DNEVNIK Leto X. - Stev. 289 (2908) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Igra maščevanja, medsebojnega obrekovanja in hladne vojne med nasprotnimi nacionalističnimi stališči se ne sme nadaljevati v brezkončnost. Ce bi se to zgodilo, bo ostal Trst — obsojen na bedo in na odpoved svojemu posredovalnemu poslanstvu do vzhodnega sveta —mesto žrtev, toda žrtev zlasti in predvsem neumnosti tistega, ki ne zna realno gledati v obraz stvarem, onega, ki ne more razumeti, da današnja politika ne more biti več ona, ki se je izčrpala v zadnjih dveh avetovnih vojnah, iz katerih smo izšli. (B. Bauer v «11 Ponte», november J954) Poštnina plačana v gotovim Spediziotie in abbon. post. t. gr TRST, nedelja 5. decembra 1954 Cena 25 lir IZJAVE PREDSEDNIKA TITA AGENCIJI „PRESS T RUSI OF INDIA" Predlogi Slov. gosp. združenja ■ • ■ _ za ureditev obmejnega prometa O utrditvi miru v Evropi in o izboljšanju razmer v Aziji , petek so predstavniki Slovenskega gospodarske- združenja. predložili tržaški Trgovski in industrijski °rnici naslednie nredlmre- naslednje predloge: ,~uczi z razgovorom med Mikom Vaše. Zbornice in Me delegacije, ob priliki ne-- ''nega srečanja, nam je v ,0sf. dre Vam iznesemo stali- 5Ce obme našega udruženja glede jnega prometa med Tr-°M in bližnjimi področji Jugoslavije. Naši predlogi slonijo pred- Dobro bi bilo, da bi bil v obmejni izkaznici priložen pravilnik v jeziku strank, ki bi natančno določeval dolžnosti in pravice imetnikov teli izkaznic. Ako je primerno, da govorimo o sankcijah, bi te morale obstajati v obrazloženem odvzemu izkaznice za nedoločen čas in to vsaj v pri- Meni na stvarnih ugotovitvah merih, ko ne gre za znatno tež . upoštevajo b prvi vrsti že-o naših članov, ki so v znat-. n številu neposredno za-nteresirani na stvari. Z dru-u—StTan' smatramo, da je to ko r Uit) tu predlagamo sprejem-j. o za obe pogodbeni stran-1 Prt sklepanju sporazuma o Vodenem obmejnem. pro-tnetu. , Ne are bi se spuščali v podobnosti — kar spada v pri-0Jnost za to postavljenih or-mnov — mislimo, da povza-?nio naše stališče v nas led-nhb točkah: Zainteresirana področja . Na obmejnem prometu za-“teresirana področja bi mora-* biti točno označena. ,.lžven dvoma je namreč, da °l ž ene strani to področje Soralo obsegati celotno Trža- iko ozemlje. . fčže je določiti meje jugo-‘»ovanske cone tega obmejnega ^dročja. r.f° našem mišljenju bi mo-aio biti to področje širše. To-”a ce damo «obmejnemu proštu# njegov pravi pomen, pa tprav v širšem pomenu, sma-ltaj®0’ da bi moralo zajeti to Joflročje globino od 15 (pet-rfjst) do 20 (dvajset) km v ‘ratni črti od sedanjih raz-®*jitvenih točk. Pri določitvi ,j8a obmejnega pasu od 15 do km bi morali vpostevati 'prodno in če hočemo tudi rjdicionalno težišče na Trst; •dalje zemljepisno konfigu-251° kakor tudi dejanske ko-.'••( obeh con upoštevajoč pri i?,® sedanjo gospodarsko zmog-‘Uvost. Vsekakor mislimo, da bi najdena določitev meje obmejna področja v Jugoslaviji ®°raia toupadati z razmejitvi-$ sedanjih ' upravnih enot, ki — v kolikor nam je dar!# pri zasledovanju gospo-Podrr,*^? razvoja obmejnih dolo^ " področja z dobro lotai^nini' gospodarskimi ce- čtn.* p°dlagi tako sedaj ozna-mQre„ širine smatramo, da bi p »>» biti vključena v to obn, ,cJe obmejnega prometa, ian,Mna 'n bližnja okraja - sc- Da u-'n koprski. Vdc! dim točneje načeli ta M » nia bi bilo dobro, da leti,Pc*>evali v zadnjem deset-iwJlastale gospodarske spre-#ih kl so Privedle do znat- jev sprememb v ustroju kra-n, gospodarstva. Tako je stonv5ltn-er znana težnja k po-ib,„„ industrializaciji z na-Pjiiv' da se odpravi prirodna Sbr-^ost teh krajev. Zato ‘Pore ta razvoj različen go- iciost sistem kot v prele- Dr*rt' 'n v kolikor se lahko v ^'deva — kaže, da se bo »ji.doce še bolj razlikoval. Po ■ mišljenju bi se moral iJraiv 1 51 iako težnjo Trst, rtijii?1 .velike izbire srednjih in kot ». JPdustrij ter rokodelcev v zaradi trgovske opre-Jli vrsti tehničnih artiklov Van,, d'. z marginalnimi doba-kot pa so znatne, analogno Vetii oogaja, seveda v mnogo sijjk ,meri v velikih italijan-Odno,.. nstnjah na splošno v ‘•riali. Jugoslovanske indukcij*. ni m blagovni promet tr^b’ našem mnenju bi bilo izka7„i ves,i posebne obmejne •tVai« Z nJinii bi se poslu-vajof« poln°lčtne in stalno bi-6tža 1 Psebe obeh con obmej-P? p°dr°čja. ‘VobnH oseb b* moral biti ŽU|PHile?’ le te izvzamemo ra-Pretr'„ 1 omejitev glede ne- druiri .eKa bivanja na eni ali strani. ^be °k ni Promet, ki spremlja fvoiBLbl moral biti določen v b| jnin maksimu. la vrednost (dvai,r?la krožiti okoli 20.000 lir mesečno za Hi ’ >n to enkrat mesečno "o v v Porazdeljeno sorazmer-Jaijj, ali manjši meri za •t. s,-a i krajše časovne eno-S(ba K.'?sto blaga bi vsaka o-Sti v«r° nesla v enaki vred ,"ve. ?,u*° ene ali druge dr-V vsekakor skupna vred-k Pre,.1® *0 blaga ne bi sme unia določenega maksi- J}li^5lni. Promet ne bi smel k^biii r.žen nobenemu carin-I ePn, ni1' tiskalnemu bre- (il/^ljivo bi bilo sesta-hhučenni"U blapa- ki bi bilo 6,1 s* ^ ^ v mali promet. Ako Po ke kršitve. Treba bi bilo olajšati prehod vozil z ukinitvijo, med drugim »Carnetan, ne da bi pa ukinili tudi potrebno kontrolo. Končno, bi morali — po potrebi omogočiti uvedbo avtomobilističnih lokalnih linij, tudi malega turizma, po načelih reciprocitete. Mali promet Poleg omenjenega blagovnega in osebnega prometa omenjenega v prejšnjih točkah bi bilo treba proučiti način kako povečati malo organizirano trgovino. Treba bi bilo ustanoviti posebni kompenzacijski likor ne bi teh popolnoma ukinili. Dobro bi bilo tudi če bi določili omejeno višino za vsakega operaterja ter za vsak posamezni artikel blaga, vedno z namenom, da bi tako omogočili izkoriščanje kompenzacji-skega računa največjemu številu operaterjev. Ne bi bilo vsekakor oportuno določiti vnaprej prenizko mejo obsegu teh zamenjav. Smatramo, nanašajoč se na statistične podatke, da bi obseg male trgovine moral obsegati približno dve milijardi pet sto milijonov lir v obeh smereh. V kompenzacijski račun bi morali vključiti tudi vrednost uslug, ki bi jih lahko nudil v znatni meri Trst drugi strani, zlasti še kar se tiče popravil strojev, avtomobilov itd. kar bi povzročilo tukajšnje posvečanje zaposlitve. Naše združenje smatra, da ni potrebno da bi se spuščalo tu v nadaljnje podrobno razpravljanje, niti ne smatra, da je s tem izčrpalo predmet. Izjavlja pa. da je vsekakor pripravljeno na vsako eventualno nadaljnje pojasnilo, ki bi se izkazalo potrebno za nadaljnjo Program bivanja predsednika lita v Indiji - ,, Galeb" z rušilcema „Biokovo“ in „lriglavu odplul iz Pori Saida v Sueški prekop račun za obmejni promet. Pri j proučitev zadeve, izvajanju tega bi moralo ob- j V vsakem primeru pa si na-veljati načelo, da bi taka trgo- j še združenje želi plodnih sti-vina koristila največjemu šte-1 kov med obema obmejnima go-vilu krajevnih operatorjev spodarstvima, ki se dopolnju-vključivši srednje in male' jeta in je prepričano, da jih trgovce, obrtnike in rokodelce NOVI DELHI. 4. — Iz krogov, ki so blizu indijskemu zunanjemu ministrstvu, javljajo, da bo prvih pet dni bivanja predsednika Tita v Indiji posvečenih v glavnem političnim razgovorom v Novem Delhiju. Zatem bo predsednik republike odpotoval na dvodnevni počitek v Simlo. nato pa bo obiskal zgodovinska. kulturna in gospodarska središča Indije, med njimi Candigar. Makro, Agro, Be-nares. Kalkuto in druga mesta. Med bivanjem v Indiji se bo predsednik Tito udeležil velike -parade vojske, letalstva in padalcev. Zadnje dni obiska se bo Tito ponovno sestal in razgovar.ial z indijskimi državniki. Po vrnitvi iz Burme bo predsednik republike obiskal Južno Indijo in prisostvoval veliki paradi pomorskih enot. ((Verjamem, da obstajajo ianes dobri izgledi za utrditev miru v Evropi in v svetu sploh, toda to se lahko tervjuju z «Galeba» indijski i njih sovjetskih politikov v predstavniki krajevnih oblasti, agenciji «Presse Trust of In-. zunanji politiki, ki so smelo Na spomenik so bili položeni dia». »Položaj v Aziji bi se zavrgli nekatere toge elemen- vencj, med njimi tudi venec najlaže popravil, je poudaril te Stalinove politike v odno-1 italijanskega poslaništva, predsednik republike, če se j sih z drugimi državami, drugi ne bi vmešavali v azij- Maršal Tito je nadalje po-ska vprašanja, če se Azija ne udaril, da lahko Indija in Ju-bi delila na interesna področ-! goslavija najlaže sodelujeta ja. če ne bi bila objekt ko-j na zunanjepolitičnem področ-lonialnih pohlepov in če bi ju zlasti pri reševanju tistih se azijskim državam kot ne-! vprašanj, ki lahko v največji razvitim državam dajala vse-1 meri prispevajo k ohranitvi stranska podpora za prebro- j in utrditvi miru«. To sodelo-ditev zaostalosti.# j vanje je tem laže uresničiti, «.dro,Me‘ bi moral C » teh« n Preprosti kon-i Nil.redstv?,unimi Praktični-•š *oia , rez vsakega biro-lt)iPo5toDk!r , obremen jeval ne-"»tl!, bi in«; Potrebne he-i,!npra|e biti hi lastno vojsko, lastno osebnost in lastno akcijo#. Glede pariških sporazumov je nato De Gaulle naštel tri pogoje, ki bi po njegovem morali biti izpolnjeni. Prvič, je dejal, bi bilo treba pred konkretiziranjem o-brambnega sistema, ki obsega oborožitev Nemčije, s pogajanji ugotoviti, ali je mogoče uresničiti mednarodno pomiritev na osnovi nadzorovane omejitve orožja vseh vrst. Ce je to mogoče, je treba organizirati modus vivendi in doseči. da bi bila enotnost, suverenost in varnost Nemčije (kot tudi ostalih držav) zajamčena z mednarodnim sporazumom. Ce pa pomiritev ni mogoča, je treba uporabiti vsa sredstva, tudi nemško o-borožitev. Drugič bi bilo treba odpraviti nekaj značilnosti atlantskega zavezništva, kakor hitro bo organizacija evropske obrambe postala stvarnost, kajti v sistemu NATO nima Francija nobene možnosti neodvisne akcije. NATO postavlja vojsko, oporišča in prometne zveze držav članic, tudi Francije, pod oblast, ki ni francoska; ZDA so si nadalje pridržale pravico da razdeljujejo orožje, ki ga dobavljajo, po svoji volji. Vse to je potrebno revizije, je dejal De Gaulle; potreben je sistem, ki bo obsegal metropolitansko Francijo in francosko Afriko, neposredno oblast nad francoskimi oboroženimi silami pa sme imeti samo Francija. Tretjič bi bilo treba dokončno rešiti posarsko vprašanje pred uresničenjem evropske obrambne organizacije. Sporazumna rešitev med Francijo in Nemčijo lahko o- brambo zahodnoevropskih na- mogoči dokončno ureditev, to-rodov, tudi Nemcev in Angle- da treba jo je izvesti, ne pa še v, obenem pa puščajo Fran-j se spuščati v nesoglasja o raz-ciji načelno možnost, da ohra- | lagi sporazuma. De Gaulle je pri tem izrazil .nasprotovanje izjavil, da je prepričan, aa bo predlaganemu angloameriške- ZSSR ((upoštevala dejstvo in mu jamstvu sporazuma o Po- po' ratifikaciji pariških spora-sarju. Izumov pristala na nove raz- De Gaulle je torej z vso težo svojega prestiža podprl poskuse za zavlačevanje ratifikacije pariških sporazumov v Franciji, ki jo je ministrski predsednik Mendes-France obljubil za božič. De Gaulle ni direktno povedal, da nasprotuje ratifikaciji, o kateri bo narodna skupščina začela razpravljati 20. decembra, poudaril pa je, da se oboroževanje Nemčije ne bi smelo začeti. če se poprej še enkrat ne poskusi doseči mirna ureditev z ZSSR. Glede tega se njegovo stališče povezuje z zahtevami nevtralistov raznih govore med Vzhodom m Zahodom#. Adenauer je lo izjavil v polemiki s trditvami o-pozicije, da bo ratifikacija pariških sporazumov uničila možnosti za razgovore z Moskvo in zmanjšala na najmanjšo mero upanje za ponovno združitev Nemčije. A-denauer je izrazil mnenje, da bodo Rusi sprejeli ratifikacijo, prav tako kot so sprejeli sporazum o Trstu, ki so se mu tudi spočetka upirali. Vzhodnonemški ministrski predsednik Oto Grotecvohl je izjavil danes na tiskovni konferenci, ki jo je priredil po serja pozdravil predsednika FLRJ. Medtem je vojaška godba igrala jugoslovansko himno. Kot poročajo tuje agencije, je maršal Tito izrazil guvernerju Riadu obžalovanje, da se ne more ustaviti v E-giptu, da pa bo vesel, če bo ob svojem povratku iz Indije, 20. januarja lahko imel na «Galebu» kot gosta predsednika Naserja med vožnjo skozi Sueški prekop, da bi z njim govoril o že tako dobrih odnosih med Egiptom in Jugoslavijo (ki so se še poglobili po nedavnem obisku egiptovske vojaške delegacije v Jugoslaviji) in o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Na vprašanje nekega novinarja, je predsednik Tito dodal. da bi rad prišel v Egipt na uradni obisk, ko se bo prihodnje leto vračal s potovanja v Abesinjo. izglasovana zaupnica irancosKi uiadi PARIZ, 4. — Debata ’ skupščini o razkrivanju vojaških tajnosti se je zaključila preteklo noč ob 4 zjutraj ko je skupščina z 28V glasovi proti 240 izglasovala zaupnico vladi. Demokristjani so Indije! se v glavnem vzdržali glasovanja, del bivših golistov je glasoval proti vladi, prav tako so glasovali proti komin-formisti. Socialisti in radikali pa so glasovali za vlado. Prihodnji petek bo skupščina razpravljala o položaju v Severni Afriki. Francoski krogi so precej optimistični glede uspeha akcije, ki so jo začeli v Tuniziji sporazumno s tamkajšnjo vlado. Do sedaj se je na posredovanje »odposlancev miru# predalo od I. decembra do danes 807 fela-hov. V Kairu pa je libanonski zunanji minister po današnji seji političnega odbora Arabske lige izjavil, da bode tunizijsko in maroško vprašanje predložili OZN v novi obliki SMRTNE OBSODBE V KAIRU in razpust »Muslimanskih bratov” Sedem obtožencev obsojenih na smrt, drugih sedem pa na zaporne kazni - El Hodeibiju je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo - Nove aretacije v vojski KAIRO, 4. — Egiptovski revolucijski svet je nocoj uradno razpustil organizacijo «Muslimanskih bratov)>. KAIRO. 4 — Posebno sodišče je danes izreklo smrtno obsodbo proti vrhovnemu voditelju ((Muslimanskih bratov# Hodeibiju ter proti atentatorju na Naserja Latifu. Na smrt je bilo obsojenih še drugih prt obtožencev. Ti šo: Jusef Talaat in Ibrahim El Tajeb, ki sta bila voditelja teroristične organizacije; Hin-dai Doueir, ki je hujskal na atentat na Naserja, Mahmed Farhali, voditelj teroristične organizacije v Ismailiji, Ab-del Kader Auda, ki je bil med glavnimi namestniki Ho-deibija. Sedem drugih članov organizacije je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, dva pa na 15 let ječe. Predsednik sodišča Gamal Salem je pred prečitanjem obsodbe priporočal razpustitev organizacije ((Muslimanskih bratov#. Pripomnil je, da je sodišče končalo svojo nalogo, ter je izrekel željo, naj bi v bodoče podobni procesi ne bili več potrebni- 2e zvečer se je sestal revolucijski svet, da se izreče o obsodbah. Po seji sveta so javili, da je ta spremenil smrtno obsodbo proti Hodeibiju na dosmrtno prisilno delo. Ostale obsodbe pa so bile potrjene. katere namen je bil postavi^ ti bombo v osebno letalo vladnega predsednika Naserja v okviru širše akcije za zrušitev sedanjega režima. Načelnik je pripomnil, da so z aretacijo 11 častnikov, 40 podčastnikov in 25 drugih nameščencev izločili vse elemen; te, ki so pripadali ((Muslimanskim bratom#. Oblasti izjavljajo, da so aretirani priznali. da je organizacija «Mu-slimanskih bratov# imela v načrtu sabotirati vsa reakcijska letala na dan, ki bi ga določili za odločilen udarec. Načrt za razstrelitev Naserjevega letala je bil pripravljen v začetku leta, ko je Naser odpotoval z njim v Južni Egipt. V letalu je bilo 10 dru. gih osebnosti, med katerimi tudi več članov vlade. Atentatorji so imeli nalogo položiti med motorje letala pe-klenski stroj. To pa jim ni uspelo zaradi strogega nadzorstva na letališču. Sirijski ministrski predsednik je brzojavil zunanjemu ministru, ki je v Kairu, naj posreduje pri egiptovski vladi za pomilostitev obsojenih članov ((Muslimanskih bratov#. Vrhovni voditelj te organizacije v Siriji pa je poslal dr* žavnim poglavarjem, vladnim predsednikom in predsednikom parlamentov, zunanjim ministrom vseh arabskih dr- Medtem pa je sinoči načel- žav ter tajniku Arabske lige nik informacijske službe v brzojavko, v kateri jih pozi-vojski javil, da so odkrili za-Iva, naj preprečijo izvršitev roto ((Muslimanskih bratov#,I smrtnih obsodb. Dri uoimm uieil vrst, ki hočejo, da bi bila ra- povratku iz Moskve, da se je tifikacija pogojna, se pravi, - - da bi se ratificirani sporazumi začel izvajati šele po pogajanjih z Rusijo. Politični opazovalci sodijo, da je bil De Gaulle namerno nejasen v svojih izjavah, da bi to dopuščalo nekaterim go-listom možnost, da glasujejo za ratifikacijo. Vendar pa sodijo, da je s tem govorom Mendes-France izgubil vsaj 30 glasov pri glasovanju o ratifikaciji, čeprav je De Gaulle ministrskega predsednika o-sebno hvalil. Na ta način u-tegne biti usoda pariških sporazumov odvisna od demokristjanov (MRP), kj zaenkrat napovedujejo, da se bodo glasovanja vzdržali. Na drugi strani pa je bivši de-mokristjanski zunanji minister Robert Schuman že pred dnevi dal razumeti, da bodo poslanci MRP morda glasovali za ratifikacijo, če bi ji go-listi odtegnili svoje glasove iri še bi bil tako njen uspeh v nevarnosti. Zahodnonemški kancler A-denauer pa je danes v Berlinu na tiskovni konferenci Skozi sito in rešeto aznici. na Isti ob- Osamljena jeza Kot smo pričakovali, se je fašistični uMessaggero Vene-to» razjezil na članek, fcj opj. suje — no. podlagi uradnih virov ~ streljanje pri Bazovici naših štirih