. Kakor je rekel, bo lahko francoski korpus, ki šteje 340.000 vojakov, izpolnil »vse naloge s pogojem, da bo smotrno uporabljen«. Poštena socialistična razprava ali breznačelna politika? V zadnjih nekaj mesecih, zlasti po oktobrskih dogodkih na Poljskem in Madžarskem je svetovni in tisk nekaterih vzhodnoevropskih dežel objavil mnogo člankov O odnosih med socialističnimi deželami, proletarskem internacio-nalizmu in diktaturi proletariata. Na podlagi tega bi lahko človek na prvi pogled dobil vtis, da gre za zelo široko razpravo o sodobnih problemih socializma. Zal traja ta vtis samo dotlej, dokler teh člankov ne prebereš. Ce povzamemo osnovne misli, izražene v člankih z bučnimi na- slovi »Više dvigniti zastavo mar-ksistično-leninistične ideologije« (moskovski »Komunist«), »Marksi-stiično-lfeninistična teorija — naša zastava in orožje« (moskovska »Pravda«), »O lažnih geslih nacionalnega komunizma« (»Sovjetska Rusija«), »Kaj pomeni socialistični internacionalizem« (Radio Sofija), »Novo pečeni revizionisti« (bu-dimpeštanski »Nepsabadsag«), »Ideje marksdzma-leninizma so nepremagljive« (albanski časnik »Zeri i populit«) itd., itd., moramo priti do naslednjih sklepov: Pomanjkanje resnega napora Prvič. Za veliko večino teh člankov (našteli smo jih samo nekaj), ki napovedujejo ideološko-teoretične razprave, je značilno pomanjkanje slehernega resnega napora, da bi analizirali probleme, na katere zadevajo zdaj socialistične dežele in delavska gibanja. Ti članki so razen tega pisani vsi po docela enakem kopitu ob morebitni spremembi vrstnega reda, po pravilu šolskih, mrtvih argumentov in celo z istimi citati. Ze ta način kaže, da pisci teh člankov zatiskajo oči pred stvarnostjo im življenjem, bržčas iz strahu pred tistim novim, kar vsebuje stvarnost ali kratkomalo zato, ker niso sposobni, da bi to novo, ki kipi in se neubranljivo vsiljuje, videli, spoznali. Zanje se v tolikšnih burnih dogodkih, ki so se nedavno odigrali, ni zgodilo, ne pojavilo nič novega. V najboljšem primeru so nastale samo kvantitativne spremembe, ki jih je torej vse moč pojasnjevati in pojasniti z ustreznimi analogijami iz dokaj davne minulosti. Po njihovi razlagi »se je vse to enkrat že zgo- dilo«. Takrat, pred dvajsetimi, tridesetimi, štiridesetimi leti je bilo rečeno, kar je potrebno, in zato je vsa tako važna in odgovorna naloga glede tolmačenja sedanjih pojavov in spreminjanja sedanje stvarnosti omejena na vključitev teh pojavov in te stvarnosti v ustrezne stare rubrike. Vodilno geslo omenjenih člankov je zelo enostranska teza, da reakcionarne sile ogrožajo socializem in da je zato potrebna še tesnejša strnitev socialističnih de-i žel in komunističnih partij med j seboj im okrog Sovjetske zveze, j To, in malone samo to, povzemajo kot izkušnje iz tragičnih dogodkov na Madžarskem kakor tudi iz vseh ostalih problemov, pred I katerimi se je znašlo in pred katerimi stoji delavsko gibanje. ! Mi jih seveda ne moremo in ne želimo ovirati, da tako mislijo. To je njihova pravica, kakor je tudi naša pravica, da mislimo drugače. Toda kadar oni svoja mnenja pojasnjujejo in pri tem apostrofirajo naša gledišča ter pretendirajo na to, da samo nji- hova gledišča morejo in morajo biti a priori pravilna, smo dolžni pred svojo in pred svetovno javnostjo v imenu enakopravnosti v razpravi — čeprav samo začasno — pojasniti svoja mnenja. Negacija resnega napora Drugič. Pisci člankov v delu vzhodnoevropskega tiska se v največji možni meri odrekajo obstoju notranjih činiteljev, ki zavirajo socialistični razvoj. Pisci teh člankov ignorirajo družbene korenine poljskih in madžarskih dogodkov in se odmikajo celo od ugotovitev, sprejetih med dvajsetim kongresom KP SZ in po njem. Pripravljeni so zanikati ali vsaj temeljito zmanjšati škodljivost stalinske politike, tistega kompleksa družbenih pojavov, ki je dobil ime stalinizem. Takšne težnjfe so prišle zadnje čase do izraza tudi v govorih nekaterih državnih in partijskih voditeljev v Vzhodni Evropi. Tudi v tem oziru seveda ne moremo pretendirati na to, da bi morali sprejeti naše mnenje, mnenje jugoslovanskih komunistov. Za to sploh ne gre. Nas obsojajo zato, ker imamo različno mnenje, mi pa menimo, da je to mnenje pravilno. Dokler je to predmet razprave, smo dolžni odkrito povedati, kai mislimo. Kdo ima prav, bo pokazala praksa, bodočnost, ne pa večje število člankov. Pragmatistična »teza« Tretjič. Malone vsi članki, o katerih je govora, vsebujejo srdite napade na ljudi, ki baje »pod plaščem boja proti stalinizmu« (o katerem je čedalje več govora kot o slepilu) in »poudarjajoč geslo nacionalnega komunizma«, o katerem čedalje več govore, tako kakor da ga kdo res oznanja in zagovarja, žele oslabiti enotnost socialističnih dežel, razbiti njihov tabor, škodovati diktaturi proletariata in konec koncev ne plede na subjektivne želje izročiti socializem njegovim sovražnikom. Pri tem včasi posredno, večinoma pa neposredno kot vir dozdevnega napada na Sovjetsko zvezio in njegove izkušnje kot nosilca »raz-kolništva« in akcije proti »enot nosti socialističnih dežel« največkrat omenjajo Jugoslavijo. Po tej metodi je pojasnjevanje zelo zamotanih dogodkov kaj preprosto. Omejeno je na tole: če Kakšna razlaga določenih dogodkov »koristi imperialistom«, je že zato napačna. Seveda se jugoslovanski komunisti kot marksisti s takšno »tezo« nikakor ne morejo strinjati. To je tisti idealizem, bolje rečeno pragmatizem, po katerem je »objektivna resnica tisto, kar je koristno«. Stalinizem je n. pr. »istoveten s komunizmom«, kakor trdijo nekateri, ni pa istoveten z njim, kakor menimo mi. Toda proučevanje te objektivne resnice ni v nobeni zvezi s tem, ali takšna ali drugačna njena presoja »koristi imperialistom«. Važno in potrebno je ugotoviti, ali in v kolikšni meri je sam stalinizem »koristen imperialistom«, ne pa podrejati samo oceno o naravi stalinizma temu, ali jim takšna ocena koristi ali ne. Nujnost izmenjave mnenj NENNI NA ČELU SOCIALISTOV, TODA ZAMUJENA PRILOŽNOST socialistične alternative v bližnji bodočnosti Rim, 15. febr, (Tanjug). Z Izvolitvijo Nennija za generalhega sekretarja in s tem, da *o prepustili v novi direkciji Socialistične stranke večino mest njegovi struji, je končan spor med raznimi frakcijami stranke. Vse struje razen leve so izjavile, da njihovo stališče ob glasovanju za člane glavnega odbora ni bilo posledica nasprotovanja politični Platformi, ki jo je Nenni predočil kongresu, marv«£ samo sad njihovega prizadevanje, da bi obdržale v naj višjem organu stranke svoje predstavnike, ki jih je hotel Nenni izločiti. Ma tej platformi bodo socialisti razvijali svoje stike z drugimi strankami. S socialnimi demokrati bodo pripravljeni sodelovati na podlagi skupnega ustvarjalnega razrednega boja za delavske koristi. Glede Komunistične partije Ita- Britanski načrti o zmanjšanja oboroženih sil v Nemčiji domala za dobro tretjino London, 15. febr. (AFP). Zuna- ki se bodo 26. in 27. februarja se- ?je ministrstvo je objavilo poro- stali v Londonu. f, kJer «o imeli doslej konservativnega Ocliab Je izjavil, da bodo novi proračun za narodno obrambo zmanjiali za dve milijardi zlotov. To naj bi pripomoglo k zboljšanja življenjske ravni prebivalstva. FRANCIJA COTT POJDE V ZDA Wasblngton. 15. febr. (Renter). V ameriiklh uradnih krogih so izjavili, čaj« „ L o ta.on, <*» )® predsednik francoske republike IMetnega ciprskega Grka, ki Je b ,• v katerem so pojasnjena čotr sprejel vabilo za nradni obisk v j i0**®- <*• J« brez dovoljenja nosil Pgleška glrdlšča O tem vpraša- ZDA. Menijo, da bo junija obiskal Wash- Je- Y zadnjih sedmih dneh je to ie "JU. Predstavnik urada za tisk je ........ —. rjavil, da bonnska vlada razume I VIHAR NAD BRETAGNO Ježave, izvirajoče iz obveznosti ' Pari*. 15. febr. (AFP). Nad Francijo Velike Britanije na drugih stra- ž® vef. , dlT/č vihaf’ ki Al n eh v v*l*ke poplave. Ob atlantski M * obali pnstofti pravi orkan. Oblasti so po- Sliki z ZSSR na področju ^ v'm popUv ‘vino po,rebao po- radiodifuzije ' VEUK£ BRITAN,JA 1° DOMAČA POBUDA .Beo*ran febr. (Tanin*). Britan.ko-‘ani delegacije Jugoslavanske sovjetsko druitvo v Londona je pozvalo adiodifuzije direktor Radia Beo- MKcmillana. n«l s« sestane * Bnlnaninom, vru.1 ^ m j- i a c* J® mojofce, ie pred razgovori z Eisen- KaS ^ k0 TeVaVaC’ direktor howerjem ali pa v.aj takoj po njih. Ta (vatna Ljubljana Franc Perovšek poziv je v zvezi z nedavnim pismom lt} generalni sekretar radiodihi- "'«*■>« Bniganina Macmillan« v kate- Ziie t„i,- T*. , rem ga je ponovno povabil, naj pride v ij- . * Iyko Pustišek V Moskvi Moskvo na obisk. Po mnenjo drnštva jjiuu oucski prettop, se Je s polovice 1 dragih večjih mestih se bodo naj bi te oba predsednika razgovarjala poti vrnil v Port Said. Potopljena ladja 'nudili 10 do 15 dni kot liostle ° ir*°'")ni razorožitvi, evropski in bili- i ,Aka«. ki so jo že dvignili iz vode. je SOVi*t*V» ji j * i xu , "Jevzhodnl varnosti ter kulturni Izme- v zadnjem trenutku padla z dvigala in >0Vjetske radiodifuzne službe. I njavi med Veliko Britanijo ia SZ. I ponovno zaprla pot. m«, Kjer so imen doslej Konservativnega poslanca, je včeraj zmaga) laburist Niel Macdermott. Dobil je 18.516 glasov, njegov konservativni nasprotnik pa 17.406. CIPER SPET SMRTNA OBSODBA Nikosija. 15. febr. (Renter). Posebno sodišče je obsodilo na smrt nekega bil ob-orož- tretji smrtna obsodba. Tukajšnje posebno sodišče je doslej obsodilo na smrt 11 Ciprčanov. IRAK NOV NAFTOVOD Bagdad, 15. febr. (AP). [raška patro-lejska družba (IPC) bo zgradila nov naftovod od Ahmadija do Kuveita v Perzijskem zalivu. Družba je last Britancev. Američanov, Francozov in Nizozemcev. Iraika vlada bo z njo sodelovala, da bi take povečali proizvodnjo nafte. EGIPT SPET OVIRA V PREKOPU Kairo, 15. febr. (Reuter). Italijanski tanker »Pianettac, ki bi moral prvi pre-pluti Sueški prekop, se jo s polovice Skozi članke nekaterih vzhodnoevropskih časnikov in radijskih postaj se torej vleče kot rdeča nit polemika z Jugoslavijo, z gledišči, stališči in ukrepi jugoslovanskih komunistov. Morda sploh ne bi bilo potrebno znova opiozarjati na to, da so komunisti te dežele bili in ostali borci za odkrito, odkritosrčno in tovariško izmenjavo mnenj o perečih problemih socializma, prepričani, da je ta izmenjava zdaj bolj potrebna kakor kdaj koli — če bi željo po takšni razpravi čutili tudi pri piscih omenjenih člankov. Zail pa ni tako. Kakšna je njihova polemika, kakšni so njihovi argumenti? Ob tej priložnosti se bomo omejili samo na nekaj posebno značilnih primerov, bolje rečeno primerjav. Kdo cepi socialistične sile? Jugoslovanski, in ne samo jugoslovanski komunisti, ie več let opozarjajo na potrebo po brezpogojnem spoštovanju enakopravnosti v odnošajih med socialističnimi deželami in delavskimi gibanji. Presoja zgodovinskih izkušenj, ki so jo potrdili najnovejši dogodki, priča o izredni važnosti tega problema, ki je, mimogrede rečeno, našel svoje mesto tudi v lanski sovjetsko-jugoslovanski deklaraciji kakor tudi ▼ deklaraciji sovjetske vlade z dne 30. oktobra. Pisci omenjenih člankov pa v nasprotju s temi dokumenti zelo pogosto trdijo, da v odnosih med socialističnimi deželami nikoli ni bilo težav, ali v najboljšem primeru gredo molče prek njih. Pisci omenjenih člankov zanemarjajo probleme, ki so odigrali nič kako važno vlogo v oktobrskih in novembrskih dogodkih v Vzhodni Evropi. Na tehtne analize, ki človeka nujno napotijo na sklep, da je moč pravo enotnost socialističnih množic doseči samo ob strogem spoštovanju samostojnosti slehernega delavskega gibanja, odgovarjajo z docela neargumentirano obtožbo, da delujejo kritiki mehanične, blokovske »enotnosti* v smeri razbijanja, cepitve socialističnih sil in tako »hočeš nočeš« delajo za koristi buržoazne reakcije. Da je praksa pokazala, da akciji reakcionarnih sil mnogo bolj ustrezajo pogoji dobre, stare »stalinske enotnosti« in »monolitnosti« — to jih prav nič ne moti. ProgloSena načela in drugačna praksa Drugi primer. Jugoslovanski komunisti, in še zdaleč ne samo jugoslovanski, stoje na stališču, da pota socialističnega razvoja tnoreja in moraio biti zelo različna, da bo socializmu ▼ vsaki deželi pritisnjen nekakšen pečat, da se tako izrazimo, specifičnih tal in specifičnega »podnebja«, pravzaprav specifičnih, posebnih po go jev. Ni dvoma, aa so mnogi na tem torišču pridobljene izkuš nje tudi širšega, splošnega pomr-na. Toda njihova osvojitev ali odklonitev mora biti stvar dobri volje. Te izkušnje lahko celo po stanejo skupne samo s pogojem da so svobodno sprejete. O vsem tem je bilo govora na dvajsetem kongresu KP SZ. Nekateri izmed piscev člankov z ideološko-teoretičnimi pretenzijami, objavljeni mi v posamepih glasilih komuni-stičnih partij — ki tudi sami zdaj načelno priznavajo različne poti socialističnega razvoja — pa bi radi uporabo teh načel v praksi označili kot osvojitev koncepcije »nacionalnega komunizma« in kot »revizionizem«. Praško »Rude pravo« je nedavno lepo pojasnilo, da je propagiranje »nacionalnega komunizma« samo predigra za napad na socializem nasploh, kar, v odvisnosti od tega, kaj je pod tem mišljeno, lahko tudi drži. | Fraza o »nacionalnem komunizmu je pravzaprav zrasla na j straneh buržoaznega tiska, zdaj ! pa jo prevzema tudi tisk nekaterih komunističnih partij. S tem skušajo prikriti pravi značaj spora in napraviti vtis, ko da se suče spor okrog nacionalizma, ne pa okrog napredka socializma. Bur-| žoaznemu tisku je bilo to potreb-I no zato, da