LACO/02
/Primrski
Št. 281 (15.383)JetoLI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.__________________________
TRST - Ul. Montecchl 6 -Tel. 040/77%600___
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN
La Combustibile
34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252
•	diesel goriva
•	plinsko olje za ogrevanje
•	motorna olja	SHoll
•	les in premog za kurjavo Pooblaščeni prodajalec
za tržaško pokrajino
\e peči in štedilniki na drva
1500 lir	NEDEUA, 22. OKTOBRA 1995
V
Evropo
škod
Trst?
Drago Gašperlin
Dvodnevni seminar o celinski globalizaciji znanstvene in tehnološke kooperacije je bil za Trst morda važnejši kot mnogi dosedanji posveti, na katerih so premlevali, kako izvleci mesto iz družbeno-gospodarske krize. Tolikšna zgostitev raziskovalnih ustanov pri nas, ki je bila sicer boleča za kraško prebivalstvo, je pritegnila pozornost mednarodnih forumov in izzvala nekaj odločitev, ki bi morale tej pokrajini, a tudi njenemu zaledju, veliko koristiti.
Najprej so sklenih, da bodo tu januarja odprli sekretariat Srednjeevropske pobude, v katerem bo tudi posebna agencija za razvoj znanosti, zdaj Pa, da bodo umestili še svet direktorjev vseh raziskovalnih zavodov v srednji in vzhodni Evropi, ki bo nadziral in Usmerjal podeljevanje sredstev iz evropskega sklada za tehnološke inovacije v podonavskih in balkanskih državah.
Trst naj bi, skratka, postal center evropske znanosti. Z ene strani bi njegova industrija in gospodarstvo nasploh izkoriščala dosežke raziskovalnih ekip, z druge strani pa naj bi bilo tu nekakšno rešeto za pravičnejšo odmero denarnih nakazil oziroma za blažitev ekonomskih neravnovesij med članicami Evropske unije in državami, ki bodo prej ali slej postale njen sestavni del.
To velja tudi za Slovenijo, ki bo dopolnila Tehnološki park v Ljubljani z Znanstvenim središčem v Kopru, Id pa ima spričo utečenega sodelovanja Pri številnih evropskih programih eno nogo že v Evropi. Drugo nogo lahko vanjo potegne edinole, Ce ne bodo nekateri politiki Se naprej vztrajali pri obrobnejših problemih, ki označujejo odnose med jadranskima sosedama
Na seminarju so poudarili, da bo treba vstopiti v novo stoletje brez balasta političnih meja, ki otežujejo kooperacijo, in brez pomislekov strateške narave, ki zavirajo smotrno izrabo naložb. S Prenosom know howa naj bi torej pomagali državam, ki niso njene Članice, v Evropsko Unijo, izbira Trsta pa ni naključna: Ce je bil prej na razvodju Zahod-Vzhod, pa ima zdaj središčno geopolitično lego, ki jo lahko izkoristi *nko, da se reši spon preteklosti.
Trstu še eno I primanje EU
TRST - Ob koncu dvodnevnega seminarja o znanstveno-tehnološki kooperaciji med evropskim zahodom in jugovzhodom so sklenili, da se v Trstu umesti svet direktorov vseh raziskovalnih ustanov v srednji in vzhodni Evropi, ki bo nadziral finansiranje inovacij v podonavskih in balkanskih državah. Gre za pomembno moralno priznanje mestu, ki se odlikuje po razvejanosti znanstvenih struktur.
Na 3. strani
■ Uspeh protijedrske | demonstracije
TRST - Včerajšnja demonstracija proti jedrskim poskusom je privabila lepo število ljudi, predvsem mladih, a med njimi so bili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Zbrali so se pred francoskim konzulatom, kjer so se zavzeli za mir in varstvo okolja, za odločnejše mednarodne posege proti Kitajski in Franciji ter za zmanjšanje stroškov v vojaške namene in povečanje izdatkov za okolje in zaposlovanje.
Na 3. strani
■ Končan dvodnevni 1 seminar na Tibižu
Na Trbižu se je konCal dvodnevni seminar o dvojezičnosti na evropskih mejah. Po splošni oceni je bil seminar eden boljših o večjezičnosti v manjšinskih okoljih kar so jih zadnje Čase priredili v Evropi. Slušatelji so lahko spremljali niz tematik, ob katerih so bile v razpravi postavljene znanstvene teze. Ena glavnih ugotovitev je bila, da je pri manjšinah jezik eden bistvenih elementov njihove identitete.
Na 9. strani
ITALIJA / PO ODSTAVITVI PRAVOSODNEGA MINISTRA
Desnica napada Scalfara in Dinija
RIM - Odstavitev pravosodnega ministra Filippa Mancusa je razjarila desnico, ki napada predsednika republike Scalfara (na sliki) in zahteva odstop predsednika vlade Dinija. Državni poglavar je med včerajšnjim obiskom v Veroni rekel, da izkrivljanje resnice (nanašal se je na Mancusa) škodi svobodi in demokraciji. Njegov glasnik Scelba pa je citiral Montanellija, ki je zadržanje pravosodnega ministra med razpravo v senatu označil kot mafijsko opozorilo. Scelba je sinoči pojasnil, da je šlo za Cisto osebno izjavo, s kate-
ro Kvirinal nima nič skupnega.
Politični položaj v državi ostaja skrajno napet. V torek bo ustavno sodišče ocenilo priziv proti odstavitvi, ki ga je vložil Man-cuso ob popolni podpori Kartela svoboščin. Mancu-so ostaja elan vlade, a brez vsakršnega ministrskega resorja. Nekateri voditelji desnosredinske koalicije in Pannella pozivajo Dinija, naj odstopi pred glasovanjem o nezaupnici.
V Veroni je skupina pristašev Nacionalnega zavezništva glasno kontesti-rala predsednika Scalfara.
Na 2.strani
Primorski dnevnik tudi danes izhaja s posebnim dovoljenjem vsedržavnega sindikata novinarjev, ki je upošteval izredne težave, v katerih se naš časopis nahaja. Novinarji Primorskega dnevnika se povsem strinjajo z razlogi, ki so privedli do tridnevne vsedržavne stavke časnikarjev. Obenem se bralcem opravičujejo, ker so vesti danes nekoliko nepopolne zaradi stavke tiskovnih agencij.
Na Okinava množične demonstracije proti ZDA
GINOVVAN (Reuter) - Na japonskem otoku Oki-nawa so bile vCeraj množične protiameriške demonstracije. Na shodu se je zbralo vec kot 80 tisoC ljudi, ! precej več, kot so sprva pričakovale lokalne oblasti.
Prebivalci Okinavve, kjer ima ameriška vojska , glavno oporišče na Japonskem, že dolgo z nezado-j voljstvom sprejemajo dejstvo, da se imajo marinci, ki so med najpogostejšimi kršitelji javnega reda in miru, tuji pa jim niso niti hujši prestopki,
za »nedotakljive«. Incident, ki se je pripetil v j začetku septembra, ko je skupina ameriških vojakov ! posilila mladoletno domačinko, je sodu izbil dno.
Ogorčeni Japonci zahtevajo, naj VVashington in ' Tokio sprejmeta stroge ukrepe ter zagotovita vamo-: st in dostojanstvo vseh prebivalcev Okinavve.
Na 11. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Bratina posredoval pri Lombardiju
Senator Darko Bratina je posredoval pri ministru za šolstvo Lombardiju v zvezi z ukinitvijo sindikalnega dopusta za elane Sindikata slovenske šole.
Stran 2
Zaradi MSI umaknili panoje
Ob včerajšnji demonstraciji »novega« MSI so organizatorji bili prisiljeni umakniti panoje na razstavi o izseljencih v galeriji Tergesteo v Trstu.
Stran 3
Gorica: o selitvi sekcije m
Pokrajina bo za selitev slovenske sekcije ITI v šolski center skušala doseči dogovor z Goriško občino, je predsednica Marcolini povedala na srečanju s slovenskimi predstavniki.
Stran?
Houston premagal Buckler
V finalu košarkarskega turnirja McDonald’s Open v Londonu je prvak NBA Houston po pričakovanju premagal bolonjski Buckler, ki pa se je kar dobro upiral.
Stran 35
Jadran TKB izgubil po podaljšku
Košarkarji Jadrana TKB so sinoči v 5. kolu B fige po velikem boju po podaljšku izgubih z Biello, ki ostaja tako še naprej neporažena.
Stran 36
V BOSNI IZMENJUJEJO UJETNIKE
Petkov atentat na Reki delo islamskih skrajnežev?