bazoviških junakov in ki je bil objavljen v tržaški literarni reviji «Umana», katere uredništvo in sodelavci prav gotovo niso prav nič manj patriotič-ni glede pripadnosti Trsta Italiji, pa so kljub temu imeli toliko čuta pravičnosti, da so sklenili glede tistega ogabnega fašističnega zločina reči — kot pravi srbski prepono)- — bobu bob in popu pop. Omenjena teza dokazuje le. da je videmski fašistični zapozneli pridigar vedn > bolj osamljen. Glede one «bombe» pa nprašamo: ali je niso morda skuhali fašisti? Ob pomanjkanju arjjum« ulov «Ij piecolo# vsaj za eno stopinjo zmanjšano koncentracijo protijugoslovanskega strupa. Najprej napada Tita in cilj njegovega potovanja v Indijo i„ Burmo ter hujska Ameri-kance: glejte ga, s Kremljem je v soglasju. Potem pa se je spravita na društvo slovenskih srednješolcev, ki ji niso dovolj protijugoslovanski, in še hujše, celo v Jugoslavijo hodijo in — bog nas varujl — med niimi je tudi nekaj prepričanih komunistov. Svari jih pred mladinskimi prostovoljnimi akcijami v Jugoslaviji, na katere je na pr. tudi bivši ministrski predsednik Parn pred leti poslal svojega sina in prav tako tudi neki britanski veleposlanik svojega, pa čeprav nista komunista, da ne omenjamo Kitajska »obvezala, da se bo v primeru izbruha vojne v Evropi borila ramo ob rami z ZSSR##. Grotewohl je dejal, da so po konferenci v Moskvi kitajski opazovalci izjavili, da bi želeli razširiti sovjetsko-kitajsko prijateljsko pogodbo iz leta 1950. «tako da bi veljala tudi, kar se tiče dogodkov v Evropi#. Ta pogodba, je dodal GrotewohI, bo nedvomno takoj uveljavljena, če bi ZSSR potrebovala pomoč v Evropi. Grotewohl je nadaljeval, da se mu to zdi morda najvažnejši rezultat moskovske konference in «svetoval zahodnim velesilam, naj dobro premisli-j, to obveznost Kitajske, preden bi ratificirale pariški sporazum o ureditvi Zahodne Nemčije#. Grote wohI in podpredsednik vlade Walter Ulbricht sta med svojimi izjavami nekajkrat prikrito grozila z možnostjo vojaške akcije, če bo pariška pogodba ratificirana, vendar je Grotewohl poudaril, da vzhodne države ne mislijo na nobeno preventivno akcijo. Grotewohl je končno napovedal, da bo njegova vlada, če bodo ratificirani pariški sporazumi, predložila parlamentu načrt za ustanovitev vzhodnonemške vojske, ki bo vključena v vzhodnoevropsko med drugim pravi: vKomuni- obrambno organizacijo. V sre-stični priganjači so odkrili do bo Grotewohl poročal o prav preprosto vabo-., nudili .moskovski konferenci v so fantom in dekletom po de- vzhodnonemškem parlamentu, tu plese in zabave, ki niso £dj se, da bo že takrat v po-poznale meja in nadzorstva, gojni obliki pokazal ta načrt Poslužili so se torej podlega' oborožitvenega programa. zlorabljanja človeških instinktov ter na ta način vračali družinam in narodu načrtno pokvarjene tjudi.» Ce gospodje pri «Demokraciji» nimajo razen tega podlega in strupenega klevetanja drugih argumentov proti Eisenhower odobrava grajo MacCarthyja DUNAJ, 4. — Na vojaškem pokopališču v Frauenkirchenu na Gradiščanskem je bil danes odkrit spomenik 2.350 jugoslovanskim vojnim ujetnikom, ki so umrli v ujetniškem taborišču. Svečanosti so se udeležili jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vučinič, deželni glavar Karali, zastopnik italijanskega veleposlaništva na Dunaju, delegacija Zveze borcev Jugoslavije, zastopnik Svetovne federacije bivših borcev, zastopniki italijanske invalidske organizacije, člani jugoslovanskega veleposlaništva in Soglasnost v skupščini OZN o mirnodobski uporabi atomske sile Sovjetski delegat je izjavil, da velja njegov glas bolj načelu svetovnega sodelovanja nego besedilu resolucije - Obsodba rasne diskriminacije v Južni Afriki • Predložena skupščini zadeva o ameriških letalcih Indijski načrt za je vlada odobrila vrsto ukrepov, naperjenih predvsem proti mreži podjetij, ki so povezana s KPI Senat odobril povišanje davkov, poslanska zbornica pa zakon o pooblastilu CINCINNATI, 4. (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Na svoji današnji seji — ki bi morala biti predpoldne, pa je bila nato preložena na popoldanske ure, in ki je trajala celih sedem ur — je italijanska vlada po uvodnem Scelbovem poročilu sprejela vrsto ukrepov v okviru akcije «za obrambo demokracije pred komunizmom#. O tem je vlada razpravljala že na prejšnji seji in z vprašanjem se bo ponovno ukvarjala prihodnjič. Scelba je v svojem poročilu opozoril na sklepe vladne seje od 18. marca o izvedbi vladnega programa «v obrambo demokratičnih ustanov pred akcijo totalitarnih političnih sil, katere odvisnost od tujih držav je dokazana# in nato poročal o do sedaj sprejetih u-krepih, zlasti pa o rezultatih akcije metanja raznih levičarskih ustanov iz poslopij in prostorov, ki so bili nekoč last fašistične stranke (v mnogih primerih gre za nekdanje deli r,«.« lavske domove, ki so se jih m«! fašisti polastili). Uradno poro- tukajšnji srednješolski orgavi-l so javili, da je senator Mac;^?,n ; 1e mmi-trski racij,, naj rajši poberejo š,-j Carthy hudo obolel. Ni P* L zadovrtjs^om vŽel na la m kopita, kajti Tržačani i znano, kakšna je njegova bo- ' * ■ rPZultate» in predobro poznajo današnje' lezen. Kakor je znano, je a- «£?”„(. nadaljevati z akcijo da razmere v Jugoslaviji, kamor! meriški senat sprejel te dni;' ,ih k ; postopkov ki - — •*“ -Ste® svojega nosa pomolil. Poleg tega pa je s svojim pisanjem storil — po spoji stari nava- Zadnja številka »Demokra- j ga na mladinsko prostorolj-rejje# kaže, da ima namen tire- no delo tako neizmerno pod-domestili v zadnjem času v I lo meče, »Demokracija«, ki mladince« z vsega sveta, kt.dj — kvečjemu denunciantsko so se udeleževali del na mla-| u.lugo, ki ni prav nič v skla-dinskih progah. du s stavki iz uvodnega član- Vst ti pac niso opazili vsega tistega ogabnega blata, ki pred nekim senatnim, odbo- obMrne podjetniške mreže . . KPI. katere delovanje, je de- Danes pe je tudi predsed-! jal Scelba je bilo mnogokrat . , ■ . ■ , - . j n'k Eisenhovver pohvalil «iz- olajšano zaradi politične poka, objavljenega v isti števil-1 vrstno delo#, ki ga je izvršil tuhe v nekaterih uradih iavne kr glasila SDZ ki je m oralo senator Watkins kol predsed- uprave in zaradi pomoči kra- nedavno najbrž zaradi podob-, nik posebne ko-n-K«. ki )e jevnjh ustanov. ki iih vodijo nih protislovij menjati odgo-i vodila preiskavo o MacCar- kominformisti, pa tudi ? «mot- vornega urednika. 1 thyju. I no sokrivdo nekaterih zasebnih podjetnikov in s pomočjo tujih držav#. Kot je dejal Scelba. so ponekod ugotovili sistematično kršenje zakonov ali pa »njihovo izvajanje s kriteriji, ui niso v skladu z zahtevami javnega interesa in z varovanjem javnega denarja#. V skladu s tem je nato vlada sprejela nekaj načelnih direktiv za omejevanje podjetniške in trgovske dejavnosti, povezane s KPI, Te direktive obsegajo ponoven pregled raznih dovoljenj in preklic vseh onih, ki bi bila nepravilno pridobljena ali ki bi bila »v nasprotju z zahtevami javnega interesa ali uporabljene v korist totalitarnih gibanj#, Prav tako bodo ponovno proučili razne vladne koncesije, zlasti v zvezi z uporabo javnega premoženja in izvajanje javnih služnosti. Pregledali bodo sezname podjetij, pripuščenih k javnim natečajem, tako da bodo izključena od pozivov k natečaju in od zasebnih pogajanj vsa tista, ki so »ustanovljena v korist totalitarnih gibanj#. Poostreno bo nadzorstvo nad zadružnimi organizacijami. Poostreni bodo ((budnostmi u' repi# pri razdeljevanju vladnih in poldržavnih podpor, prispevkov in olajšav, prenehala bodo vsa državna in poldr-žavna naročila podjetjem, ki »delajo v korist organizacij s protidemokratično dejavnost-jo». Prav tako ne bodo dajali izvoznih in uvoznih dovoljenj podjetjem, ki delujejo s podobnimi nameni. Nadalje obljublja poročilo z vladne seje revizijo kadrov upravnega aparata, zlasti na odgovornih mestih. Uvedli bo- do tudi izredno nadzorovanje »nekaterih občinskih in pokrajinskih uprav#. Prav tako pa bodo nadzorovali tudi pošiljanje delavcev na delo. Po teh ukrepih, ki bodo, če bodo res izvedeni, v precejšnji meri priškrnili dohodke KPI, se je vlada ukvarjala še z italijanskimi oddajami ra dia Praga, ki jih že dolgo časa napadajo po časopisih in v zvezi s katerimi se je celo začel proces proti enemu IZ' med njegovih nekdanjih ko. mentatorjev. Pri tem je zuna nji minister Martino poročal o korakih, ki jih je podvzel pri poslaništvu CSR. Vlada je sklenila, da bodo ((italijanski sokrivci te zločinske dejavnosti prijavljeni sodnim oblastem#. Senat je danes po krajši debati odobril zakonske ukrepe o povišanju davkov, ki jih je pred dnevi poslanska zbornica že izglasovala. Poslanska zbornica pa je v zgodnjih jutranjih urah, ob zaključku seje, ki se je vlekla od včeraj popoldne in je trajala 16 ur, odobrila vladni načrt zakona o pooblastilih brez vsake spremembe. Končni rezultati glasovanja o zakonu v celoti je bil: za 261 glasov, proti 213. Poslanska zbornica se je nato razšla in se bo ponovno sestala verjetno 13. ali 14. decembra. A. P. LONDON. 4. — Nocoj so javili da je pekinška vlada plačala Veliki Britaniji milijon dolarjev kot odškodnino za letalo, ki so ga Kitajci sestrelili ob otoku Hajnanu. lanovem odstopu rasna diskriminacija še bolj zaostrila. Novi vladni predsednik Strij-dom je nocoj namreč izjavil, da «bo morda potrebno pospešiti in razširiti politiko rasnega, razlikovanja ne samo na Južno Afrtko pač pa tudi preko meja države#. NEW YORK, 4 - ZDA so danes uradno predložile glavni skupščini OZN zadevo o ameriških letalcih, ki so bili obsojeni v Pekingu. Ameriški delegat Cabot Lodbe je izročil glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu pismo, s katerim zahteva, naj se zadeva vpiše na dnevni red glavne skupščine pod naslovom: »Protest zaradi aretacije in pri-drževanja v zaporu članov oboroženih sil Združenih narodov, kar je kršitev sporazuma o premirju na Koreji#. «Zaradi nujnosti in- važnosti te zadeve — dodaja pismo — zahtevam, naj se čim prej skliče seja glavnega odbora#. Cabot Lodge je svoji zahtevi priložil spomenico, v kateri je rečeno, da pridrževa-nje ameriških letalcev v zaporu ((predstavlja očitno kršitev sporazuma o premirju in ustvarja resen položaj#, «Združeni narodi, pravi dalje spomenica, morajo naglo in odločno nastopiti, da dosežejo osvoboditev omenjenih ujetnikov in ostalih članov oboroženih sil OZN, ki so še zaprti#. Za ponedeljek se predvideva nov sestanek predstavnikov šestnajstih držav, ki so imele čete na Koreji, zato da. se sporazumejo o resoluciji, ki jo bodo ZDA predložile glavni skupščini. Verjetno se bo glavni idbor skupščine sestal v ponedeljek, da razpravlja o sprejemu zadeve na dnevni red. V Novem Delhiju je medtem predstavnik indijske vlade zanikal govorice, da je ameriška vlada zaprosila Indijo, naj posreduje zaradi zaprtih ietalcev pri pekinški vladi. Z druge strani pa zatrjujejo v obveščenih krogih, da je Indija baje ned»vno predložila prizadetim državam načrt za nevtralizacijo Formoze in da sedaj ta načrt proučujejo- Načrt naj bi med drugim predlagal, naj se Formo-za postavi pod zaščito mednarodne komisije, katere člani bi bili sprejemljivi za ZDA, Veliko Britanijo in Kitajsko. To naj bi postalo mogoče, potem ko bi se ameriško brodovje umaknilo iz formoških voda in potem, ko bi Cangkajškovi vladi odvzeli oblast. Glavna naloga komisije bi bila organizirati ljudsko glasovanje na Formozi, s katerim naj se ugotovi, ali tamkajšnje prebivalstvo želi priti pod oblast pekinške vlade. O tem predlogu naj bi razpravljali na mednarodni Konferenci, ki bi jo sklicali, če bi naletel na ugoden odmev med prizadetimi državami. Indija pa baje ne namerava dati pobude, dokler ni gotova, ali lahko upa na u-speh Zaradi tega je bil predlog stavljen samo v obliki prt. poročila. J tifUMIMUM i>\i;vi Na današnji dan se je leta 1943 Dolenjski odred spopadel s sovralnlkom na položajih v Vrhu nad Škofljico, Dane«, NEDELJA 5. decembra Sava, Stojan* _ Sonce vzide ob 7.29 MiSjf®1? 16 22. Dolžina dneva 8.33. Lun« vzide ob 13.02 in zatone ob !.»• jutri, ponedeljek «. decembra Miklavž, Vladovtta RESNI ČASI ZA TRŽAŠKO DELAVSTVO V Tržaški ko bodo odpustili 130 delavcev Ravnateljstvo podjetja prozi, da bo moralo sicer zapreti obrat zaradi pomanjkanja naroCll Gospodarski položaj postaja jr Trstu vedno slabši. Prav Včeraj smo pisali, da krožijo govorice o odpustu delavcev v oddelku za izdelovanje igralnih kart pri Modianu, sedaj pa je prišla vest, da je ravnateljstvo tega podjetja že predlagalo suspenzijo 50 de-lacev in delavk v omenjenem oddelku. Tako bi ti delavci odslej dobivali dopolnilo mezde iz dopolnilnega mezdnega sklada pri Zavodu za socialno zavarovanje, kar pa bi znašalo skupno samo 36 ur mezde na teden, dokler ne bi podjetje dokočno odpustilo teh delavcev. Do tega ukrepa je prišlo potem, ko je italijanska vlada sklenila, da poviša takse na igralne karte, kar naj bi skupno z drugimi taksami in davki služilo za kritje novih poviškov državnim nameščencem. Se mnogo bolj resna pa je Vest, da je Zveza industrijcev v imenu Tržaške konopljarne javila sindikalnim organizacijam, da bo to podjetje odpustilo 130 delavk in delavcev iz raznih oddelkov. Ravnateljstvo podjetja pravi, da mora zaradi pomanjkanja naročil skrčiti vse deio na eno samo delovno izmeno in da mora zato odpu- stiti omenjeno Število delavcev in delavk. Ravnateljstvo trdi, da je podjetje v krizi, da ni nikoli dobilo pomoči od oblasti ter da se bori s težavami že od leta 1952, odkar so tudi vsa podobna podjetja v Italiji v krizi. Pri tem se izgovarja na konkurenco Indije. Ravnateljstvo trdi, da nima druge izbire: ali odpustiti 130 delavcev ali pa zapreti ves obrat. Da se izogne ukinitvi vsega obratovanja, Je prisiljeno odpustiti te delavce. Trditve ravnateljstva niso ravno prepričljive, saj je znano, da je bilo to podjetje med delavstvom vsa zadnja leta na slabem glasu zaradi hudega izkoričanja delavk in delavcev, zaradi česar so se tudi često ponavljale protestne stavke. Ce pa bi bilo v trditvah podjetja kaj resnice, je dolžnost oblasti, da podjetje podprejo ter mu omogočijo nadaljnje redno obratovanje. Ukrep o odpustitvi je zelo resen, saj prizadeva 130 družin, ki so že tako slabo živele, ker so delavke dobivale zelo nizke mezde. Pri tem pa je treba še poudariti, da so delavke povečini družinski glavarji, ter da so zato preživljale s svojo borno mezdo tudi šte- DELNI PODATKI TRŽAŠKE TRGOVSKE, IND. IN KMET. ZBORNICE vilne ivojce. Zato je nastala v konopljami po vesti o odpustih velika zaskrbljenost. Iz teh dveh dogodkov je razvidno, da čakajo tržaško delavstvo hudi časi in da se bo moralo zato krepko boriti, če si bo hotelo zagotoviti vsaj skromen zaslužek in kruh. Prav tako bodo morale sindikalne organizacije odločno nastopiti, da se prepreči odpust tako velikega števila delavk in delavcev. 