bi pred delovnimi ljudmi sveta prikril možne perspektive napredka socializma, zdaj pa nekateri konservativni i elementi v posameznih komunističnih partijah sprejemajo taisto lažno karakteristiko našega boja kot opravičilo za dejansko zaviranje napredka socializma. Da pa jugoslovanski komunisti, ki jih čedalje bolj odkrito omenjajo kot nosilce nevarne ideje »nacional-; nega komunizma«, takšnega »komunizma« nikoli niso niti omenili, marveč samo tiste številne probleme, o katerih smo govorili — to naših kritikov niti najmanj ne moti. Nam, mimogrede rečeno, zdaj zamerijo, da ne vidimo, kaj je skupno vsem socialističnim deželam, zdaj spet, da prav mi nasprotujemo različnim potem v socializem. Podtikania V okviru tega primera je treba omeniti tudi čedalje pogosteje ponavljano trditev, da si Jugoslovani prizadevajo, da bi vsilili svojo »pot«, svoj »vzorec« oziroma svoje politične in gospodarske ureditve drugim socialističnim deželam, ali pa, kakor je pisal moskovski »Komunist«, da bi »pod zastavo ustvarjalnega razvoja marksizma povsem izbrisali zgodovinske izkušnje KP SZ, ki jih je preveril in potrdil ves proces 'družbenega razvoja v zadnjih desetletjih«. Ob nekem članku tovarišice Marije Vilfan v »Me-djunarodni politiki« je moskovsko »Novoje vremja« ugotovilo, da »skuša sugerirati, da so te oblike (oblike razvoja socialističnih dežel) dobre samo v primeru, če se ravnajo po vzorcu Jugoslavije«. Tu vidimo prizadevanje, da bi prav deželi, ki se najbolj dosledno bori proti slehernemu poskusu vsiljevanja lastne prakse drugim, imputirali namene takšne vrste. Da ne govorimo o tem, da tudi če bi to — nespametno — hoteli storiti, nimamo v primerjavi z drugimi na razpolago kake druge materialne sile, marveč samo naš obstoj. Ta sila pa je lahko zelo majhna in zelo veliko, neodvisno od naže sposobnosti in volje, da se »vmešavamo« ▼ zadeve drugih in da »vsiljujemo« svojo prakso, odvisno pa je izključno od tega, ali drugi menijo, da jim je ta ali ona naša izkušnja koristna ali ne. Napad pa je, kakor pravijo, najboljša obramba. Vsemu temu se naposled pridruži še dejstvo, da tudi običajne informacije o Jugoslaviji, o njenem političnem in gospodarskem življenju servirajo baje objektivno, v resnici pa maliciozno enostransko z željo, da bi pokazali, da »jugoslovanske izkušnje« (ki jih baje tako vztrajno skušamo vsiliti drugim) prinašajo predvsem gospodarsko anarhijo in politično dezorientacijo. Krepitev oblasti delavskega razreda - zarota proti oblasti delavcev? I Tretji primer. Jugoslovanski in še mnogi, mnogi drugi komunisti menijo, da je socializem izpostavljen velikanski ^jevarnosti birokratizma, stagnacije, izmaličenja, če se ne zagotovi čedalje bolj aktivno, čedalje boli neposredno sodelovanje v upravljanju gospodarstva po državi, tisto, kar je Marx imenovat postopno odmiranje države. V tem je, v pogojih socialističnega razvoja, družbeno bistvo demokracije. Pisci člankov, o katerih govorimo, se dosledno izogibljejo sleherni konstruktivni . razpravi o tem problemu, ki je ■ vsekakor na vrhu seznama problemov sodobnega socializma, in se zadovoljuje s tem, da sleherno kritiko birokratskega centralizma izenači z napadom na diktaturo proletariata. Da je praksa pokazala, da lahko birokratski centralizem privede do popolnega razkola med vodstvi delavskih partij in delavskega razreda, da je znala biti diktatura, imenovana »proletarska«, vse drugo, samo ne to prav zato, ker ni imela demokratične vsebine — to jih menda prav nič ne moti. Tako se lahko porajajo nesmisli: tiste, ki sc zavzemajo za razširitev pravic in dejansko krepitev oblasti delavskega razreda, je moč obdolžiti malone zarote proti — oblasti delavcev. Toda tudi tu je treba pripomniti, da imajo jugoslovanski komunisti svoje gledišče in da imajo lahko drugi seveda o istem vprašanju dostikrat različna mnenja. Če smo eni in drugi za to. da razpravljamo o tako važnem problemu, tedaj je treba razpravljati, toda to je treba storiti odkrito, svobodno in enakopravno. Takšno razpravo imamo lahko ra zaželeno in koristno. Zakaj polemika z zatisnjenimi ušesi? Gledišča bi mogli in morali vsekakor pojasnjevati v konstruktivni, zares načelni obliki, v ka-| teri ne bo nujno potrebno pojas-I njevati svoja gledišča ob polemičnem obsojanju drugačnih gledišč in drugačnih izkušenj. | Tako je s to stvarjo. Na eni strani so zavestni poskusi načelne analize problemov, na katere zadeva socializem, na drugi pa — polemična akcija brez artrumen-tov, toda polna nazadnjaških insinuacij in tendencioznih obdol-žitev. Ni težko spoznati, da del i vzhodnoevropskega tiska pod plaščem teoretične razprave v i resnici vodi to polemiko že vna-j prej povsem zatisnjenih ušes, neobčutljiv za dokaze in dejstva ter i pri tem običajno ponavlja splošno znane resnice, pomešane z napadi na komunistične partije in njihovo politiko. V vlogi »užaljene« in baje »napadene« strani udeleženci te polemične gonje tebi nič meni nič žalijo Jugoslavija Neutrudljivo, mrzlično iskanje resnice, ki bi moralo biti prvenstvena metoda razprave, prepogosto zamenjavajo z zapostavljanjem resnice. Objektivno prikazovanje tujih gledišč in njihovo resno, kritično analizo pa s poskusi kompromitacije. Pri tem je treba jasno povedati, da je treba v oceni minnlih dogodkov v katerikoli deželi, to se pravi tistega, kar sodi v zgodovino socializma, dopustiti povsem svobodno izrekanje sodb. (Dalje na i. strani) IZ LJUBLJANE IN OKOLICE S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA VOZEL PRESEKAN Obveljala je nepoglobljena varianta A-54 — Pristojbina za kanalsko omrežje Zastopniki Obrtniškega gledališča pri predsedniku dr. Dermastii Ljubljana, 15. febr. — Predsednik Okrajnega ljudskega od- Ljubljana, 115. februarja. — Na naj bi jo plačevali vsi koristniki 1 nalsktm omrežjem, kjer to ob- današnji skupni seji obeh zborov kanalizacije in s katero bi vzdr- stoji. Okrajnega ljudskega odbora v ževali kanalsko omrežje. Dalje so 1 V obširni obravnavi »železni- Llubliana dr Marijan Der- Ljubljani so odborniki po daljši se odločili za določitev odredbe, šk,e2« vozla «se -fe -veilna, ( i ioudijan m r j obravnavi glasovali za priporo- po kateri bi morali hišni lastniki mk?v odločila za nepoglobljeno mastia je danes dopoldne spre-čilo Mestnega sveta ljubljanske- n i0 rnnl varianto A-54 predvsem z ute- iPi zast.nrmlke Obrtniškega cle- ga o rešitvi mestnega železniške , Jel zastopnike Obrtniškega gle-meljitvijo, da je ta v sedanjih gospodarskih razmerah zaradi , blišča in se zadržal z njimi v možnosti manjših utapnih inve- krajšem razgovoru, v katerem so sticij najlaže izvedljiva, ter da mu zastopniki Obrtniškega gle-z možnostjo hitre zgraditve pod- . . ... . x ... voza na najbolj kritični promet- ,dallšča razjasnili težave, ki tani točki Ljubljane — prelazu na rejo gledališče. Titovi cesti Jn možnostjo hitre predsednika dr. Marijana Der-modernizacije glavne potniške , . . postaje zagotavlja v najkrajšem 1 mastio je pozdravil predsednik času odpraviti največji prometni upravnega odbora Obrtniškega oviri za razvoj mestnega prome- ledaližfa tov Mirko Sever ob ta. Nasprotniki te rešitve pro- “ . metnega vozlišča v Ljubljani so priložnosti 85-letnice obstoja tega dvomili v ekonomsko utemelje- najstarejšega slovenskega gledanost priporočene variante A-54 ijjja nat0 pa so mu izročili spo-ter menili, da to za razvoj me- , , . ».»v* k>-» s*a t°li^ani pomembno vpraša- minski album. Pisanje in slike jateljev mladine na Viču. To društvo deva tudi za ustanovitev novih samo-1 nje še ni dozorelo za reševanje v albumu prikazujejo delo in raz- ki imajo greznice, kjer je le mo-. . . ... , , goče, le-te zasuti, ker v seda- ifeno varianto'A°S S tej ^nju predstavljajo legla rešitvi so glasovali štirje ljudski ■«**“ m možnost infekcijskih odborniki, eden pa se je glaso- zar i^' Pristojnim republiškim vanja vzdržal. — Zatem so ob- organom pa so sklenili priporo-ravnavali zelo perečo komunalnoj čiti, naj bi čimprej uvedli pred-problematiko mesta. Med drugim pis, ki bi hišne posestnike zadol-so sklenili uvesti pristojbino, ki žil, da bi hiše povezali s ka- Z OBČNEGA ZBOBA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE NA VICU Šola za starše namesto ciklusov predavanj LJnbljana, 15. februarja. Vieraj je. goric. Ker je tolilcSno področje prebil v Ljubljani občni jbor Društva pri- obsežno, si društvo med drugim priza-jateljev mladine na Viču. To društvo deva tudi za ustanovitev novih samo- dela na področju od Tobačne tovarne »tojnih društev. Prav včeraj je v tem }jj bi bilo treba prej nujno izve-in Mirja vse do Brezovice in Notranjih delno že uspelo: na Brezovici in Notra- I *“•> e njih goricah so namreč prav tega dne i s*1 temeljito strokovno ekonom- zastormikl Obrtniškega imeli ustanovni občni zbor lastnega dru-[ sko primerjavo variant. , ttKrau so zasropniKi uDrcniSKega štva, ki se mn bo prej ali slej pridruSiTo voj gledališča po osvoboditvi. KAM NOCOJ? ie posebno društvo prijateljev mladine na V * /rhovcih in na Brdu. Na dnevnem redu skupne seje je bilo razen tega še 12 drugih Viško društvo je y zadnjem razdobju točk. Zastran obsežne razprave nudilo pomoč osmim pionirskim odre- O prvih dveh problemih pa DO Sobota je danes in jutri je prost dom' delajo na njegovem področju, okrajni ljudski odbor preostali dan. Kara bomo šli nocoj? Mogoče na vrtnarskim krožkom, sodelovalo je pri dnevni red Obravnaval naprej V izlet v Benetke? Predaleč je in pre- organizaciji taborjenj otrok Dneva po- uu‘ay“ttv“i r p more privoščiti vsak. ml«”di. novoletne jelke, prihoda Dedka u>reK. 15. r. drago, tega si ne more privvsvm *»«*. w , , , Lahko pa si vsakdo ogleda Benetke kar Mraza* podprlo je otvoritev slikarske pri nas - v Ljubljani! V kinu »Union« razstave pionirjev risarskega krotka predvajajo namreč že nekaj dni lilm osnovne šole na Viču, organiziralo je »Poletno potepanje«, kjer lahko vidimo »niučarske in sankaške tečaje, k] se jih vse beneške znamenitosti v lepih, na- Je udeležilo okrog 300 otrok z osnovnih ravnih barvah. Tudi zgodba je po svoje «?' "a. Viču Brezovici in Notranjih go-zanimiva. ricah 1/1 na katerih so otroci dobili tudi tople malice itd. Za starfie društvo že # V »Komuni« je na programu fran- vrsto let organizira cikluse zdravstvenih coski film >Ata, mama, služkinja in jaz«, in vzgojnih predavanj. Zadnjega ciklusa, To je zgodba o malih ljudeh in obrav- ki je bil decembra prejšnjega leta, je nava življenjske probleme, s katerimi se razen proti koncu obiskovalo povprečno srečuje skoraj vsakdo izmed nas. Film- okrog sto poslušalcev. ski kritiki so film z veseljem sprejeli , „ . . , , , ... , -- to vemo zagotovo — čeprav doslej še ! ^rl Prcffledu dosedanjih uspehov so niso napisali ničesar o tem. na včerajšnjem občnem zboru med drur __ , . ... gim sklenili, da bo društvo v bodoče Pi* I?čni zbor Je razpravljal tudi gledališče im« drevi predstavo »Cr.in- o Škodi, ki jo trpe otroci zaradi pomanj-aucbille«. kanja šolskih prostorov. Pri tem ie me- ^ m • i* , .*.* , nil, da je treba viški osnovni šoli Čim- # Skoraj bi pozabili! V predpustnem prej za(J0toviti še tisti dve učilnici v času smo in mnoga društva so že začela stari viiki iolj kj„ je je pos1sj, prirejati predpustne zabave. Verjetno roi|ice. Za)0 'ie podpri predlog, prednjačijo v tem v Kamniku, kjer je p0 kaferem naj bi I.judska milici dobifa mladina tovarne Titan pripravila za dre; druge ustreIne pro„ore na Tržaški cesti vi prvo predpustno zabavo v sindikalni 42_ od kodef bi ,e tamkajinja kro-dvorani. jaška delavnica preselila v prostore go- # 8 podobnimi prireditvami kajpak stilne »Kramar«, ki naj bi jo ukinili, ne zaostaja niti Ljubljana, saj bo v na- Precej so na občnem zboru razpravljali šem mestu vrsta prireditev in plesov, tudi o težavah, ki tih imajo Člani odb9-Dijaki imajo ples po svojih gimnazijah, ra, ko pri podjetjin zbirajo sredstva za ostali pa fic lahko zavrtijo v restavraciji uspešno poslovanje društva. Bilo je več »Rio«, doirrn JLA In kavarnah Bežigrad, predlogov, predvsem pa si društvo obeta Nebotičnik itd. Družabnih prireditev več- večje možnosti za dohodke po uvedbi iega obsega pa ni. Najbrž zato, ker so sprememb, v delitvi dohodka podjetij bili Ljubljančani minuli soboti zelo, zelo ko bodo podjetja predvidoma razpola podjetni. gala z nekaj več sredstvi. Vh DROBIŽ od tu in tam gledališča povabili tov. predsednika OLO tudi na predstavo premiere Patrickove »Vroče krvi«, ki bo jutri zvečer v počastitev Prešernovega tedna v Obrtniškem gledališču. AKTUALNO STI KDO NAJ UGRIZNE V KISLO JABOLKO Imamo veliko število drui- Kdo naj bo torej tisti, ki benih organizacij, organov in naj vgrizne v »kislo jabolko« ustanov, ki so v svoj program vključile borbo proti alkoholizmu, propagiranje zdrave prehrane, uživanje mlektt, skrb za zdrav razvoj mladine. Ljubljana pa še vedno pogreša dovolj velike, privlačne, z najrazličnejšimi mlečnimii izdelki, posladki in sadnimi sokovi napolnjene mlečne restavracije, ki naj bi predstavljala delček zgoraj omenjenega obširnega programa. Takrat ko smo stati v vrstah, da smo dobili kanček mleka, so bile mlečne zajtrkovalnice v odročnih ulicah in v tesnih prostorih napredek. Sedaj ko je mleka dovolj celo pozimi in ga bo spomladi in poleti še več, pa so ti lokali na Trubarjevi, Miklošičevi, Zaloški in Titovi cesti vse premajhni za mesto kot je Ljubljana. Še zdaleč pa niso tako opremljeni in tako privlačni kot mlečne restavracije v Beogradu, Zagrebu, da še čelo s celjsko se ne morejo primerjati. in dokaže, da mora tudi mlečna restavracija dobiti dovolj prostoren lokal, sredi mesta, morda v pritličju palače Glavne zadružne zveze na Titovi cesti, in ovrže oportunističen refren mnogih razprav s temle zaključkom: »Mlečna restavracija?! — Pa saj bo itak deficitna! Odprimo gostilno!