ZAGREB, SARAJEVO (Reuter) - Odgovornost za petkov bombni napad na policijsko postajo na Reki je prevzela egiptovska skrajna skupina Gama Isla-miya. Po poročilu, ki ga je omenjena skupina poslala neki tiskovni agenciji v Kairu, naj bi bil napad oblika pritiska, da bi hrvaške oblasti izpustile tiskovnega predstavnika Kvassema, ki naj bi ga hrvaška policija zaprla 12. septembra, ko je prek hrvaškega ozemlja potoval v Bosno in Hercegovino.
Med bosansko vlado in bosanskimi Srbi je prišlo do izmenjave ujetnikov, izpuščena pa sta bila tudi oba turška novinarja, ki so ju Srbi 7. oktobra zajeli na nadzorni točki v bližini Sarajeva, ter trije predstavniki človekoljubnih organizacij.
V Novem Sadu pa je včeraj policija (na sliki AP) razgnala množico pripadnikov srbske radikalne stranke, ki so prišli hrupno pozdravljat ruskega nacionalističnega liderja Vladimira Zirinov-skega.	Na 10. strani
PRIMORSKI DNEVNIK
SSk za čim popolnejšo avtonomijo časopisa
Primorski dnevnik je spet zabredel v finančne težave. Družba za založniške pobude PRAE, ki ga izdaja, je v ponedeljek, 16. oktobra, objavila osnutek sanacijskega načrta, ki predvideva zmanjšanje števila strani, ukinitev ponedeljkove številke ter krčenje števila osebja.
Nova kriza Primorskega dnevnika pomeni resen problem, in to ne samo za izdjatelja ter za novinarje oz. uslužbence, saj gre naposled za obstoj edinega slovenskega dnevnika v Italiji, ki kot tak predstavlja izredno medijsko, kulturno in politično bogastvo za celotno našo narodnostno skupnost. Prav zato SSk meni, da bi morali Primorskemu dnevniku zagotoviti nadaljnje neokrnjeno izhajanje in rast, in to tudi s pomočjo matične države.
Res pa je SSk tudi mnenja, da bi moral biti Primorski dnevnik v vsakem smislu vse-manjšinski, tako da bi se v njem lahko Čedalje bolj prepoznavale vse temeljne komponente naše narodnostne skupnosti. Ni si mogoče predstavljati, da bi Slovenci v Italiji lahko razpolagali z dvema ah vec dnevniki, zaradi Cesar si tudi ni mogoče predstavljati, da bi Primorski dnevnik dolgoročno lahko še ostal glasilo samo ene strani, zlasti v novih zgodovinskih razmerah ne. Za tovrstna glasila naj pride v poštev predvsem periodični tisk.
Primorski dnevnik seveda ima svojo preteklost, upoštevati pa moramo tudi novi zgodovinski kontekst. Slovenija je denes samostojna, demokratična in pluralistična država in ni mogoče, da bi svojo podporo manjšini ideološko pogojevala, kakor se je to dogajalo dolga desetletja v preteklosti. Tudi javne podpore, ki jih zagotavlja Italija Prir-moskemu dnevniku, so namenjene dnevniku slovenske manjšine, in ne Časopisu takšnega ah
drugačnega njenega dela ah celo katerega koli zasebnega kroga.
To ne pomeni, da je SSK za »lotiziranje« dnevnika na strankarski osnovi, kot nekateri zlonamerno manigujejo. Nasprotno. SSk meni, da bi morali ustrezne rešitve za upravljanje Primorskega dnevnika iskati na ravni civilne družbe, ki jo v primeru Slovencev v Italiji predstavljata, kot znano, predvsem krovni organizaciji SKGZ in SSO, in sicer ob polnem spoštovanju naCel strokovnosti in neodvisnosti redakcije. Ob tem pa bi bilo mogoče pomisliti tudi na kako izvirno rešitev, recimo v tem smislu, da bi Primorski dnevnik dobesedno postal vse bolj last vseh tistih, ki ga beremo izoroma smo nanj naročeni. To bi po mnenju SSk predstavljalo bistven prispevek tudi k utrjevanju demokratične etnotnoti manjšine, ki je nujna za njeno nadaljnjo rast in uveljavljanje.
Izkušnje iz preteklosti so že pokazale, da so drugačne rešitve od gori nakazanih v novih zgodovinskih razmerah ne samo parcialne, ampak tudi nujno kratkotrajne in da lahko ogrozijo sam obstoj dnevnika. Tako se je izkazalo, da je projekt Primorski dnevnik-Republika, ki je nastal na osnovi ožjega pohticnega dogovora in bez upoštevanja pluralistične razvejanosti slovenske manjšine v Italiji ter same matične države, nujno kratkotrajna rešitev, ki povrh lahko povzroča težave v odnosih med matico in zamejstvom, v vrstah same manjšine ter seveda nenazadnje samemu dnevniku. Težiti pa je treba k trdnim rešitvam, ki naj dnevniku zagotovijo dolgo in mirno življenje neodvisno od strankarsko-politicnih prigodnosti v Italiji in v Sloveniji. To stališče je SSk zagovarjala v preteklosti in ga zagovarja tudi danes, na vseh ravneh.
PO NEZAUPNICI PRAVOSODNEMU MINISTRU
Scalfaro zavrača obtožbe Mancusa
Ostra izjava predsednikovega glasnika Desnica že glasno kontestira Kvirinal
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro zavrača vse obtožbe, ki jih je proti njemu v senatu izrekel bivši pravosodni minister Filippo Mancuso (na sliki). Državni poglavar je o tej zelo hudi aferi posredno spregovoril v Veroni, kjer se je udeležil proslave 50.obletnice osvoboditve in prireditev v spomin na pokojnega demokristjan-skega voditelja Guida Gonnelle.
Scalfaro, ki je bil med včerajšnjim obiskom v Veroni vidno napet, je dejal, da vsako izkrivljanje resnice pri tako pomembnih zadevah pomeni nevarnost za demokracijo in svobodo.
Bolj ekspliciten pa je bil njegov glasnik Tanino Scelba, ki je izrecno citiral znanega novinarja In-dra Montanellija, ki je v nekem intervjuju ocenil Mancusovo zadržanje (nanašal se je predvsem na pisni del posega, ki ga minister potem ni prebral) kot pravo mafijsko opozorilo predsedniku republike. Scelba je tudi zavrnil Mancusove obtožbe, češ da je Kvirinal nezakonito vplival na parlament, naj prižge zeleno luč za preiskavo proti Finiju in Berlusconiju.
V Veroni je Scalfara glasno kontestirala skupina pripadnikov Nacionalnega zavezništva, ki je zahtevala predsednikov odstop. Tudi drugod po državi so Finije vi pristaši priredili shode in manifestacije ter zahtevali Scalfarov odstop, v Rimu pa so bili glede tega najbolj glasni elani in aktivisti Berlusconijeve stranke ”Forza Italia“.
Načelniki poslanskih skupin se bodo medtem jutri dogovorili o poteku razprave o nezaupnici Dinijevi vladi, ki so jo podpisali vsi najvidnejši voditelji desnosredinske
ORISAL VLOGO SSŠ
Sen. Darko Bratina posegel glede vprašanj šolstva
Ministru Lombardiju predočil problem sindikalnih dopustov
RIM - Senator Darko Bratina se je sreCal z ministrom za šolstvo Lombardijem in mu predočil izredno negativne posledice, ki jih je občutilo slovensko šolstvo po znanih ministrskih ukrepih, zadnji med katerimi je odvzem sindikalnega dopusta Sindikatu slovenske šole. Prav ta problem je bil glavna tema pogovora, saj je zaradi že znanega ukrepa popolnoma ohromljena vsa dejavnost te organizacije slovenskih šol- ' nikov, ki ni zgolj sindikalna paC pa skrbi za bistvene probleme slovenske šole vseh vrst in stopenj. Senator Bratina je ministru prikazal nenadomestljivo vlogo sindikata in nujno potrebo po ponovni dodelitvi sindikalnega dopusta in to ne samo za tržaški del, marveč tudi za goriškega.