2ivimo v izrednih razmerah, zato so tudi nujni izredni ukrepi. Oblast naj konkretno pokaže, koliko ji je pri srcu blaginja delovnega ljudstva. Vladanje prošeni za ..zimsko pomoč wii LEP USPEH RAZSTAVE slovenske knjige v Ul. Roma Razstavljenih je bilo nad 400 najnovejših knjig od leposlovnih do strokovnih in mladinskih - Vsak dan polno obiskovalcev Najnižjo zaposlitev po vojni so zabeležili v preteklem oktobru Pozitivne in negativne številke o gospodarskem položaju Katastrofalen padec proizvodnje v čistilnicah mineralnih olj Delni podatki tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice o gospodarskem stanju za mesec oktober so zelo različni in ne lajejo jasne slike položaja. V omenjenem mesecu imamo taco opravka z nekaterimi po-latki, ki govore o izboljšanju (ospodarskega položaja, kot udi s podatki, ki govore prav jbratno. Tako se je na primer povečal obseg prodaj in stočasno naravnost drastično mižala proizvodnja nekaterih važnih industrij; znižal se e obseg meničnih protestov, jovečala brezposelnost. Po vsej verjetnosti gre tuli tokrat za nadaljevanje se-:onske konjunkture, s katero mamo opravka vedno v jelenskih mesecih in za nekoliko povečan trgovinski promet ikozi tržaško pristanišče. Ven-lar pa so žal vsi pozitivni jodatki tako redki in prevla-lujejo številke o znižanju zaposlenosti. proizvodnje in po-lobnem da imamo v resnici ie vedno opravka z novo za-istritvijo gospodarske krize. Kot že rečeno so se proda-e na drobno nekoliko pove-iale zaradi zimske sezone, šaradi tega se je tudi okrepil obtok blaga in so se zni-iale zaloge. Tudi trg na ve-iko je zabeležil nekatera iz-poljšanja in dosegel zadovo-jive kupčije s sladkorjem, :avo in lesom. Povečala se je prodaja železa in ostalih kovin, medtem ko se bistveno liso izpremenile prodaje raz-lih živil. Ta spisek pozitivnih rezul-atov pa se končuje z narav-lost drastičnim znižanjem po-rošnje mesa, ki je padla za >,05 odst. v primerjavi z stim mesecem 1953. leta. tčočno pa se je povečala po-rošnja tobaka in to kar za 15 odst., kar seveda ne gre la račun Tržačanov, temveč la račun vseh tistih Italija-iov, ki so v zvezi z oktobr-ikimi dogodki prišli v Trst n tu kupovali cenejše tobač-le izdelke. Kljub le neznat-10 povečani splošni prodaji pa je vendar teoretični in-leks življenjskih stroškov po-lovno občutno porastel za 1.4 odst. Malo pomembne izpremem-pe so zabeležili v proizvodnji iganih pijač in piva, medtem to je naravnost katastrofal-io padla proizvodnja čistilnic iurovih mineralnih olj, ki so etos v oktobru prečistile le 189.280 stotov mineralnih olj, nedtem ko so jih v lanskem pktobru 604 102. Stanje tržaških bank in iranilnic se bistveno ni mno-»o izpremenilo m so zabele-iili le rahel padec obresti na denar. Izboljšala pa se je skupna vsota taks in davkov na poslovni promet, ki je dosegla 709,8 milijonov lir, medtem ko je v istem mesecu preteklega leta dosegla le 688,9 milijonov lir. Tudi menični protesti so zabeležili rahlo izboljšanje in se je njih skupna vrednost znižala za 1.4 odst. v primerjavi s septembrom. Močno pa se je znižala zaposlitev, saj so 20. oktobra zabeležili kar 584 ' zaposlenih oseb manj kot 20. septembra in s tem najnižjo zaposlitev po vojni. V primerjavi z 20. oktobrom 1953 pa se je število zaposlenih oseb znižalo za 2,76 odst. Polurna stavka v Tovarni slrojev Včerai so delavci oddelku malih stružnic v Tovarni strojev zapustili delo od 10.30 do 11. ure. V znak solidarnosti so se jim pridružili tudi delavci livarne. Delavci so protestirali proti hudemu izkoriščanju in zahtevali izplačilo produkcijske nagrade v višini 15 odstotkov mezde. Upravni odbor fonda za zimsko pomoč sporoča, da se formularji oz. prošnje za podporo iz omenjenega fonda, točno izpopolnjeni in opremljeni z zahtevanimi dokumenti, lahko izročijo na naslednje urade; V Trstu; uradom fonda za zimsko pomoč v Ul. Pascoli 31 od 15.30 do 18.30 v naslednjem vrstnem redu: ponedeljek 6. decembra prošnje s številkami od 0001 do 0200 torek 7. dec. od 0201 do 0400 četrtek 9. dec. od 0401 do 0600 petek 9. dec. od 0601 do 0800 sobota 11. dec. od 0601 do 0800 ter vse naslednje dneve v skupinah po 200 na dan. Z tržaško okolico (Bazovica, Trebče, Opčine, Prosek): v uradih omenjenega odbora pri občinski podporni ustanovi v Trstu, Ul. Pascoli 31 v zgoraj omenjenem času in od 6. decembra dalje. Za Milje: od ponedeljka 6. decembra v uradu za zaposlitev med 8. in 14. uro. Za Nabrežino, Devin in Zgonik: od ponedeljka 6 decembra dalje v uradu za zaposlitev med 8. in 14. Airo. Za Dolino: od ponedeljka 6. decembra v prostorih občinske podorne ustanove v uradnih urah. Za Repentabor: od ponedeljka 6. decembra dalje v prostorih občinske podporne u-stanove v uradnih urah. Razumljivo je, da bo razdeljevanje formularjev in sprejemanje prošenj trajalo neprenehoma skozi vso zimo, in sicer do 28. februarja 1955. Ponovno se opozarja, da morejo prositi za podporo iz fonda za zimsko pomoč vsi brezposelni družinski poglavarji ki vzdržujejo člane družine; podpora iz fonda za zimsko pomoč znaša 6000 lir za vsakega družinskega poglavarja in 500 lir za vsakega člana družine, ki živi na njegov račun, vendar ne sme preseči skupno 10.000 lir. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na urad fonda za zimsko pomoč ali na posamezne sindikalne organizacije Danes se v prostorih SHPZ v Ul. Roma zaključi ((Razstava slovenske knjige«, ki traja že od torka. Razstavo je, kot je postala že hvale vredna tradicija, priredila Ljudska knjižnica z namenom, da se čimbolj popularizira slovenska knjiga med našim ljudstvom, posebno še med mladino. Skupno je bilo razstavljenih nad 400 knjig vseh vrst od leposlovnih do strokovnih in praktičnih. Posebno močno pa je bila zastopana mladinska knjiga in otroške slikanice. Razstavljene knjige so bile dokaz izredne delavnosti in izredne pestrosti ter bogastva slovenskega knjižnega trga posebno v zadnjem času, saj je bila večina razstavljenih knjig izdanih prav v tem letu. Zanimanje za razstavo je bilo nadvse zadovoljivo. Obiskovalcev je bilo vedno polno, predvsem mlajših, kar je vsekakor znak, da zanimanje za slovensko knjigo med našo mladino raste, z njo pa tudi njen zdrav pliv na duševnost mladine, ki se žal predolgo dobo povojnih let ni mogla iztrgati kvarnemu *.> zrni* vplivu vsakovrstnega italijanskega šunda. Pri vodstvu Ljudske knjižnice smo izvedeli, da bodo tej razstavi knjige sledile v najkrajšem času še druge, medtem ko je prav včeraj in danes knjižna razstava tudi v Barkovljah v priredbi tam- kajšnjega prosvetnega društva. Prav pa bi bilo, da bi sedaj, ko vstopamo v sezono, ko je za poseganje po knjigi posebno na kmetih več časa, priredila take knjižne razstave tudi vsa ostala prosvetna društva predvsem v okolici. ’ 1: it ii t n i, ,1 i IN IV A R (IA lil I KI! Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« bo darovala onemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1955, starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1955, v znesku 3200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1955, eno izmed naslednjih knjig: Magajna: »Žalostne zgodbe«; Stankovič: »Nečista kri«; Kolar: »Mi smo za pravico«; Kranjec: »Štiri novele«; Kreft: »Spomini ljudskega agitatorja«; Ingolič: »Stavka«; France: »Bogovi so žejni«; Andric: »Novele«; Trunk: »Spomini«; Mann: »Smrt v Benetkah«; Latkovič: »Peter Petrovič«; Cas-son: »Pariški pokol«; Bi-halj: »Oktobra nasvidenje!«; Leviš: »Elmer centri«; Trollope: »Pod zvoniki Barch.#; Buberov: »Bela breza«; Fovster: »Popotovanje v Indijo«; Thackers: »Roža in prstan«; Tvain: »Kraljevič in berač«. Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na TRŽAŠKEM in v ITALIJI. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« POSLE,! VLD2EMIH ŽE. MAP 96.000 PROŠENJ JUTRI PRISPE LADJA S 35.000 ZAVOJI CARE Številne pritožbe zaradi neupoštevanja pri dodeljevanju zavojev sprejema urad EUAAS do 7. t. m. Za 35.000 zavojev CARE, kolikor jih je namenjenih Trstu, so posamezniki, ustanove in razne organizacije vložili doslej že nad 96.000 prošenj. To pomeni, da bi moral priti na vsako družino v Trstu po več kot en zavoj. Jasno je, da je zaradi tega nastala v uradih, kjer koordinirajo razdeljevanje zavojev precejšnja zmeda, saj se je zgodilo, da so posamezne družine dobile po tri bone za prejem zavoja, medtem ko so družine, ki so bile pomoči res potrebne, črtali s seznama. Dokaz za to so neštevil-ne pritožbe, predvsem v podeželskih občinah in trfaški okolici, kar je prišlo do izraza tudi na zadnji seji na-brežinskega občinskega sveta. Da pa ne bi bili prikrajšani tisti, ki menijo, da so potrebni, a niso dobili ustreznega ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo dr. FRANETU TONČIČU za njegov trud in uspešno pravno posredovanje. Srečko Colja, Milan Bolčič, Franc Kavs, dr, Jože Kosovel, dr. Anton Danev, Franc Udovič Ob Miklavževih stojnicah Na sprehajališču XX. septembra je zopet kot v panju. Nad 400 stojnic je razvrščenih pod drevesi na obeh straneh, ob njih pa se gnete staro in mlado. Vsega je tu na pretek od loncev, oblačil doigrač in slaščic in vsak svojo kramo hvali, najpogosteje seveda v značilnem južnjaškem narečju. uMiklavžev semenju je pač vedno privlačna zadeva, če za druge ne, vsaj za malčke, ki še ne vedo prav dobro, da je treba imeti za nakup vseh teh lepih reči tudi denar... IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA S pomočjo lažnega imena se je izmuznil zaporu Ukradeno blago je hotel prodati v isti trgovini, v kateri je bilo ukradeno 21. novembra 1945. leta se je neki neznanec oglasil v trgovini Oronza Pastorija v Ul. Imbriani in mu ponudil na prodaj 25 kosov podloge in 2 bi moral imeti v nekem javnem lokalu sestanek. Leporeja so seveda pustili na sestanek, vendar ne samega. Za njim so poslali tudi agente, ki so Di kosa flanele. Trgovec je hotel ! pasqualeja aretirali in ga pri- blago pogledati, a je v svoje presenečenje opazil, da gre za blago, ki so mu ga neznanci nekaj dni prej ukradli, potem ko so vdrli s ponarejenimi ključi v trgovino. Zaradi tega je takoj poklical policijo, ki je prodajalca, 44-letncga Ales-sandra Zetta iz Ul. Baiamonti št. 2 aretirala in ga zaslišala. Mož Je takoj povedal, da mu je blago izročil za prodajo 44-letni Adamo Lepore, stanujoč v isti hiši kot on. Ker je vedel, da je trgovec utrpel škodo zaradi tatvine in misleč, da sedaj nima blaga, je bil prepričan. da bo sklenil kupčijo. Tudi Leporeja so zaslišali in ta je odločno zanikal tatvino ter izjavil, da mu je blago izročil neki Di Pasquale, s katerim Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal sledeče odloke, ki bodo v celotnem besedilu objavljeni v prihodnji številki Uradnega vestnika in ki bodo stopili v veljavo na dan njihove objave: odlok št. 55, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 80 z dne 25.4.1950, ki vsebuje predpise o dostopu na pristaniško področje; zaradi tega začnejo znova veljavi tozadevni predpisi zakonika o plovbi in pravilnika za izvajanje njegovih predpisov odlok št. 56, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje odlok predsednika republike \ dne 15.1.1953, objavljen v Uradnem listu št. 48 z dne 27.2.1953, ki vsebuje predpise glede povračila carine in drugih mejnih davščin od nekaterih izvoženih proizvodov; odlok št. 57, S katerim se raztegne na Tržaško ozemlje ministrski odlok z dne 14.4.1953, NOVI ODLOKI gen. Komisarja objavljen v Uradnem listu št. 145 z dne 27.6.1953, ki določa prispevek za zavod «Istituto Cotoniero Italiano« za uvoženi bombaž; odlok št. 58, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 115 z dne 26.6.1951, ki vsebuje predpise glede kontrole uvoza, izvoza, tranzitnega prometa, trgovine in posesti mamil; zato začnejo znova veljati tozadevni predpisi enotnega besedila zakonov o zdiavstvu odobrenega s kr. odi. št. 1265 z dne 27.7.1934; odlok št. 59, s katerim se razveljavijo ukazi ZVU št. 226 z dne 7.1.1947, st. 387 z dne 20.11.1943 in št. 9 z dne 10.11. 1953, ki vsebujejo predpise gle- de rekvizicij in glede tozadevnih sporov; s tem odlokom se znova uveljavijo predpisi kr. odi. št. 1741 z dne 18.8.1940 s kasnejšimi spremembami in raztegneta na Tržaško ozemlje nam. zak. odi. št. 385 z dne 1.11.1944. s katerim se ustanavljajo pravosodni odbori za reševanje sporov o rekvizicijah, in nam. zak. odi. št. 580 z dne 7.9.1945, ki vsebuje spremembe zgoraj omenjenega kr. odi. št. 1741 z dne 18.8.1940; odlok št. 60, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje s primernimi spremembami min. odi. z dne 1.7.1954, objavljen v Uradnem listu št. 181 z dne 10.8 1954, ki vsebuje predpise glede uvoza in tranzitnega prometa zelenjave in zelenjavnih proizvodov; in s katerim se razveljavijo ukazi ZVU št. 232 z dne 23.12.1949, št. 228 z dne 14.12.1950, št. 33 z dne 14.2.1951, ki zauevajo tozadevne predpise; odlok št. 61, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zak. odi. zač. pogl. drž. št. 885 z dne 3.9.1947, ki je razširil ugodnosti v prid vojnih povratnikov na begunce iz obmejnih ozemelj; odlok št. 62, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje odlok predsednika ministrskega sveta z dne 1.6.1948, ki vsebuje predpise za pripoznanje svojstva begunca; odlok št. 63, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje nam. zak. odi. št. 419 z dne 10.12.1944, ki je prinesel spremembe k enotnemu besedilu zakonov o javni virnnsti pr« institucijah posvarila in kon-finacije. peljali na poveljstvo, kjer je izjavil, da je rojen v Palermu in da tam tudi stanuje. Tudi on se je izgovori, da mu je blago izročil za prodajo neki Protti iz Milana. Po podpisu zapisnika so vse, tudi Di Pa-squaleja izpustili na svobodo, vendar so jih obvestili, da jih bodo prijavili pod obtožbo posesti ukradenega blaga sodišču. Na dan razprave pa se je oglasil drugi Di Pasquale, ki ni imel ničesar skupnega z obtožencem. Sele tedaj so spoznali, da jih je možakar potegnil za nos, ker se je predstavil in tudi podpisal zapisnik z izmišljenim imenom. Preiskava je ugotovila, da domnevni Di Pa-squale ni nihče drugi kot 36-letni Vincenzo Maniscalco iz Palerma. Možakar je seveda medtem že neznano kam izginil. Na razpravi sta bila Lepore in Zett na zatožni klopi, Maniscalco pa je bil še vedno odsoten. Ker sta obadva, ki sta bila prisotna, dokazala svojo nedolžnost so ju oprostili. Ma-niscalca pa so obsodili n® ^ let* zapora in na 10.000 lir globe. Preds.: Ostoich; tož.: Visalli, zapisn.: Petrocelli; obramba, odv. Battino. POJASNILO V zvezi z našim poročilom o obsodbi mladega Žerjala o Domja, objavljenem 1. t. m-> Je v naštm uredništvu oglasila g. Ida Valentič por. Mahnič od Domja In nam izjavila, da ni res, da Je nien mož njen« izjave o trobarvnem tranu prijavil svojemu poveljstvu, in da odgovarja resnici, kar je na sodniji izjavila. bona, se lahko do torka 7. decembra pritožijo v uradu EUAAS, kjer bodo vsak tak primer upoštevali in ga rešili tako, da bodo tudi tem družinam dodelili zavoj. Pričakujejo, da bo v tržaško pristanišče priplula v ponedeljek ali torek ameriška ladja s 35-OOp zavoji, ki tehtajo skupno 245 ton. V vsakem zavoju je 7 kg živilskih potrebščin, in sicer maslo, mleko, moka, riž, meso in fižol. Na vsakem zavoju je naslov tiste osebe v Ameriki, ki ga je darovala za revne družine v Evropi. Omenimo naj še, da bodo v devinsko - nabrežinski občini razdelili nekaj nad tisoč zavojev, v zgoniški okoli tri sto, v repetaborski pa okoli 150. JUTRI PRED POROTO Zadeva Buonaiorno Jutri v ponedeljek bo Mario Križmančič, ki je bil že obsojen zaradi očetomora na 16 let. zapora od kater;h so mu tri pomilostili, ponovno pred sodniki porotnega sodišča, kjer se bo moral zagovarjati zaradi sodelovanja pri umoru finančnega agenta Buongiorna. Zanimivo je, da je predsednik sodišča, ki ga je sodilo za očetomor, v pismeni razsodbi omenil kot vzrok njegovega zločina tudi »strah, da ne bi oče izpovedal policiji kaj v zvezi z Buongiornovim umorom«. Ta vzrok je presenetil ker o tem ni bilo dokaza in ker ga nekateri smatrajo (vsaj tako je hotelo sodišče prikazati) kot dokaz o Križmančičevem sodelovanju tudi pri uboju Buongiorna. Nastaja sedaj vprašanje pravnega značaja in o tem na hodnikih sodišča že precej razpravljajo. Je pravno pravilno, da bo dr. Palermo, ki je vodil prvo razpravo proti Križmančiču, predsedoval tudi drugi? Po našem mnenju ne in krožijo že govorice, da bodo predsednika za to razpravo zamenjali. Da je naše Lahko rečejo, kar hočejo--- . . . lahko delajo, kar hočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati. BERNUM Je izredno nalivno pero za vse sloje. 25% popusta delavcem in uradnikom. Cena 1.000 lir z Jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI U. Bernardi, Trst, Ul. Mazzini 44 mnenje točno naj samo navedemo dejstvo, da so razpravo o očetomoru pred prizivnim sodiščem odložili do datuma, ki bi določen šele po obravnavi Buongiornovega primera Za ta pravni primer vlada na sodišču veliko zanimanje NESREČA ALI NAPAD? V resnem stanju zaradi prebile lobanje Nekaj minut po polnoči so morali pripeljati z rešilnim avtom v bolnišnico 51-lethega Marija Lanzo iz Androna del-la corte 1, katerega so morali zaradi verjetnega prebitja lobanje sprejeti na I. kirurškem oddelku. Lanza ne govori, ker je njegovo stanje resno, zaradi česar so si zdravniki tudi pridržali prognozo. Policijski podčastnik, ki ga je spremil v bolnišnico pa je izjavil, da je moža našel v takem stanju v veži stavb« št. 13 v Ul. Ca-vana. Policija je uvedla preiskavo. Itfadsk* p+o&Vatia PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH priredi danes 5. dec. 1954 od 9. do 18. ure KNJIŽNO RAZSTAVO V DRUŠTVENIH PROSTORIH. Vabimo vse Barkovljane, da si razstavo ogledajo in nakupijo mladinske knjige za Miklavža. REDNA LETNA SKUPSCINA Zveza prosvetnih delavcev sklicuje za danes 5. t. m. ob 8.45 redno letno skupščino vsega svojega članstva. Skupščina bo na sedežu v UL Roma 15 z običajnim dnevnim redom. Skupščina bo važna, ker se bo na njej sklepalo o reorganizaciji Zveze in o enotni strokovni organizaciji nameščencev slovenskih šol. Zato se skupščine v polnem številu udeležite! VODILNI ODBOR Izlet v Sežano organiziran od odbora za novoletno jelko I. okraja za nedeljo 12. t. m. odpade zaradi tehničnih vzrokov. Akademski klub »Jadran« vabi člane in prijatelje društva, da se udeležijo, ob priliki srečanja v namiznem tenisu, izleta v Gorico, ki bo 8. t. m. z odhodom z glavne železniške postaje ob 12.30. Razna obvestila Sindikat slovenskih šolnikov priredi dne 7. decembra ob 19.30 MIKLAVZEVANJE v prostorih restavracije «Suban». Nastopila bosta odličen orkester ter Miklavž s peklenščki. Vabljenj so vsi šolniki in njih prijatelji. Vabila so na razpolago na sedežu sindikata od 29. novembra do 4. decembra od 17. do 19. ure. Hkrati sprejemamo tudi darila. Prireditveni odbor Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 5. t. m. bo v prostorih kluba sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Članom bo na sestanku na razpolago po zmernih cenah velika količina znamk «verigarjev» z raznovrstnimi odtenki tiska in papirja, Odbor razpolaga z veliko količino krožnih zvezkov in dopisnic FDC cone A — AMG, lopis ,'Tt. Obvestilo KZ Kmečka zveza v Trstu poziva vse kmetovalce, ki želijo predelati svoj oljčni pridelek v oljčni stiskalnici v Plavjah, da se za vsa pojasnila člmprej zglasijo pri Kmečki zvezi v Trstu. 