* Bi bila mlečna restavracija res deficitna? Da, če ji ne privoščimo enakega starta z gostilno — če ne bo imela lepega lokala na prometnem kraju, če ne bo dobro zalo,-žena in če bo ob nedeljah zaprta. V nasprotnem primeru pa si upamo tako mnenje ovreči že vnaprej. Ne le otroci, temveč tudi odrasli pogrešajo takega lokala v Ljubljani, mnoge od tistih, ki nanj še ne mislijo, pa bi dobro založena, lepo opremljena mlečna restavracija pritegnila, potem ko bi začela poslovati. M. N. Včerajšnji dan je na srečo minil voznik ohranil prisotnost duha, glasno brez večjih nesreč na ljubljanskih ce- zacvilile. Vendar je bil sunek ie vedno stah. Nekaj razburjenja in strahu pa je toliko močan, da je mladenič, ko je za- vendarle bilo, če ne nemara tudi malce hude krvi. ZARADI NEPREVIDNOSTI Na križišče Celovške in Aljaževe ceste je namreč v zgodnjih jutranjih urah pripeljal nek tovorni avto in se tam ustavil. Tudi voznik avtomobila H-9616 iz Senja, ki je peljal za njim, je pritisnil na zavore. Ker pa je tovornjak le predolgo stal, se je šofer iz Senja naveličal in spet pognal vozilo, ne da bi dal ustrezni signal. Vae bi se srečno izteklo. da tedaj ni pripeljal za njim tretji avtomobil Osebni avtomobil s Hrvaškega se je tako zadel v blatnik kamiona, ki je skušal prehiteti obe vozili. ' Na osebnem avtomobilu so potem ocenili za okrog 19.000, na tovornem pa za nkoli 4000 din škode. Pri trčenju oi bil nihče poškodovan. VEČ SREČE KOT... pa je Imel nekaj čez poldne mladenič, ti je hotel zaviti s triciklom s Šentjakobskega mostu na Cojzov breg. Ker je vozil za nekim tovornjakom, ni videl, del ob bok vozila, pustil na karoseriji avtobusa svoj .telesni« odtis. Škodo so ocenili na 2000 din, mladenič pa ni čutil nobenih bolečin. O strahu in o tem, da so se mu bržkone tresla kolena, pa ni govoril. POČITEK PO DVEH NEPOTREBNIH ALARMIH •o imeli včeraj ljubljanski gasilci; nobenega požara ni bilo. Predvčerajšnjim pa so dvakrat hiteli na vso moč, da bi gasili, čeprav ni bilo kaj gasiti. Vendar ni šlo za potegavščino. V Ciglerjevi ulici se je le ustrašil nek najemnik, ko je videl v sobi goreti kos papirja. Ne da bi bolje pogledal, je tekel na postajo Ljudske milice, češ, hiša gori in od tam so klicali gasilce. Skoraj potem je zavijala gasilska sirena po ljubljanskih ulicah. Na kraju .požara, pa ni bilo niti dima več. Istega dne okrog 18.^0 so gasilci ponovno poskakali na svoj avtomobil. To-* bvestili, da gori - . adaptirajo prostore za nov trgovski lokal. Toda tudi ta larm je bil preuranjen krat so jih meščani ^obvestili, da g tista hiša na Prešernovem trgu, k. da mu prihaja naproti avtobus ECŽ. I Meščane, ki so se ustrašili požara, je Tako fe v trenutku, ko je hotel pognati namreč zavedel odsev iz koksnih peči, preko križišča, za las ušel smrtni ne- ki z njimi snie zidarji stene norega varnosti. Zavore avtobusa so, ker je1 lokala. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V TRBOVLJAH ODLOČILNA VLOGA SZDL za nadaljnji razvoj Trbovelj Načrt o desetletnem gospodarskem in družbenem razvojn trboveljske občine — SZDL nenehno vzgaja občane, da se bodo čedalje uspešneje uveljavljali v delavskem in družbenem upravljanju Trbovlje, IS. febr. — 'Na letošnji občinski konferenci SZDL, ki se je je udeležilo nad 150 delegatov rajonskih in krajevnih odborov, so poročila vodilnih funkcionarjev občinskega odbora SZDL in pa obširna razprava delegatov jasno prikazala., da je SZDL tudi v minulem letu zadovoljivo opravila svojo politično nalogo prav na oseh področjih. Njena aktivnost je veljala o prvi vrsti politični in ideološki vzgoji članstva, tako rekoč osem občanom, če upoštevamo, da so malone vsi volivci hkrati tudi člani SZDL. Zato je razumljivo, da se je SZDL zavzela predvsem za to, da bi bilo o Trbovljah. v oseh podjetjih dobro delavsko samoupravljanje in dobro družbeno upravljanje, da bi se torej kar najbolj okrepili ti dve osnovi naše socialistične demokracije. Razen tega pa je v delu SZDL čedalje bolj vidna tudi njena nolitično mobilizacijska vloga v gospodarskem življenju Komune. Na letošnji občinski konferenci je bito zatorej precej govora o gospodarski problematiki i vsaj v glavnem zmoglo večino l gradbene dejavnosti. Poskrbeti pa S bo tudi treba za ureditev cest in ; v enaki meri za takšna vozila, ki bodo mogla sodobno opravljati naraščajoči tovorni in osebni pro-1 met. Investitorjem, ki bodo v prihodnje postavljali stanovanjske bloke, predlaga, naj urede v pritličnih prostorih trgovske in iislužnostne lokale* da bMako tudi Trbovlje dobile polagoma lepo in higienično urejene prostore. Pri tem SZDL zlasti opozarja na vprašanje higieničnih mlekarn ter na trgovske lokale za prodajo zelenjave in ostalih vsakdanjih živil. Ob ugotovitvi, da je v V sodelovanju s SZDL je letos med prvimi potrebami rekon- Trbovljah gostinstvo še vedno . i. i ‘ ..... nrPPPi 7iiActn U in c iflainn np je treba dati tudi tej panogi možnost; da se bo začela ustrezno razvijati tako, da gostišča ne bodo samo kraji, kjer bi se človek napil, ampak da bodo prostori, kjer se bo človek lepo in kultuT-no počutil, se razvedril, čital in družabno sprostil. Glede kmetijske politike sodi SZDL, naj njeni krajevni in vaški odbori na obodu komune, kjer so kmetijski kraji, pomagajo kmečkim ljudem v tean smislu, da bodo bolje kmetovali, več pridelali in izdatneje zalagali potrošni trg v središču komune, SZDL bo z največjo budnostjo spremljal« na trgu in v trgovinah cene ter zastavila vso svojo avtoriteto, da bodo cene potrošnega blaga čim stabilnejše in z ničemer ne bodo prizadevale življenje ravni delovnega človeka. V tej zvezi želi rc uii- - - SZDL, naj bi trgovirfa več storila, začel občinski'ljudski odbor se- strukcija že zastarele in dotrajane Precei zaostalo in še zdaleč ne kot je lani, naj bi bolje uredila stavljati desetletni načrt gospo- cementarne ter pri termoelektrar- 'uor® "•s,rečl ra/voj ut.trmi, a m trg ter promet z živilskim b la-darskega in družbenega razvoja v ni rekonstrukcija zastarelih kot-1 prometa, sodi SZDL, da gom. (z) trboveljski komuni. SZDL kot lovnih naprav, ki sedaj tako nelii-politična sila skrbi za to, da bodo gienično zasipavajo vso okolico pri sestavi tega načrta udeleženi s sajama in pepelom. SZDL od-vsi občani, da bo tako mogel vsak ločno zastopa stališče, da bo tre-občan, vsak član SZDL povedati ba v prihodnjih letih razviti zla-svoje mnenje in predloge. Po prvi sti manjša podjetja, razne obrtne presoji kaže, da bodo po tem na- obrate. Mnogo obeta tudi gospo-črtu predvsem skrbno postavili darsko sodelovanje (kooperacija), pravilen vrstni red za vse prihod- kd ga trboveljskim podjetjem nje investicije. Gre torej za takšno predlaga SZDL in ki naj postane načrtno in preudarno usmerjanje ena izmed proizvodnih načinov investicijski!) sredstev in razpo- i v prihodnjih letih. Razen tega pa ložljivih skladov, ki bo zagotovilo SZDL šteje v ta desetletni načrt komuni najhitrejši in najuspeš-! popolno rekonstrukcijo ozir. ob-nejši gospodarski in družbeni, novo električnega omrežja v ko-razvoi. muni, ki je že tako iztrošeno in SZDL sodi, da bo treba v pri- 1 neustrezno, da Trpi komuna za-hodnjih letih utrditi in še izpo- radi tega občutno gospodarsko polniti že obstoječa podjetja, ne škodo. K tej komunalni potrebi da bi pri tem šli v kak6 širše pa je treba prišteti zlasti še vo-investicije, razen pri premogov- dovod, kot eno izmed osnov dobre niku, kjer na starih poljih usihajo življenjske ravni. Ker je pričako-zaloge premoga in bo treba čim- vati še precejšnjo graditev stano- Erej zato odpreti nova slojižča na vanj, bo prav, da dobe Trbovlje •olu. Pri večji industriji pa je krepko gradbeno podjetje, ki bo Z občinske konference SZDL v Trbovljah Poštena socialistična razprava ali breznačelna politika? (Nadaljevanje s 3. strani) 1 blem, ne bi smeli razpravljati,' Ne moremo si namreč misliti, da ker bi takšna razprava posredno o tem, kar je postalo pomembno tangirala sedanjo poliUko dolo-za splošni razvoj socializma, s čene dežele, pa naj gre za ka-tem pa tudi njegov splošni pro- terokoli deželo. Čudne trditve Dimitrija Šepiiova Pripomniti moramo, da tudi tisti del referata sovjetskega zunanjega ministra Sepilova na skupni seji obeh domov Vrhovnega sovjeta, ki se nanaša na so-vjetsko-jngoslovanske odnose, ni brez, milo rečeno, čudnih ugotovitev, podobnih tistim, ki jih najdemo na straneh dela tiska v Vzhodni Evropi. Sepilov je rekel: »Govoril sem že o tem. da smo kot rezultat prizadevanja vlade ZSSR, ki mu je šla na roko tudi vlada Jugoslavije, dosegli normali7aci|0 stikov med ZSSR in FLRJ. Mi borno tudi v prihodnje ukrenili vse potrebno, da bi se sovjetsko-jugo-slovanski stiki uspešno razvijali na prijateljski in enakopravni podlagi, toda zdaj je glavno v tej stvari odvisno od voditeljev Ju- foslovanske republike, kajti v ugoslaviji se še zmerom pojavljajo čustva, ki niso prijateljska, in celo neposredni izpadi nekaterih elementov proti Sovjetski zvezi ter vrsti dežel ljudske demokracije. Mi to obžalujemo zato. ker takšna dejstva nedvomno škudujejo naši skupni stvari.« Ko pozdravljamo željo, da se »sovjetsko - jugoslovanski stiki razvijajo uspešno, na prijateljski in enakopravni podlagi« moramo takoj pripomniti, da je nespre jemljiva tendenciozna formulacija, ki dopušča vtis, da je norma- liziranje stikov med obema deželama predvsem sad prizadevanja sovjetske vlade. Jugoslavija ni prav nič odgovorna za to, da so bili ti stiki nenormalni. Jugoslavija je nenehoma poudarjala svojo pripravljenost, da bi ti stiki znova postali normalni, toda samo po sebi razumljivo je, da je morala priti po vsem, kar se je zgodilo, pobuda glede prvih praktičnih ukrepov s sovjetske strani. Kakor v minulosti tako je tudi zdaj razvoj sovjetsko-jugo-slovanskih stikov »na prijateljski podlagi« odvisen od dobre volje in naporov obeh strani, to pa pomeni s sovjetske vlade, kajti jugoslovanska gledišča in jugoslovanska stališča so ostala nespre menjena. V razlagah Sepilova vzbuja zlasti zaskrbljenost dejstvo, da je tudi on uporabil mptodo neargumentiranih obdolžitev Jugoslavije, ki takšne, kakršne so, da parafraziramo besede sovjetskega ministra, zvene zares kot »izpad«. Človek se ne more znebiti vtisa, da skuša tudi Sepilov kvalificirati nekatera gledišča in ocene, izrečene v Jugoslaviji kot napad na Sovjetsko zvezo samo zato, ker se razlikujejo od gledišč in ocen sovjetske vlade in vodstva KPSZ. Se več, takšne izjave bi lahko tolmačili celo kot stališče, da se lahko jugoslovan-sko-sovjetski stiki razvijajo kot prijateljski samo v primeru, če jugoslovanski komunisti sprejmejo tiste sovjetske ideološke pozicije, zaradi katerih so zdaj nastala trenja. Problemi socializma in meddržavni odnosi Sepilov tako povezuje razpravo o problemih socializma v ZSSR na način, ki smo ga opisali, s sovjetsko-jugoslovanskimi meddržavnimi odnošaji. To pa nikakor ne more biti koristno. Govori in članki jugoslovanskih komunistov, govorjeni in objavljeni v času, ko so problemi socialističnega razvoja zlasti jasno prišli do izraza v madžarskih dogodkih, so bili prežeti s prizadevanjem, da bi kar najbolj vsestransko in kar najbolj objektivno brez predsodkov, toda tudi brez prikrivanja dejstev, analizirali težave v razvoju socialističnih gibanj.Zal prihajajo odgovori v takšni obliki, ki onemogočajo objektivno razpravo. Ti odgovori nimajo osnovne kvalitete za takšno razpravo. To je eden izmed razlogov, zakaj se nam ni zdelo potrebno, da bi polemizirali s številnimi uapadi na jugoslovansko politiko. Naši komunisti in naša javnost so stali na stališču, da razprava med komunističnimi partijami, ki je nujno potrebna m v kateri morajo priti do izraza tudi različna gledišča, ne sme biti nobena ovira v meddržavnih odnoša-jih. Kar zadeva idejno enotnost socialističnih' sil. smo prepričani, da bi se znatno bolj okrepila, če bi razčistili sporna vprašanja in razpravljali odkritosrčno, kakor pa z vztrajanjem na mehanični enotnosti, ki se je že tolikokrat pokazala kot problematična, nestvarna. Se več, to je edini način, da to dosežemo, kolikor je to v doglednem času uresniči jivo. Verjetneje je, da bo spričo obsežnosti problema in globoke razlike v glediščih potrebno še mnogo časa, da se takšna enotnost uposta-vi. V tem času bo lahko enotnost izgubila blokovski značaj, ki ga hočeš nočeš ima. Najmanj pa bo moč enotnost doseči z breznačelno politiko, k* dobiva čedalje bolj oblike pr®' mišljene gonje, zabeljene s protijugoslovanskimi obdolžitvam1-Dotlej ostanemo mi trdno na stališču, da razlike v gledanju na ideološke probleme ne smejo bit* ovira za plodni razvoj meddržavnih odnošajev, ki so zanj dan0 široke možnosti. Nadaljevanj® takšne gonje proti Jugoslaviji« gonje, v kateri je mnogo neideo« loških elementov, bi lahko ote* žilo uresničenje teh možnosti. Jugoslovanski komunisti ostanej0 na stališču, da je treba medsebojne odnose oceniti in usmerjati ne na temelju tistega, kar se od nerealnih želja in načrtov n* uresničilo, marveč na temelju tistega. kar je že doseženo, Pr.e,v' vsem v meddržavnih odnošajiP* torej na temeljn uspehov, ki j'11 nikakor ni moč podcenjevati, na temelju uspehov, doseženih