Senator Bratina je ministra za šolstvo Lombardija tudi opozo-
ril, da slovenska manjšina še vedno pričakuje konkretne odgovore na številna vprašanja, ki so mu bila postavljena ob priložnosti julijskega srečanja na ministrstvu v Rimu. Minister Lombardi je obljubil, da bo takoj preveril predvsem problem sindikalnih dopustov ob tem pa je tudi senatorju Bratini zagotovil, da se bosta ponovno v kratkem srečala in skupaj analizirala najbolj pereča šolska vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino.
koalicije, od Berlusconija do Finija, od Casi-nija pa vse do Buttiglio-neja. Zaradi resolucije o nezaupnici se je Dini - v skladu s parlamentarnim pravilnikom - seveda predhodno odpovedal torkovemu posegu v poslanski zbornici, kjer bi moral odgovarjati na številne interpelacije v zvezi z "afero Mancuso".
Sporni minister, ki ga je senat v četrtek odstavil, ostaja vsekakor še naprej formalni elan vladnega kabineta, Čeprav je pravosodni resor, takoj po odločitvi senata, ”ad interim" osebno prevzel sam predsednik Dini. Vlada in Mancuso Čakata na mnenje ustavnega sodišča, ki bi moralo že v torek oceniti priziv proti odstavitvi, ki ga je vložil bivši pravosodni minister.
Adria Auto vabi/
Ldria Auto, dobro poznan kot pooblaščeni
prodajalec vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO, vabi
cenjene stranke v svojo servisno delavnico, kjer vam
bodo nudili visoko kvalificiran servis (popravila,
Po vsej državi protesti proti jedrskim poskusom
RIM - V vseh večjih italijanskih mestih so bili včeraj sprevodi in manifestacije proti jedrskim poskusom, ki jih Francija izvaja v Tihem oceanu. Naj-vecja manifestacija je bila v Rimu (na slild-Telefoto AP) med katero so demonstranti vzklikali gesla proti francoskemu predsedniku Chiracu. Shod se je zaključil pred sedežem francoske ambasade, ki je bila ob tej priložnosti močno zastražena od policistov n karabinjerjev.
Protestni shodi so potekali na pobudo pisanega zelenega gibanja, politično pa so jih podprle levičarske stranke in številna naravovarstvena gibanja.
montaža dodatne opreme, menjava olja in oljnega filtra, rezervni deli itd.) po izredno konkurenčnih cenah. Obiščite nas!
Adria Auto d.o.o.
Industrijska cesta 2 (Kromberk)
65000 Nova Gorica
tel. 065/124 851 fax 065/124 850
DEMONSTRACIJA / TUDI SLOVENSKI DIJAKI
Zlasti mladi proti jedrskim poskusom
V ospredju zahteva po miru in varstvu okolja ter bojkotu francoskih in kitajskih proizvodov
Protestnega shoda proti jedrskim poskusom so se udeležili predvsem mladi (KROMA)
Organizatorji včerajšnje demonstracije proti jedrskim poskusom pred francoskim konzulatom so bili z udeležbo nadvse zadovoljni: zbrala se je lepa tonozica ljudi, okrog tisoč oseb, v veliki večini mladih, ki so tako izpričali svojo privrženost prizadevanjem za mir in varstvo okolja. Pobuda, za katero so se zavzeli WWF, Le-gambiente, ACLI, zeleni, mladi komunisti, mladinska sekcija DSL, združenji Italia nostra in Senza con-fine-Brez meje, so se udeležili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol, Pridružil pa se je tudi Kolektiv za družbene prostore. Istočasno je potekala tudi demonstracija Radia Onda Libera, tako da sta se oba sprevoda združila.
Udeleženci so s Trga Oberdan krenili po mestnih ulicah in se ustavili pred francoskim konzula-
zom v Ul. Einaudi pri Borznem trgu. V raznih posegih je prišla do izraza solidarnost s prebivalstvom Polinezije, kjer potekajo francoski jedrski poskusi, kot tudi potreba po še večjem osveščanju ljudi za ta vprašanja. Demonstracija je potekala urejeno, le nekateriso proti sedežu konzulata odvrgli tudi nekaj jajc in ga pomazali z barvo.
V tiskovnem sporočilu, ki ga je SKP izdala po demonstraciji, je md drugim poudarjena potreba po odločnejšem mednarodnem posegu proti Kitajski in Franciji, obenem pa tudi zmanjšanje stroškov v vojaške namene in povečanje izdatkov za okolje in zaposlovanje. Istočasno tudi pozivajo k bojkotu francoskih in kitajskih proizvodov ter potrebo po večji sohdamosti med Severom in Jugom.
PRIZNANJE / OB ZAKLJUČKU DVODNEVNEGA SEMINARJA
Trst bo prestolnica evropske znanosti
Finansiranje raziskav v Podonavju in na Balkanu
Na Pomorski postaji se je včeraj zaključil dnodnevni seminar o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med državami srednje in južne Evrope, ki ga je kraški Science Park v sodelovanju s tukajšnjo Trgovinsko zbornico in univerzo ter pod okriljem Evropske unije, Srednjeevropske pobude in Skupnosti Alpe-Jadran priredil nalašč v Trstu iz dveh razlogov: prvič, ker je pri nas zgoščenih toliko znanstve-no-raziskovalnih ustanov kot nikjer drugje v Italiji, in drugič, da bi vnovič izpostavili njegovo vlogo povezovalca med zahodnim in vzhodnim oziroma osrednjim in južnim delom celine. Važnost in pomen te funkcije je potrdila tudi razvejana udeležba, saj so na plenarnem zasedanju in tehničnih posvetih petih delovnih skupin sodelovali predstavniki vlad ter javnih in zasebnih raziskovalnih ustanov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Češke, Slovaške, Makedonije in seveda Italije.
»Politične meje nimajo prihodnosti, zato mora Trst izkoristiti svojo evropskost in kulturno bogastvo, ki mu ga daje hratna navzočnost treh rasno-jezikovnih skupin,« je poudaril podžupan Roberto Damia-ni ob pripombi, da je ravno ta specifika svojčas mestu omogočila močan razmah. In ker so nekatere stvari med Italijo in Slovenijo še nerazčiščene, je minister Rado Bohinc naglasil nujo, da se obrobna vprašanja rešijo tudi s pomočjo znanstveno-tehnološkega sodelovanja, ki naj naši matici pomaga k dejanskemu vstopu v Evropsko unijo, Evropi pa k popolni družbe-no-ekonomski, kulturni integraciji. V ta namen gre s pomočjo skupnih programov odpraviti razvojna neravnotežja, ker bo le tako mogoče odstraniti tudi nevarnost nadaljnjih političnih konfliktov, za to pa je treba preporazdeliti raziskavam namenjeni denar.
Njegovo tezo so na sklepni skupščini osvojili in v tem sklopu
KRITIČNO STALIŠČE SLOVENSKE KOMPONENTE SKP
Neustrezna sestava komisije
Komunisti se ne prepoznavajo v komisiji za prispevke manjšini
dali Trstu še eno priznanje: tu bodo umestili svet direktorjev vseh raziskovalnih ustanov v srednji in vzhodni Evropi, ki bo usmerjal delovanje napovedanega sekretariata Srednjeevropske pobude kar zadeva delitev finančnih sredstev, nakazanih podonavsko-balkanskim območjem, da se ne bi dobršen del le-teh porazgubljal v zapletenih državnih in meddržavnih birokratskih mehanizmih, kakor se je dogajalo doslej. Poleg tega so ob koncu seminarja podčrtali nujno potrebo po izdatnejšem finansiranju tečajev za strokovno usposabljanje mladih, saj so ugotovili, da bo tehnološki razvoj zahteval v prihodnjem desetletju čedalje več visokoprofilnih poklicev, torej temu ustrezno število delovnih moči z univerzitetno izobrazbo; skratka, mladi rod bo moral biti globoko specializiran, a tudi mi-selnostno prožen. Naložbe v to ne bodo imele takojšnjega učinka, na daljši rok pa se bodo hvaležno obrestovale.	Drago Gašperlin
NOVICE
Slovenska komponenta Stranke komunistične prenove nam je poslala v objavo naslednje tiskovno poročilo:
Zaprepaščeni ob vesti, da je deželna vlada par dni pred svojim odhodom imenovala komisijo za prispevke slovenski manjšini, slovenski komunisti želimo izpostaviti nekaj ugotovitev in pomislekov.
1.	Komisijo je imenovala sredinsko-desna deželna vlada A. Guerre na predlog odbornika, ki pripada »Polu svoboščin« in sicer na osnovi dogovora s manjšinskima »krovnima« organizacijama. Le-tema ni šlo, da bi obdržali pluralno razčlembo naše skupnosti, pač pa samo za lastni vplivni območji.