27. novembra je promoviral za doktorja medicine in kirurgije Sergej Gorjup s Proseka. Obilo sreče in uspeha v poklicu želijo tHlade-mu r.oktorju vsi njegovi prijatelji. Pri padcu po stopnicah si je prebil] lobanjo Okoli 13. ure so sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na I. kirurškem oddelku 51-letno Štefanijo Ste-novec por. Contento iz Ul. S. Michele, kateri so dežurni zdravniki ugotovili udarec na glavi in verjetno ima tudi prebito lobanjo. Zenska, ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, ne more govoriti. Njen 29-letni sin Aldo, ki jo je spremil v bolnišnico, pa je povedal, da je mati med povratkom domov padla po stopnicah hiše. v kateri stanuje- Nezgoda sodarja v pristanita skladišču Na I. kirurškem oddelku so včeraj popoldne pridržali 52-letnega sodarja Josipa Potočnjaka iz Ul. Madonnina 11, kateremu so ugotovili globoke rane na čelu z verjetnimi kostnimi poškodbami. Mož, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, je povedal, da mu je med delom v nekem pristaniškem skladišču priletel na glavo majhen električni stroj, ki je padel z rok dvema delavcema. Okreval bo v 10 dneh. Od iiceral do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: študent Milko Petrov in gospodinja Pavlina Jakinov, študent Tudor Do-nov in gospodinja Dtnka Viceva urrdnik Giovanni Saba in uradnica Luciana Pleinonte UMRLI SO: 76-leUia GiuSeppi-na Maocol-ln vd. Dudifie, 76-Ietna Luigia 'Jrgel vd Zaccaria, 30-!etna Luigia Lupine vd. Schurer, 73-letni Domenico Poli, 45-1 etru Karlo Pangerc, 59-letna Maria Coletta, 38-ietni Andrea Brusehi-na, 48-letnii C ari o Rlcci, Vin G ZA TRŽAŠKO O ZEMLJE V torek 7. decembra 1954 ob 20.30 uri in v sredo 8. dec. 1954 ob 19. uri v BORŠTU Tiemayerjeva komedija Jaki pral soMniu" Radto. 14.00: ((Peter Pan« In »D®-žela medvedov«. Seeoio. 14.00: »Komandant Myu'» Moona«, R. Hudoon. Venezia. 14.00: «Koen,igsm»rK». S pamipaniini. Skedenj. 16 00: ((Dolina velika Kioo'”na Opčinah. 15.0(1: p 15.00 Naš mikrofon je ? w Primorski zbori, ansambli .'"m; listi — amaterji pojo m: 's.6oo 15.30 Naši kraji in U.^Jvieert! Nedeljski promenadni konc- 16.30 Izbrano cvetje z grede; 21.00 Večerni koncertopw ne glasbe;' 22.00 Plesna 8lasbJ' 4' It IS T »»• 8.30 Lahke melodije; 8.45 KJ"^ tijska oddaja; 9.15 Sloveh514 et. tivi; 9.45 Podobe slavnih um nikov: Louis Kautoarm, . -jj Lahke priljubljene melodije, ^ Mozart: Koncert za klavk i kester v A-duru; 12.00p0 operna glasba; 13.00 Glasb a, željah; 14.30 Parada lahki*) o 0 strov; 15.00 Slavni PfJJi’ oeve-Koncert pianista Gabrijel* , de taka: 15.50 vieuxtempe: in poloneze; 16.00 Lepe OP ^ melodije; 17.00 Zbor /Av* oj Tan.ce; 17.20 Plesna čajanka, Čajkovski: Labodje jezero, s. Ameriški zbori; 19.10 P'e^bjeria ba; 20.00 Šport; 20.05 GU** . medigra; 20.15 Sveti M'®i,jičkU Pravljica o vražičku Get- na Hum.perdinick: «Jankovi ka», opera v 3 dej.; **• čemi ples. r it n r «• 14.15 Reportaža z no«°,nl7j0 tekme Italija - Argentina. An- Simioničnl koncert, dJfilR* »1,08 tonio Pedrottl; 19.45 Sporu. 22.30 Music-Hall, glasbeni variei'jpriti-Koncert debata Gregorja gorskega. - 1. <• v K U J* 254.6 m ali 1178 l 060*1° glasbe - ponovitev )aD 23 XI v veliki unionski -.[odr«* 1C AA ;~i-~ i«-« - ‘V-* V* ., M? «60 minut vedre glasb* ‘z Ksr®?!” Beograd«; 21.00 KulturU* nečb-ka; 21.15 Večerni operi)'1 14 tki.evissiJA -.gin* 14.25 Reportaža z J“ri tekme Italija- Argentm?’. j| «Moje srce na vTsdk“L«ha Y.L »Najsrečnejši«; 22.30 n** toria De Sica; 23.00 SP°r delja. Mali ogla* MNOGO KANADČAN^ J$Č skih narodnosti se želi ^ z Jugoslovankami .9° ,voje Interesenlke naj javU0-jstbP1} slove generalnemu Fi slove g en e ra 1 n emu ** fTl znanega nemškega inT,,Jvik *7 ner za Kanado: Mr. LH^ost, * ter, 117 Hunter St. " milton-Ontario, Canauv _ j, KOLESA: otroška ]if V« ska In moška lir 8.'3° > obro kolesa po lir 52.000 Marcon. Ul. Pieti 3- inain* OBROČE (felge) br,'*i tov*' »Fiat 1100» kupi AlPln'a’ čevljev, Žiri. m0CM GOSPODINJSKO Pandov sprejmemo takoj. ' upravi Hrta. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 11,6, najnižja 7,6, ob 17. uri 10,4. Zračni t lak 1032,7, pada, veter zahodnlk 3 km na uro, vlaga 79 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. 75 34 3 37 6 18 85 61 23 71 bi 86 87 88 23 57 86 17 58 66 54 2 58 5 76 41 14 39 52 83 52 64 16 83 28 25 18 21 71 49 65 76 8 73 63 35 67 66 81 88 BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO I VENEZ1A j _________ NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda. Istrska ulica 7; De Leiteuburg, Trg S. Giovann« 5; Praxmarer, Trg unitžt 4; Pren-ttlni, Ul. T Vecellio 24; Hara-baglla v Barkovijah In Nicoli v Skednju. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussl, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul Settefontane, 29; Pic. clola. Ul. Oriani, 2; Pizzul-Cl-gro'a, Corso, 14; Ravaalni, Trg Liberta, 6; Alla Salute, Ul. Giu-lia, 1; Vernari, Trg Valmaura, 10. Hossetti. 14.30: »Rdeče in črno«, W. Chiari, R. Rascel Excel»lor. 13,45: »Pristaniška fronta«, M. Brando«. Feuice. 14.30: »Neustrašni brat-. J«». R- 'f?ylor, S. Granger. Naziooale. 14.00: »Akt ljubezni«, K. Douglas, d. Robin. Mladoletnim prepovedano. Fllodrammatico. 13.30: «Hiša Rl-cordt«, M Bru, N. Grav. Super c 1 uiema. 14.00: «Major Bra--PD’. J. Chandler, M. 0’H»ra. Arcobaleno. 14.00: »Jetnik rud-nika« G. Cooper, S. Hayward. Astra Rojan. 1430: »Velika ka-ravana«, v. Ralston. Capitol, 14.00: «Morskl ropar in „ brfl“:eSa»,. V' Mayo, B. Hope Cristallo. 14.00: »Dolina Mavrov«, Graltacielo. 14.30: ((Romeo in Julijan, S. Shantall, L. Harvey. Alabarrta. 14.30. »Megla nad Ro-kavskim prelivom«, E VVilliam. Ariston. 14.00: ((Zadnja' strellca«, 1’. Povver. Armonia. 14.00' »Zaklad kondor-. jev«, c. Wiide. Aurora. 14.00: «Hondo«, J. Wayne. Ganhaldt 14.00 »Tripolis, tepa dežela ljubezni«, A. Sordi, »■ Franco. Ideale. 14.30: «Varietojskr pred-. stava«, F. Astaire, Impero, 14.00: «Stir! v medicift!«, D Bogard. . .. Itaiia. 15.00: «SantarelMna», A. M Plerangeli. S. Marco. 16.00: «Zvoki ob zatonu«, R. Milland. Kino ob morju. 14.00: «Plaža», M Carol Mladoletnim prepov. Moderno. 14.00: ((Tramvaj — poželenje« M. Brando. Mladini Izpod 16 let prepovedano, Savona. 14.00: «Rommel, puščavski fisjak«, J Mason. Viaie. 14.30: »tujec ima vedno pištolo«, R Scott. ViUorio Venelo. 14.30: »Morski ropar in princesa«, V. Mayo. Azzurro. 14,00: »Konec tirana«, J. McCrea .. Belvedere. 14 00: »Talisman Kitajske«, R. Reagan. Marconi. 14.30: ((Usmiljenje za tistega, ki pade«, A. Nazzari. Massimo. 14.30: «Sužnja greha«, S. Pampantnl. Mladoletnim prepovedano. Novo cine. 14.00: «Plesa1a Je samo eno poletje«, Jacobson, Odeon. 15,00: «Ctidcžl se ne ponavljajo«, J. Matais. Mladoletnim prepovedano. «UNI0N» Svetovno znana za- m28OV?en va $STG UL. VALDIRIVOid tel. 27512- 35939 Prokurator KAVNin 24., 25. In 26. <]*c- 1# (tridnevni) Reka — Opatija Ljubljana „in,va Ajdovščina - /'P/soči Kanal — Most na Tolmin — Kobarid Bovec - Vltinada Kaštelir - P°re£ Tar pri Poreču^ 24. in 25. dece,n^M) (t-noinpoldnev Sežana - st0p7't0Jna ,. Senožeče - Po,,"akIjU«‘ Vpisovanje se dostt)0 k0 bo doseženo zao a„ število bdel^e n d*c' naj kasne Jejio^ 31. dec. 1954 In 2J»n-1 (tridnevni) Keka - OP^ovšč'11* Ljubljana - «, »IBS r ISfU „„ 31. dec. 1954 in^‘^vnU (enoinpoldne Tomaj - Komen - za*1^«, Vpisovanje ■ ,adostR C OB NOVI SLOVENSKI PESNIŠKI ZBIRKI 10JZ] I) * IUDN1K .J HARFA V VETRU ] človek knjigo odlaga, stoji Gradnikova pesniška osebnost močna ceZa pred njim, kakor ni stala ob nobeni prejšnji Gradnikovi zbirki & človek danes ozre /janikovi «Harfi v ve-s,-v "Kratko zgodovino ;.-"'eSa slovstva« Ivana .'»auerja iz ieta 1919, ^miraisZadnjern P°glaviu itihiu r°d“ osem VrSt‘C 0 tedai Grudniku, o nje-Motivih iz Brd«, «Mo-,(i “ Istre« in o prvi Si, m‘ «Padajoče zve-U*eta 1916. Do letoš-,i. , e v vetru« je sle-< » Hm set zbirk 'n sledi-■>tn, a vrsta prevodov lit« 2?lb slovstev. Grad-L z'vl)enjsko delo je Hi ■ do leta naraščalo. L , , v plodovitosti u-je »oval z moderno ti ... P° Zupančičevi i (i,,alvidnejši slovenski F»ca? sis; c-RA DNI K *v VETRU h ,j?nes ogledamo na v vetru« sera adnikovih pesniških W»Tdov’ kritičnih in Nji sestavkov o pestilo delu, urednikovo Iia j ° njegovem življe-b, - ®*u ter seznam pre-i ^. Gradnikovih del v % ’ v‘dimo, da je V' v drugi polovici '>j, ‘Ivljenja toliko iz-V dstvaril in podaril s%h Si Narodu toliko u prevodov iz tu- 'lin ’ da se je nje-ijAStveno delo po pr-I*1 več ko podesete-se njegove knjige , s številnimi razpra-(■Vn^aSih in tujih pis-! ^adniku razrasle v Wtrt0 knjig in se- ' c-Lf Vetru» ie v do- ftjih r antologija iz dc-[*"n ?dnikovih zbirk, lo 2j . Prinaša tudi ne-:>esmi al ae ne objavlje-1 - • & novo knjigo bo E kstrp5„ 1 ----------— ali tistim, ki ni t jm ^di tistim, ki bi ■ • ikov najznačilnejše ■r* kro6 .Pesmi združene 'Pfii. In teh ne bo '*1 jn a_ novo zbirko je AlL Predii Filip Ka-2' drl Je dodal dvanajst \ u®°cenih pojasnil o ^ 1 s° ga vodila pri faUki ’n urejanju, bi-0 (j, , Pregled sestav-l0 adniku ter zelo pre Ježiv°glavje ^Hica v nastanka in prvi >e s501?'1* zbirki. Spre- A žiM- Je 0 pesni-tez,, Jenju in delu. Za i(taic pLsm> je navede- itl ^ s° izvršene v soji, oh.avtorjem; besedilo Vei-avlienih v tem izlile za dokončn \ ? fil^'.? Pesniku« ugo-% p Kalan, da spada «P«» Alojza Grad- ,tav0ifu _________________ iSti ■ 5v°je vsebinske klost- ln člQveške po-V sloVmed bistvene se- ■ ® sl«. mstvene se-ke, 7.Ve,nske slovstvene Jj . deduje pesnikov ■'adjec n 9 189b’ ko je J Seion, dnik objavil ,v »Materino gor-' Jaror2?Ul> a psevdoni-' 4o mimo desetih zadnje iz leta 1953 Ji t« avet in druge s Kln d'no». Opozarja L^torii6 .vezi med tuji-Jšl _ln. Gradnikovim svetom i'likih *z vzhodnih W avropskih, zlasti C s0 krikov. pourlar-i tkat« ® zbirke prevo-ihlM organski pre-1 Hlirni Pesn'kovimi sa-V abLdeU- v tej nena-|S deif ’ marljivi, ne-K1«««« se zdi Fi-'iA*ilepja*Kltajska ‘Ti-dš s e»a mojstrovina, 'D. Pravim pesniškim ■X i v vetru« poroča O' veiru» poroča kiAov,, vsebuje izbor '-j'1 Pesn?v°eZiie iz vseh 1#0r i e stvarilno- 'i^Vihl0 v1951- Za ob- Zve.a b Zbirk (Pa-^dirt ’ .-P_ot bolesti; 'Jk *»UR *t Vdliiiišr- »J? «3 do i951. Za ob. :?h ndisj' ♦ bolesti, L.V« 1932 Za pesmi Eio nPrVnSe kni'63 i« , p°dobno anto-V *93o 0Ve lirike, ki iNr|f' Ted sestavil Josip e®J- ie Vidmar ‘C Ustvaril raz°del sa-3bfii®ega n 0 silo pet-Vei!Pesnika >n mu ^8a ,}»*Q vodilnega Ot,nčiialka Poleg Oto-( le n ' P° tem lzbo- ^IkSene01'1 "a neka' X jVrga sestavine t Drl, , Pesniškega h»-oa Cikf® Kalan tri ‘ iVoT ,v ( v hi a*e, V ‘.vllenia, Zad- 'tDkiu V®če ''i :‘5lUe i :°rne sence. Proti'?rtnovan P° šli n »Srn. dls>>, četrti j enem kot naslov knjige «Har-fa v vetru«, šesti se imenuje «0 bridka zemlja«, osmi in zadnji pa «Jesenska tišina«. Kot nekakšen epilog zaključuje zbirko »Pesnikova smrt«. Iz naslovov posameznih ciklov diha večja u-ravnovešenost in umerjenost kakor iz naslovov nekdanjih zbirk, s katerimi je pesnik rad meril v nedosegljive dalje, si tam izbiral odmaknjene in vzvišene piedestale in se z njih razgledoval po svojih in tujih notranjih višinah in prepadih, kakor nekoč Zupančič, ko je bil še »daljnih carstev sin«. Z novo zbirko se je pesnik bolj približal zemlji in ljudem. Urednik je v sporazumu s pesnikom razporedil gradivo tako, da je zajel v pregledno celoto vse vodilne teme1 pesnikove stvarilno-sti in nevsiljivo razodel «e-mocionalno razsežnost, psihični potencial in vitalno zakonitost danega gradiva«. Skušal je uveljaviti življenjsko enotnost pesnikove osebnosti, ki jo iz raznih dob in zbirk poznamo kot včasih neenotno, razdvojeno ali razklano podobo notranjega dogajanja Zdaj bi človek sodil, da je bita tista razdvojenost le trenutna ali začasna faza notranjih viharjev, del pesniškega bistva, ki druži v sebi mnoga nasprotja, a jih s stvariteljskim duhom vrhovno obvladuje in brusi iz njih svoje dragotine. Po urednikovih in pesnikovih namenih nai bi to izbrano delo »brez vsakih doktrinarskih pridržkov ponazorilo organsko rast pesnikove osebnosti v vsem razponu njene žive mnogoličnosti«. Človeku, ki se v knjigo zaglobi, ne bo težko pritrditi, da jo zares ponazarja. Soglašal bo bržkone tudi z nadaljnjim izvajanjem Filipa Kalana, ki 0-svetljuje zasnovo zbirke: «Ob tem vodilu ubira novi izbor z enako toleranco pesnikove erotične in pan-teistične, nacionalne in socialne teme v mnogozvočno kompozicijo osmerih ciklov, rojenih iz obilja dolgoletne pesniške s.tvarilnosti«. Cikli so vsebinsko in oblikovno precej zaključene celote, u-brane na neko vodilno temo. Kakor Oton Zupančič sodi tudi Kalan, da je organska povezanost med mnogimi pesmimi tako tesna, da so te druga drugi dopolnitev tn včasih razlaga ter so zato nekatere razglabljajoče pesmi le navidezno teže u-mevne; njih zapletenost se razreši v naslednji ali v kateri naslednjih pesmi. Ured- nik pričakuje, da bo ta zbirka pripomogla k pravičnemu ocenjevanju umetniškega dela Alojza Gradnika, da pesnik ne bo veljal, kakor včasih prej, samo za »silovitega in mračnega človeka, ki mu je usoda velela živeti in peti pod enim samim znamenjem dvojnega naziva Eros-Tanatos« (Lju-bezen-Smrt), temveč da se temu pridruži dvojica Natu-ra-Patria (Narava-Domovi-na). Zbirka se začenja s pesmijo «Pojoča kri«, z vrsticama: «Od tebe sem prejel to težko kri, ti sveta zemlja moje domovine«. Zadnja pesem «Konec», ki ji sledi le še «Pesnikova smrt«, pa ugotavlja: «0 vse je zdaj že mimo tebe šlo; krvi valovi in vihar besede«. Med tema dvema mejnikoma je razgrnjeno vse pesnikovo življenje, s prelestmj in bolestmi vred; razgrnjeno vse pesnikovo življenje njegove ožje briške in širše slovenske domovine, razgrnjene so usode njegovih rcjakov v puntih in vojnah, pa tudi življenje sodobnega človeka vobče z vsemi njegovimi dvomi in omahovanji, napori in borbami, mukami, porazi in zmagami. Kalan zaključuje svojo «Besedo o pesniku« z domnevo: «Nemara bo zrela mediteranska barvitost izbranih pesmj večala s svojim zamolklim bleskom u-mevnost velike pesniške o-sebnosti, ki bo za vselej zapisana na nebo evropske moderne z imenom Alojza Gradnika«. Kdor se v knji- go zatopi, se ne bo zadovoljil z domnevo, ker se mu ta sama od sebe prevrže v gotovost. Ko človek knjigo odlaga, stoji Gradnikova pesniška osebnost močna in cela pred njim, kakor ni stala ob nobeni prejšnji Gradnikovi zbirki. Posebno zapadni slovenski človek bo s hvaležnostjo mislil na tiste, ki so pomagali ustvariti to lepo, dobro in kleno knjigo: na pesnika, urednika in založnico, nič manj na domačega umetnika Rika Debenjaka, ki je knjigo u-strezno okrasil s pesnikovim portretom in z lesorezi pred vsakim ciklom, ter na ing. Jakico Accetto, ki je knjigo okusno opremila. Kar je bilo že mnogim znano, je zdaj za vse prijetno zbrano. ANDREJ BUDAL Umetnik znata formata Gova Portret kneginje Florez V Milanu je razstava sto 1 ke sugestije in lepote. slik iz muzeja v. Sao Paolu Pred Milanom je bila raz- v Braziliji. Zakladi evropske- stava že v Parizu, Londonu, ga slikarstva , od srednjega veka do današnjih dni, ki jih Oko se pri njegov/ih formah in njegovem barvnem razkošju napase Slika »Zaton« («Un tra-monto«) prikazuje starca, sedečega na stopnišču pod pragom hiše. Z eno roko komaj še drži palico, z drugo se s palcem opira ob rom suknje. Klobuk ima povešen na oči, ki so trudno zaprte. Večerno sonce — spoznaš po senci čevlja na iztegnjeni nogi (z drugo nogo, ki je skrčena, se upira ob spodnjo stopnico), senci, ki pada na rumenkasto razsvetljeni hiši in zid. obseva ta prizor. Ilustrativen je samo naslov. Problem na sliki je zastavljen in rešen samo s slikarskimi sredstvi. Vtis, ki ga slika zbudi v gledalcu je močan, pretresljiv. Tu je resnično upodobljena melanholična lepota zatona. Grai se ne opira in ozira na nobeno izmed modernih lin avantgardističnih struj. Občutiš, da to dela iz no-.tranje moči in zavesti, da resnično obvlada svoj slikarski metje. Komaj, da se kdaj rahlo in samostojno poslužuje izkušenj impresionizma. Po slikarski koncepciji je Giorgio Qrai izrazit verist, dejal bi skoraj — naturalist. Realist in verist v ti- PRISPEVEK K ZBLIŽANJU MED MflRUUl Razstava sodobne korošhe grafike v Moderni galeriji v Ljubljani MA »Sr, ''orpo 7 btrert-,,. P°slušam», služi ob^ V okviru poglabljanja medsebojnih kulturnih, gospodarskih in političnih odnosov med FLR Jugoslavijo in republiko Avstrijo je bila 20 novembra v Ljubljani odprta razstava sodobne koroške grafike, ki ji bo sledila podobna razstava sodobne slovenske grafike v Celovcu. . Kar pade nepripravljenemu gledalcu ob obisku razstave na prvi pogled v oci, je neka svojevrstna podobnost med to, koroško grafiko in slovenskim slikarstvom. Ta podobnost se ne izraža ne v stilu, ne v koncepciji, ne v umetnostnih smereh, marveč iebdi nekje v nekem daljnem podtalnem občutju sveta, ki bi ga mogel ali smel približno označiti z alpskim ah nor-dijsko-alpsfeim svetom. Ta sorodnost priča o dolgem sožitju obeh narodnosti, o medsebojnih družbenih :n kulturnih vplivih, predvsem pa v sorodstvu krvi. Mnoga imena razstavljavcev govorijo za to. Gotovo je razlika v tem, da so Korošci del avstrijskega naroda, Slovenci pa samostojen narod, ki kot celota išče svoj izraz, svoj prostor v svet tudi v kulturi in umetnosti. V tem pogledu vpliva razstava kot celota nekako «obrambno». Občutek imaš, kot da delajo ti slikarji nekako v zatišju, nekoliko ob strani velikih svetovnih tokov, ki se | bolj ali manj izrazito uveljavljajo samo v posameznikih. ; . Med temi so precejšnje razlike ne samo v slikarski koncepciji in umetnostnih smereh, marveč tudi v umetniški potenci sami. Neenotnost povzroča tudi dejstvo, da so razstavljavci slikarji ali po rojstvu Korošci ali samo tam bivajoči, ki so prišli iz drugih avstrijskih pokrajin in tudi iz Nemčije. Iz Nemčije izvira na primer najizrazitejši grafik med razstavljavci, Werner Bern, lesorezec, ki je očitno izšel iz nemškega ekspresionizma in ki je našel v svojih črno belih lesorezih močan individualni izraz Med risarji