na področjih, kjer smo dosegli zadovoljitev mnogih skupnih koristi in kjer se je pokazalo, da se lahko sodelovanje tudi v prihod-inje zelo uspešno razvija. S TRETJEGA KONGRESA FILMSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE AKTUALNO tujci v svoji hiši Poglavje o »nerentabilni« V četrtek se je pričel v zbornični dvorani pravne fakultete v Ljubljani III. kongres Zveze filmskih delavcev Jugoslavije. Poleg 41 delegatov lz posameznih republiških združenj, se kongresa udeležuje tudi večje Število gostov, predstavnikov našega kulturnega življenja in novinarjev. Kongres je otvoril predsednik slovenskih filmskih delavcev France Štiglic, pozdravili pa so ga predstavniki Sveta za kulturo in prosveto LRS Jože Goričar, v Imenu Združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije Samnllo Amodaj in poudaril dva glavna momenta v razvoju naše kinematografije, to je fond za finansiranje domačega filma in modernizacijo naše filmske .baze. Govorili so še zastopniki Zveze jugoslovanskih književnikov (Drago Sega), Društva dramskih umetnikov Jugoslavije (Lojze Drenovec), jugoslovanskih skladateljev (Matija Bravničar), srbskega filmolo-škega društva, sindikata kultumoumetnlških ustanov Slovenije in drugi .Pozdrave poljskih filmskih ustvarjalcev pa Je prinesel Tadeusz Makarszynskl z željo, da bi nedavni sporazum o kulturnem sodelovanju tudi na filmskem področju čimprej praktično u\eljavili. Osnovna tema za delo kongresa je referat Generalnega sekretarja Zveze Žorža Skrigina »O splošnih problemih jugoslovanske kinematografije«, ki so ga dopolnjevali koreferati: Zike Mitroviča o filmu v naši skupnosti, Radoša Novakoviča o filmski estetiki, Mirka Groblerja o problemih kratkega filma, Dušan Vukotič je govoril o risanem filmu, Voj a Nanovič pa o filmski kritiki. Dvanajst let kontinuiranega dela predstavlja prelomnico v jugoslovanski kinematografiji. Začetno obdobje ustvarjanja novega in nepoznanega, brez slehernih izkušenj in tradicije, polno osnovnih obrtnotehničnih problemov mora biti za nami in treba je pristopiti k reševanju kompleksnejših problemov filmske umetnosti. Naša mlada socialistična država ni štedila materialnih sredstev, ki jih je vložila v rast samostojne filmske proizvodnje, zato pa so tudi v najoddaljenejša naselja Prodrli naši filmi in to predvsem dokumentarni z resnično podobo časa, veren dokument prizadevanj filma izpolniti svojo družbeno politično nalogo pri oblikovanju nove družbene stvarnosti, pri vzgoji našega človeka. Šestdeset igranih umetniških filmov, 555 dokumentarnih, 562 tednikov, 153 poučnih, 13 risanih In lutkovnih ter .150 različnih krat-kometražnih filmov je rezultat dvanajstletnega dela naše kinematografije. Od tega je bilo preko 30 filmov prodanih v inozemstvo, naša filmska beseda se sliši v 48 deželah, na štirih kontinentih. Kljub tem uspehom pa je danes krivulja državnih dotacij za film padla od 468 milijonov v letu 1948 na 240 milijonov v letu 1955. Filmski delavci sodijo, da zanimanje naše ljudske oblasti vsekakor ne bi smelo v času, ko jugoslovanski film dosega že svoje prve uspehe tudi izven meja domovine, nazadovati. S tem v zvezi se pojavlja problem zaščite domačega filma, ld je zakonsko uveljavljena že tudi v državah z visoko razvito filmsko proizvodnjo (Italija, Velika Britanija, Francija) in ga prinaša tudi naš novi zakon o filmu. Leta bi mogel izboljšati ekonomsko plat naše kinematografije, saj je vpliv tega filma pri nas zaradi njegovih tehničnih ln kvantitativnih prednosti oziroma zmožnosti nesorazmerno velik. K uspešni rešitvi problema bi predvsem pripomogla odredba o obveznem prikazovanju domačih filmov, saj v dosedanji praksi naši kinematografi niso bili z nobenim predpisom obvezani prikazovati določen odstotek domačih filmov, najsi bo to igranih ali pa dokumentarnih, ki so doživljali še bolj mačehovsko usodo naše reproduktivne kinematografije. S tem, da bi omejili uvoz tujih, pa bi hkrati ustvarili svobodne roke za prikazovanje domačih filmov. Posebno vprašanje o razvoju našega filma so strokovni kadri. Ukinitev beograjske filmske šole je preprečila sleherno možnost filmske izobrazbe pri nas in tudi nove tehnične pridobitve v sodobni kinematografiji terjajo, da jih čimprej uvedemo tudi pri nas. Nova organizacijska oblika status svobodnih umetnikov je prinesla filmskim delavcem mnogo širše možnosti in hkrati zahteve za njihov kvalitetni razvoj ter znižanje stroškov, proizvodna podjetja pa zato niso dobila ustrezajoč stimulans, saj se jim pogosto ni nikamor mudilo s pro- izvodnjo filmov. K asanaciji tega stanja bi pripomogle premije, ki bi jih dodeljevali podjetjem v na; clonalnem merilu za uspehe na festivalih, pa tudi za komercialni uspeh (!). Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da je ravno tehtnost tematike in njena idejna vrednost tudi pri naših najslabših filmih imela svojo Jasno hotenje. Mnogo Je bilo iskanja in eksperimentiranja pri pisanju scenarijev, vendar pa razen nekaj Izjem še nismo uspeli doseč) kvaliteto pri oblikovanju Jedra slehernega filmskega izraza. Poleg umetniškega Je tudi naš dokumentarni film sicer dokaj zapostavljen dosegel relativno pomembne uspehe. Obvezno prikazovanje kratkih filmov pred Igranimi bi vsekakor pripomoglo k popolni uveljavitvi tovrstnih filmov. Mirko Grobler se je v svojem koreferatu podrobneje dotaknil možnosti za nadaljnje izboljšanje položaja v dokumentarnem filmu. Zagotoviti Je potrebno večja finančna sredstva v njihovi proizvodnji, urediti odnose med naročniki filmov in filmskimi delavci ln jih tako spraviti na višjo raven, na raven mecena filmske umetnosti. Kongres nadaljuje delo ln vam bomo v torkovi številki, zaradi tehtnosti problematike, posredovali njegove zaključke, ki jih v plodni diskusiji iznašajo navzoči delegati. umetnosti Štirje obrazi iz naš Drama SNG na Poljsko Poljaki k nam Končno so dogovori pri kraju: Drama Slovenskega narodnega gledališča bo gostovala na Poljskem, gledališče lz Lodza p« bo Prišlo k nam. Na osnovi dogovorov, ki jih je vodstvo Drame Imelo v oktobru lanskega leta ob priliki obiska poljskih gledališčnikov v Ljubljani so se te dni dokončno sporazumeli o terminih krajih gostovanj. Po prvotni zamisli naj bi Drama SNG gostovala aprila v Lod-2u> dokončni dogovor pa je sedaj mnogo bolj ugoden in to za obe strani. Ljubljančani bodo nastopili v Lodzu in tudi v Varšavi, Bledališče iz Lodza pa bo že pred našim gostovanjem na Poljskem obiskalo Ljubljano ln Zagreb. Zvezna komisija za ktilturne stike z inozemstvom je že pristala ?^a gostovanje v Lodzu in v Ljubljani, prav tako pa ni nobenega razloga, da bi odklonila predlog nastop Drame SNG v Varšavi in Lodzskega gledališča v Zagrebu. Cals gostovanj pa je določen takole: Poljaki bodo pri nas °d 6. do 15. aprila, Drama SNG Pa'bo gostovala na Poljskem prav tako devet dni, od 27. aprila do ”• maja. Dela, s katerimi se bo Lodzsko gledališče predstavilo jugoslovanskemu občinstvu, so že znana. To so drama španskega klasičnega dramatika Fernanda de Rojasa »Celestina«, delo lz poljske dramatike (Zapolska: »Morala gospe Duljske«) in iz sodobne zahodne dramatike Anouilho-va »Antigona«. Podobno Je sestavljen program del, s katerimi bo gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča v Lodzu in Varšavi. Umetniški svet gledališča je predložil Upravnemu odboru SNG predlog, da bi nastopili z Moližrovo »Solo za može«, s Cankarjevimi »Hlapci« in s »Spominom na dva ponedeljka« Arthura Millerja. Upravni odbor &NG je na svoji včerajšnji seji ta predlog sprejel, le namesto Moličrovih enodejank so se domenili za Krleževo dramo »V agoniji«. Končno: finančna plat tega gostovanja Je tudi že urejena. Svet za kulturo LRS je z velikim razumevanjem pomagal Drami tudi v tem pogledu ln ji omogočil pomembno gostovanje, ki bo nedvomno pomenilo novo afirmacijo slovenske dramske umet-rtosti in slovenske kulture v tujini. Igralci, ki Jih filmski gledalci dobro poznajo: Stane Sever, Metka Gabrijelčič, Mira Stupica in Milivoje Zivanovlč Na ponedeljkovem občnem /.boru Društva slovenskih likovnih umetnikov je bilo izrečenih nekaj misli, mimo katerih ne bi smeli iti. Če pustimo ob strani vse strokovne in številne materialne probleme naših umetnikov, n. pr. neznatno povečanje števila ateljejev (čeprav je v Sloveniji zelo živahno likovno življenje, kar dokazujejo zelo obiskane in pogostne razstave), dejstvo, da se likovni umetniki ne morejo preživljati s prodajo svojih del itd., potem se nam zdi, da je bilo eno najvažnejših načetih vprašanj — kako povezati likovnega umetnika z delovnim človekom, ali, z drugimi besedami, kako odpraviti silno likovno »nepismenostc, ki je še danes značilna za široke plasti pri nas, nepoznavanje in necenje-nje umetniških del vseh vrst. Namesto del naših umetnikov se šopiri v mnogih naših domovih zelo slab kič in to mnogokrat tudi tam, kjer tega nikakor ne bi vričakovali. Zdi se, da likovna kultura pri nas v primeri z drugimi panogami, kar zadeva razširjenost, močno zaostaja in to še daleč ne samo zato, ker so slike drage. S silnim razvojem domače umetniške grafike so dani realni pogoji, da tudi to zaostalost odstranimo, saj so grafična dela naših umetnikov po večini dostopna mnogim od tistih, ki obešajo na zidove svojih stanovanj čudne kičaste razglednice. V vsakem primeru je pa tudi dobra tiskana reprodukcija umetniškega dela v dostojnem okviru lep in prijeten ter kulturen okras stanovanja. Prt nas je močno zakoreninjeno mnenje, da so tako imenovane ikulturne investicije* nerentabilne. Nerentabilno je po našem mnenju samo to, kar človeku ničesar ne da. Mar moremo to reči za umetnost, ki je vedno bila dobremu in razumnemu, pravemu človeku zatočišče pred praznoto vsakdanjosti? Ugledni slovenski pisatelj je prav te dni napisal: »Beseda človek je v naših dneh zelo živa in priljubljena, čeprav vse premalo razmišljamo o tistih bistvenih vrednotah, ki dajejo vsebino temu pojmu. Vendar vse kaže, da smo svoja srca zaprli v gajbice, spletene iz samih, številk, računov, kalkulacij in statistik. Človek pa je pri tem kakor otrok, ki ga zebe.< Ta citat uporabljamo zato, ker se nam zdi, da nam vprav razgalja našo pomanjkljivo skrb za notranjega človeka, za tistega človeka, ki si ga ne moremo zamisliti brez duha in srca, za bitje, ki čuti, se veseli in trpi. Sam od sebe se redko kdo duhovno oplodi. >Boj za dvig kulturne ravni delovnega človeka« v bistvu ni nič drugega kot vsakdanja fraza za globljo misel. Ko govorimo o likovni vzgoji, seveda ne pozabljamo, da> to ne more biti neposredna naloga umetnikov samih, temveč stvar celotne družbe. Umetnik naj ustvarja — to je njegova najvišja naloga, za posredovanje njegovih del med množice pa je treba storiti še kaj več. Nič čudnega ni, če so naši ljudje večinoma likovno nevzgojeni. Saj za kaj takega niso imeli možnosti in zato ne razločujejo kiča (ki ga je še vedno veliko na našem trgu) od pravega umetniškega dela. Bolj čudno pa je, da se v tem pogledu v zadnjih d* setih letih stanje ni skoraj ntč izboljšalo. Čeprav neprenehoma govorimo »kulturo ljudstvuc, tičimo še vedno mnogo bolj daleč zadaj kakor pa bi smeli biti. Ret, da je tega stanja nekoliko kriv tudi splošni standard, vendar nt v celoti. Kajti tisti, ki kupujejo dragi kič, bi prav gotovo lanko nabavili umetniško delo trajne vrednosti. In takih je žal mnogo. Tako smo spet pri likovni vzgoji in povejmo, kaj nameravajo storiti umetniki sami. Da W odpravili ali vsaj zmanjšali likovno »nepismenost*, bodo pripravili najprej cikel smotrnih tn sistematičnih predavanj o likovni umetnosti. Poskrbeti nameravajo za reproduciranje pomembnih likovnih del, ki lahko rabijo v isti namen, hkrati pa izpodrivajo ostali tiskani kič. V načrtu imajo, da bi organizirali v vseh večjih krajih galerije z deli iz najrazličnejših dob in struj ter umetniških tehnik. Morda najvažnejši sklep je bil ta, naj bi se umetniki povezali s Svobodami, ki naj bi skrbele za ogled pomembnejših umetniških razstav in * tem nevsiljivo uvajale ljudi v umevanje umetnosti. Posebno Društvo prijateljev likovne umetnosti naj bi se ukvarjalo z vsemi označenimi nalogami. Kaže, da bo kmalu začela izhajati posebna umetniška revija, ki naj bi se čimbolj razširila med neumetnikt in s tem skrbela za popularizacijo umetnosti v najširšem smislu. Ne kultura ne umetnost nista bili nikoli sami sebi namen ter sta vedno prispevali neprecenljivi delež k oblikovanju človekovega notranjega bogastva, k njegovi človeški vsebini. Zato je sleherno i zanemarjanje teh vprašanj več j kot napaka. Ko smo že prej omenili rentabilnost, nai še pripom-' nimo. da ne bi smeli nikdar zaradi kake dozdevne ali kratko-I trajne rentabilnosti pustiti vnemar stvari,. ki prinašajo čez leta bogate obresti. Boljšega človeka. F. N. NAGRAJENCI MLADINSKE KNJIGE Na založbi Mladinska knjiga v Ljubljani so v četrtek podelili Levstikove nagrade za izvirna leposlovna in poljudnoznanstvena mladinska dela in za ilustracije mladinskih del, ki so Izšla pri založbi v letu 1956. Na predlog žirije in v soglasju z založniškim svetom založbe so bili nagrajeni: Miško Kranjec za povest »Čarni nasmeh« s prvo nagrado v znesku 100.000 din, pisateljica Ela Peroci pa z drugo nagrado (50.000 din) za zbirko pravljic »Tisočkrat lepa«. Za ilustracije v knjigi Mire Miheličeve »Štirje letni časi« je prejel prvo nagrado France Mihelič, drugo pa Maksim Sedej za ilustracije v knjigi Langusa »Potovanja v tisočera mesta«. Z drugo nagrado je bilo nagrajeno tudi poljudnoznanstveno delo Janeza Matjašiča »Iz življenja najmlajših«. Svečanosti na Mladinski knjigi so se udeležili mnogi kulturni In javni delavci Ljubljane. ravzaprav, ko človek razmišlja o teh nalih gledališčih in o vseh javnih in skritih težavah, ko preseja te misli okrog odrov in scen, mu ostane, kot glavna in najbolj aktualna ena sama 'ema:’novo občinstvo, se pravi, skrb za novo, vedno novo občinstvo, ki bo znova in znova Polnilo gledališke dvorane, tam živelo, se vzgajalo, prejemalo in pomagalo igralcem dajati čim več in čim lepše. To je smisel gledališč, smisel, koralno opravičilo, namen in ne nazadnje dolžnost. Pa tudi skrb. Te skrbi pa niso majhne. V desetletju po *ojni se je kljub statistikam, ki so točne, kljub s°razmerno nizkim in dostopnim gledališkim ?enam, propagandi in skrbi za novo občinstvo, kornaj komaj začelo. Nepregledne so še tiste fkrite rezerve obiskovalcev, ki stoje ob strani, J?1 še čakajo, ki jih mora gledališče šele pridobiti. Zlasti rezerve iz delavskih vrst, pa tudi 8 Podeželja. Kje so vzroki? Obiskal sem gledališča v Mariboru, Celju, ranju, gledaiišča torej, ki so tej neodkriti in Neosvojeni publiki najbliže. Priznam, po pomenkih z ljudmi s teh gledališč je moja prvotna slika o tej temi postala mnogo manj pesimistična, izgubila je že mrzli resignirani pritok in se odkrila v dokaj lepši, četudi ne pri-vlačni veseli luči. In to predvsem zaradi spozna-Pia, da se gledališča za to novo publiko neprestano bore, da iščejo poti in načinov, kako priti k (judem in pritegniti čimveč novih obiskovalcev, !? tudi, da to pridobivanje delavcev za gleda-*'šče ni lahka in ne enostavna zadeva, da je Povezana, kakor mreža z vozli, z vrsto lažjih "'težjih stvari tam od delovnega časa, prevoz-?