2.	Predhodni pogovori o sestavi komisije, ki so potekali na neformalni ravni, so očitno bili le pesek v oči.
3.	SKP v komisijo ni predlagala
svojih predstavnikov, pač pa je izrazila željo, da bi vanjo bili imenovani neobremenjeni in nezainteresirani kulturni in družbeni delavci. V glavnem se to ni zgodilo. Se več, potrjena je bila polovica stare komisije, ki je bila v ospredju žolčnih polemik in tožb. Gre za ljudi, ki z deželnimi birokrati delijo odgovornost, da je bila manjšina doslej prikrajšana za 7 milijard nerazdeljenih podpor.
4.	Dejansko ta »nova« komisija predstavlja le dve »krovni« organizciji in dve izmed političnih strank, za katere volijo Slovenci.
5.	Ce izvzamemo predstavnika Beneških Slovencev, ki uživa splošno spoštovanje, se slovenski komunisti ne prepoznamo v sestavi te komisije, ki bi - po zakonu - morala odražati celostnost slovenske narodne skupnosti.
Fulvio Tomaža v četrtek na Opčinah
Znani pisatelj istrskega porekla Fulvio To-mizza bo v četrtek, 26.oktobra ob 20.uri v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil svojo zadnjo knjigo ”Alle spalle di Trieste". Predstavitev bosta uvedla psihoanalitik Pavel Fonda in predsednik kulturnega krožka Istria Marino Vocci, ki je eden od prirediteljev večera. Ostali prireditelji so SKD Tabor, Knjižnica Finko Tomažič in tovariši ter kulturni krožek ”La rupe-Ob pečini".
ZARADI DEMONSTRACIJE MISOVCEV
Umaknili panoje razstave
Gre za razstavo v galeriji Tergesteo o težki usodi izseljencev
HODPRU JO BODO SPOMLADIH
Po zelo spodbudni sezoni je Carsiana zaprla duri
Prireditelji razstave »Macaroni e vu curnpra« v galeriji Tergesteo so včeraj bili Prisiljeni umakniti panoje s fotografijami, fri prikazujejo žalostne zgodbe nekdanjih italijanskih izesljencev, ki so s trebuhom za kruhom šli po svetu, in usodo sedanjih Priseljencev v Italijo. Policija jih je namreč toplo povabila, naj panoje umaknejo, s či-oier so preprečih, da bi prišlo do neredov z rnisovskimi demonstranti, ki so jih vče-rai »obiskali« Pino Rauti, Manlio Portolan m odv. Marco Bezzicheri (baje so tudi avtonomisti napovedah, da bodo panoje bra-thli). Kaj bodo misovski voditelji povedali,
ni bilo težko uganiti, saj se je zanje čas ustavil pred pol stoletja in več. Tako se je Portolan zaganjal predvsem proti priseljencem iz Slovenije, medtem ko je bil Pino Rauti le bolj »aktualen« in je dal duška svojemu gnevu zaradi »izdajstva« Finija. Misovci so zatem v sprevodu in dobro obkroženi s silami javnega reda krenili po mestnih ulicah, vzklikali proti Finiju in D’Alemi in se razšli na Trgu San Giovan-ni. V Trst je bila namenjena tudi skupina misovcev iz Veneta, ki pa so jo ustavih na Proseku.
Na sliki: Rautijevi pristaši v Trstu
Botanični vrt »Carsiana« je prejšnjo nedeljo legel k dolgemu zimskemu počitku in bo spet odprl svoja vrata 25. aprila. Izgled v vrtu je že povsem jesenski, s številnimi ciklamami in bledimi socvetji pisanega šetraja, rdečimi listi ruja in temnimi brinjevimi jagodami. Vrt, kot tudi ves Kras, je še vedno zelo lep, vendar ga bodo kmalu prekrile sivkaste nianse in tako bo izgubil nekaj tistih prvin, ki privabljajo občinstvo. Botanični vrt je namreč odprt v obdobju, ko je kraško rastlinje v cvetju. Podatki o obisku so letos zelo spodbudni. Številni obiskovalci so namreč vsako nedeljo sledili vodenim obiskom in marsikateri obiskovalec se je odločil, da se še vrne. Med tednom so vrt obiskovale zlasti šol-
ske ali druge organizirane skupine, ki so prišle na Kras iz drugih krajev Italije, iz Slovenije in tudi iz drugih evropskih dežel.
Botanični vrt »Carsiana« se namreč predstavlja šolam, a tudi odraslim, kot naravna učilnica k vzgoji za okolje. Za obvezne šole so upravitelji botaničnega vrta pripravili zvezek vzgoje za okolje z naslovom »Botanični vrt Carsiana: vabilo k poznavanju tržaškega Krasa«. Zvezek z velikim uspehom uporabljajo številni razredi, ki so v okviru programa »Scuolambiente« (Sola-okolje) Občine Trst izbrali dejavnosti pod gornjim naslovom. Skrčeno inačico zvezka delijo tudi razredom, ki ne prihajajo iz Trsta in ki lahko posvetijo »Carsiani« le kratkoumi obisk.
“Vaje v slogu" danes na proseškem odru
Proseški Kulturni dom bo danes popoldne ob 17.30 gostoval gledališko skupino SKD Tabor z Opčin, ki bo uprizorila znano igro Raymonda Queneauja "Vaje v slogu". Openska skupina bo gost proseško-kontovelskih "kolegov" amaterskega odra Jaka Stoka.
V	Dijaškem domu že v teku vpisovanje za zimovanje
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori od 27. decembra 1995 do 2. januarja 1996.
Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Uprava doma vabi zainteresirane mladostnike in starše, da ne čakajo za vpis zadnji dan 30. oktobra, ko bo treba potrditi ali odpovedati rezervacijo v Kranjski gori, podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št. 573141 v Trstu.
Ostali so zaprti v Coinu
Gasilci so sinoči dobili poziv iz veleblagovnice Coin, poklicali so jih nekateri uslužbenci, vendar se ni nič podiralo ali gorelo: ostali so enostavno zaprti. Verjetno se je tistemu, ki je zadolžen za zapiranje vrat ob večernem zaprtju, precej mudilo in sploh ni pogledal, če so prav vsi odšli. Morda jim bo sedaj moral poravnati kakšno naduro...
Smrtna slabost med vožnjo avta
Včeraj zvečer se je pripetila nenavadna nesreča.
V	Ul. Punta del fomo nedaleč od tržaškega županstva je fiat dima nenadno zavozil na desno stran cestišča in trčil ob dva avtomobila, ki sta bila tamkaj parkirana. Vzrok trčenja so reševalci kmalu odkrili. Mladeniča, ki je vozil avtomobil, je obšla smrtna slabost. Gre za 21-letnega Marzia Pellarina, stanujočega v Ul. Colonna 7 v Trstu. Rešilec Rdečega križa je mladeniča prepeljal v glavno bolnišnico. Zal pa je bilo vse zaman. Pel-larin je izdihnil že takoj po trčenju. Vse kaže, da mu je odpovedalo srce. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji.
TRŽAŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA
ACEGA bo trd oreh za lllyjevo upravo
Posega Venierja (SKP) in Dolenca (DSL) Pomisleki med svetovalci Ljudske stranke
Preustroj mestnega podjetja ACEGA je po pričakovanjih zelo trd oreh za upravo župana Riccarda Illyja. To je prišlo jasno do izraza tudi na petkovi občinski seji, na kateri je končno stekla razprava o tem zelo kočljivem vprašanju. V središču pozornosti je odborov predlog, da bi podjetje ACEGA postalo delniška družba z večinskim deležem same občinske uprave.
Občinska seja se je začela z vrsto prejudicial-nimi zahtevami in formalnimi resolucijami, ki so imele za cilj odložitev razprave. Posebno glasni so bili svetovalci Marini (CCD-KDC), Camber (LpT) in Marchesich (Nord libe-ro). Vse zahteve po odložitvi debate so bile po vrsti zavrnjene, pravo soočanje pa se je začelo Sele nekaj pred 22.uro, ko je spregovoril svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier. V skoraj dveurnem posegu je zastopnik leve opozicije utemeljil svoje odločno in popolno nasprotovanje načrtu, da bi ACEGA postala delniška družba.
Ce bodo prevladala od-borova stališča, je dejal Venier, bo nastradala celotna mestna skupnost, saj bi Občina v bistvu izgubila nadzorstvo nad podjetjem za vodo, elektriko in plin. Ohranila bi sicer res večino delnic, bila pa bi praktično nemočna proti vplivnim in finančno močnim zasebnikom. Venier se je skliceval na stališča vsedržavne zveze mestnih podjetih CISPEL, ki nasprotuje preustroj podjetij v delniške družbe in znova
predlagal mestni referendum o tem vprašanju.