mi je padel v pogled zlasti Maximi-tian Florian s svojimi mehkimi, občuteno izvedenimi ženskimi akti. Umetniško še samostojnejši se mi zdi Anton Kolig v podajanju grafično brezhibnih moških aktov. Dekliški akt Georga Pe-vetza je izyeden z izrazitim estetskim okusom. Svojevrstno, zelo učinkovito snov si je izbral Ludrvig H. Jungnickel s slikanjem živali, kjer je dosegel pravo mojstrstvo v prikazovanju živosti in razgibanosti živalskih teles (»Zveri«), Cista risba, stilno ubrana in kompozicijsko lepa. označuje Herberta Bolkla («Gospa sveta«) Koroški folklor je našel v Snitbergu Lobisser-ju razumevajočega interpreta. V njegovo nasprotje sega Siegfried Tragatschnig, ki se skuša približati v svojih podobitvah že abstraktni umetnosti. Svojevrstno fantastiko izraža Hans Stau-dacher v grafiki »Riba roparica«. To‘ bi bilo nekaj bežnih vtisov s prvega obiska razstave sodobne koroške grafike. Gotovo bi bilo še marsikatero ime omembe vredno, ki mi jo kratijo prostor, čas in spomin. Vsekakor pa je treba poudariti, da je razstava kot celota zanimiva in poučna ter uspel in pomemben prispevek k zbliževanju med. narodi, katerih prvi pogoj je in ostane: medsebojno spoznavanje. VLADIMIR BARTOL 25. decembra 1954 bo založba MLADINSKA knjiga podelila LEVSTIKOVO NAGRADO V žirijah za nagrado so: za književnost: Mile Klopčič, Venceslav Winkler in Ivan Potrč (kot član redakcije založbe) za ilustracije: France Mihelič dr. Stane Mikuž, France Uršič. ing. arh. Branko Simčič in Zorka Peršeč (kot član redakcije založbe) za poljudno znanstveno književnost: prof. Franc Ahlin, dr. Jovan Hodži in Ciril Trček (kot član redakcije založbe) Nagrajene bodo najbolj se ustvaritve, ki so izšle v letošnjem letu. Skupni znesek za nagrade znaša 250.000 dinarjev stem smislu, ki je tako značilen za italijanskega duha, bodisi v glasbi (Leoncaval-lo, Puccini, Mascagni), bodisi v filmu (sodobni neorea-lizem). Ko sem si ogledoval njegovo razstavo v galeriji «Rossoni» se mi je sprožila cela veriga misli o sodobnem slikarstvu, o individualnosti narodov, o sporih in prepirih glede sodobne u-metnosti in modernizma. Verizem in realizem v slikarstvu podajata svet, kakršen vemo, da je, in ne kakršnega dojema naš vidni organ, naše oko Klasično realistično slikarstvo prikazuje svet, kakršnega dojema vsa petorica naših čutdv plus naš intelekt. naše spoznanje. Zato je pomenil nastop impresionistov odkritje; u-metnik ni več upodabljal sveta kakršen je vedel, da je, marveč takšnega, kakršnega je zares dojel s svojim očesom. Od tod sodba nekaterih, da je impresionizem v slikarstvu to, kar je naturalizem v literaturi. Primera se mi ne zdi povsem točna. Impresionizem — to je naivno podajanje sveta, kakršnega dojema in vidi individualno oko umetnika. Naturalizem v literaturi obsega poleg podajanja tega, kar pisatelj vidi. še tisto, kar pisatelj o predmetu ve. Impresionizem je povsem neobtežen, in neposreden, naturalizem je kompleksen. Giorgio Grai, ki ima ital-sko veselje do razkošnosti barv, ni mogel mimo impresionizma. Njegov čut za veristično formo ga je sicer obdržal v realizmu, celo naturalizmu, toda njegovo slikarsko oko ga je moralo opozoriti na čisto slikarske pridobitve impresionistov. Jz te kombinacije obeh slikarskih koncepcij je nastalo njegovo_ individualno močno, morda že malce skoraj akademsko čisto in jasno slikarstvo. Predmetno je Grai v vseh panogah močan: v slikanju pokrajine, portreta, tihožitja in cvetic. Jaz osebno dajem prednost njegovim cveticam. Tu je cela botanična galerija slikarsko živo podanih cvetličnih vrst: od perunik in viol, do vrtnic, kaktej do maka in poljskega cvetja. Da ne pozabim omeniti ozadij: naj bo v portretu, tihožitju ali pri cvetlicah; ozadju posveča Grai veliko skrb in pozornost. Tu so izbrane barve od bledoru-mene do ultramarina m kar-rnina. Grai ima tudi nekaj zanimivih kompozicij in alegorij. Predvsem z grotesknimi maskami. Tudi v tem je Grai izrazito italski. Ciste, toda jetke barve, oblike so prav kot pri ostalih predmetih veristično jasne. Fantastika je zreducirana na kombinacije realističnih elementov, prav kakor pri gr-ško-rimski antiki z njenimi favni, centauri, letečimi levi in morskimi pošastmi, ki so vsi sestavljeni iz realnih elementov. Se ena misel: ekspresionizem in abstraktna umetnost sta nastali v Nemčiji in Franciji, ki sta bili tudi rojstni deželi gotike in njene irealne fantastike. Francoski abstraktizem in nemški ekspresionizem sta pristna «domorodna», avtentična. Tega občutka nimaš na primer pri italijanskih modernistih. Giorgio Grai je pristen in izrazito italski. Oko se pri njegovih formah in njegovem barvnem razkošju napase. Tudi v portretu je psihološko poglobljen verist. Njegova pokrajina (na pri- mer «Izbruh Etne« z barvnimi kontrasti plavega rdečega in belega) živi in diha svojsko življenje. V alegorijah in maskah mi ostane tuj. (koliko pristnejša se mi zdi na primer r.ordijsko-alpska fantastika kakega Franceta Miheliča v njego- vih kurentih in maskah!) V celoti je Giorgio Grai umetnik znatnega formata. Razstava njegovih slik priča o močni slikarski individualnosti, ki s samodisciplino in globokim znanjem kreira dela z umetniškim valeurjem. VLADIMIR BARTOL * * * Univ. prof. dr. inž. Anton Kuhelj, akademik in dosedanji rektor Tehniške visoke šole, naš rojak z Opčin, je postal novi rektor ljubljanske univerze, v kateri so sedaj zopet združene nekatere fakultete, ki so bile doslej samostojne visoke šole. Prorektor je dr. prof. Franc Zvvitter, dosedanji rektor univerze. ima muzej v Sao Paolu in ki so sedaj na razstavi v Palaz-zo Reale v Milanu, pričajo istočasno o izrednem pojava, ko se je namreč neka muzejska ustanova v dobrih šestih letih od svojega rojstva povzpela med najbolj bogate in najbolj razgibane sorodne ustanove v Novem svetu, obenem pa pričajo o kritični sposobnosti tistega, ki je znal v tako kratkem času z dobrim okusom in pa podjenostjo zagotoviti si velika dela raznih mojstrov in raznih dob. Od Bernarda Daddija do Picassa, od Giambellina in mladega Raffaella do Modi-glianija in Matissa prek slavnih tako rekoč obveznih obdobij Memlinga Boscha, Tiziana, Ve!asqueza, El Greca, Rubensa, Rembrandta, Char-dina, Goye, Ingresa, Corota do očarljive vrste del francoskih impresionistov. Pregled čez osem stoletij zgodovine zapadnega slikarstva je podan v strogem in didaktično učinkujočem kakovostnem izboru, v barvitih tekstih veli- Bruslju, Utrechtu, Bernu in Duesseldorfu. Milanska razstava, ki se je začela v novembru, bo odprta do februarja 1955. $ s|: * V KOPENHAGNU so za konec novembra pripravili razstavo »Jugoslovanska knjiga skozi stoletja«. Razstavljenih je okrog 30Q starih izdaj jugoslovanskih knjig. Pripravljen je tudi poseben katalog v angleškem jeziku s predgovorom književnika M. Rističa, predsednika komisije za kulturne zveze z inozemstvom, ter s člankom M. Rajniča, upravnika zagrebške vseuči-liščne knjižnice. Ob otvoritvi razstave je predaval dr. Mirko Rupel, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Razstavo bodo konec decembra prenesli v Stockholm, konec januarja 1955 v Oslo in konec februarja 1955 v London. * n * Razstava sodobne slovenske grafike je bila včeraj otvor-jena v Celovcu. Na razstavi je zastopanih 14 slovenskih umetnikov s 73 deli. Naš tedenski p r e g I b tl Moskovska konferenca, Jct so se je udeležile samo vzhodnoevropske države pod okriljem ZSSR, se je končala z rezultati, ki smo jih mogli predvidevati že v prejšnjem pregledu. Zato danes tudi ne bo treba več izgubljati mnogo besed o njih. Sklepi moskovske konference kažejo dvoje značilnosti: prvič, da so predvsem formalni, drugič, da so pogojni. Napoved tesnejše koordinacije oboroženih sil držav podpisnic zaključne izjave in u-stanovitve skupnega poveljstva je formalna v toliko, kalikor je vzhodnoevropski blok že dolgo kaj strumno organiziran pod sovjetskim vodstvom. Pogojnost pa na-značuje izjava sama: sklep bodo izvedeni v primeru ratifikacije pariških sporazumov. Ker zaenkrat kaže, da pari ški sporazumi bodo ratificirani, pomeni seveda tudi ta pogojnost bolj začasno odložitev izvršitve sklepov. Ima pa še drug pomen: moralno propagandističnega. Možnost ustanovitve evžhodne NATO naj kot Damoklejev meč visi nad zahodnoevropskim javnim mnenjem, ki si želi po-mirjenja, ne pa zaostritve politike blokov, in naj tako podpre moskovsko diplomatsko akcijo proti ratifikacij i. Zahodni odgovor na moskovsko izjavo je bil tak, kot ga je bilo mogoče pričakava ti: izjava ne more vplivati na proces ratifikacije sporazumov, ki določajo oborožitev Zahodne Nemčije. Pravzaprav pa je bilo odmevov in komentarjev bolj malo. Opazili pa so, da moskovska izjava ni v vseh potankostih jasna. Tako na primer — v nasprotju z Groteioohlo-v im govorom na konferenci — nikjer jasno ne omenja oborožitve Vzhodne Nemčije, točneje, ustanovitve vzhodnonemške armade. Nadalje je neka nejasnost v stopnji tesnejše povezave, ki naj bi jo imele v bodoči vzhodnoevropski vojaški organizaciji Poljska, CSR in Vzhodna Nemčija, torej države, ki so med podpisnicami najbolj zainteresirane na nemškem vprašanju. Nekateri sploh postavljajo vprašanje, ali ne bo tfl&ue hlcvvutsist* Isnjirji* IVAN KREFT SPOMINI LJUDSKEGA AGITATORJA Običajno velja, da pišejo spomine ljudje proti koncu svojega življenja ali vsaj potem, ko so zaključili svoje delovanje oz. se umirjeno ozirajo na svoje življenje in doživljanje v njem. Ne velja pa to zmeraj. Da je to res nam potrjuje Ivan Kreft, znani slovenski javni delavec. Ta je namreč napisal knjigo eEpomini ljudskega agitatorja», ki jo je v dneh, ko smo proslavljali dvajsetletnico slovenskega naprednega tiska, izdala mariborska založba Obzorja. Ivan Kreft ni niti petdesetletnik, razen tega je še danes kot vsa leta pred vojno aktivni političen delavec. Zato pri njegovi knjigi spominov ne smemo pričakovati umirjenega opisovanja dogodkov. Njegovo pisanje tudi nima pečata odmaknjenosti, temveč je aktualno, spomini se končajo tako rekoč včeraj. Zato je tudi njegovo pripovedovanje živo, neposredno in razgibano. Prav to pa je morda knjigi ponekod tudi v škodo. Pri branju knjige spominov se nam nehote vsiljuje občutek, da se je avtorju mudilo. Zato se marsikje ne spušča pregloboko in opisuje samo zunanja dejstva, marsičesa, kar bi zaslužilo podrobnejše obdelave pa se samo površno dotakne. Zato se zdi da predstavlja knjiga spominov šele prvi zasnutek obširnej-ga dela šele koncept podrobnejše politične zgodovine. Toda ne glede na to, predstavljajo spomini Ivana Krefta nadvse zanimivo knjigo. Prikaz delovanja Partije pred vojno v Ljubljani in na Štajerskem je toliko bolj dragocen, ker imamo o tem napisanega so-razmeroma malo. Prav tako je le malo slovanskih borcev v španski državljanski vojni opisalo svoje doživljaje. Kreft kot nekdanji španski borec opisuje tudi dogodke iz državljanske vojne, ki so še toliko bolj zanimivi, ker jih objektivno prikazuje neposredni soudeleženec. Posebno poglavje zavzema opis narodnoosvobodilnega boja, ki se ga je Kreft udeležil 0d prvih dni okupacije. Deloval je v Dalmaciji, kjer nam je zgodovina narodnoosvobodilnega gibanja manj znana. gosebno pa so zanimivi njegovi spomini iz Italije, kjer se je mudil kot član jugoslovanskih misij. In to svoje delovanje je nadaljeval tudi po osvoboditvi kot član raznih misij v inozemstvu. Tako predstavlja celotna knjiga pravzaprav prvi zapisan odlomek naše revolucionarne zgodovine, odlomek gledan skozi oči enega njenih vnetih tvorcev. JOSIP MURN /BKANII IIEI.O II Da sodi zbirka Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, zbirka, ki je najširše zasnovana in predvidena na sto knjig, med najpomembnejše slovenske izdaje sploh, ni treba posebej poudarjati. To vemo, saj take izdaje doslej zgodovina slovenskega založništva sploh ne pozna. In tega se dobro zaveda tudi izdajateljica «Državna založba Slovenije«. ki posveča tej zbirki največjo skrb. Letos smo dobili že več knjig te zbirke: pravkar pa je izšla druga knjiga zbranega dela Josipa Murna - Aleksandrova. Čeprav je' morda ta, druga knjiga zbranega dela enega naših največjih lirikov, namenjena bolj literarnim zgodovinarjem ljubiteljem pesništva, manj pa širokemu krogu bralcev, pa vendar velja, da je pomen te izdaje vseeno velik. Sele s to knjigo smo namreč dobili popolno izdajo dela Josipa Murna, šele zdaj je po petdesetih letih vse Murnovo literarno, snovanje doživelo objavo v knjigi; objavo in kritično obdelavo. To pa vsekakor veliko pomeni, saj sodi Josip Murn. eden od članov slovenske moderne, med naše naj večje lirike. Druga knjiga Murnovega zbranega dela, ki je sedaj izšla, ima dva dela. V prvi del je urednik Dušan Pirjevec uvrstil Murnove pripovedne spise in pisma, v drugi del pa pesmi, predvsem epske pesmi, razne poskuse, otroške in nemške pesmi, ki niso bile uvrščene med najkvalitetnejša Murnova dela, med pesmi, objavljene v prvi knjigi njegovega zbranega dela. Murnovi pripovedni spisi so prav gotovo precej skromni in predstavljajo, pravzaprav šele skromen poskus, ki ga nikakor ni mogoče primerjati z njegovimi pesmimi. Vendar nam je prav iz Mur-hove korespondence znano, da je pesnik resno mislil na prozo in da je imel velike načrte. Zal le, da do njih izpolnitve ni prišlo, saj je Murn umrl izredno mlad. star komaj nekaj nad dvajset let. Murnova pisma so zanimiva za spoznavanje pesnikove osebnosti, pa tudi dobe, v kateri je pesnik živel; in seveda tudi pogojev življenja in dela. Dragocena pa so še posebno za spoznavanje slovenske moderne, saj je bil Murn prijatelj Zupančiča, Ketteja, Cankarja in še drugih slovenskih književnikov Golarja, Šorlija. O pesmih, uvrščenih v to knjigo. smo poglavitno povedali že zgoraj: to so pesmi, ki so nastale izven območja, osrednjega tbka Murnove ustvarjalnosti, stvaritve, ki nimajo tistih kvalitet kot lirske pesmi, zaradi katerih velja Murn za velikega slovenskega pesnika. Pomembne pri tej izdaji so seveda obširne in izčrpne opombe urednika, ki so dragocene za spoznavanje Murnove umetnosti pa tudi njegovega življenja. Anna Magnani in Burt Lancaster bosta skupaj nastopila r filmu Elie Kazana »Tetovirana vrtnica«, posnetem po komediji Tennesseeja VVilliamsa. To bo prvi ameriški film Anne Magnani. ERSKINE CALDWELL RAZKOPANA GRUDA Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal prevod enega znanih romanov ameriškega pisatelja Erskina Caldvvella, Razkopana gruda. Caldwell, ki ga naši bralci skoraj ne poznajo, je eden največjih sodobnih a-meriških pisateljev. Njegova življenjska pot je podobna poti mnogih ameriških književnikov. Njegova poglavitna šola je bilo življenje. Ze kot sin pastorja je imel izredno razgibano življenje. Ko pa je opravljal najrazličnejše poklice, — bil je šofer, kuhar, natakar, delavec, nogometaš, novinar, --je življenje spoznal še po-bliže. Sprva je začel pisati kot novinar potem pa se je povsem posvetil literarnemu delu in napisal vrsto romanov, v katerih je prikazal življenje Amerike tako, kot ga je sam spoznaval: resnično, brez olepša-vanja in brez vsakega potvarjanja. To mu je nakopalo na glavo precej nepri-lik, toda še več priznanja. In tako ga štejejo danes v Ameriki med najboljše popisovalce življenja Amerike, Amerike z njenimi socialnimi in njenim svojevrstnim načinom borbe za kruh. Vse te značilnosti Cald-wella ima tudi roman Razkopana gruda. Originalen farmar na svoji zemlji že leta in leta išče zlato, na-r mesto da bi se posvečal kmetovanju. To njegovo iskanje zlata pa povzroči na kmetiji pri njegovi številni družini sinov, hčera ter zetov, resne homatije, ki se končajo z zločinom. Hkrati prikazuje pisatelj socialne borbe delavcev, ki se zaman bore proti kapitalistom, lastnikom tovarn. Socialne borbe na eni strani in iskanje zlata na farmi na drugi strani, to je osrednji tok njegovega pripovedovanja. Pri tem pa pisatelj slika svoje junake, ljudi sodobne Amerike kot preproste in posurovele ljudi, ki so včasih tudi močno naivni. Tudi odlomek, ki smo ga izbrali iz romana, in katerega bomo prebrali prikazuje naivnost farmarja, ki je verjel, da neko bitje, pol človek, pol žival, z belo poltjo, lahko pokaže, kje se v zemlji skriva zlato. Farmar je res šel na pot m privlekel na svoj dom prvega človeka izrazito bele polti, ki ga je našel, trdno prepričan, da mu bo ta pomagal najti srečo S. R. vzhodnoevropska obrambna organizacija v prvi stopnji obsegala samo teh treh držav; drugi spet pristavljajo, da utegne obzir do Jugoslavije povzročiti, da se ostale satelitske države, jugoslovanske sosede, spočetka ne pridruži• jo temu formalno organiziranemu vojaškemu bloku. Rekli^bi, da ta bolj ali manj navidezna nejasnost predvsem potrjuje mnenje, da moskovske izjave ni treba jemati tako dobesedno in da tudi stopnja in oblika bodočih sovjetskih potez ni ravno tak,o zelo odvisna od esoglasne odobritve» držav, ki so se udeležile moskovske konference, temveč da gre pač pri vsem v prvi vrsti le za korak v sklos pu akcije proti ratifikaciji pariških sporazumov. O ratifikaciji smo zapisali, da se zdi, da bo izvršena. Prav te dni je sicer prišlo do majhnega ezbadanjao med Nemci in Francozi z medsebojnim zavlačevanjem dneva začetka razprave o ratifikaciji. Francoska narodna skupščina je razpravo preložila na teden kasneje od datuma, ki ga je želel Menes France, v Nemčiji pa so se takoj zače-. li pojavljati glasovi, da bo torej tudi Bundestag o pariških sporazumih