*« sredstev pa do gledališke vzgoje in dviga *lvljenjske ter obče kulturne ravni delovnega ^oveka. RAZMIŠLJANJE O AKTUALNI TEMI Gledališča in novo občinstvo Gledališča, o katerih je govora, imajo svoje občinstvo, zajeto večinoma v abonmaje, tako aa je izven predstav dokaj malo. V stalnih abonmajih pa je, kot že rečeno, delavcev malo. Izjema je v tem pogledu Kranj, kjer je Prešernovo gledališče uvedlo poseben abonma za tovarno Iskro. Pa tudi drugače to v Kranju nekako gre, kar je pripisati predvsem strokovni kvalifikaciji tega delavstva. Drugod pa so pričeli pri mladini. Tako imajo v Mariboru posebne abonmaje za mladino iz kmetijskih šol, za vajensko in za železniško industrijsko šolo. (Lani je imela poseben abonma tudi tovarna avtomobilov, ki pa je za letos ta abonma odpovedala, ker (!) nima prevoznega sredstva.) S tem načrtno vzgajajo novo občinstvo, kakor tudi nove propagandiste za gledališče.Morda res ne vsem. ampak vsaj mnogim bo postalo gledališče kulturna potreba, navadili se bodo nanj, ga vzljubili in razumeli: kultura ni luksus in ne zabava; je kakor žeja po nečem lepem, po resnici, je to, kar pomaga tndi živeti. Drug način za pridobivanje delavske publike, ki ga pri nas kaj malo preizkušamo, so predstave v tovarniških halah. Način, ki se je menda v Zagrebu dokaj dobro obnesel. Vsekakor je tak nastop neposredno v tovarnah močno propagandno sredstvo za gledališče in ne more ostati brez odziva. Taki nastopi pa so zvezani z velikimi stroški in z velikimi napori, dostikrat pa tudi zaradi objektivnih pogojev v tovarnr.h samih neizvedljivi. Vseeno pa bi kazalo rp7 !cl:ii' pravilno sestavljeni programi takih nastopov, če že ne gredo cele predstave, morajo v takem neposrednem stiku vsaj pritegniti, če že ne navdušiti za gledališče. Mnogo več kakor so opravila gledališča (zopet Kranj, Maribor, Celje) v samih mestih, so imela uspeha izven svojih središč, na terenu. Tu zunaj se je krog gledališke publike, publike, ki poprej ni pravzaprav vedela za oder, močno razširil.Ta gostovanja, ki pogosto nimajo prav nobenega finančnega uspeha, ki so zvezana z velikimi napori, imajo svoj velik moralni pomen in smisel: prav v pogledu pridobivanja novega občinstva. In ta gledališča pogosto gostujejo, zlasti pa celjsko in tudi kranjsko, ki sta že sedaj deloma pravi potujoči gledališči s širokim radijem gostovanj po okolici. Celjani imajo kar štiri stalne abonmaje izven Celja in s številko: kar eno tretjino predstav na terenu! Podobno, le nekoliko manj je razpredeno gostovanje Prešernovega gledališča po Gorenjski. ZNIŽEVANJE KRITERIJEV, REPERTOARJI IN LJUDSKO PROSVETNO IZOBRAŽEVANJE Tu, ob tem naslovu se v zvezi s tčmo nove gledališke publike često omenja bajka o belem m črnem kruhu. Pa ne gre za to! Umetniških kriterijev pri sestavljanju gledaliških prpgra-mov tudi s perspektivo pridobivanja nove publike ne gre zavreči, ne zamenjavati z dnevno parolo potreb, popuščanja slabemu okusu ali celo finančnim koristim. Gledališča pa morajo pri sestavljanju repertoarjev kajpak računati na ljudi, tudi na te nove, še neosvojene ljudi. Zato je včasih treba odstopiti od visokih zahtev in želja. Tako so letos v Mariboru po lanskoletnem precej zahtevnem repertoarju šli korak nazaj, sestavili bolj veder program, a se vendar trudili, da ne zdrknejo pod umetniško raven, ki jo je ustanova dosegla. Posledica te politike je bila, da se je močno zvišalo število abonentov. Res je, da so to v nekem oziru kompromisi, a ti so tudi v gledališču nujni, seveda le v stvareh, ki so spodobne in toliko dobre, da gledališča ne negirajo. Glavna stvar pri teh repertoarjih in tudi pri pridobivanju nove publike pa so brez dvoma aktualna sodobna dramska dela, v katerih bodo gledalci našli rešitev tudi za svoje probleme in težave. Ta aktualnost bo najprej in najbolj pritegnila ljudi. En sam dokaz: Celjsko gledališče je uprizorilo dramo »Dežurna služba« poljskega dramatika Jerzyia Lutowskega, gostovali so z njo v Velenju, Radečah in drugod, povsod je bila udeležba velika, čeprav ni to komad, ki bi zabaval. Je pa živo, aktualno delo, tiko, kakršnih bi moralo biti na naših odrih čimveč, da bi obiskovalci, tudi novi. zaživeli z gledališčem, kakor žive, recimo, na fizkulturnih prireditvah ali kot so nekdaj sodelovali pri predstavah gledalci, recimo, v Shakespearovi dobi! Pri pridobivanju nove publike za naša gledališča ne smemo prezreti knočno ljudsko prosvetnih organizacij in vsega prizadevanja okrog Ijudsko-prosvetnega izobraževanja. Gledališki tečaji in amaterske dramske družim’ so vsekakor dobri gledališki propagandisti. In priznati je treba: propaganda za vse naše kulturne ustanove, med njimi tudi za gledališče, ni ravno kaj prida uspešna, pa tudi bore malo je je! Treba bo več misliti tudi nanjo, kakor na vse že omenjene stvari, saj je končno pridobivanje novega občinstva ne le stvar gledališčnikov, ampak vse družbe! Le tako bodo vrata naših gledališč zares na široko odprte. T. Pavčels Sosed sosedu Včeraj smo dobili na športno rubriko naslovljeno kuverto, p kateri je bil naslednji prepis: »K visokemu porazu vašega B moštDa proti izbranim tehnično boljšim moštvom mesta Kamnika, vam ob priliki (citiramo dobesedno) poraza 9:2 o korist slavnih Kamničanov izrekamo naše sožalje, Pogreb vašega A in B moštva bo v Kamniku na nogometnem igrišču o prihodnjih tekmah. Vai simpatizer in drugi. Pripisano je bilo ie, da je original izdelan v obliki osmrtnici — modro obrobljen. KRIV ALI NEDOLŽEN? » »Afero Langus«, če jo lahko tako imenujemo, je treba čimprej rešiti Letogn.11 pl&nlikl teden smučarskih skokov ln poletov, oziroma priprave nanj so v središču zanimanja. Mnogo truda ln sredstev Je bilo ln bo še potrebno za dostojno Izvedbo te naše tradicionalne prireditve. Težave so lz leta v leto toliko veCJe, ker m sredstev za vzdrževanje tako velike naprave, kot Je velika planiška skakalnica, ki je vprašanje njenega nadaljnjega obstoja že na dnevnem redu Razen tega smo že nekaj let v zagati s stareJMml skakalci, ld bi tekmovali na skakalnlcah-velikankah. Imamo dober kader mlajllb skakalcev, ki pa še niso izurjeni za takšne ekshibicije kot so sraulki poleti. Zato Je toliko bolj neprijetna vest, da je eden izmed nallh najboljših skakalcev Jože Langus suspendiran zaradi nedisciplin«. Jožeta Langusa z Jesenic Je sekretariat Smučarske zveze Jugoslavije suspendiral po pritožbi M. Konstan-tinoviča, ki je bil vodja našega smučarskega moltva v Garmlsch-Parten-kirchenu. M. Konstantinovih Je v avo-ji pritožbi med drugim navedel, da sta ga Zidar In Langus 29. januarja v Garmischu obiskala v njegovi sobi ln izjavila, da ne moreta pričakati vljo ln da morata zaradi tega oditi v Mtlnchen ln Je zahteval nadomestilo za stroške, ki Jih Je Izdal za prenočišče v Innsbrucku. Nadalje je v sporočilu M. Kon-stantinovlča SZJ rečeno, da Je Langus izjavil: »da je bolsn ln da se želi takoj vrniti v Jugoslavijo.« nakar sem mu takoj (Konstantln6vlč) dejal, da bom naslednji dan pozval zdravnika ... _ _ ____ ______ dnevne turneje po jač ali pa eden 'izmed jgralcev nr-tilkS” vfzt* m I ure Je vstopil v mojo sobo Zidar in povedal, da Je Langus odpotoval ln I da tega ni Javil osebno zato, ker Je I pozabil itevllko moje sobe. Opozarjam, da smo stanovalt v istem hotelu ln da smo se že razgovarjal! v moji sobi. prav tako sem Jima pregledal potne dokumente ln ugotovil, da Imata avstrijski vizi urejeni. Po vsem tem Je bil odhod v Mtlnchen zaradi urejanja potnega Usta nepotreben.« Dejstvo te obtožbe Je, da Je Lan- §us odpotoval brez dovoljenja nekaj ni pred tekmovanjem, tore) nediscipliniranost, ki bi Jo bilo treba kaznovati, če bo ugotovljeno, da trditve M. Konstantlnovlča drže. Langus še ni bil poklican na zagovor, vendar Je takoj po vrnitvi lz Garmlscha Jeseniškemu dopisniku »Športa« Izjavil, da je Konstantinovih vedel za njegovo bolezen, »vendar Je zahteval, naj osts- man, vodja našega moštva na švicarski sakalni turneji. Dr. Tone Dečman je na naše vprašanje v zvezi z Langusovo boleznijo Izjavil, da mu Je Langus že v Švici večkrat potožil, da se slabo počuti, ob koncu turneje pa Je dejal, da ima hud glavobol. Na vsak način izjava dr. Toneta Dečmana ublažuje Langusov postopek, vendar ga ne opravičuje. Lan- 5 us ne bi imel zapustiti Garmlscha rez dovoljenja vodje potovanja, marveč bi moral zahtevati zdravniško pomoč, ki Jo na tako velikem ln dobro organiziranem tekmovanju, kot Je bil smučarski teden v Garmischu, ne bi 0 STOCKHOLM, 11. febr. (AIW Danes so izžrebali udeležence svetovnega namiznoteniškega prvenstva, ki bo od 7. do 19. marca v Stockholmu. Izmed naših Igralcev Je Vogrinc ,v skupini z oglmuro, Dolinar z Andrea-disom, Markovič I z Bergmanom, Ha-rangozo s Terebo ln Gyetvayjem* Hrbud pa v skupini z Amourettljem, Harastosljem ln Stipekom. • LONDON, IS. febr. (Reuter). — Atletski dvoboj med Anglijo ln Sovjetsko zvezo bo 33. ln M. avgusta letos v Londonu. Lansko srečanje ten reprezentanc so preložili tik pred začetkom zaradi incidenta s sovjetsko atletinjo Nino Ponomarevo. # DUNAJ, 1J. febr. (Reuter). Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju vodi po obveznih likih med 17 tekmovalci Francoz Allan Gllettl » m . j . , *** u« un iiivtcia piiv-aftavi 1 uu*u uipicuuji uau putvai (uuvum« jv »saj u*«- Ort namreč za dopis, oziroma tekmovanja, ker sta utrujena od 10- In da ga bom. v kolikor je res bolan, i nem in da tekmujem, v kolikor bi za osmrtnico, ki jo ie nek naoi- dnevne turneje po Svicl, Langus pa s spremljevalcem poslal v jugoslavl- | ozdravel. Toda naslednjega dne sem - - - ■ ** —•--- '-javil, da nimata av- jo. V sporočilu M. Konstantlnovlča je , bil le bolj bolan. V zadnjem trenutku vrnitev v Jugosla- še rečeno: »Naslednji dan, okoli osme ; sem ujel vlak in odpotoval domov. nogometnega kluba >Kamnikt poslal v sosednjo Duplico. V Duplici so bili seveda razburjeni in so obvestili Okrajni odbor SZDL, politične organizacije, NK tKamnikt, Ljubljansko nogometno podzvezo in Okrajno športno zvezo Ljubljana, da bodo do nadaljnjega prekinili vse športne odnose t nogometnim klubom >Kamnikt. Konkreten primer, ki žal ni osamljen, kam privede klubaštvo. Gre namreč za to, da je po navadi NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE O SISTEMU TEKMOVANJA Neamaterska liga naj bi bila deljena Precej mnenj so že Izmenjali (lede predloga NZJ o novem sistemu tekmovanja, le-ta pa v mno- premišljeni, ker težijo k Izboljšanju Predlogi, ki Jih Je sprejel upravni odbor NZS, so vsekakor zelo dobro tpo prijateljstvo med klubi dotlej, dokler Je eden boljši, drugi pa slabši. Ko pa se v kvaliteti izenačita, nastane rivalstvo, ki je sicer trenutnega stanja v slovenskem nogometu. Prav bi bilo, če bi Jih Izredna skupščina NZJ, ki bo v juniju, upoštevala, saj bi bilo to v splošno korist nogometa tudi v drugih republikah. Da bi se pa zavarovali pred morebitnimi škodljivimi posledicami borbe klubov za uvrstitev v višje tekmovanje, naj bi se tekmovalni sistem uveljavil šele v tekmovalni sezoni ...................................kot Je gih primerih niso bila enotna, temveč so se precej križala. O stališču naših conskih klubov smo poučeni, zanimalo nas je, kako gleda na to naS republiški forum, Nogometna zveza Slovenije. Odgovor smo dobili v četrtek na zasedanju upravnega odbora NZS. . .._ Problemi prvenstvenih tekmovanj , J , j ’ , zadajajo našim nogometnim organi- i uveljavil šele v tekmovalni koristno, vendar ne sme biti pre- zacijam mnogo skrbi. Zato ni nič čud- 119M—■M ln ne leto dni prej, tirano. Posebno nevarno je tako nega, da Je bila ta seja upravnega predlagal upravni odbor NZJ. nezdravo rivalstvo pri igrah kier odbora NZS precej dolgotrajna - tra- Kot kaže, je ta seja upravnega J- JL.iVi ~ .iit, 3®'» j* S'st ur — in 60 »e na odbora NZS rodila precej umestnih pridejo igralci neposredno V stlK tumeljlto kr ila različna mnenja, ob predlogov glede tekmovanja v prl-drug z drugim. Iz tega se izcimijo koncu pa so ..rllll vsi člani do enot- , hodnje. To vidimo tudi lz tega, ker rtotem mpdseboini fizični obraču- ne** (tališča, ki naj bi pomenilo tudi l0 razpravljali posebej o zaključnem poiern measeoojm jizicm ooracu pr»dlog NZS za ,prememb0 tekmova- mladinskem tekmovanju za naslov ni, ki, moramo priznati, niso njt. y načelu se z ukinitvijo conskih prvaka LRS za leto 1956—57. Lani ni redki, posebno na naših nogomet- lig Strinjajo vsi ln so za uveljavljanje bilo najbolj posrečeno izvedeno. Zato rtih iiriščih 7nfn sn nekatere neamaterskega tekmovanja v dveh 11- bo letos razdeljeno v dva dela. Klubi rL. S'i A. gah - v I. In II. zvezni neamaterskl bodo tekmovali po sistemu na lzpa- tekme, bodisi da SO prijateljskega Ugj Toda slednja naj bi bila deljena, danje (8 moštev), v finalu p« se bodo značaja ali da so to tekme v tako da bi bile prometne zveze zaradi pomerila štiri moštva po enojnem okrajnem merilu pa tja do zvez- **u.b°v, e‘” \toikovnem ,lstemu' nega, proti koncu, ko je rezultat ^^>1* UgalMo^K j podXf pV.X^.