Igor Dolenc (DSL) je zagovarjal odborovo zamisel, da bi podjetje ACEGA postalo delniška družba z občinskim večinskim deležem, v vsakem primeru pa bo Občina lahko sproti preverjala izvajanje vseh sklepov, ki bo postopno. Kritičen do občinske uprave je bil zastopnik Ljudske stranke Pino Tomasi, ki je sicer povedal, da govori v osebnem imenu. Med svojim posegom je napadel sindikalno zvezo CGIL, češ da ni prisluhnila delavcem ACEGA, ki so se skoraj plebiscitarno izrekli proti ustanovitvi delniške družbe, še posebno pa njenega pokrajinskega tajnika Bruna Zve-cha. Slednjemu je Tomasi očital, da se vede pragma-
Občina Devin-Nabreži-na bo formalno zaprosila deželno upravo za prispevek za otroške jasli v šolskem centru "Karel Strekelj" v Sesljanu. Tako je na izredni seji soglasno sklenil občinski svet, potem ko je uprava že pred časom sklenila ustanoviti italijanske in slovenske otroške jasli, a za to Se nima potrebnih sredstev. Dežela je obljubila prispevek v višini 170 milijonov lir, trideset milijonov pa bo iz svojega proračuna prispevala občinska uprava.
Sklep za prošnjo na deželno upravo je bil,
lično, podobno kot svojčas Bettino Craxi.
Razprava o ACEGA se bo nadaljevala v torek. Pred tem je občinski svet obravnaval vprašanje glob za nepravilno parkirane motorje in vespe, krajše soočenje o tem je spremljal hrupni poulični protest vespistov in motociklistov.
Na seji je odmevala tudi žalostna zgodba mlade Bebe, srbske begunke iz Vojvodine, ki so ji redarji priselili kar milijon lir globe, ker je prodajala šopke ciklam. Vprašanje je postavil Venier, v imenu uprave mu je odgovoril podžupan Damiani, ki se je resnici na ljubo neprepričljivo izgovarjal in na koncu povedal, da bo treba celotno zadevo še poglobiti.
kot rečeno, odobren soglasno, kar pomeni, da je z njim soglašala tudi opozicija. Navidez formalno opravilo pa je doživelo velike težave s strani občinske tajnice, ki je z nekaterimi čisto birokratskimi utemeljitvami dolgo osporavala sklepu za odobritev prošnje na Deželo. Občinska seja, ki bi v normalnih pogojih trajala nekaj minut, se je tako po nepotrebnem zavlekla, na koncu pa je, kljub negativnemu mnenju tajnice Renate Salin, prevladalo soglasje vseh svetovalskih skupin.
OBČINSKI SVET
Nabrežina prosi prispevek za otroške jasli v Sesljanu
V nedeljo v Saležu svečanost pred nanovo urejenim spomenikom
V Saležu so domačini s prostovoljnim delom poskrbeli za lepši videz spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju, ki je bil postavljen leta 1948. Obeležje so počistili, obnovili so tlak, ki ga obkroža in okrog spomenika zgradili kamnit zid. Pred obnovljenim spomenikom bodo zato prihodnjo nedeljo ob 15. uri pripravili svečanost s pestrim sporedom. Spregovorili bodo predsednik pripravljalnega odbora Rado Milič, zgoniška županja Tamara Blaži-na, predsednik pokrajinskega združenja VZPI-ANPI Arturo Ca-labria in podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Miloš Budin; nastopila bosta tudi pro-seška godba s Proseka in domači pevski zbor Rdeča zvezda, ki ga vodi Rado Milič. Svečanost pa bo zaključila simbolična predaja oskrbe spomenika no-
vim generacijam.
Pobuda za preureditev spomenika je pred časom prišla s strani domačega kulturnega društva Rdeča zvezda, ki letos slavi 50. obletnico delovanja. Ker jubilej sovpada s 50-let-nico osvoboditve, je prišla do izraza zamisel o očiščenju in po-
pravilu domačega spomenika; društvo je o tem seznanilo vaščane in akcija je takoj stekla; večkrat so se šetali in izdelali načrt; sodelovalo je tudi nekaj arhitektov, s pomočjo katerih so bile postavljene smernice za izvršitev načrta. Prispevke za stroške so
Saležani kar sami nabirali, z opravljenim delom pa so sedaj prav gotovo poplačani za trud, ki so ga v tem času vložili za lepši videz vaškega spomenika padlim.
Na arhivskem posnetku spomenik v Saležu pred začetkom ureditvenih del.
ŽAL DRUŠTVENI PROSTORI ŠE VEDNO NISO NARED
Baikovljansko društvo kljub težavam na delu
Za novo sezono ima odbor veliko načrtov - PK Sireno jim dol na razpolago svoj sedež
Barkovljansko Kulturno društvo Se vedno nima na razpolago svojih prostorov. Dela za obnovo dvorane in drugih prostorov so sicer na začetku dobro stekla; potem pa se je vse ustavilo pri dejstvu, da so se postopki za prejem denarne pomoči nekje na deželi zaustavili in sedaj ne morejo z deli dalje.
Barkovljani pa ne bi bili to, kar so, če ne bi, kljub vsem težavam in oviram, nadaljevali z delom. Seveda se morajo zahvaliti Pomorskemu klubu Sirena, ki jim tačas daje na razpolago
svoje prostore.
In prav ob zavesti, da bodo tudi sedaj deležni te pomoči, so se člani odbora sestali na dveh sestankih in izdelali okvirni program delovanja društva v novi sezoni.
Tako bo društvo še v tem mesecu izvedlo že tradicionalni praznik za tiste člane in prijatelje, ki so, ali bodo praznovali svojo 50, ali 60-letni-co. Za slavljence bo društvo pripravilo skupni izlet v Čedad, na Staro Goro in v Klodič, kjer jim bodo postregli s tipičnim benečanskim kosilom, popoldne pa jih
popeljali še na praznik gob in kostanja.
Za november pripravlja društvo svoj redni občni zbor, ki bi moral zajemati seznam dejavnosti od zadnjega zbora, pa tudi napotke in načrte za novo sezono.
To pa ne bosta edini prireditvi društva, ki namerava organizirati večer z diapozitivi, koncert harmonik, godalni koncert, predavanje o Bar-kovljah, Prešernovo proslavo, izlet za člane in prijatelje, predstavitev kakšne nove slovenske knjige, že tradicionalno razstavo in pokušnjo
kruha in domačega vina in še kabaretni večer.
Društveni odbor se je potrudil, da bi bilo društvo, kljub vsem težavam, čim bolj učinkovito in ustvarjalno in seveda s tem čim bližje svojim članom in prijateljem. S tem barkovljansko društvo računa, da bo svoje člane še bolj povezalo na društveno dejavnost, da pa bo morda pritegnilo še nove prijatelje, ki bodo razumeli, da je treba našim društvom še posebno v tem času pomagati, jim stati ob strani in z njimi sodelovati.
Neva LukeS
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei MonteccM 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei MonteccM 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SEL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTEEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
POZIV SLOVENSKE UČITELJICE PRED NEDELJSKIMI ŠOLSKIMI VOLITVAMI
Gesli v naslovu sta gesli kandidatnih list didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu. Zakaj gesla, zakaj kandidatne liste? Volitve! V nedeljo, 29., in v ponedeljek, 30. oktobra, bodo volitve za obnovo šolskih zbornih organov: področni sveti za vrtce in osnovne šole, zavodski sveti za nižje in višje šole. Tokrat so za našo manjšino velikega pomena.
Slovensko šolstvo in sploh manjšina preživlja hude čase tako kot verjetno že dolgo ne. Odvzemajo nam pravice, zapirajo nam šolske urade, klestijo nam državne in deželne prispevke in še bi lahko suhoparno naštevala. Zakaj? Zakaj tako močni in boleči udarci ravno na šolstvo? Odgovor je enostaven: šola je temelj izobraževanju in rasti posameznika in torej naroda. Tako: italijanska država »mačehona« (izposodila sem si najbolj primeren vzdevek) je začela z novo politiko potiskanja manjšine v najbolj oster kot, iz katerega naj ne bi bilo izho-
Za slovensko šolo, za naše otroke
da. Vendar izhod je: strnjeni, prepričani in enotni. Torej rešitev je! Okrepiti moramo narodno zavest tam, kjer je ni več ali je oslabljena, strniti moramo vse naše vrste in biti enotni saj gre tokrat za obstoj celotne manjšine.