razpravljal kasneje. Tako Mendis France kot Adenauer bi sicer verjet-, no rada zadevo čimprej spravila pod streho, toda francoski ministrski predsednik se mora ozirati na znano muhavost svojih parlamentarcev, zahodnonemški kancler pa mora biti previden predvsem zaradi občutljivega posavskega vprašanja, ki ustvarja nesoglasja v sami vladni koaliciji, Previdnost mu tem bolj narekuje dejstvo, da so deželne volitve pretekle nedelje na Bavarskem in v Hessenu pokazale zmanjševanje njegovega vpliva in porast moči socialdemokratične opozicije. Pa tudi Mendčs France je moral medtem preživeti nekaj težavnih ur med parlamentarno debato o vohunski aferi Pides, med katero so se zlasti golisti s hudimi očitki in obtožbami spravili na ministrskega predsednika. Končno je Mendčs France dobil zaupnico, toda z doslej najšibkejšo večino 287 proti 240 glasovom, Napadi v zvezi zDi-desovo afero so bili povsem dodatna obremenitev za dinamičnega ministrskega predsednika, ki ga že tako čaka nekaj težavnih vprašanj: ratifikacija pariških sporazumov, Severna Afrika, proračun. In še je treba računati s francosko posebnostjo, da se namreč parlament začenja malce upirati ministrskemu predsedniku, ki ga ima ze preveč časa na vajetih in ki je doslej znal premagovati vse njegove muhe. Skoraj obenem z moskovsko izjavo je bila objavljena druga, prav nič razveseljiva vest, ki gotovo ne bo prispevala k pomirjenju: med ZDA in Cangkajškovim režimom je bila sklenjena varnostna pogodba, ki ne le jamči Cang-kajšku zaščito v njegovem pribežališču na Farmozi, temveč je predvsem odkrito sovražna manifestacija proti pekinški Kitajski. Ce dodamo razne izjave iz Taipeha, da napadi Cangkajškovih sil na kitajsko celino ne bodo prenehali, ker je cilj formoškega režima -ponovna osvoboditev Kitajske«, potem bo mogoče tudi razumeti, kašne nevarnosti se utegnejo skrivati za to zares lahkomiselno pogodbo. V Londonu so na primer takoj ločili svojo odgovornost in poudarili, da so ZDA pogodbo sklenile brez posvetovanja z angleško vlado. Kot je znano, Anglija Cangkajška ne priznava in vzdržuje redne diplomatske stike z Mao-cetungom. Zanjo Formoza ni država in Cangkajškov režim ni vlada, temveč samo «sfcu-pina», medtem ko je za Wa-shington še vedno edini zakoniti predstavnik Kitajske. Da lahko v svetu, ki po splošnem razvoju teži k po-, mirjenju, takšno nerealistično ravnanje samo škoduje, je na dlani. Napetost med Kitajsko in ZDA pa se kaže tudi ob primeru ameriških letalcev, ki so izginili med korejsko ooj-no in ki so jih nedavno na Kitajskem obsodili zaradi vohunstva. Po — seveda brezuspešnih — protestih v Pekingu z angleškim posredovanjem so ZD.A ubrale drugo pot: letalci so se na Koreji borili pod zastavo OZN, torej naj se Združeni narodi zavzamejo zanje. N.a sedanjem zasedanju glavne skupščine in njenih odborov in komisij, ki letos poteka v mnogo bolj pozitivnem ozračju kot prejšnja leta, pa lahko ta zahteva povzroči samo no n razdor. Obenem pa moramo zabeležiti, da je Eisenhower precej jasno nastopil proti možnosti vojaške blokade Kitajske, kljub dvoumni razlagi, ki jo je dalo državno tajništvo o»-sedam v Dullesovem pone-deljskem govoru, ki jih je bilo mogoče razumeti samo v tem smislu, h •. goričan o visokosolcih OPENSKI DIJAKI PRI DELU I i;Dtlt PRiLJU8L|iNE KNllM zt MU0N0 Koča strica Toma Knjiga, ki jo je pisateljica napisala s strastno željo po pravičnosti imamo za plese * Vendar se številni napredni akademiki zavedajo važnosti, ki jo ima izobražena mladina Pretekli nedelji sta bila objavljena v Primorskem dnevniku članka o življenju. uspehih in neuspehih tržaških visokošolcev, ki študirajo v Ljubljani in onih, ki študirajo doma, v Trstu. Mislimo pa, da slika ne bi bila popolna, če ne bi obravnavali tudi vprašanja goriških akademikov, ki živijo v enakih razmerah kot oni v Trstu, a delajo drugače kot oni. Gorica ima lepo akademsko tradicijo. Leta 1902 je bilo tu ustanovljeno Akademsko ferijalno društvo »Adrija«, ki je združevalo narodno napredne akademike. Po prvi svetovni vojni je «Adrija» postala splošno akademsko društvo, približno tako kot je «Jadran» danes v Trstu. A življenje v prenovljeni «Adriji» je bilo težavno. Kljub uspehom, ki so jih akademiki pokazali v mestu in na deželi, ni bilo to nekaterim pogodu. V sklopu društva so se najprej ustanovili razni politični klubi, nato pa je klerikalna skupina — verjetno na pritisk od zunaj izstopila iz društva. Kmalu nato pa je bila »Adrija« zadušena kot ostala slovenska društva. V. času narodnoosvobodilne borbe se je večina slovenskih visokošolcev v Gorici vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Le nekatere črne ovce so sodelovale z okupatorjem. Goriški akademiki so dali tudi nekaj žrtev za svobodne ideale. Takoj po vojni smo imeli v Gorioi le malo akademikov. Nekateri izmed teh — bili so povečini begunci — so ustanovili Akademski klub »Gorica«. Po odhodu zaveznikov so ti begunci odšli, a medtem jim je u-spelo vzgojiti naslednike. V nekaj letih si je Akademski klub pridobil precejšen ugled, čeprav je deloval le v določeni politični smeri — v njem so bili namreč vključeni le klerikalni in liberalni elementi. Klub je prirejal predavanja skoro vsak teden, priredil je nekaj dramskih in kulturnih nastopov, več izletov in nekaj plesov. A to uspešno delo je trajalo le malo časa. Polagoma je začel klub hirati. Precej članov je izstopilo iz kluba zaradi odpora proti vodstvu, ki je še danes po sedmih letih vedno isto. Nato so se pričela še notranja trenja med klerikalci in liberalci. Klerikalci, ki so imeli tista leta močno organizacijo na srednii šoli, so črpali iz te svoje nove moči in uspelo jim je dobiti večino v klubu. Odbor pa, v katerem so sestavljali večino liberalci se ni vdal volji članstva in vodstvo Marijine družbe je pregnalo Akademski klub iz prostorov na Placuti, ki so njena last. Istočasno so klerikalci osnovali svoj «Kro-žek slovenskih abiturien-tov», vendar vzdržujejo nekateri med njimi še vedno stike z Akademskim klubom. V zadnjih letih pa se je položaj na srednji šoli spremenil in iz slovenskih šol prihaja vedno več dijakov, ki so napredno usmerjeni- V Gorici sami in v ostalih krajih goriške pokrajine je danes okrog 70-80 slovenskih akademikov. V Akademskem klubu jih je približno dvajset, v klerikalnem krožku približno toliko, deset jih je v naprednem društvu, ostali pa stojijo ob strani. Z več strani so se posebno lani slišali glasovi o združitvi vseh slovenskih visokošolcev, da bi se osnovalo močno društvo, približno tako kot je Akademski klub «Jadran» v Trstu. Za ta načrt so bili tudi nekateri odborniki Akademskega kluba, a volja drugih — ki se boje za svoje stolčke — je prevladala. Današnji položaj pa ni preveč rožnat. Mlajši akademiki stojijo povečini ob strani, starejši pa sedijo cel dan v kavarni pri «truda-polnem« igranju kart. Neka goriška kavarna je namreč postala center takih junakov, ki imajo veliko število «bollov» (t j. let univerze), a mnogo manj izpitov. Od vseh tistih, ki so dokončali slovensko srednjo šolo po vojni, sta le dva doktorirala. To je kaj žalostna slika, kajti akademiki se ne morejo izgovarjati s tem, da so prezaposleni s kakim kulturnim delovanjem. Nekatere moramo zares pohvaliti, naj pripadajo enemu ali drugemu taboru, saj se z uspehom ukvarjajo s kulturnim delom, nekateri delajo ali poučujejo, velika večina pa spi. Sicer pa lahko zasluži Akademski klub v Gorici časten naslov «društvo za prirejanje plesov«, kajti v pretekli sezoni jim je uspelo prirediti le nekaj plesov in še te v...,gostilnah. Napredni visokošolci pa se zavedajo važnosti ki jo ima tukaj, na skrajnem robu slovenske zemlje, , izobražena mladina in le-ti bodo pokazali svojim vrstnikom, da je lahko delati tudi brez denarja in z le nekoliko dobre volje. Z druge strani pa bi bilo upati, da bi ta članek vzbudil nekaj volje do kulturnega dela pri akademikih vseh nazorov. Dijaki III. razreda strokovnega tečaja na Opčinah pri delu Pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani je pred kratkim ponovno izšla knjiga »Kopa strica Tom,'*. To po vsem svetu znano mladinsko povest je napisala a-meriška pisateljica Harriet Beecher Stowe pred več kot sto leti. Toda knjiga še danes ni izgubila svoje vrednosti. Kljub temu, da smo jo že pred desetletji dobili v slovenščini, je prav, da je Mladinska knjiga poskrbela za nov natis. Knjiga pripoveduje o življenju črnih sužnjev v Ameriki sredi pre- DLJAKl UŽ PROFESOROSTRME NA USPEHOM Zanimiv poskus prof. A. Černigoja z uvajanjem kolektivnih risb " 1 prej nariše in na- to pobarva le del bodoče skupne slike, pri čemer se sprosti smisel za fantazijo in barve l' ... mm Kolektivna risba, katero so naredile dijakinje Slovenskega državnega učiteljišča v Trstu Nam dobro znani tržaški slovenski slikar A. Černigoj, se ne ukvarja samo z umetnostjo; že nekaj let se posveča poučeyanju risanja na Slovenski državni višji gimnaziji in na Slovenskem državnem učiteljišču v Trstu. Kot sledi v slikarstvu in grafiki vedno modernim strujam, ravno tako uvaja pri poučevanju risanja moderen in naprednejši sistem. Njegovo geslo je; dijak mora v svoji prosti risbi pokazati svoj značaj, predvsem pa individualnost. S tem sistemom je dosegel že lepe uspehe in celo nagrade (v Turinu). Letos je uvedel na obeh naših višjih zavodih »kolektivno risbo«. Večkrat slišimo besedo kolektiv, kolek- tivno, ki pomeni skupnost. Tak način že davno poznajo v drugih državah, zlasti Francozi, kjer marsikateri umetnik obstane pred risbo, ki jo je delalo več dijakov. Domišljija, barve se tako med seboj prepletajo, da naravnost občudujemo delo mladine. Poglejmo sedaj kako pravzaprav nastane «kolektivna risba«. Profesor skupno z dijaki določi vsebino, t. j. kaj bodo risali dijaki; navadno si zberejo tako temo, ki je primerna času (n. pr. «Jesen», «Zima», «MikIavž», »Trg Unita«), Nato napravi vsak . svojo skico in, jo pokaže, profesorju. Ta izbere .najboljšo in najprimernejšo. Vsi dijaki si jo dobro ogledajo. Vsak gojenec prinese nato prazno risarsko polo, na katero napiše na hrbtni strani svoje ime. be pole pritrdijo eno poleg druge na tablo, približno tako kot bo risba. Nato nariše vsak neka.i risbe, na eno polo. Seveda se mera vsak držati osnutka in ga primerno povečati. S tem hi rečeno, da mor* ravno vsak učenec narisati, na svojo polo papirja del risbe. Končno ko so vsi narisali in povečali osnutek se prične drugi in važnejši del — barvanje. Nato dobi vsak svojo polo porisano nazaj, in najbrž ni risal ravno na svoji poii, ampak kdo drugi, in prične barvati. Tu se go-jenčeva fantazija in smisel za barve razvijata. Vsi z velikim veseljem barvajo. Seveda morajo vendarle nekoliko paziti, da se deli risb vsaj približno ujemajo z drugimi. Profesorjeva naloga je le paziti, da ne nastanejo kake napake v izvedbi, drugače pa pusti dijakom popolno prostost. Ko so vsi dijaki izvršili svoje delo, izroče pole, ki so del celotne, skupne risbe, pro- fesorju, ki vse pole sestavi, jih zlepi in tako nastane «skupna kolektivna risba«. Dijaki sami ostrme nad svojim delom. Profesor pa začne s svojo kritiko alj pohvalo. ali pove razne ■ pomanjkljivosti itd. Sam profesor včasih ostrmi nad delom svojih gojencev, čeprav tega ne pokaže. Toda smoter, ki ga hoče doseči Černigoj je, da' bi vzbudil v naši mladini smisel za barve, kompozicijo, smisel za razumevanje sodobne umetnosti, estetike. A ne samo to. On pravi še tako: vsak član današnje družbe in dobe. zlastj pa naša mladina, ima možnost (talent), da nekaj ustvarja. Kajti vsakdo izmed nas je umetnik, čeprav svojevrsten. Mladini pa je treba zlasti modelirati vse tiste skrite dispozicije. To pa najbolje dosežemo s skupno risbo in risanjem. Naši mladini je treba dati možnost razmaha njenim skritim dispozicijam in da jo obenem vodimo z novo dobo. Le tako se bomo Slovenci uveljavili v svetu. Ravno zato bo skušal profesor Cernikoj organizirati razstavo kolektivne risbe svojih dijakov v Ljubljani in drugih mestih naše domovine. teklega stoletja, kamor so kmalu po odkritju Amerike začeli naseljenci voziti tudi sužnje, črnce, ki so jih nalovili po Afriki. Ti so, v južnih predelih Severne A-merike, kjer. je bila zemlja v rokah veleposestnikov, obdelovali to zemljo kot brezpravni sužnji. Ni čuda, da je mnogo črnih sužnjev bežalo v severne države, kjer se je razvila industrija in trgovina in kjer je bilo suženjstvo odpravljeno. Toda, ker so na severu dajali črncem tudi zaščito, so veleposestniki z juga dosegli izdajo zakona, ki je prepovedoval dajanje vsakršne pomoč; pobeglim sužnjem. Ta zakon je po vsem svetu, posebno pa pri svobodoljubnih severnih Američanih vzbudil odpor in ogorčene proteste. In kot protest proti temu je nastala tudi knjiga «Koča strica Toma«. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v njeni «Knjižnici sinjega galeba«, ki se je v tretjem letu izhajanja u-spešno uveljavila med mladimi bralci. To pa je povsem upravičeno, saj je v tej zbirki izšla doslej vrsta zanimivih, pa tudi umetniških in idejno kvalitetnih del. Kdaj bodo usahnili petrolejski vrelci Lanska produkcija petroleja je znašala 654 milijonov ton, dvakrat več kot v zadnjem J letu pred vojno, proizvodnja 1 je vsako leto višja in zaradi tega je zanimivo vprašanje: kdaj bodo usahnili petrolejski vrelci? Kolikor je znanstvenikom znano, je pod zemljo še 16 do 17 milijard ton nafte. Tedaj bi bila pri letni produkciji 654 milijonov ton ta količina izčrpana v 25 letih. Nekateri pa menijo, da geologi , še niso povedali zadnje besede o podzemeljskih količinah nafte, saj so še pred nekaj leti trdili, da je v zemlji le še devet milijard ton, zdaj pa so svoje domneve zvišali na 16 do 17 milijard ton. Trgovina s točo Prav gotovo najbolj nenavadna trgovina na svetu se je razvila v planinskih predelih pokrajine Kolima v Mehiki. Tam namreč pogosto pada toča, prebivalcem pa je prišlo na misel, da bi jo bilo dobro..zbirati, ker bi jo v mestu kaj lahko prodali kot led. pravijo, da kar dobro zaslužijo. Kolektivna risba dijakov Slovenske državne višje gimnazije v Trstu OOOOOC oooooc OOOOOC oooooc oooooc oooooc oooooc Pravljice, pesnice in ujanke za naše najmlajše 500000 500000 500000 500000 500000 500000 500000 (Orientalska pravljica) VeVkemu vezirju so si• veli lasje od težav in skrbi, ki jih je imel z upravljanjem države svojega gospodarja, *Dlke in sreče države*, perzijskega šaha. Tarnal je in jadikoval svojim prijateljem, da ga bosta nenehna skrb in velika odgovornost spravili v prerani grob. Rekli so mu, naj vpraša starca Mucuferja, najino-drejšega mala v državi, za svet. Vezir je poklical Mucuferja k sebi. "Kaj naj storim, o sofi, modrijan, da bodo moje skrbi in stiske prenehale?* Modrijan je nagubal čelo in pomislil. "Poišči srečnega ohove-ka*. je rekel. "Ko ga boš našel, si izposodi njegovo srajco m minile te bodo skrbi trt težave.* Vezir ga je poslušal in začel iskati srečnega Človeka- On in njegovi služabniki so pretaknili vse kotičke države. Toda človeka, ki bi bil popolnoma srečen, niso našli nikjer. Ta je imel vsega v izobilju, bogastvo, lepo ženo, otroke. Toda bil je bolan. Vedel je, da ga čaka prerana smrt in da bo moral kmalu zapustiti vse, kar ga je veselilo, in oditi na dolgo pot. v neznano. Drugi je bU zdrav in bogat. Imel pa je hudobno in jezikavo zeno. Tretjemu je sla sreča dolgo v klasje, dokler ga ni zadel udarec in je izgubil na en mah vse. Četrti je bil siromak in ni prišel nikamor. Petemu je sredi časti in bogastva umrl najljubši sin. Tako so vezir in njegovi služabniki prepotovali državo vzdolž m počez, toda človeka, ki bi bil zares srečen, niso staknili nikjer. Končno, ko je že obupal, da bi dosegel svoj cilj, so mu v neki vasi prav na robu države pokazali ljudje neko kočo kraj gozda. "Tam živt samotar. ki od jutra do večera prepeva in žvižga», so mu rekli "Vprašaj ga, o mogočni vezir, morda je on tisti srečnež, ki ga iščeš* Vezir odhiti na rob gozda h koči, iz katere se sliši žvižganje, in zakliče: "Človek! Prikazi se vendar.> Žvižganje v koči preneha in na pragu se pojavi mož, bradat in kosmat m gol razen okrog ledij, ki jih je imel prepasane s kosom cunje. «Jaz sem veliki vezir Njegovega veličanstva, Di-ke in sreče države’*, pravi vezir. "Povej mi. ali ti ničesar ne manjka, da tako veselo žvižgaš?* "Ničesar, gospod.* "Ne zdravja ne hrane ne obleke?* «Ničesar, gospod.* «Potemtakem si popolnoma srečen?* "Popolnoma. gospod.* "Človek božji! Potem si ti tisti srečnež, ki ga tako dolgo iščem. Tu imaš mošnjo zlata. V zameno mi posodi svojo srajco.* "Srajco?* se začudi sreč než. «Saj je še nikoli Imel nisem.* Osupel, obupan strmi vezir vanj. Moz pa se obrne na pragu in se veselo žvižgaj e vrne v svojo kočo. VLADIMIR BARTOL ZVEZDA Zvezdica zlata, veselje očem, sveti nad mestom, nad reko, nad vsem, sveti, ni Igli a, se leskeče lepo, gleda nas kakor ljubeče oko. Zvezdica zlata, daj sanje ljudem, sanje o tebi, o Zemlji, o vsem, da bi ugledal v sanjah ves svet, kakor v podobah na zidu razoet, glase daj gluhim, daj žarke za slepe, če je kdo dober, daj sanje prelepe ~ da bi se v sanjah vsaj vsi razumeli. da bi si v mislih vsaj dobro hoteli. kar je te’ilo, bi vse pozabili, dobri zaspali, še boljši zbudili. Zvezdica zlata, veselje očem, sveti nad mestom, nad reko. nad vsem. BRANKO RUDOLF PRIJATELJ Okrog bogataša so se smukali nešteti prijatelji, vsaj tak' po iastnih besedah- Nesreče pa so se nenadoma zgostile nad bogataševo hiso m v zelo krat.k-pm času ie iz boga- taša postal revež. Prijatelji so izginili, kot da bi jih razgnal veter, le en sam edini se ga Je še držal. Ko mu je bogataš-re-vež — pogledal v oči, se je začudil ter mu rekel: »Ti torej si bil moj edini, res pravi prijatelj in mi tega nisi nikdar niti omenil?