°iu£2il tŽ^noč tesen, bolj podobne boksarskim nov, tako da bi tekmovalo skupaj 20 n0 gi0C|anje upravnega odbora NZS dvobojem ali pa prizorom z rugby Ta*’predlo? nzs°Bj« sprejemljiv, glede vseh Predlo*ov in *• P1"! tem To Jutro sem zaprosil Zidarja, naj obvesti Konstantlnovlča, da se ml Je bolezen poslabšala ln da sem moral odpotovati, oziroma zapustiti tekmovanje.« Dopisniku našega lista Je Langus ponovil to Izjavo, vendar Je še dodal, da trditve M. Konstantlnovlča, ki Je zanje izvedel lz »Športa«, ne drže in da so v glavnem netočne. Langus pravi, da Konstantinovi« sploh ni omenil zdravnika, oziroma možnost zdravljenja, da avstrijske vize ni Imel urejene, vendar pa, da kljub temu ni odpotoval v MOnchen, marveč da Je tvegal vožnjo lz Innsbrucka v Jugoslavijo s potnim listom, ki mu Je dovoljeval le enkratni prehod skozi Avstrijo. Predvsem pa Je Langus poudaril, d« se Je počutil zelo bolnega, ■ temperaturo in hudim glavobolom, ki se ga je loteval že vllvlcl, kar lahko pove tudi dr. Tone Deč- bilo težko dobiti. Tudi Izgovor, da je «S,8 točke pred Angležem Boocker-pozabll na številko Konstantinovlčeve Jem *15.2, Dlvinom (CSR) 41»,9 itd. sobe. Je Jalov, ker bi se lahko zanjo 9 MOSKVA, 15. tebr. Kot poroča pozanimal pri hotelski upravi. radio Moskva, so bili v XVI. kolu Dejstvo, da je tudi Zidar hkrati ruskega šahovskega prvenstvs dose-z Langusom Izrazil željo Konstantine- ženi tile rezultati: TalJ : Keres 1:0, vlču. da se tekmovanja ne bi udele- Bronsteln : Klaman 1:0, Furman : An-žll, ker Je preveč utrujen zaradi na- tošln 1:0, Aronjln : Aronson 1:0, Pe-porne turneje po Švici, kaže na to, trosjan : Korčnoj remi, Tajmanov : da vodja potovanja ni imel pravega Spaskl remi. Ostale partije so bile stika s tekmovalcema, ki Ju je vodil, prekinjene. Po tem kolu vodita Bron-ozlroma, da med njimi ni bilo pra- steln in Talj z 10,5 točke pred Kere-vega razumevanja. Človek bi ob želji, $om 10, Tolušem 9,5 (1), Spasklm 9,5 ki sta Jo izrazila Langus in Zidar svo~ ln tako dalje. jemu vodji, pomislil, da je Slo morda j _ VZHODNI LONDON, 18. febr. za utemeljeno malodušje, kajti ska-1 ,Rev7ter). v vzhodnem Londonu (Cap-kalnlea v Garmischu je 90-metrtska, land J južnoafriška untjB) Je Nlzo-doma in v Svicl pa sta skakala na - • — ■ — manjših skakalnicah, na 80-metrskl skakalnici v Planici so naši skakalci trenirali le nekaj dni. Tu ne gre za pogum ali za strah, marveč pa zmož nost, oziroma sposobnosti v tem pri velikankah, seveda primerno pripravljena. Na vsak način je treba zadevo Langus temeljito preiskati ln skakalca, če se bo Izkazalo, da Je kriv. kaznovati. če ne pa mu čimprej omogočiti nadaljnje nastope D. K. Za »Zlato puščico« v Trbovljah in Novi Gorici dvobojem ali pa prizorom z rugbjj tekem. ker bi zadovoljil precejšnjo večino Pri tem Ura tlavno violo DO- klubov, pri tem pa bi hkrati ne *U ui f H?.1™ na ozko tekmovanje nekaterih »lz- TJiBTLjkljiPd vzgoja iflrslcev, funk* brancev«, kot J® bilo to dotlej v na- cionarjev in občinstva. Zgledov, vadi. Računajo seveda, da bo Imela kako obdrlati v najbolj kritičnih t«n trenutkih mirno kri, imamo k sre- vsekakor dvignilo kvaliteto nogome- či veliko, kaie pa, da jih je še ta pri nas, obenem pa povečalo «•- nrpmnln Če k ieralcu ki ie itlu- nimanje med gledalci. premalo. 1 e k igraicu, k je izgu. Ka^o % amaterJ1T Cltnl upravnega odbora NZS ao se zedinili, naj bi bilo amatersko tekmovanje v načelu organizirano po predlogu NZJ ln naj bi ustanovili 10 tekmovalnih področij, pri čemer naj bi bilo v Sloveniji eno področje. Tako bi ustanovUl — kar Je sklep NZS — po dolgem času enotno slovensko ligo. Tudi ta naj bi pripomogla k dvigu kvalitete nogometa med amaterji. Jasno pa J«, da bo treba strogo ločiti amaterje od ne-amaterjev ln pri tem dosledno Izvajati načela amaterizma. Za tekmovanje v nižjih skupinah so se odločili, naj bi se nekateri okraji, ki Imajo manj klubov. med seboj združili, da bi bilo glede podprli. predlogov Gre namreč prl ca pravilno usmerjanje nogometne politike, tla-instvenlh tekmt ela pol raoTuja slovenskih strelcev za »tlatn puSfiee«. To »o v bistvu okrajna prvenstva, aa katera so se uvrstili straJd, ki so v dveh predkolih dosegli določene norme. Doslej so bila okrajna tekmovanja le y dveh okrajih, ln sicer v Trbovljah tar Novi Gorici. Rezultati) trboveljskih strelcev — rasa« prvih dveh — so v glavnets porpreč- sti pa prvenstvenih tekmovanj, ki vedno povzročajo razna potrebne ln še bolj nepotrebne problem«. bil oblast nad seboj, dodamo še nešportno navijanje občinstva — ki običajno niti dobro ne pozna pravil igre in. če gre njegovemu moštvu slabo, je vse, kar naredi nasprotnik, proti pravilom igre — vmešavanje in ščuvanje funkcionarjev, češ udari, da bodo odnesli ven itd., potem nekoliko razumemo take nešportne izpade. Gledati pa moramo, da bomo take nezdrave pojave korenito odpravili rfY J, , » _. .. . 1 dov, mcu bcuoj tmuiiu, ua ui z energičnimi ukrepi, pa čeprav , tekmovanje bolj kvalitetno ln *anl- bodo boleči. V. S. mlvo. ŽELEZARNA JESENICE SPBHJME V SLUŽBO 12 kvalificiranih električarjev za vzdrževalne in proizvodne obrate Plaža po novem tarifnem pravilniku % Samsko stanovanje preskrbljeno # Nastop službe možen takoj Ponudb« Jesenice poSljite na personalni oddelek Železarn* J 30 Uprava Zdravstvene postaje Pivka rooplauj« delovno mesrto zdravnika sploSne prakse za Splotoo ambulanto v Pivki Pogoji: dovršen »tal. PlaAa po uredbi, dopolnilna po tarifnem pravUnlr ku oziroma po dogovoru Samsko stanovanja preskrbljeno, družinsko stanovanje predvidevano v teku enega leta. Vse ostalo po dogovoru Ponudbe poSljite na Upravo Zdravstvene postaje Pivka 420 ATLETIKA Jutri miting v dvorani Jutri bo aa Gespodarskam razstavišču (ob ».10 uri la v ateljeju »Triglav-fuma< (ob 14.30 uri) republiško atletsko prvenstvo ▼ zaprtih prostorih. V nekaj saalaaivih disciplinah se bo pomerilo 189 slovenskih atletinj In atletov Is 11 klubov. Med ajime sta tuli olimpijska re-yeseataata Stanko Lorger is> Milena zemka Mary Cook preplavala 8S0 Jardov v 10 minutah in S3.5 sekunde, kar Je le za 8 desetink sekunde slabše od svetovnega rekorda Avstralke Loral-ne Crappove. meru. Oba omenjena skakalca, zlasti 1 • la^£®»rV Zidar, sta že akakala na skakalnicah- peštanskl Vasas Je » Llepi premagal velikankah, seveda Drlmerno Driorav- istoimenski klub s t.l (1.1). • MOSKVA, 18. febr. (AFP). Sovjetsko moštvo Lokomotiva lz Moskve Je premagalo hokejsko reprezentanco Japonske s 4:3. • MIAMI (ZDA), 15. tebr. (AP). — Ameriški boksar Joe Brown Je obdržal naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji z zmago (tehničkl knock-out v 11. rundi) nad Wallaeeom Bud Smithom. • LJUBLJANA, 18. febr. Danes Je odpotovala na svetovno študentsko prvenstvo v srrjučanju reprezentanca jugoslovanskih študentov. V Ober-amergau so odpotovali tekači Jeršič. Svet, Dvoržak ln Katallnič; skakalca Gorišek ln Podlogar ter alplnca Jane in Budinek. • JESENICE, 1*. febr. Na sankaškem tekmovanju na Jesenicah bodo v nedeljo razen Jugoslovanov nastopili še Italijani ln Avstrijci. • HELSINKI, 18. febr. (Reuter). Sovjetska hokejska reprezentanca, ki se pripravlja na bližnje svetovno prvenstvo v Moskvi, Je odigrala dve tekmi na Finskem in obakrat zmagala. V Helsinkih so bili Rusi uspešni z 9:0. v Tampereu pa z 8:3. 0 BAD TtH.Z, 15. febr. (Reuter). Poljska hokejska reprezentanca je na gostovanju po Nemčiji Izgubila * kombiniranim moštvom Bad TiSlza tn Berllner Auswalla s 4:9 (1:3, 1:2, 2:4)-0 HAAG, 15. febr. (AFP) Ameriška hokejska reprezentanca se ie razšla z reprezentanco Kanadčanov, k' igralo v Evropi, t neodločenim rezultatom 4:4 (2:2. 0:2, 2:0). Pred tem so Amerikancl z uspehom gostovali v Sviel ln Nemčiji. I ni, medtem ko so strelci Nove Goriee slabe rezultate. ”elsaj najboljših iz obeh okrajev: Trbovlje; Fsbjan (Trbovlje) 281. KrolelJ mdem-Kr*ko) 2*1. Jerman (V. K.) 270, Danko (V. K.l 26«. Srečnik (T) 2M, Driani« (Artiče) 264 Itd. Nova Gorica: Klemente 260, Rolkar 254, Obidle 216, Koro o a «N >o A 0 a •i-i a N <8 N ft 1 m O 15 c/a (8 e (8 TJ 0) M <8 N e (8 Q ii f, . •s, :2 .« iSi § «s §■50 2 cu D C “5 T3 g 313 ■S SiT2 J 2. E ^ a S e 0 S i | a .S, a, I 6 S S S *■§ N >cc 1 S? »-s « «0 «0 mm i8i^Kr •€>•== H-o 2 2 • iljjflill H S ■% u — *^ « J~«-s-§.s o- • 7! h p & ?a-j1 £g"a?e “IJUJIL 1-1 .•sSjLt **• liliAS si^lLl- s£I S' T3 CD o si as* ?! §i «r* a e :i i6 ls 11-a gg s” i '-S? a a.Is Ji a • A •ii, 4-il* lili N ’s'a-9 jlP m •Wfirg c 5 S-8**.« M&ll « Si «.|4'3 „ iijtinil aljJfIH -g-Se^fjlIS m ipnah hssi.sU 9 Eli . a -o ”i I a 8 «s «2-3 li'-S N 'S a g a .■3 Oe-SlSl *«Hil 11:^ !ta |,| a « S «5*2.8 0|a| rStS a s^-ls S ssl'% i**w u«Hii IsiSŠisl ■fi 8 2'E -11 i| s 3*0 Ja M "5 5f 4)1« i«! I* i !p!> 3E II is .=35 |s| u«-^ i>U 0 6>v O 1 fC N ‘•N 14114*14“ S ra « BB B sis* ?3 I -iS iili Jf,4 li aolig^a ■=.« *s8S1 1*1 H 51 s* “i^s 'P -f-B-O , ® * S 3 S a - * ©'zrs^ ■glj a?as|“» •\ 03.S>j5- I s|aplai ?e,S_ .■ESSa-l S c -a- IL S’! S-S-is Ž-48 o||li.a|y ■iijila-ff CD >CD B) «T3 l O 3 B (J 5- x>i B *A O u -5 a *« -o 2 2 „ S*« ® S s s ligiii. Ibl ,JW s. s v*ril ■«jS S'c5-S|p&|| & 2 B © ■a?TS ■ffrgl--■« 0 5 g §1 U-d| ■a‘E o 2»S^ Milili •»* i^fll 'š v >S 5) °“± ir g ii Jž iJiii8^ .se, S . 's 3 ©.-* a -••»•Sr* 1-5.1i a § 1 Sl 09 GO 1 lil K4i « o|g§>N Sa.*N8 r55^^-“ -< -T v) j* .. llisi lit 5 6. ~ QlR« 8i|B il’® 5, *K 1 ‘§ I la S ]fi t|j z ali!« E. i “ &>• ž» !!“i <1J.J1 lil O <4> *Šr5 i I ^-2 i^lf!.!^ w . -*• ti 2 .st >s' s 12 «3 | •§■ | sN|ltl! Ž-lh s i 1 *-8 ‘ ‘ 4 8 i -f :| :s. iilt« M ! *i> -s. a. -r E I ila I•*.i .?t&j ■*Tii n~7 M> k« > O KJ a-c a 81 fž-a Sl a ► > cd ► S,s O S »s iiil ’IK3!ji ‘It-9 “;ilslflSslll e m D -d ed > V « ..L O Cd a '"I 53^ . N w 7—7 ~ rt> O J}, fl >a) CJ -©a j* s;, o-)S,a S'C o 1| :®>g lis s ii^liis is s|'s s s.1«as-g 1 als« :.S-^~e Ji M a a -S N >“ aj 3J M >$ 3 >TJ —š^c «37’iž-a g:S fcp^cj -S.C-, 8 S)« £.5'fl gnl g *r ^ S .S bt v w d C G 1— X »f 1 a\ d ta O S. ~ '? a »g, ■3-5i:g'rs;: . m ‘S e-K > gS2.-,>y ^ aed G .* O i c 3. ^ O d H3 •p^lJ Afi.S^^.S.2ž a *0 ° _3 u T _ *JV. .ifess fl ss ©>3 ► as _ g*s| a l|’i Ee^| > ^:a ^ © o o O »- o cc M G« G G^4 O* > 1 w m 5 rf S » B. « 3 # g .2 SU^^°S S31 f J O 5 ■5— Ml« $ « 2 ► o. ... «_e-= n0 > »K — s a-a i-5 ® s 124 a >50 i i.s.^ 4 en oj > r\ *r r3 «2^ V 13«. ff|^li!|a3ll!s|l!il* "3 ©5« S Ž.S P 2 'f It | S ,5 Isi = 3-S11.-S li 9 s » k. Q 0“ 2 ~ - S3 {> G^3 ^ Bk' - 5 ca 2 ^ X C go T3 si2® -» 5 S S.2sc ■S - “ •Ea^GOi/jflaJ »O _ ^2 G G ■sr ^■3 pBga-ga.-^fiS 1 "ll; im ilafalils i 58 at O 03 Oi M O O J; gs g W5Ž o g g S CQ w 00 W qm5« oSo« M«go 3 S 0 g m o -- e Z 05 M O ° 3 PQ -W o ^ 2 2 o to ■ « W si O N N 05 § § f13^1 lisi!Is -E^Sl^SfgolJiP S.|sJ|ipslls ‘sSS* £ § £ ?6 21* 2 ® I ElžlSatHa« E« E ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA za nujne primere od 16. dp 23. febr., nočna od 20—7, ob nedeljah In praznikih ves dan. Zdravstveni dom Center: dr. Rado Zargl, tel. 23-363, Beethovnova ul. 4, dr. Hubert Pupis, tel. Sl-052, Titova cesta 25 b-n. Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Vladimir Orel. tel. 32-S80, Titova cesta 77. Zdravstveni dom Šiška: dr. Rafko Ponikvar, tel. 20-7«, Celovška c. 26. Zdravstveni dom Vič: dr. Milan Hodalič, tel. 20-497, Emonska cesta 2, samo v primeru odsotnosti klicati tel. št. 32-740 ali 21-519, ob nedeljah 21-797. Zdravstveni dom Rudnik: dr. Fe-dor Krejči, tel. 20-767, Privoz 18, v primeru odsotnosti zdravnika klicati tel. LM št. 20-500. Zdravstveni dom Moste: tel. Sl-359, Krekova ulica 5. Zdravstveni dom Šentvid: tel. 7S1 ali 741. Pediatrična zdravniška dežurna ■lužba za obisk otrok na domu: telefon 32-722, Ulica Stare pravde št. .2. SEMINAR ZA DRUŽBENI SISTEM in mednarodne odnose FLRJ na Univerzi v Beogradu Drugi ciklus predavanj v seminarju za družbeni sistem ln mednarodne odnose FLRJ bo marca, aprila in maja 1957. Ta ciklus predavanj obsega naslednjo problematiko: 1. Gospodarski sistem ln ekonomika politika FLRJ. 2. Politični sistem FLRJ. 3. Mednarodni odnosi FLRJ. Izvedba predavanj bo organizirana tako, da bodo po vsakem predavanju vaje in konsultaclje s slušatelji. Prav tako bo zagotovljeno uporabljanje literature v fakultetnih knjižnicah. Obisk pouka, kakor predavan) tako tudi vaj. je obvezen za vse slušatelje seminarja. Slušatelje bo sprejemala uprava seminarja na podlagi predloženih prijav. Konkurirajo lahko vsi državljani FLRJ, prednost pri izbiri pa imajo politični in Javni delavci ter uslužbenci organov oblasti in družbenih organizacij. Prijave predložite osebno ali po pošti na naslov: Sekretariat Unlverziteta — za seminar za društveni sistem t medjunarodne odnose FNRJ, Beograd, Študentski trg 1. Rok za vlaganje prijav Je 1. marec 1957. Sprejeti kandidati bodo obveSčeni pismeno o sprejemu ln o točnem datumu začetka predavanj. Vse stroške bivanja v Beogradu v zvezi z delom seminarja nosijo slušatelji sami oziroma ustanove ln organi-zaclle, ki jih pošiljajo. Slušatelji seminarja plačajo 3000 dlnariev za kritje dela stroškov organizacije seminarja. Iz sekretariata Univerze v Beogradu. VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAMI Okrajni zavodi za socialno zavarovanje bodo plače po novih tarifnih postavkah upoštevali od 1. Januarja 1957 dalje tudi pri izplačilu nadomestila plače zavarovancem, ki so ie začasno nezmožni za delo. Zato prosimo vse gospodarske organizacije. naj potem, ko bodo potrjeni tarifni pravilniki, sporoče pristojnim okrajnim zavodom za socialno zavarovanje oz. njihovim' podružnicam redno plačo v zadnjih treh mesecih pred nastopom nezmožnosti za delo — obračunano po novih tarifnih postavkah — za vse zavarovance, ki so bili začasno nezmožni za delo že na dan 1. Januarja 1957 ali ki so bili sprejeti v stalež bolnikov ali porodnic pozneje. Na evidenčnih listih, kjer sporočajo redno plačo zavarovancev za oktober, november in deeember 195« ter Januar 1957, naj gospodarske organizacije pripišejo v vseh primerih opombo, da Je vpisana redna plača obračunana že po novih tarifnih postavkah. Navedejo naj tudi, za koliko odstotkov se Je zavarovancu zvišala tarifna postavka. Republiški Zavod za soc. zavarovanje T Ljubljani. SAP — TURIST BIRO — LJUBLJANA prireja tridnevno avtobusno potovanje na DUNAJSKI VELESEJEM, ki bo od 10. do 17. marca. Cena aranžmaju Je 10.800 din. Pohitite * pravočasnimi prijavami! V času od 12. do 71. aprila prireja štiridnevno avtobusno potovanje na MILANSKI VELESEJEM, ki bo zlasti zanimiv v Industrijskem pogledu. — Cena aranžmaju Je 13.900 din. Za veliko športno prireditev v PLANICI, kjer bodo 10. marca smuški poleti z mednarodno udeležbo na mamutski skakalnici, organizira prevoz z ugodnim posebnim vlakom. — Gena povratni vozovnici Je 385 din, vstopnina Je 100 din. Vse interesente vabimo, da se člm-prej zglasijo v poslovalnici SAP — TURIST BIRO v Ljubljani, Miklošičeva 17. telefon 30-645. kjer dobijo vse potrebne Informacije. Pohitite s prijavami, da si zagotovite mesto za potovanje! Glavni odbor Prešernove družbe bo imel razširjeno sejo v torek, dne 28. februarja ob 10 dopoldne v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani, Puharjeva ulica 11. — Dnevni red: 1. Letno poročilo, 2. slučajnosti. — Poverje-1 niki in člani, ki se žele udeležiti seje, j naj dvignejo vabila v upravi, Tomši-j čeva 5, do ponedeljka, 26. februarja, do 11. ure. — Tajništvo. Združenje gospodarskih organizacij cestnega prometa za LRS bo Imelo svoj 2. redni občni zbor v četrtek, dne 28. februarja 1957 ob 10. url dopoldne ( v stekleni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Zveza borcev terena Rožna dolina v Ljubljani vabi svoje člane in vse nekdanje borce in aktiviste iz Rožne doline na občni zbor, ki bo v soboto, 16. februarja ob 20 v prostorih študentske menze na Študentskem naselju pod Rožnikom. Po občnem zboru bo družabni večer. Pridite. FLEX je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevajte FLEX, kjer kupujeje milo. TEINT BELL Je edinstveno kozmetično sredstvo. Preden greš na ples, v gledališče ali v družbo, napravi sl kozmetično masko TEINT BELL,- Pege z obraza zagotovo odstranite s kremo proti pegam »Eveline«. Dobite Jo v vseh drogerijah ln Na-Ma v Ljubljani, Mariboru in Kranju. PREDAVANJA Gospodinje! v četrtek, 21. februarja, bo drugo predavanje iz ciklusa »Dom in gospodinjstvo« ing. Ivana Klemenčiča: »Ogrevanje stanovanja«. Predavanje bo ob 20. uri v dvorani Prirodoslovno-matematlčne fakultete, vhod iz Gosposke ulice. Vse člane Geografskega društva Slovenije vabimo na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 17. februarja ob 9.30 v prostorih Kluba znanstvenih ln kulturnih delavcev, Ljubljana, Wolfova 1-m. KONCERTI Ruski pianist Nikolaj Orlov koncertira v ponedeljek izven abonmaja. Nekaj vstopnic je še naprodaj. 4 OLZI NfIC 18 A in Df/ODOPIPA /TOALETNO MILO) gledališča SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 18. februarja ob *>: Shakespeare: ».Henrik IV.« (n. del). Izven in za podeželje. (Zadnjič.) 1 Nedelja, 17. februarja ob 15: Moder- I Ajdič: »Janko ln Metka«. Izven ln za podeželje; ob 20: Mollčre: »Sola za može«, »Izsiljena ženitev«. Izven ln za podel.; ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Gostovanj* ljubljanske Drama ▼ Šentvidu. Občinstvo opozarjamo, da Je Shakespearov »Henrik IV.« (H. del), ki Je dr. Bratko Kreft za njegovo režijo prejel Prešernovo nagrado, danes zvečer na sporedu poslednjič za Izven ln za podeželje. Rezervacije teL 22-926. enu Sobota, M. februarja ob ».»»s Doni-zettl: »Ljubezenski napoj«. Premiera. Nedelja, 17. februarja ob 1».30: Donl-zettl: »Ljubezenski napoj«. I. repriza. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 18. februarja: Zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 1«. februarja ob M: Anatola France: »Cralnquebille«. Izven. Nedelja, 17. februarja ob 15: Remeo: »Magda«. Izven. Popoldanska predstava; ob 20: Barllette-Qr4dy: »Pero«. Izv. Ponedeljek, 1«. februarja ob 20: Ana-tole France: »Cralnquebille«. Abonma LMS IV. Vstopnioe so tudi v prodaji. Torek, 1». februarja: Zaprto. Čestitke Danes praznuje rojstni dan skrbna in dobra mama Julka Slabe. Za to priliko Ji iskreno čestitajo mož, hčer-, ka ln vnuka Andrej ln Tomaž. Štefki Lampret in Marjanu Krliaju 1 žele obilo sreče v zakonu tovarišice ln tovariši Iz tiskarne Ljudske pravice. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana Nedelja, 17. februarja ob 10.30: Bevk: »Bilo Je nekoč .. .« Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni v Križankah (tel. št. 21-472) dnevno od 10—12 in od 18—20. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 16. februarja ob 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. — A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Red C. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 17. februarja ob 16: Grlmm-Skufca: »Janko in Metka«, pravljična Igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: Ogrinc: »Kje Je meja«, veseloigra. — A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. — Večerna predstava. Izven. Sreda. 20. februarja ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, 'veseloigra. Red D. Vstopnice so tudi v prodaji. Prodaja vstopni« v Mestnem domu, rezerviranje telefon 3S-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Sobota, 16. februarja ob 20: Patrlk: »Vroča kri«. Premiera. Nedelja, 17. februarja ob 18: Oolla: »Sneguljčica«; ob 20: Patrlk; »Vroča kri«. Sreda, 20. februarja ob 20: Patrlk: »Vroča kri«. Predprodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave in v nedeljo od 10—12. Rezervirajte na tel. 22-633. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Sobota, 16. februarja ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«; ob 20.30: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. Nedelja, 17. februarja ob 11: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«; ob 15: J. Malik: »Žogica Marogica«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 17. februarja ob 17: Papler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10 do 12 v Upravi, Resljeva cesta 28, telefon 32-020, in pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. VESTI IZ TRBOVEU KINO »DELAVSKI DOM«: Ameriški film: »Bell jorgovan«. V glavni vlogi Jea-nette Mac Donald ln Eddie Nelson. »SVOBODA« — Trbovlje II.: Ameriški barvni filmi »Bosonoga grofica«. V gl. vlogi Ava Gardner, Humphrey Bogart ln Roesapo Brani. IZ NOVEGA MESTA »KRKA«: Ameriški barvni film: »Pekel pod ničlo«. V glavni vlogi Alan Ladd ln Joan Tetzel. Umrla nam j« draga sestra in teta TONČKA JURMAN apokojenka Pogreb bo v soboto, 16. februarja 1957 ob 13 ia Antonove mrliške vežice. Ljubljana, IB. februarja 1807. Žalujoči: sestra Marija Kušar ln družina Maležič. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da je nenadoma umrla naša ljuba mam«, hčerka, sestra, stara mama, teta in tašča MARIJA KUŠLAN Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 18. februarja 1957 ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale Ljubljana, 15. februarja 1957 Žalujoči: otroci -.Franci, Milena, Janez z družinami, mama z družino ter ostalo sorodstvo CZP Ljudska pravica sporoča žalostno vast, da umrla tovarišica IVANA ROJC UPOKOJENKA, Pogreb bo v soboto, 16. februarja 1957 ob 15.30 ios Janezove mrliške veže. Pokojnico bomo ohranili v lepem spominu. Ljubljana, 15. februarja 1957 CZP LJUDSKA PRAVICA PROJEKTIVNI ZAVOD »CENTROPROJEKT« BEOGRAD Kneza Miloša 31 razpisuje prvo 3 1 • • A- • • j licitacijo | aa izvedbo gradbenih in | obrtniških del pri gradnji | stanovanjske zgradbe, ka-| tare predračunska vsota m maša 125,271.548 dinarjev Pravico do sodelovanja pri tej licitaciji ima vsako podjetje, ki z odlokom o registraciji dokaže, da je sposobno za izvršitev teh del (Službeni glasnik NRS 13 ln 15/53) Jamstvo (kavcija) za to delo znaša 2 odstotka od proračunske vrednosti, daje pa se v obliki garantnega pisma, izdanega od banke, pri kateri Ima ponudnik svoj tekoči račun. (Uradni Ust 15/53). Ponudniki lahko predlože svoje ponudbe samo na obrazcu, ki ga dobe pri investitorju Pismene ponudbe v zapečateni kuverti je treba predati neposredno sekretariatu »Centroprojekta« do začetka licitacije ali priporočeno po pošti Pismeni ponudbi mora ponudnik priložiti: pismeno izjavo, da so mu pogoji in revidirani glavni projekt znani in pristanek, da bo po njih licitiral, garantno pismo banke, dokazilo o registraciji, pooblastilo in dokazilo o plačani mestni taksi za sodelovanje na licitaciji (Službeni glasnik NRS 18/56) Tehnična dokumentacija kakor tudi splošni in tehnični pogoji so na ogled ali jih lahko dobite vsak delavnik od 10. do 12. ure v podjetju »Centroprojekt«, soba 58 Licitacija bo dne 10. marca 1957 ob 10. uri v prostorih »Centroprojekta«, Kneza Miloša 31, Beograd, prvo nadstropje, soba 30 541 RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, 18. februarja Poročila: 5.0«, 5.00, 7.00, 8.00, 10.00, 18.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 ln 22.58. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored — vmes od 6.30—8.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20 do 7.28 Naš Jedilnik — 8.05 S salzburškega festivala 1956 — 8.40 Vesele ln okrogle — 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Kristina Brenk: Zlati želod — 9.30 Lepe pesmi — znani napevi — 10.10 Tisoč pisanih zvokov — 11.15 Dober dan, otroci! (Dušan Radovič: Zgodba o nepokorni nogi) — 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmečka univerza: Jože Kregar: Gnojilo za vrt — 12.40 Pisan šopek melodij — 13.15 Pred mikrofonom so štirje fantje — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zantmivosti iz znanosti ln tehnike — 14.36 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Novi filmi — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Okno v svet: Ljudska republika Poljska — 18.15 Zumberške pesmi poje ženski vokalni kvartet — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.4« Igra trio Dorko Sko-berneta — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Veseli večer — 21.00 Za ples ln razvedrilo — 22.15 Od daj q za naše Izseljence — na valu 327,1 m — 22.15 do 24.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). II. program 12.30 Iz komorne glasbe — lj.oo Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 13.10 Za vsakogar nekaj — 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila — 14.35 Mali orkestralni koncert — 15.00—15.15 Napoved časa. poročila ln vremenska napoved — 28.15—24 00 V plesnem ritmu. MPRmofcciin? VESTI DEŽURNA LEKARNA Sobota, dne 16. februarja: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Nedelja, dne 17. februarja: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO »PARTIZAN«: ital. barvni film: »Atila«. »UDARNIK«: ameriški film »Ne kot tujec«. SLOV, NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 18. febr, ob 15: Grlmm-Skufca: »Japko ln Metka«. Ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Izven. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« m Francoski film »Očka, mamica, služkinja in jaz« Tednik: Filmske novosti. Predstave ob 15," 17, 10 in 21. v glavni vlogi Robert Lamoreux. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA* Ameriški film »Trobente opoldne« Predstave ob 15, 17, U ln 11. Ob 1* matineja Istega filma. V glavni vlogi Ray Milland in Helena Carter. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »UNION«: Ameriški barvni film: »Poletno potepanje«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 ln 20. — Ob 22 ameriški film: »Trobente opoldne«. KINO »VIC«: Ameriški barvni film: »Borba v vsemirju«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—U ln od 14 dalje. KINO »SOCA«: Ameriški barvni film: »Borba v vsemirju«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova *. predvaja ameriški film: »Podvodna Četa«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. j KINO »LITOSTROJ«: Amer. barvni film: »Do zadnjega«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Richard Widmark. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »TRIGLAV Ameriški barvni film »Gola džungla« Tednik. V glavni vlogi Charton Heston ln Eleanor Parker. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnle od 1S dalje. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 1«. februarja ob 20: B. NuSlč: »Narodni poslanec«. Izven. Nedelja, 17. februarja ob 20: B. Čebulj: »Janko ln Metka«. Za podeželje. Znižane cene. Torek, 19. februarja ob 20: B. NuSlč: »Narodni poslanec«. Red A ln izv. Četrtek, 21. februarja ob 18: B. Nušič: »Narodni poslanec«. Red LMS II. KINO »MESTNI KINO«: Ameriški barvni film: »Bobni čez reko«. Predstavi ob 18 ln 20. v glavni vlogi Audle Murphy ln Walter Brennan. IZ MURSKE S0R0TE • KINO »PARK:« Ameriški film: »V koloradskih kanjonih«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Richard Basehart in Phyllls Kirk. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE ■reda, 13 febr. ob 18: Shakespeare: »l^acbeth* n. srednješolski abonma. Sobota 18. februarja ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. — Gostovanje v Ljubnem Nedelja 17 februarja ob 15: Richard Nash: »Vremenar« — Gostovanje v Gornjem Gradu: ob 20: Richard Nash- »Vremenar« Gostovanje v Mozirju. KINO »METROPOL«: Ameriški barvni film: »Broadwayska uspavanka«. — Predstavi ob 18 ln 20. »UNION«: Češki barvni film: »Pot ▼ prazgodovino«. Predstavi ob 18 ln 20. IZ ROGAfiRK SLATINE KINO Ameriški film: »Strah«. Predstava ob 19. V glavni vlogi Joan Crawford, Jack Palance ln Glorla Grahame. IZ ŽALCA KINO AmeriSkl barvni film: »V srcu mladih«. Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Doris Kay ln Frank Sinatra. VESTI IZ KR AN F B PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 17. februarja ob 18: Artstcn phanes: »Llslstrata«. izven in za podeželje. KINO »STORZlC«: Ob 16, 18 ln 20 italijanski barvni film: »Odisej«. V glavni vlogi Kirk Douglas, Silvana Mangano ln Rossana Podesta. Ob 22 premiera ameriškega filma: »Maščevalci«. — V glavni vlogi Douglas Fairbanks ln Ruth Warrick. »TRIGLAV« — Primskovo: Amer film: »Maščevalci«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Douglas Fairbanks ln Ruth Warrick. »SVOBODA« — Stražišče: Premiera mehiškega filma; Mladi Juarez«. Predstavi ob 18 in 20. NAKLO: Ameriški film: »Plamen opoldne«. Predstava ob 19.S0. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Alojz Jenko, Cesta Bratstva ln enotnosti. Brivsko dežurno službo Ima v ne- .deljo, 17. februarja Marija Konec, brivski salon, Jesenice, Gosposvetska cesta. MESTNO GLEDALIŠČE 'JESENICE Nedelja, 17. februarja ob 14.30 ln 19.30: G. E. Lessing: »Emllla Galottl«. — Zadnjič. Zveze z vlaki so ugodne. KINO »RADIO«: Premiera avstrijskega filma: »Dokler boš pri meni«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Maria Schell. »PLAVŽ«: Ameriški barvni film: 1 »Avanture Don Juana«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Errol FIynn, Viveca Lindfords ln Robert Douglas. ŽIROVNICA: Amer. barvni film: »Poslednji Iz plemena Komančev«. Predstava ob 19.30. ob 17 matineja slovenskega filma: »Kekec«. DOVJE - MOJSTRANA: Ameriški barvni film: »Ona je vedela, kaj hoče«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Dick Powel ln Debble Reynolds. KOROŠKA BELA: Avstrijski film: »Dokler boš pri meni«. — Predstava ob 19. V glavni vlogi Maria Schell. Pohitite c vpisom v Članstvo Prešernove družbe Z BLEDA • KINO AmeriSkl film: »Upor na ladji Bountl«. Predstavi ob 17 in 20. — V glavni vlogi Clark Gable, Charlea Laughton in Franchot Tone. Splošno gradbeno podjetje »SAVA«, Jesenice razpisuje službeni mesti gradbenega inženirja ali višjega gradbenega tehnika z večletno prakso. Imeti mora pooblastilo za vodenje gradbenih del gradbenega tehnika-kalkulanta z večletno prakso Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Stanovanje je preskrbljeno J 33 AAA dfc A A A A < Sladkogorska tovarna kartona in papirja, Sladki vrh, pošta Šentilj prodaja: osebni avto »Fiat« GENERALNO POPRAVLJEN osebni avto »Horch« V DEFEKTNEM STANJU CENA PO DOGOVORU S KUPCEM Interesenti si vozila lahko ogledajo, ln sicer avto Fiat v naši tovarni, osebni avto Horch pa v delavnici Gračner v Mariboru 419 KINO »SISKA« AmeriSkl film Abbott in Costello v tujski legiji ▼ glavni vlogi Bud Abbott, Loa Costello ln Patrlcia Medina. Pred-atave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopale od 14 dalje. OBOBN1 OGLASI šoferje c in d kategorije sprejmemo. Zglasite se v upravi ECZ, Ljubljana, remiza. 435 UPOKOJENKO, čisto, pošteno, veščo dobre kuhe, sprejmemo k dvema osebama za dopoldanske ure od 8—14. Ponudbe v upravo LP pod »Vešča kuhe«. 620 NOVO USTANOVLJENO PODJETJE za izdelavo obleke, perila in obutve »Borac« v Travniku (LR BiH) ima prosta naslednja delovna mesta za: šefa nabavne službe, referenta za nabavo usnja ln tekstila, šefa trgovske mreže, pravnega referenta, zdravnika podjetja, več ekonomistov s fakulteto ln dokončanih dijakov trgovske akademije za komercialno službo. Prošnje interesentov z življenjepisom In pogoji sprejema sekretariat podjetja do konca februarja letos. Komfortna stanovanja v novih zgradbah takoj vseljiva. 436 SGP »Primorje« Ajdovščina razpisuje javno licitacijo mizarskih del za šti-ristanovanjsko hišo v Ilirski Bistrici, predračunska vsota znaša 1.150.000 din petstanovanjsko hišo v Anhovem, predračunska vsota znaša 1.510.000 din DOZ — upravno poslopje v Novi Gorici, predračunska vsota znaša 2.100.000 din Licitacija bo dne 27. februarja 1957 ob 12. url na direkciji SGP »Primorja« v Ajdovščini. Ponudbe oddajte do navedenega dne v Ajdovščini. Popise In razpisne pogoje lahko vsak dan osebno ali po pošti dvignete na direkciji 431 KABINET, sončen, separiran, v centru Maribora, menjam zš kabine* v centru Ljubljane. Ponudbe slatl v podružnico LP v Mariboru pod »Študent«. M SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE v8?? v dveh urah lepo izdela foto Trubarjeva št. 38. Sprejemamo vs® ostala fotografska dela tudi 1 *veJ2 ateljeja. Telefon 20-306. ' HlSO v LJUBLJANI, ki ni v »kup nosti, primerno za obrt, z lokalom-deloma takoj vseljivo, prodam. Ponudbe v upravo LP pod »«“, z lokalom«. “ „ LEPO NAGRADO DAM za Pra.*„ sobo. Plačam najvišjo najemnin^ Izpraznim Jo v določenem Ponudbe v upravo LP pod »Prazn« soba«. RAZPIS Na podlagi člena 40 splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, štev. 26-269/55) razpisuje PERSONALNA KOMISIJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA PTUJ naslednja delovna mesta v upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Ptuj: vodjo skupščinske pisarne višja strokovna izobrazba, pravnik s položenim strokovnim izpitom; dva finančna inšpektorja srednja strokovna iizobrazba s položenim strokovnim izpitom in najmanj 10 let prakse v finančni službi; tržnega inšpektorja srednja strokovna izobrazba s položenim strokovnim izpitom in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu ali gospodarskih resorih državne uprave; gradbenega inšpektorja višja strokovna izobrazba, gradbeni inženir s položenim strokovnim izpitom in najmanj 6 let prakse v gradbeni operativi; referenta za upravno pravne zadeve v tajništvu za delo višja strokovna izobrazba, pravnik ali ekonomist s položenim strokovnim izpitom; referenta za planiranje višja strokovna izobrazba, ekonomist ali inženir agronomije s položenim strokovnim izpitom; dva geometra srednja strokovna izobrazba s položenim strokovnim izpitom; tri pisarniške uslužbence 6. razredov srednje šole z znanjem strojepisja; tajnika gimnazije v Ptuju popolna srednja šola z najmanj 5-letno prakso v administraciji. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti do 31. marca 1957 pri Uradu tajnika Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 428 PERSONALNA KOMISIJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA PTUJ Obveščamo vse organizacije in ustanove, ki na katerikoli način prosijo za denarno ali materialno pomoč, da odslej naprej ne bomo več odgovarjali na njihove prošnje, ker tovarna ne razpolaga s fondi za te namene. UPRAVNI ODBOR Tovarne pohištva NOVA GORICA 430 »Elektrosond« podjetje za razi»kavo In konsolidacijo terena Zagreb, Trg republike 1/1 kupuje drobiiec za kamen zmogljivosti 2 do 4 kubične metre na uro in mlin za kamen zmogljivosti do 1000 kilogramov na uro Ponudbe pošljite na zgornji naslov Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonu 34-962 nabavni oddelek 164 Oglašujte v »Ljudski pravici«! S&ZNAŠALKE jg| ta raznašanje časopisa za Šiško. Bežigrad Jarše to ==? Smartinsko cesto — sprejme takoj UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« Ljubljana. Kopitarjev« 2/L JUGOSLOVANSKO REČNO BRODARSTVO BEOGRAD, BIRCANINOVA 1 potrebuje: mostovna dvigala električna, motorna ali parna, premična ali stabilna transporterje različnih vrst elevatorje različnih vrst Komisija za razpis ta imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Šoštanj razpisuje mesto direktorja Termoelektrarne Šoštanj POGOJ: kandidat mora imeti visokošolsko Izobrazbo elektro- ali elektrostrojne fakultete z zvanjem elektro-taženirja z 10-letno prakso, od tega najmanj 2 leti pri termoelektrarnah ali srednješolsko izobrazbo z zvanjem elektrotehnika z najmanj 15-letno prakso, od tega najmanj 5 let pri termoelektrarnah Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj Predpisano kolkovano ponudbo z življenjepisom In potrebnimi dokazili o strokovnosti in neoporečnosti vložite na Občinski ljudski odbor Šoštanj najkasneje do 28. februarja 1957 481 pnevmatike za pretovarjanje žitaric in drugega refuznega blaga mehanične lopate (Handskrepere) ' ' • \ J* * Vj ‘ < -.J ^ J. Zgoraj našteta sredstva vzame v najem ali prevzame kot prenos osnovnih sredstev Ponudbe z vsemi tehničnimi podatki pošljite na zgornji naslov 590 RAZPIS Na podlagi določb tarifnega pravilnika razpisujemo delovna mesta s takojšnjim nastopom za več stenodaktilografov (Inj) daktilografov (inj) stenotipistov(inj) Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite personalnemu oddelku ISKRA KRANJ, TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH K 34 IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV Odbor za postavitev spomenika v Jajincih razpisuje splošni jugoslovanski anonimni NATEČAJ ZA IDEJNI OSNUTEK SPOMENIKA V JAJINCIH NALOGA NATEČAJA: DA BI SE OHRANIL TRAJEN SPOjmiN NA ENO IZMED NAJVECJIH TRAGEDIJ, KI SO JIH PREŽIVELI NASI NARODI V SVOJEM BOJU ZA SVOBODO, JE POTREBNO DOSTOJNO ZABELE2ITI JUNAŠTVO IN PLAMENEČE DOMOLJUBJE TISTIH, KI SO UMRLI V TABORIŠČIH IN NA MORIŠČU V JAJINCIH Udeležencem je dana popolna svoboda, da si v okviru označenega kompleksa zamislijo in izdelajo rešitve, ki bi z evocira-njem na minule dogodke pustil bodočim rodovom trajen spomin Pogoji in predloge za natečaj so na razpolago od 15. februarja v sekretariatu odbora za postavitev spomenika v Jajincih, Beograd, Zmaj Jovina 12 proti kavciji 3000 din, ki bo vrnjena tistim udeležencem, ki bodo izročili natečajna dela do določenega roka, to je do 15. decembra 1957 NAGRADE: I. 3,000.000,, II. 2,000.000, III. 1,500.000, IV. 1,000.000, V. 700.000 in VI. 500.000 dinarjev ODKUPI: za odkup je predvidenih 5 natečajnih del z višino odkupa od 250.000 do 100.000 dinarjev POVRNITEV STROŠKOV: za vsako delo, za katero bo ocenjevalna komisija mnenja, da ustreza postavljenim pogojem ta nudi ustrezne tehnične ta likovne priloge, bodo povrnjeni stroški po mišljenju ocenjevalne komisije in v zavisnosti od števila prispelih del > - |>n • *; ' # - * ^ * % m, *v- >.1? Ocenjevalno komisijo sestavljajot Predsednik: KOCA POPOVIČ, državni sekretar za zunanje zadeve Člani: SRBA ANDREJEVIC, predsednik Zveze borcev, Beograd OTO BIHAJLI-MERIN, književnik lz Beograda RATOMIR BOGOJEVIC, arhitekt iz Beograda MARKO CELEBONOVIC, predstavnik Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije DOBRIČA COSIC, književnik iz Beograda ACA DJORDJEVIC, predstavnik Društva arhitektov Srbije DJURICA JOJKIC, sekretar Mestnega komiteja Beograda ZAGA JOVANOVIČ, član Mestnega odbora Zveze borcev SMILJAN KLAlC, arhitekt iz Sarajeva PEDJA MILOSAVLJEVIČ, slikar iz Beograda BRANKO PETRICIC, direktor Urbanističnega zavoda iz Beograda EDVARD RAVNIKAR, arh. lz Ljubljane JARA RIBNIKAR, književnik iz Beograda SASA SEDLAR, predstavnik Društva arhitektov Slovenije JOSIP SEISL, arhitekt iz Zagreba RISTA STIJOVIC, kipar iz Beograda NEVEN ŠEGVIC, predstavnik Društva arhitektov Hrvatske J Llst Izdala m tlsks Casooisno ialožnl*kc podjetje .Ljudske pravica* Ljubljana Kopitarjeva ulice #. telefon 3U-181 Notranjepolitična gospodarska ruorika ron. Portugalska, Turčija in Franci)8; Povprečna svetovna proizvodnja olja je znašala v zadnjih šesti*1 letih 935.000 ton. Šole v stori Grčiji V antični Grčiji so imele šole precej dijakov. To je videti tud1 lz podatkov, ki so zapisani ^ šesti knjigi' Herodotove zgodovine. Knjiga pripoveduje o nesreč** ki je doletela šolo na Hiosu le£ 494 pred našim časom v trenutku, ko so učenci poslušali Prc,.?' vanje. Na učence se je zrušil streha in so bili vsi mrtvi. Skupno jih je bilo 120. To število nam daje predstavo o velikosti šol in o pouku, ki so ga imeli v velikeB* skupnem prostoru .*/ »