Ce bi šola ohromela oziroma če bo ohromela, bo ohromel šport, kultura, gospodarstvo. Kje bomo iskali košarkarje za združeno zamejsko ekipo? Kje bomo-iskali prosvetarje, ki bi nam prirejali proslave in zborovske revije? Kje bomo iskali gospodarstvenike in menedžerje? Kje umetnike? Kje gledališke igralce? Po tej poti jih v bodočem tisočletju ne bo več. In še: komu bomo tiskali Galeb in Galebov dnevnik, pa Pastirček in Primorski dnevnik?
Nastopil je čas, da se prav vsi, ne samo šolniki, vpraša-
mo, če smo zares naredili vse za naše šolstvo? Veliko vlakov smo zamudili, zadnjega ne smemo. In tu bom navedla besede, ki jih je na zborovanju SSS izrekel dr. Frane Škerlj: »... ne smemo poslušati, kar nam velevajo tam gor in kar nam ukazujejo tam dol...« Točno tako: manjšina naj se tokrat in enkrat za vselej združi v drugi Travnik in enoglasno, prepričano zakriči »Dovolj!« Vendar pazimo: nič ne smemo jokati češ, da nam Italija odvzema to in ono, da nam Matica ne daje dovolj podpore. Zreli smo in končno shodili po več kot 50 letih, da si s prepričano zavestjo in zadostnimi izkušnjami izborimo kar nam pripada predvsem kot ljudem in nato kot narodnostni skupnosti. Ne iščimo več alibijev. Ali nam ni dovolj izpričal resnice Narodni dom?
Slovenke in Slovenci, predvsem tisti, ki boste volili za obnovo šolskih zbornih organov, pojdite na volišča, volite s prepričanjem, da potrebuje naša šola in s tem naša narodna skupnost podporo in nove moči za boj, v katerega moramo vsi, ki tu živimo in tu želimo ostati.
V svojih več kot 20 letih dela na šolskem in prosvetnem področju in kot živa opazovalka nenehnega slovenskega življenja, ki zadnja leta strogo pada v brezno, želim povedati, da- moramo postati ponovno Martini Kačurji, a nič več Hlapci Jerneji. Omogočimo in zagotovimo našim bodočim rodovom lepo, mirno življenje tako kot ga je imela generacija po vojni skoraj do današnjih dni. Zagotoviti jim moramo bogato in cvetoče življenje, šolstvo, gospodarstvo in Slovenstvo. Odpreti moramo našo bogato skrinjo zgodovine, iz katere lahko še črpamo ogromno energije.
Slovenska učiteljica Mirjan Mikolj
PREDSTAVITEV / V PETEK V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Monografija o zločinih okupatorjevih sodelavcev
Avtorja Silva Grgiča predstavil Fran Črnugelj - Zorko
Dogodki med 2. svetovno vojno na Slovenskem so še vedno v središču Številnih zgodovinskih raziskav. Tako je zgodovinar Silvo Grgič, ki je po rodu iz Bazovice a ki živi in deluje v Ljubljani, letos spomladi objavil prvega izmed treh delov monografije pod naslovom »Zločini okupatorjevih sodelavcev«. Knjigo je izdala Dolenjska založba v sodelovanju z Društvom Piscev zgodovine NOB in s Partizanskim knjižnjim klubom.
Delo sta ta petek predstavila na pobudo Knjižnice Finko Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah sam avtor in predsednik Društva piscev NOB Fran Crnugelj-Zorko (na sliki, Foto KROMA). Gre za do-kajšen raziskovalni podvig. V knjigi je namreč navedenih 2.484 zločinov
okupatorjevih sodelavcev na Slovenskem v letih 1942-45, pri čemer je zbranih več kot 1.400 imen žrtev. Knjiga objavlja tudi kakih 100 fotografij žrtev. Poleg tega so navedeni tudi podatki o storilcih teh zločinov, se
pravi o vaških stražah oziroma protikumunistični milici, kot so jih imenovali Italijani, o domobrancih in o slovenskih četnikih.
Silvo Grgič je dejal, da je podatke za to knjigo začel zbirati še pred osamosvojitvijo Slovenije,
pristavil pa je, da so ga k nadaljevanju dela spodbudila tudi revizionistična gledanja, ki so se razširila v zadnjih letih. Drugi del monografije bi moral iziti prihodnje leto in bo posvetil posebno pozornost Primorski.
JUTRI SREČANJE V FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH
Kako preživeti v družini
»Kako preživeti v današnji družini«: zamisel o skupnem razgovoru na to temo se je rodila v okviru openske duhovne skupine iz občutene potrebe po vsestranskem pristopu do problematike, ki opleta družinsko celico. Problematika, ki je vezana na podobo današnje družine, prestopa na družbeno področje, začutimo jo kot pedagogi, vzgojitelji, starši in člani današnje družbe. Če nas frenetičen življenjski ritem in pospešen tehnološki vzpon vodita v individualizem, se kot protiutež rojeva potreba po zavestnejšem odkrivanju globljih vrednot, ki jih za krinko zunanjosti slutimo.
Družino občutimo lahko tudi kot projekcijo konfliktualnosti znotraj nas samih ne glede na zu-
nanjo spolno pripadnost, marveč kot polarnost znotraj naše psihe.
Generacijsko se znajdemo na prelomu v novo tisočletje, napredek terja od nas spremembe. Potrošniški sistem nas uči, naj le odvržemo in prekinemo s tem, kar imamo, saj obstaja vedno boljše. Večkrat odklanjamo prav to, česar se bojimo. Strah nas je preprosto, ker ne poznamo. Zato postane prvi korak na poti oza-veščanja prav ta, da se skušamo miselno in čustveno odpreti ter problematiko kritizirati iz različnih vidikov, na poti zasledovanja rešitev.
Jutri ob 20. uri bo v Finžgarje-vem domu na Opčinah večerno srečanje na temo »Kako preživeti v današnji družini«. Predavali
bodo prof. Jože Bajzek, prof. Bernard Stritih in dr. Miran Možina, ki se z omenjeno problematiko poklicno ukvarjajo. Profesor Bajzek je predavatelj sociologije religije na salezijanski papeški univerzi v Rimu, ki je znana po pedagoških vedah, sodeluje med drugim pri evropskih raziskavah na sociološkem inštitutu o vrednotah mladih.
Profesor Stritih je psiholog in poučuje na višji šoli o socialnih vedah v okviru ljubljanske univerze skupaj z dr. Možino, ki deluje kot psihiater, kot odgovoren za kliniko v Vojniku na Štajerskem. Sledil bo skupen razgovor o dinamiki medsebojnih odnosov v družini.
Jasna Merkčt
Video o svečanosti v Rižarni
FOTOGRAFIJA / NA POBUDO KROŽKA FOTO TRST 80
Zanimiva podoba preteklosti
Razstava v Gregorčičevi dvorani bo odprta do petka
V avditoriju muzej Revoltella v Ul. Diaz 2 bodo jutri ob 17.30 pred stavili video »1945-199E Rižarna pri Sv. Soboti Spomin na žalitev«, k ga je posnela Rai z režij. Piera Panizona 1. julij letos, ko so v tem narod neni spomeniku ob pri sotnosti kakih 4000 ljud Uprizorili spominsk Predstavo »Rižarna pi Sv. Soboti 1945-1995«.
»Spomin na žalitev )e kulturni dogodek, z katerega je dala pobud Občina Trst pod pokrc viteljstvom predsednik republike in vsedržavne ga komiteja za proslavi tev 50-letnice osvobodil Ve ter v sodelovanju tržaško židovsko sku pnostjo in ob podpor raznih krajevnih, drža\ uih in mednarodnih oi ganizacij in ustanov. Pc Uedeljkovo predstavite v Revoltelli prireja Obč: ua Trst v sodelovanju številnimi ustanovam Uied temi s SSG.
Kot napovedano, je v teh dneh v Gregorčičevi dvorani na ogled razstava starih fotografij in razglednic o Trstu v preteklosti. Gre za prireditev krožka Foto Trst 80, ki je s to razstavo pristopil k vsedržavni pobudi združenja F1AF - Italijanske federacije fotografskih krožkov. Pod skupnih naslovom Era Tltalia (Bila je Italija) se v teh dneh odvijajo podobne pobude po vsej Italiji, na vabilo vsedržavnega združenja se je odzvalo približno 180 sorodnih društev in skupin, razstave fotografij iz preteklosti pa se odvijajo v 150 italijanskih mestih.