« Ta se je le rahlo nasmehnil ter odvrnil: »Res pravo prijateljstvo, dragi moj, se hrani v srcu. se ne bobna na vse vetrove, se dokazuje s čustvovanjem. z dejanji, a ne s praznimi besedami«. V. J. K. O lepi rumeni hruški Lepa, prelepa hruška je rumenela na veji. Bila pa je že tako lepa. da je bila kar sama sebe vesela. Zdelo se ji je, da Je precej, pa še precej več vredna od lastnih sester. Zapihljal Je vetrček ter potresel malce veje. Lepa, prelepa hruška, že prav zares zrela, Je cennila na tla ter se raztreščila. Njene sestrice pa so ostale še kar dalje na vejah. .V, J. K. UGANKE Je belo, tekoče; če vreme je vroče, ima pa navado, da skisa se rado. Ob lepem vremenu je sličen korenu; v deževnati dobi podoben je gobi. Na drevju visi, a sadje to ni; v jeseni odpade, tako — iz navade. Dvoje oken pred očmi vrhu nosa, tam čepi. Črne črke, bal papir, to novic je dnevnih vir. Znana ptica, črno-siva, ki pn nas vse leto biva, nič ne poje, pač pa kraka; tl že veš, da to ni — —. * >:< * Na drevesu modra jajčka, so užitna — ne za zajčka; v jajčku vsakem trda kost, ki ima kar dvojno ost. Kmetu poje kar ves dan pozdrave, ko dviguje se s poljan v višave; to je ptiček “ ni za-spanček, mi mu pravimo STARA IN ZNANA TVRDKA /a se ie p t pilili g tel. »MM * zadovoWW« obvešča sVOj. odjemalce, ima na lago novo ^ šivalnih stfO) , vetoV• znam* SIMCA) s križnim štvoo za gumbnic ■ pritrjen"3* gumbov in ciP* ter veze*!* brez okove- 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi s^?]ieoe v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo r.a° 3 jj stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje p lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMIO v vse kreft tudi v' inozemslv0 lumpom TRSI, UL. C. B A T T I S T I 23 L Tel.44-208 Telegr. IMFEXPOK f-TRlES^ D VA Ž A: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA* tekstil,kolon'«1 no blago i« 'a* novrstne SPECIALIZIRANO PODjETJB ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZAC^ Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga tp- drv za *ul NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega if) mehkega ga lesa, furnirja, vezanih plošč iW' Prevzamemo prevoz« vsakovrsloego blaga z lastnimi prevozu®1 Urad: TRST' Ul. Crlspi št. 14 - Tei. fAtf Skladišče: Ul. delle Milizle 19 - Tel. Telefonska stev. stanovanja 95-91° MOTOM 48 DELFINO 160 CCM 00- tor«e»- Dovs°? «*!&» o* t pr odel* es* roke d0prV{; "n > ______ Postala za usluge v Nabrežini: FRANC SIB ZNIŽANE CENE AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA TRST (ROJAN) TELEFON Magazzini MALIGtB UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 TRGOVIN* VAS A V njej dobite: ^ OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6 tELOV' Boa a to izbiro USNJENIH JOPIČEV lo ^ v0p-NIKOV. - JOPICE od 2.950 lir ^ ^a «fr NENE HLAČE po 1-350 lir. bite pri nas: VELIKO IZB cen®’ OBLEK v vseh barvah in po n J AMERIŠKE PLATNENE HLAf±nVERjE 1 JOPICE za delo. NOGAVICE, P POSKUSITE! _ NASI KRAJI IN LJUDJE D O L, I N A Plodna delavnost zborauValentin Vodnih" Naš pevski zbor »Valentin vodnik« je v nedeljo 21. oktobra nostopal v radiu Trst H- Oddaja je lepo uspela in 50 bili z njo zadovoljni na radiu in pevci sami. Peli so Pod vodstvom svojega pevovodje Cvetka Marca narodne Pesmi v priredbi prof. Boštjančiča. Ptvski zbor, ki šteje 24 članov, se redno vadi dvakrat ba teden, zdaj se pripravljalo in bi radi nastopili v Koprskem radiu. Za ta mesec Pa imajo v načrtu tudi tur-nejo po Gorenjski in nastop v ljubljanskem radiu, če ne bo zaprek in težav s potnimi usti. Verjetno v januarju pa bodo spet nastopili v radiu Trst n in se za to že učijo nove pesmi. Letos je zbor med drugim uspešno nastopil na Prešernovi proslavi, za mladinski teden na prireditvi V Borštu tor pri sprejemu goriških fantov v Dolini. Kakor vidite, so naii pevci rares marljivi in podjetni, dobro pa bi bilo, da bi k '®boru pristopilo zdaj tudi *aj več mladine, saj med njo ue primanjkuje lepih glasov, bi se v zboru izpopolnili ln prišli do veljave. Pretekli teden, ko so eksplodirale mine, je frčalo kamenje po bližnjih vaških poteh in strehah- Prileteli so tudi kamni po 10 kg. Ce ti tak kamen pade na glavo, ni več nobene pomoči. Hiše v bližini kamnoloma so poškodovane od močnega pretresa zaradi min, prahu je v suhem vremenu toliko, da morajo biti vedno zaprta okna, po vrtovih sta povrtnina in zelenjava prašni; ropot tudi ni prenehal- Lastnik je sicer zboljšal nekatere naprave in stroje, a' le v svojo korist, da je povečal produkcijo. Vsega tega smo že siti do grla in zahtevamo, da organi javne varnosti če nobena druga oblast ne more, prisilijo lastnika kamnoloma, da ukrene vse potrebno za zaščito in varnost prebivalstvo. * * # Radi bi tudi povedali nekaj o javnem telefonu v naši vasi. Telefon namreč imamo, centrala je v Dolini, zveza pa je zelo Slaba in je večkrat treba čakati za pogovor s Trstom tudi celo uro. Ali še ne bi dalo zboljšati zveze in odpraviti to pomanjkljivost? Razdeljevanje zavojev CARE v.Pred dnevi so v naši občini razdeljevali nakazila za daTilne pakete ustanove CaRe - FOA. Kot se po napadi zgodi ob takih prilikah, ie tudi tokrat prišlo do prepira in nezadovoljstva, ker se 11'-'kateri pritožujejo, da so dodelili pakete manj potrebnim in da so prezrli reveže. Nekatere ženske so šle tudi Protestirat na županstvo, kjer Pa so jim odgovorili, da niso ničesar krivi, ker da niso oni sestavljali seznama potrebnih. Prepir in greh je povzročilo tudi nekaj paketov, ki jih je razdelil župnik, ki Je poudaril, da jih smejo dobiti le krščanske družine. BORŠT Kje bomo letos stiskali oljke? . Letos so oljke na Bregu do-bfo obrodile; nabiramo sadež, 8 nas skrbi, kje jih bomo stiskali. Zadnja leta smo vozili **dež na Plavje, kjer imajo moderno. čeprav ne veliko stiskalnico. Zdaj pa je vmes no-_*. državna meja in ne bomo “*°gh več uporabljati stiskal-?*Ce, na Plavjah- Pred leti ko ; tod tudi več oljčnih fi,sadov sfno imeli stiskalnici/ Dolini in v Borštu, pa so seveda starinske in zdaj e delujejo več. -Prav bi bilo, da bi za Breg, r°ljunec, Dolino ter za Mac-*cvlje, kjer imajo sorazmerno največ oljčnih nasadov, nabavili sodobno stiskalnico futrebno bi bilo seveda, da bi * temu prispevalo kmetijsuo "fdzorništvo, ki bi se moralo 'Urn zavzeti, da bi se zbolj-, , 1 >n povečali oljčni nasadi, *,er je lega bolj primerna in u8odna Kaj je s telefonom? 2e večkrat smo pisali m tl .tud* pritožili na raznih rajih, da bi v naši vasi po-. ®v*Ii javni telefon. Dobili uio le obljube do danes pa niso uresničile. V najnuj-t*f1Sli. Pripomnili smo tudi, bčinska uprava končaj. dodelila z dekretom uči-Zii«-1 stanovanje v šoli. Do 1 Pa je btanovanje še ved-«V(i ^azno in se učitelj s )e soProgo. ki tudi pouču- zj a baši šoli, vsak dan vo-shin .hjor. Prav radovedni kje je temu vzrok? BOLIUNEC j Ji 2 —-------------------- * našim kamnolomom ® vedno vso po starem koK,karnn°lomu smo že toll-kd0 a Pisali, da bo morda Pisan nai vendar nehamo biisijb tej zadevi. Mi pa ne ’.°bi s 1ako> ker nam ksmno-in 5i;e.Vedno dela preglavice test o m , Kljub raznim pro-?Urn n domačinov in oblju-Ur«a i*’b]k» župnnntvu, da he u •^9*1 kamnolom tako, da ie 0.. v°č škodoval naši vasi, Wo vse pri starem. ■ Pogled na plodno sovodenjsko ravnino proti Gorici ni teče del državne ceste Trst-Gorica najbolj važna pa je za vso občino cesta Gorica-Standrež-Sovodnje-Robije, Zagraj. Ta cesta je sicer še občinska, tako Je vsaj klasifici-rana, ima pa vse značilnosti pokrajinske ceste zaradi velikega prometa in ker veže pokrajinski center z raznimi občinami. pri sovodenjskem železniškem mostu, ki je bil zgrajen leta 1920, se cesta odcepi proti železniški postaji in proti Zagraju, drugi del pa gre skozi Robije do Gabrij kjer se priključi na državno cesto na križišču pri znani gostilni Pavletič, kamor prav radi zahajajo v nedeljah številni Tržačani in Goričani na piščance in dobro kapljico. Ta cesta je tudi turističnega pomena, ker prihajajo številni izletniki V te kraje od pomladi do pozne jeseni. Čeprav je tako važna in potrebna, je v precej slabem stanju, prav slab je zlasti del od Rubij do Zagraja. Občinski svet je pred dnevi sklenil, da se ta cesta asfaltira in razširi, Predvidevajo, da bodo stroški znašali približno 45 milijonov lir, a občina ne bo mogla sama kriti stroškov. Pravilno bi bilo, da bi pokrajina vzela to cesto pod svojo upravo, ter krila stroške za njeno ureditev in vzdrževanje. Od pomladi do jeseni je vse od Gabrij do reke Vipave in do Sovodenj prijeten sprehod. Na eni strani so lepo obdelane njive, na drugi pa hladen gozdič, nato obrežje mirne in večkrat umazane Vipave, naprej pa bistra Soča. i Gabrje tvorita dve naselji, eno pri državni cesti, drugo pa ob cesti proti Robijam in Sovodnjam. V Robijah je le nekaj hiš, tu pa je znani grad barona Bianchija, čigar rodbina je prišla tja leta 1864, prej je bil grad, ki je zdaj precej porušen, last grofa Attemsa. V spodnjem delu Gabrij je tudi stara cerkvica z značilnim zvonikom. Na poti iz Gabrij proti Sovodnjam zagledamo na desni »trani slikovito Peč. Tam živi med svojimi čebelicami znani čebelar dr. Bobič, ob državni cesti pa je Rupa. Tu je bila do prve svetovne Vojne velika strojarna, v kateri je bilo zaposlenih nad 100 domačinov. Ob izbruhu vojne je avstrijska policija aretirala gospodarja Andreja Jakila kot srbofila. Tovarno so zaprli, nato pa so jo porušile granate. Ker so bile te vasi med prvo svetovno vojno tik ob fronti, so morali domačini bežati, večinoma na Gorenjsko in Dolenjsko, peč je bila porušena, Sovodnje tudi, Rupa pa le delno. Prej so imeli tu fronto, zdaj pa imajo tik za seboj novo državno mejo med Italijo in Jugoslavijo. Skoraj Vsi kmetje so dvolastniki in hodijo na svoja polja na jugoslovansko stran čez mirenski obmejni blok. Imena teh vasi so tesno povezana z značilnostjo teh krajev. Sovodnje so dobile ime, ker se tam stekata dve vodi, Vipava in Soča; peč, ker je na pečini; Vrh, ki je na vrhu; Gabrje, ker je bil tam gabrov gozd; Robije, ker so morali domačini »delati robijo« — tlako tamkajšnjemu graščaku. Ljudje govore značilno goriško narečje; tu n. pr. kupijo čevlje «narate» Tudi to zimo vefierne točaje Prejšnja leta smo imeli kmetijske ure, ki smo se jih starejši in mlajši radi udeleževali in poslušali strokovne nasvete. Nismo jih mogli docela praktično izkoristiti, a smo si jih dobro zapomnili in jih bomo v bodoče po možnosti upoštevali. Takšni tečaji so koristni vsem; kmetom in delavcem, saj pridejo prav na večji ali manjši površini zemlje. Umno izkoriščanj* zemlje je zato hvaležna in vrača pridnim rokam plačilo za njihov trud.. ... Zato bi takšen tečaj želeli tudi v letošnji zimi. Mislimo, da bi bilo potrebno, da bi nas predavatelj Čimbolj seznanili z gnojili (gnojenja), ki nam povzroča vedno večje skrbi in je za umno kmetovanje, oziroma za večje uspehe tako pomembno- Ce bi bolje poznali vrednost naravnega in umetnega gnoja, bi z njim drugače ravnali in z enakim trudom dosegli boljše letine. Pri nas ima vsakdo svoj bolj ali manj udoben dom. Mnogo se je izboljšalo in olepšalo, še mnogo manjka. Letos so se stanovanjski prostori pomnožili za pol hiše, ali eno nadstropje, kar daje vasi nekaj več svežine. Angleži in Američani so k nam prišli, porušili zidove, razrili poti in zemljo po ogradah in — odšli, kot odidejo gosenice, ko kak kraj opusto-šijo. Ce bi napravili obračun škode, bi nam dolgovali lepe milijone. Kdo nam Jih ^ bo poravnal? Dolg Je, a dolžnika ni. BRlSČIKI (napravljene, narejene) Središče občine in največja vas so Sovodnje. Ob Vipavi je «Vas», nato je »Britof«, kjer ja tudi cerkev, potem so »Skrije«, na kraju vasi proti Standrežu pa je «Legar». Sovodnje so dolga vas, vse hiše so pri Cesti, za hišami pa so takoj vrtovi in polje. Vas je čedna, kakor tudi druge vasi, vidi se, da je bilo največ stavb zgrajenih, oziroma obnovljenih, po prvi svetovni vojni. ■ Se pred 5060 leti so bili domačini povečini koloni nekega italijanskega veleposestnika, ko pa je gospodar umrl, so njegovi dediči skoraj vse razprodali in so Sovodenjci^ pokupili zemljo po ugodnih cenah ter se tako osamosvojili. Vaščani se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom in so napredni kmetovalci; največ dohodkov imajo iz vrtnarstva-Tu pridelajo znani rdeči radič, ki se vedno dobro proda. V vasi imajo 4 občinske vodnjake, za namakanje pa dovažajo vodo iz Soče. Ce uporabljajo vodo iz vodnjakov, si jo morajo pripraviti dan prej, da se malo ogreje, ker je premrzla in bi škodovala rastlinam. Vode jim skoraj nikdar ne primanjkuje, a si jo morajo poiskati. V «Yasi» je dovolj, da domačin zabije cev 8—10 metrov globoko v zemljo in ima že vodo. Tako so tam napravili skoraj vsi in črpajo vodo za svoje potrebe z ročnimi črpalkami. Poglejmo še, kako se razvija prosvetno življenje v tej občini. Pripomniti je treba, da je splošna kulturna raven prebivalstva na precejšnji višini, to pa predvsem zartdi bližine Gorice, ki je bila vsa leta živo središče slovenske kulture in ker so ti ljudje vedno radi čitali knjige in časopise ter ljubili izobrazbo. Zdaj cbstajajo in delujejo pevski zbori v Sovodnjah, na Peči in na Vrhu. V Sovodnjah imajo majhen društveni prostor, ki pa nikakor .ne ustreza potrebam vali. Za Gabrje, Peč in Rupo bi bil potreben prosvetni dom. V letnem času »o vae prireditve v Sovodnjah na tamkajšnjem nogometnem igrišču, kamor pogo-stoma rada zleti mladina iz Sovodenj in Peči, da zbija žogo Prosvetno življenje bi se tudi tu, kot v drugih krajih na Goriškem, še bolj razvilo, če ne bi manjkalo primernih prostorov, odrov, dvoran, pevovodij in režiserjev. Upati pa je, da se bo tudi v tem pogledu lahko kaj več napravilo in da se bo našel kdo, ki bo priskočil na pomoč slovenski mladini na Goriškem, k; mu bo za to hvaležna. A. B. Ob smrti naše Vilmlce Ni je več med nami, naše drage Vilmice. Kruta usoda jo je iztrgala iz naročja njene mame, ki je ostala sama, s svojo veliko bolečino. Vse nas je presunila tragična smrt nedolžnega otroka, saj smo vedeli, da je bila edini up življenja nesrečne matere. Vedeli smo tudi, da je bila že v osnovni šoli ena izmed najboljših učenk ln da se učenju ni izneverila niti letos, ko je začela obiskovati prvi razred slovenske nižje gimnazije. Njene součenke so povedale, da je ves razred jokal, ko so zvedele o tragični nesreči. Nesrečni materi želimo, da bi tudi ta, doslei najhujši udarec prenesla tako, kot je junaško prenesla smrt moža ln nato še očeta. Naj ji bo globoko ‘Sočustvovanje vseh vaščanov v tolažbo in pomoč. Drago Vilmico pa bomo vsi ohranili v trajnem spominu. SV. KRI Petle nr e povedano? «Primorski dnevnik« je že pisal, da so v neki domači gostilni zaprli 4 mladeniče in jih dan kasneje zopet spustili na svobodo. Toda povedati je treba tudi naslednji dogodek; V isti gostilni je družba mladeničev nekega večera prepevala slovenske pesmi. V lokalu je bil tudi karabinjer, ki je veselo družbo pozval, naj utihne. Mladeniči so mu odgovorili, da lahko pojejo do 11. ure, tod* karabinjer je odgovoril, da se v gostilni sploh ne sme peti! In tako so morali obmolkniti. Doslej še ni nikomur padlo na pamet, da bi družbi, ki je pela v gostilni, prepovedal peti, razen seveda, če bi se petje zavleklo čez policijsko uro, Morda res obstaja kakšen italijanski policijski zakon, da se v gostilni ne sme peti. Toda tega se niti v Italiji ne držijo, saj povsod prepevajo! Močno sumimo, da je v tem primeru le slovensko petje krivo, da ga je karabinjer prepovedal. Želeli bi, da policijske oblasti v takih primerih ne iščejo dlake v jajcu, kajti to, da nam prepovedujejo peti, nas spominja na zloglasno dobo fašiitičnega terorja, ko smo zaradi-slovenske pesmi in slovenske besede romali v zapor. V petek smo ob gostovanju SNG, napolnili kino dvorano. Pričakujemo, da bo tudi danes polno zasedena. L O N ] E R Sestavljena it najboljšega materiala hdelana po najnovejlih tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahtevaj!« jo pri »vojem urarju! AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PRIVOZ POTNIKOV naTr2ašhem,v!ngo-slavifo, Avstrijo in druge države GARAŽA: UL Timeus 4, teL 90-296 STANOVANJE i UL F. Severo 6, tel. 83-113 Mizarji | d..,. podjetniki | kov«, maoe- kmetovalci* letov in tra- me, nudi najugodneje A TRST vialn Sonnino 24 Tel. 90441 PIETRO CONTENTO TRST — ULICA CARDUCCI štev. 7 — TEL. 373-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih ln otroških oblačil, svilenih rut, noiavic In rokavic RADIO TELEVIZIJA ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA. RADIJSKI APARATI MARELLi UNDA MINERVA TELEFUNKEN SIEMENS PHONOLA TELEVIZIJSKI APARATI MARELLI UNDA PHONOLA .