Člani krožka Foto Trst 80 so v Gregorčičevi dvorani zbrali zanimivo podobo preteklosti našega mesta, v katerem se seveda zgodovinsko prepletata usodi predvsem dveh večjih narodnosti, kot sta italijanska in slo-
venska. Bila je Italija... v Trstu torej ni pogled nazaj v zgolj italijansko stvarnost, temveč tudi pričevanje o močni prisotnosti slovenske družbe in kulture. Razstavo so člani Foto Trst 80 sestavili z gradivom raznih zbirateljev, fotografov in arhivov. Na stenah nas v dvorani najprej sprejmejo rezglednice iz začetka stoletja, izposojene iz zasebnih zbirk Igorja Tute, Sergija Ote in Adriana Mosettija. Poleg Trsta in okolice je tu tudi droben pogled na Goriško, vselej pa je prikaz naših kajev v začetku tega stoletja: razgledi na Trst, okoliške vasi, posamezne predele, zanimive reklamne razglednice (predvsem) slovenskih gostiln in podobnih obratov, skupinske fotografije slovenskih društev. Imena le-teh so nam včasih »nova«, saj nekatera ne delujejo več, po-
doba njihovih članov, zbranih ob okroglih obletnicah, pa ostajajo kot pomembna priča iz živahne preteklosti.
Fotografije iz arhiva Odseka za zgodovino pri NSK prikazujejo se ostale razsežnosti življenja naše preteklosti, izpričujejo dogajanje predvsem v temnem predvojenm obdobju. Zgodovino zadnjega pol-stoletja pa seveda »beremo« v fotografijah Marija Magajne: razstavljeni izbor v prvi vrsti upodablja dogodke v prvih povojnih letih, od znamenitih fotografij osvoboditve Trsta do množičnih prvomajskih manifestacij, od vsakoletnega spominskega shoda na bazovski gmajni do podob iz mestne kronike poznejših let.
Razstava bo odprta do petka, 27. t.m., ogled pa je možen vsak delavnik od 9. do 18. ure.
(dam)
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
22.	oktobra 1995
MISIJONSKA N.
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 10.38 - Luna vzide ob 4.19 in zatone ob 16.10.
Jutri, PONEDELJEK,
23.	oktobra 1995
IVO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,3 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb narašča, veter 20,5 km na uro vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Simone Pacher, Davide Purelli, Roberto Onofrio, Riccardo Campagnolo, Giulia Sofia Bait, Luca Veronese.
UMRLI SO: 57-letna An-namaria Bardi, 96-letna Francesca Mattuchina, 87-letna Marianna Cancellato, 48-letna Silva Pahor, 93-letna Lidia Pademi, 89-let-ni Francesco Dussi, 92-let-na Lidia Nemenz, 94-letna Cristina Starec, 85-letna Angela Novel, 82-letna Bianca Gherdol, 82-letni Amos Scrazzolo.
□ LEKARNE
NEDELJA, 22. oktobra 1995
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Roma 16, Trg Val-maura 11, Trg Garibaldi 5, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647).
Od PONEDELJKA, 23. do NEDELJE, 29. oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena
dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in
praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel.,118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
1____PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici na srečanje z zgodovinarjem in raziskovalcem DARKOM DAROVCEM, ki bo govoril o “Nastajanju bodoče primorske univerze".
SKD TABOR - Opčine -
Prosvetni dom. Do jutri 23. t. m. razstavlja Bruno Ca-nella. Ogledi vsak delavnik med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. Vabljeni!
SKD TABOR -Opčine -Prosvetni dom. Vsak četrtek se ob 20. uri zbiramo ženske in dekleta krožka “OB PLETENJU SE KAJ...“Pridite!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 25. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 predavanje o NASTANKU SLOVENSKE TELEVIZIJE V TRSTU. Predaval bo režiser pri slovenskem radiu in TV v Trstu Igor Tuta. Vljudno vabljeni!
KD F. PREŠEREN prireja v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v gledališču v Boljuncu večer diapozitivov: PERU’ - DEŽELA VISOKIH ANDOV. Gost večera Sonja Gregori.
FOTO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave o preteklosti Trsta v Gre-gočičevi dvorani, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 9. do 18. ure. Pobuda se uokvirja v vsedržavno pobudo “Bila je Italija" in je lahko zanimiva tudi za Šolsko mladino: po možnosti skupinski obisk javite na tel. St. 040/635626. Razstava bo odprta do petka, 27. t. m.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na srečanje-razgovor s CIRILOM ZLOBCEM, BORISOM M. GOMBAČEM in MILOŠEM BUDINOM na temo “ POGLED NA POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE SLOVENCEV V NARODNO MEŠANEM PROSTORU", ki bo v soboto, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Saležu.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE v soboto, 28. t. m., ob 20. uri. Ob spremstvu Mariota Uršiča (avtorja in režiserja) se bosta v veselem razpoloženju srečala Miranda in Livio Bogateč. Pridite, ne vam bo žal!
□ OBVESTItA
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja danes, 22. t. m. 6. Zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče ob 9. uri v Gro-padi. Prijave pri ZSSDI, tel. št. 635627 ali pol ure pred startom. Informacije na tel. št. 55180.
SE DANES, 22. t. m. je v prostorih društvene gostilne v Ricmanjih na ogled likovna razstava Michele Ota in Sebastiana Froglie.
NOVOUSTANOVLJENI meSani zbor F. Venturini vabi na vajo v torek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni center A.U. Miro pri Domju.
V TOREK, 24. t. m, ob 19. uri se bo vršil OBČNI ZBOR jusarjev v Prečniku v gostilni “Pri Dolores". Vabljeni!
DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV iz
Slovenije bo predstavilo svoje delovanje na sloven-
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
skem šolskem podočju v soboto, 28. t. m., ob 16. uri na Ul. Donizetti 3. Vsi vljudno vabljeni še posebno šolniki, ki se zanimajo za stike s svojimi kolegi.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem ča-
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
BOOGIE-VVOOGIE, sambo, merenge, pačanko ipd. boš mimogrede osvojil na tečaju latinskoamariških plesov v KD S. Škamperle na Stadionu l.maj od 4. novembra dalje. Po dve uri tedensko bo tečaj vodila koreografinja Mojca Horvat. Za informacije in vpis telefonirajte v večernih urah na št. 572595.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita v sredo, 25. t.m., ob 16.00 v ul. Donizetti 3 -Trst na predvajanje filma o Sveti deželi.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan dopoldne na tel. St. 040/212289, razen ob sobotah.
t
25.10.1975	25.10.1995
Venco Slavec
Minilo je že dvajset let, odkar te ni med nami, a v naših srcih si vedno živ.
Stana in Franka ter vsi domači
Boljunec, 22.10.1995
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Pine Gregorič roj. Valečič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala nečakinji Darji Pettirosso za vso pomoč, požrtvovalnost in razpoložljivost.
Sv. maša za pokojno bo v petek, 27. t. m., ob 18. uri v župni cerkvi sv. Marka v Trstu.
Družini Gregorič in Glavina
Trst, Boljunec, 22.10.1995
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage
Ivanke Ceglar vd. Grgič
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Svojci
Bazovica, 22.10.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor. EXCELSIOR - 14.45,
17.15,	19.45, 22.15 »Apol-lo 13«, i. Tom Hanks.
EXCELSIOR AZZUR-RA- 15.45, 17.50, 19.55, 22.00 »L’eta acerba«. AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Mow-gli - 11 libro della giun-gla«, i. Jason Scott Lee.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Da morire«, i. Nicole Kid-man, Matt Dillon.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pec-cato che sia femmina«, i. Vicotria Abril.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Luana, di tutto di piu«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
19.30,	22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvrood, Meryl Streep.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »L’uomo del-le stelle«, r. Giuseppe Tornatore, i. Sergio Ca-stellitto, Leo Gullotta, Tiziana Lodato.
LUMIERE -	17.50,
20.00, 22.15 »L’isola dell’ingiustizia«, i Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB
obvešča, da Ljudska univerza prireja tečaj slovenščine za odrasle na O.S. Gregorič-StepanCič ter tečaja telovadbe za
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
vabi elane na
OBČNI ZBOR GOSTINSKE
SEKCIJE
ki bo jutri, v ponedeljek, 23. t.m., ob 16. uri v Restavraciji -Hotelu Pesek, na Pesku St. 38.