Škodo bodo povrnili za polja na Hudem letu Ko so odšle angloameriške čete, ki so imele v najemu travnike, pašnike in njive na Hudem letu za svoje orožne vaje, so poslali vsem lastnikom zemljišč obvestilo, da s 26. oktobrom preneha najemnina. Te dni pa prihajajo iz Trsta izvedenci za plačilo povzročene škode. Pričakujemo, da se izplačevanje ne bo zavleklo in zahtevamo, da boči,, pcivl no ocenili povzročeno nam škodo, NABREŽINA Slovenskim vasem slovenska imena Z obsodbo Žerjala od Dom-ja se čutimo ob»oj*nl vsi Slovenci. Ali n* bomo smeli braniti svoje narodne časti in se upirati kakršni koli žalitvi našega narodnega čustva? Takšne sodbe so ne le krivične, ampak tudi ne prispevajo k pomirjenju, ker nas preveč spominjajo predvojnih, za nas dovolj grenkih časov. Bojazen, ds se bo brezposelnost množila, se le noče poleči. SELAD ne bo mogel delati čudežev. M*lo bi nam odleglo, da bi začele krožiti one milijarde iz fonda za javna dela. Sicer ne bodo mogle rešiti socialnega vprašanja, a ga bodo za nekaj časa blažile. Da se zabrii« neprijeten spomin na Wintertonov ukaz o javnih napisih in ustreže vsemu slovenskemu in tudi poštenemu italijanskemu prebivalstvu naše vaai ln občine,' naj občina čimprej zamenja italijanska imena naših vasi s slovenskimi. Tudi podjetju »La Carsica« priporočamo, da natisne vozni red z označbo naših vasi v našem jeziku. Želimo, da bi nien lastnik, ne zaničeval samega sebe in nas, saj ni menda nobena sramota, če je Slovenec. m kihe vseh vrst, ne premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Vam nudi OPČINE — UL. MONTE RE štev. 4 (blizu šole) Telefon: trgovina 21-155 — stanovanja 31-IS« PRODAJA TUDI NA OBROKE! Vremenska napoved za danes: Lepo .suho vreme. Ponekod rahlo obiačno. odnosno megleno. Slab veter. Temperatura se nf bo mnogo spremenila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.6 stop.; najnižja pa .7.6. Tli&T, uedelja 5, decembra 1851 PRIMORSKI DNEVNIK K A mo Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 15.00: Primorski zbori, ansambli in solisti, pojo in igrajo. — Trst II.. 18.00: Čajkovski: Labodje jezero. — Trst I.: 22.30: Koncert čelista Gregorja Pratigorskega. — Slovenija: 21.Io. Večerni operni koncert. '■».................. MNOŽIČNI SESTANEK SFS NA VRHU Večidel narodnega dohodka v Italiji gre za administracijo Vedno več državljanov pa zaman išče zaposliiev V petek .zvečer je bil na Vrhu množični sestanek SFS, katerega sta se udeležila tudi dva člana IO SFS. Najprej so se Vrhovci pomenili o sodelovanju Italije in Jugoslavije in o delovanju številnih mešanih komisij, ki so se te dni sestale, da Uredijo viseča vprašanja med obema držav-ma, katere je doslej preprečevalo nerešeno tržaško vprašanje. O manjšinskem statutu je govoril prisotnim tov. Ivo Marinčič, član IO SFS, ki je poudaril, njegovo važnost za rešitev sporov na etnično mešanih področjih in med drugim prikazal zanimanje avstrijskih krogov za londonski statut, ki je po izjavah istih krogov popolnejši od sporazuma Gruber-De Gasperi. Tak statut na Tirolskem bi po mnenju Avstrijcev v večji meri zajamčil pravice njihove manjšine in odstranil nesporazume med Italijo in Avstrijo .glede avstrijske manjšine v Italiji. Govornik je med drugim nakazal potrebo, da se na kulturnem in gospodarskem področju zamejski Slovenci strnemo skupaj, ker bi posredovanje tovrstno organizacije pri oblasteh doprineslo mnogo več naši borbi. Tudi v diskusiji je bila podprta ta zamisel, po kateri naj bi na Goriškem vzklila Kmečka zveza, zatem Zveza obrtnikov in podobne gospodarske organizacije, ki bi se skupno s kulturnimi združile v glavno zvezo. Neki disku-tant je izrazil predvsem potrebo po osnovanju Kmečke zveze, ki bi zastopala pri oblasteh interese naših kmetov, dostikrat zapostavljenih pri dodelitvi pomoči in največkrat tudi preveč obdavčenih. Tov. Ivo Marinčič je govoril tudi o našem političnem delovanju, delovanju ljudi, ki iščejo z ostalimi naprednimi italijanskimi državljani skupno pot za drugačno družbeno ureditev, ki ne bo poznala korupcij, brezposelnosti, pa tudi ne narodnostnega zatiranja. Vrhovci so v precejšnjem številu delavci v ladjedelnici v Tržiču zato so sami najbolj poučeni o slabi gospodarski politiki demokristjanske vlade, ki delavstvu samo obljublja. Država potroši 53% narodnega dohodka za admini-stacijo, pa čeprav sama priznava, da je kar 400.000 uradnikov odveč v državni službi. Ze tu je dokaz kratkovidno-si vladnih krogov, ki nočejo prevzeti nikakršnih sklepov za sanacijo državnega aparata, marveč ljudski denar trošijo za nepotrebne namene, ne da bi se pri tem ozirali na tisti del državljanov, ki zaman iščejo zaposlitev. Ob zaključku sestanka so se Vrhovci pomenili še o delovanju mladine in sprejeli poziv ZSM, da se udeležijo športnega tekmovanja, ki bo tega meseca v Sovodnjah. Prometna nesreča na Korzu Itaiia Na Korzu Itaiia se je včeraj dopoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal Leonardo Gugliazzi, orožnik v Gradiški. Guglazzi je z motorjem vozil proti južni postaji in ko je prišel do bara «Nuovo mondo« je iz neznanih vzrokov trčil v avto. Prisotnost duha obeh šoferjev je verjetno preprečila, da ni prišlo do hujših posledic. Poškodovan je bil le šofer motorja, katerega je rešilni avto Zelenega križa takoj odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so mu obvezali rano na desnem licu. mm na Ončiuah predvaja DANES 5. t. m. z začetkom ob 15. uri in JDTRI 6. t. m. z začetkom ob 18. uri barvoi blm: Metro G. M. Romantičen, dramatičen, napet Nepozabna predstava Igrale : Ricardo Montalban, Pier Angeli, Vittorio Gassman Zaradi padca v kuhinji se je ranila po obrazu 44-letna Antonia Magno iz Gorice, Ul. Colombo 23 je morala včeraj okrog 13. ure z rešilnim avtom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rano na nosu in praske po obrazu. Magnova si je poškodbe povzročila pri nesrečnem padcu v kuhinji. MEDTEM KO SE POPRAVILA LADIJ BLIŽAJO H KRAJU Tržiška ladjedelnica krez slehernih naročil Petrolejska ladja «Alderamine» je že prestala prvo vožojo, popravila «Maripose» pa bodo kmalu končana Petrolejska ladja «Aldera-mine» je srečno prestala prvo vožnjo po morju in dokazala zmožnost delavcev CRDA v Tržiču. Nova petrolejska ladja ima nosilnosti 18.700 ton in novi motor, katerega je izdelala tovarna strojev S. Andreja v Trstu S tem se je izpraznil še en dok v Tržiču, kmalu pa bodo delavci popravili tudi «Mari-pose», linijsko ladjo, ki so jo dali v popravilo Amerikanci. Kot pravijo, bo ladja lahko odplula se meseca januarja. Novo leto bo prineslo tako delavcem v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču samo skrb za nadaljnje delo: doki so prazni, naročil, pa ni od nikoder. Sicer se v zadnjem času slišijo glasovi o izgradnji dveh petrolejskih ladij, toda vse to so govorice, ki bi v primeru, da so resnične, le delno zaposlile 1.500 delavcev, trenutno zaposlenih prj popravilu «Maripose». Zakon Tambroni ni na žalost prinesel še nikakršnih sadov; tujci se še vedno izogibajo italijanskih ladjedelnic, ker so cene proizvodov previsoke, pa zato rajši naročajo ladje v Nemčiji in Angliji. Tudi o reorganizaciji IRI podjetij, ki bi lahko poživela lad-jedelniško industrijo, doslej, ni bilo slišati nič konkretnega. Vsekakor vlada v italijanski ladiedelni.ški industriji kriza, s katero je prizadetih mnogo delavskih družin v Genovi, Neaplju, pa tudi v goriški pokrajini, kjer je od višine proizvodnje v ladjedelnici v Tržiču v veliki meri odvisno blagostanje prebivalstva v Tržiču in okolici. Smrl profesorja Lea Obleščka V ranih sobotnih jutranjih urad je umrl na svojem domu v Krminu profesor Leo Obleščak, ki je poučeval angleščino in italijanščino na slovenski nižji srednji šoli v Gorici. Umrl je še zelo mlad v starosti 42 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik )e kil dober vzgojitelj in je bil zaradi svoje pravičnost in živahnosti med dijaki zelo priljubljen. Zapustil je ženo in enega otroka. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem izrekamo naše sožalje. KINO CORSO. 15: «Krasni pleni), barvni film, panoramsko platno, M. Monroe in R. Mitchum. VERDI. 15: «G6rje zmagovalcem«, L. Padovani. CENTRALE. 15: ((Dogodivščine Petra Pana«, barvni film, W. Disney; izven programa «V deželi medvedov«, barvni film. VITTOR1A. 15: ((Samomorilsko poslanstvo«, barvni film, T. Curtis in M. Murphis. MODERNO. 15: ((Zločin«. Dečka padla s kolesa in se hudo poškodovala Včeraj dopoldne ob 10.10 sta 13-letni Bruno Culetto in 14-letni Pietro Tofful. gojenca zavoda O. Lenassi. nesrečno padla s kolesa, ko sta se oba na enem kolesu vozila po Ul. Italico Biass. Na pomoč jima je prišel rešilni avto Zelenega križa ter ju odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ju pridržali na zdravljenju. Culetto si je pri padcu ranil sence na desni strani in laže poškodoval po obrazu, medtem ko se je Tofful ranil v glavo. Obema so zdravniki ugotovili znake pretresa možganov. O njunem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli. Stanje obeh se je v popoldanskih urah zboljšalo. Milna „En Ussaro" • v K DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Kuerner, Korzo Itaiia 4 - tel. 25-76. ISalič & s,** In OEIAVNIM trst Ul. F. Crispi 15 Telefon 9521 d mn LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE MORINI in MINARELLI z« vse vrsfe po h,po- . sebn o hribovite, lepo ?■? .j—— izoblikovan, primeren za vse osebe Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega materiala 125 cc cena L 164.000, // G ABBIANO"- EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO JOŽEF LUTMAN pooblaščen tudi za nadomestne dele ».MOTOM” GORICA, UL. MARCONI 9 TRST UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) POSTREŽE VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-• ■ i" MACIM PRŠUTOM. ' ■= Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko KERŽE CKUJl! jesenske in zimske, dobre in poceni dobita ra velike in mate v trgovini ]o&ip Tbeuifrani TRST, Ulica lasari 1U • tel. B9661 B E LT R A M uyoz uvoz Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete v Jugoslavijo In druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto ^ranc0, J-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasl0?' J ^ g- — - k '!. v. Igli ' jfg «3 ' . -jgiEal ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Zapomni si: tvrdka KERZE - Trsi - Piozza S. Giovanni 1 • tel. štev. 35019 PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE 1 Trgovinsko podjetje na debelo in drobno CELJE Trg V. kongresa k nudi maloprodajni trgovski mreži po najnižjih cenah na debelo vse vrste spodnjega in zgornjega usnja, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških in torbarskih potrebščin ter pogonskega jermenja po najrržjih dnevnih cenah. Vabimo vas na ogled naših zalog, kjer se boste sami prepričali, da vam borno solidno postregli. 1] TRST - Ul. Macchiavelli 13 Tel. 31 404 vam izposluje potne liste, jugoslovanske vizume, prošnje za cono Koper, različne dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazeiisKl list, anagrafične dokumente In drugo. Cene zmerne. Vse za majhen honorar- TVRDKA JOŽEF SILA uvoz VSAKOVRSTNEGA LESA ZA VHEUKLAVO IN KURJAVU TEK JAMSKEGA LESA THSI - Ulica I’. Flisi šlut. 23 • Telefon 37 UU4 iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuniiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii 62 «Jaz grem napisat plakat in prinesem cunje, s katerimi mo nagačili lutko,« se je prostovoljno javil tretji študent. Odšli sc in dvajset minut kasneje smo se sestali v parku. «V našem kolegiju nas ne učijo. kako naj vežemo vozle za ičanje,« se je nasmejal mladenič, ki je prinesel vrv. «Mislim, , bomo morali nekaj improvizirati « Medtem sem oprezno odstranil vezene «mistične znake anovca« s sprednje strani obleke, ker sem vedel, da je to en najdražji cel. Razen tega pa bi mi ta del lahke se egnil služiti v prihodnosti. «Kako bi bilo, če bi to lutko obesili na mestno svetilko?« vprašal eden izmed študentov. Pogledal sem kavalirje, ki so stali pri vhodu v avditorij. OKNO V KOPALNICI «Lutko moramo obesiti čimprej in se raziti, preden ti x>vi krenejo po ulici,« sem rekel. *Toda to ni naša edina rb Vem, da imajo kavalirji navado, da imajo v mestu kaj svojih ljudi tudi med množico.« «Kaj mislite, da bi bilo treba napraviti?« je vprašal stu-nt. Pogledal sem po trgu. Neposredno nasproti avditorija, er so imeli klanovci svoje zborovanje, je stala trinadstropna ša, v kateri je imelo svoj sedež Krščansko združenje llllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIUIHHIUtHimiiHlimimRHIIIIHHIlillllltlllHIHttlrtlllHUlUHIUtlUHUI1 tllUIIIIIIIIHIIIIItllllllMIIIIIIttllilllllllllMIHIIUIHiUUUIHUllllUUItUntIMinililllllllllllllllllllllillllllHItllllllllillilliiliiiiit stranskemu izhodu, nato na Medtem ko se je množica lepo zabavala in žvižgala- *0 je kavalir povzpel na svojega prjatelja. Toda prav je zagrabil lutko, ni mogel več klanovec pod nH>b pri tako da sta se oba prevrnila z lutko vred na tla. Najn tem pa je bilo, da je glava lutke ostala v zraku in dalje. Množica se je na ves glas smejala. Vsi rceci 0^_ drege so-kavalirji odnesli lutko v avtomobil in odhiteli Nikoli več nisem videl svoje klanovske obleke toeprav r kmalu dobil na roko vezeno obleko Klanovega Kieag!a__^ foto* nega satlna). videl sem jo samo naslednjega ene na y grafijah na prvih straneh listov po vsej deželi. Namesto-R z canja o veliki Klanovi demonstraciji so poro.da zaoenj ?ga zgodbe o klanovcu, ki je bil obešen v znak prot klan protesta meščanov Macona. „ ie bil Uspeli smo mi, ne klanovci, Ku Klux Klan l -besen kot ris. UEMMEDY| 25il de*K d mladih ljudi. «Pomagajte mi, da lutko zavijemo v nekak sveženj, tako da se bo zdelo, kakor da potujem. Z njo pojdem v to hišo in bom prosil za sobo,« sem rekel. «Tam poskusim obesiti lutko na okno,« sem pojasnil. «Upam. da ta akcija ne bo razburila Krščanskega združenja.« Tudi vrv smo zavili v papir. Lutko smo dobro zavili, nakar sem stopil na sedež Krščanskega združenja. Imeh so samo eno prazno sobo. Plačal sem dolar in sem .io dobil. Ko sem šel po stopnicah, sem rekel črncu, ki je vozil dvigalo: «Ali ni to. kar se dogaja onstran ceste, velika bedarija?« «Nekateri beli ljudje delajo smešne stvari,« je rekel z začudenim nasmehom Moja soba, žal, ni bila obrnjena proti tistemu delu trga, kjer je bil avditorij. «Kje je stranišče?« sem vprašal vratarja, ki me je pripeljal z dvigalom. Odpeljal me je po hodniku. Okno v kopalnici je Izvrstno ustrezalo moji želji! Brž ko Je odšel, sem pohitel v svojo sobo in odnesel zavoj v kopalnico. Na vratih ni bilo ključavnice. Moral sem pohiteti, ker ni bilo izključeno, da pride morda sem kak klanovec. Hitro sem spustil lutko ^ skozi okno in privezal vrv na prečko, na kateri visijo brisače. Iz množice na ulici se je zaslišalo mrmranje, ki je spominjalo na oddaljeno grmenje. Pohitel sem skozi hodnik vrt in ulico.. KLANOVCI BESNUO Kavalirji, ki so stražili avditorij, so že zapazili lutko in so se s kletvami obrnili proti stavbi. Lutko so odkrili tudi fotoreporterji, ki so s svojimi flashi osvetljevali ulico. Ustavil se je promet. Vsi so gledal; na obešenega «klamovca». Zgubil sem se v množici in opazoval kavalirje, ki so razpravljali, kaj Hm je storiti. Nekdo izmed njih je prišel z nekako lestvo, toda le za nekaj centimetrov ni mogel doseči lutke. Ko pa je zagrabil lutko, se je začela polagoma dvigati v zrak! Pogledal sem in videl veliko čmo roko, kako je vlekla vrv. Bil je to moj prijatelj iz dvigala! Vrv je bila zategnjena, tako da je lutka visela zelo visoko ter je ni mogel nihče doseči. Tudi kavalirji so videli čmo roko. Eden izmed njih je po klanovsko zaklel, pohitel v poslopje in pri tem preskakoval kar po štiri stopnice. Zaskrbelo me je za črnca, žal ml je bilo, da sem si kaj takega izmislil. Toda čez pet minut se je strašno razbesneli kavalir vrnil. «Nisem mogel najti skrivališča te črne psice!« je rekel. «Vrata v stranišču so zaprta in upravnik se zaklinja, da ne ve nič o tem!« «2al ml je, da je uspelo temu črnemu pankrtu pobegniti!« je rekel drugi kavalir. «Ne morem verjeti, da je on skuhal to idejo,« je rekel prvi kavalir. «neki sin psice, ki ima rad niggerje, ga te napotil k temu! Mislim, da je to pravo klanovsko oblačilo — in stavim, da je to se eno dejanje te podgane, Kennedyja!» «To prekleto stvar moramo sneti. Ce jo Zmaj opazi, bo tako rjovel, da se bo slišalo do Atlante. Zlve nas bo odrl!« «Mislim, da bi lahko dosegel to lutko, če stopim na tvoja ramena « TEROR V MIAMIJU ^ V tem času sem začel ču-titi, da sem tniden tn j** daleč od vasi, tako da v bližini ni sosedov. Moja z z€in)je & sva prišla kot pionirja in začela z °Mel°vawm. ^bR3 zidavo hiše. Sklenila sva imenovati ta kraj Belu potHerl beseda je iz jezika Indijancev plemena Semmoie Zemljišče srečnega lova ali Nlkoli-nikolt zemlje. (Nadaljevanje s,6U udHovufii* uieOmk SIANISLAV KbNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MON'l ECCHI Sl S Ul. nad - Telefon Številka 93-8UH In *•«■»- - f-oitui nrMiai SIKI — UPKAVA- ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 27-338 — OGLASI: od 8. do 12 30 In od 18-18 — Tel. MJ18 — Cene oetasov Za vsak uun vlSme v Urini 1 ttolpe« trgovski 6U finančno upravni 100. osmrtnice 80 tir - Za FLRJ za vsak m«. Širine i S.»™ T din. - Tiska Tiskarski zavod ZTI - Potrata Gorica Ut 8- PC,m Ml Tei MI - Rokopis, se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna »00 polletna 1700, cejoletua 3200 Ur. Fed, jjua repub. Jugoslavija: Izvod iO, ",e4Ja|otM SI0v*’ Poitnl tekoči račun ra STO ZVU ZaloIniStvo triaikega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozein. tiska. Dr*. ^ . Tf*^ ruje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki e Ljubljani «04 . T 379 — Izdaja ZaloIniStvo tržaškega Uska .---------------------