Ob statutarnih obveznostih bodo na dnevnem redu še izčrpne informacije o perečih obveznostih glede varnosti na delu, konkordatu in drugih davčnih novostih in pokojninski reformi.
odrasle na O.S. Širok in Grbec. Rok vpisovanja zapade jutri, 23. t. m. Interesenti dobijo vse potrebne informacije na didaktičnem ravnateljstvu v Ul. Frausin 12, tel. št. 773411.
S ČESTITKE
Po Dolini se danes govori, da NERINA rojstni dan slavi. Koliko danes jih ima, to pa sama dobro zna. Tudi mi to vemo, a nobenemu ne povemo. Bodi zdrava in vesela klapa vsa ti danes prepeva.
SILVIO OZBIC v družbi Abrahamcev si dospel, zato Se na mnoga zdrava in srečna leta ti želimo, da bi se živel. Mama, brat in sestra z družinama.
Novopečenemu inženirju VVALTERJU PISCANCU čestitajo in mu želijo obilo uspehov v nadaljnjem življenju sosolci iz liceja.
Dne 19. oktobra 1995 je doktoriral
Walter Piščanc
Novemu strojnemu inženirju iskreno Čestitajo
mama, oče, sestra Nadja z možem Dinom, nona in teta Giuliana z možem Viktorjem
V Četrtek, 19. t. m. je postal inženir
Walter Piščanc
Ob lepem uspehu mu čestitajo
družine Coslovich, Pruni, Ferluga, Marcuzzi, Novak in Giorgio lacaza
AMATERSKI ODER J. STOKA
vabi
na kabaretsko predstavo
VAJE V SLOGU
v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor iz Opčin v režiji EDITE FRANČEŠKIN
danes, 22. t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM volvo station vvagon 16 v, letnik november ’88, 190.000 km, cena 12.900.000 lir. Tel. št. 211079 od 8. do 13. ure.
PRODAM jamaha F2R 600, letnik ’91, 19.000 km v odličnem stanju. Tel. št. 228456 (Pavlo).
126 SSM, svetle barve, maj 1985, v odličnem stanju motor, gume in karoserija, prodam za 1.700.000 lir. Tel. št. 229121.
PRODAM hišo v Boljuncu, 120 kv. m z dvoriščem. Tel. št. 228390.
V SREDISCU mesta prodam prostor za avto po ugodni ceni. Tel. št. 762886 od 19. do 21. ure.
PRODAM po ugodni ceni smučarske čevlje št. 38, smuči Fisher in palčke. Tel. št. 417120.
SAMOJEDO mladice z rodovnikom “Kla’s“ prodam. Tel. št. 040/229213.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH išče gostilničarja-upravitelja
jf
‘ 1
.' '
8 F-
I ' "V
Nas vprašaj, s čim bi jo presenetil
Dragulji
mololon
OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465
Od leto 1949 Vaša Draguljarno •©>
DiMtNS!ONt DlAltemt
Ob posebni obletnici preseneti jo z diamantom njenih zelja.
Diamant - zavedno.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
L argo Piave
Drevored Čampi Elisi 59 L argo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO
L argo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 - križiš če)
Ul. Giulia 2
IP
Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/7
ERG PETROLI
Ul. Piccardi 46
API
Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3
NOČNE ČRPALKE
(self Service) TAMOIL - UL F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH
(odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
V četrtek, 26. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G, v petek,	27. t. m., ob 20.30	ABONMA RED F.
Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana
Miro Gavran
MOŽ MOJE ŽENE
komedija
V soboto, 28. t. m., ob 20.30, v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri.
Izven abonmaja. ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON!
VEČERNO SREČANJE NA TEMO
V ŽIVO O DANAŠNJI DRUŽINI
Večer bodo z uvodnimi posegi in z animacijo pogovora vodili:
sociolog dr. Jože Bajzek, psiholog dr. Bernard Stritih, psihiater dr. Miran Možina.
j Finžgarjev dom, jutri, 23. oktobra ob 20. uri
vabi na
Koncert narodnozabavnega ansambla
Štajerskih i
Na sporedu še: humorist BORIS KOPITAR in krstni nastop novo ustanovljenega ZAMEJSKEGA KVINTETA
DANES, 22. OKTOBRA, OB 18. URI
v občinski telovadnici v REPNU Vstopnina 10.000 lir
SODELUJETA:
Gostilna - Pizzeria GUŠTIN	Rože MIKI
ZGONIK - Tel. 229123 NABREŽINA 104 - Tel. 200286
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
Srečko Kosove! - Trst
organizira
Zimovanje v Kranjski gori od 26.12.1995 do 2.1.1996.
Vpisovanje do 31. t.m. 1995 v Dijaškem domu,
Trst - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141
za vodenje gostilne. Tel. št. 212072 med 12. in 14. uro.
GENERIČNEGA delavca kot vzdrževalca nujno išče hotel Palače. Ponudbe na naslov: C.so Italia 63, Gorica.
PEKARNA v Romjanu išče pridnega in poštenega peka in slašCičarja-vajenca. Tel. na št. 777106.
NUJNO iščem ponovno odvetnika, ki mu je pri sr-
cu uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. št. (040) 228779.
IŠČEM delo kot otroška varuška. Tel. št. 228803.
V SREDISCU Trsta iščem stanovanje. Tel. št. 630171 v večernih urah.
IŠČEM knjigo “Lettera-tura e societa 111“ za peti razred DTTZ 2.Zois. Tel. št. 213682.
GOS P. TOMAŽIČ v
Trebčah potrebuje fotokopirni stroj v dobrem
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v sodelovanju z gostinsko sekcijo SDGZ
TEČAJ ZA NATAKARJA
(Strežba v jedilnici in baru) trajanje 400 ur (120 ur delovna praksa)
Namenjen je zaposlenim v sektorju in brezposelnim
Vpisovanja in informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360, do 27. oktobra
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
ečoj za operaterja za poslovna oz. turistična srečanja in potovanja
(500 ur)
s finančno podporo Evropskega socialnega sklada
•	namenjen brezposelnim s kvalifikacijo ali diplomo višje srednje šole
•	obiskovanje tečaja brezplačno
•	predvideno štipendiranje
Vpisovanje in informacije najkasneje do 27. oktobra 1995 na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje:
•	otroška varuška - 60 ur
•	trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) - 40 ur
•	tehnike prodaje - 30 ur
•	zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur
•	angleščina za poslovno uporabo - 80 ur
•	varnost in higijena na delu - 20 ur
•	podjetniško usposabljanje - 40 ur
•	marketing v zunanji trgovini - 20 ur
•	upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur
•	degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur
•	biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur
Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360.
stanju. Tel. v šolskem urniku na št. 214300.
ETNOLSKA SKUPINA PRI NŠK prosi lastnike starih voščilnic na božično oz. novoletno temo, da jih posodijo ob priliki razstave v decembru. Tel. št. 632663 ali pa v Ul. Petronio 4 pri odseku za zgodovino.
ODSTOPAM mesto za izlet z avtobusom in letalom v Pariz od 29.10. do 2.11. v organzaciji turističnega podjetja iz Ljubljane. Enkrana priložnost in cena! Tel. na št. 040/229203 okoli 13. in 19. ure.
V NABREŽINI, v neposredni bližini občinske palače, zasebnik daje v najem 42 kv. m velik pritlični prostor, komaj prenovljen. svetel, z zagotovljenim parkirnim prostorom, za urad, ambulanto, obrtniške in trgovske dejavnosti. Za informacije poklicati na tel. št. 040/200740 v popoldanskih in večernih urah.
DAJEM v najem opremljeno sobo v dolini Glinščice (Boljunec 149) starejši osebi, ki bi želela živeti pri družini in ne v domu za ostarele. Tel. št. 228193.
ODPRLI smo novo gostilno Pahor v Brestovici pri Komnu. Nudimo vam pestro izbiro domačih jedi, svež domač kruh z ocvirki, olivami in panceto.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
POHIŠTVO KORŠIČ -V soboto, 28. oktobra in v nedeljo, 29. oktobra vabimo vse na otvoritev prenovljene trgovine Pohištva Koršič. V soboto, 28. 10., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Ennia Demarin, nastop pevske skupine "Musiča noster amor” in pozdravni ”Na zdravje”.
PRODAM mešalno mizo (mixer) MONTARBO mod. 783 - 24.4.2. po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih urah.
TRŽAŠKA KNJIGARNA in SLOVENSKI KLUB vabita v četrtek, 26. t.m., ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano, ul.sv.Frančiška, 20/11 na predstavitev knjige
(D)WEnjai
podoba evropskega naroda
O avtorju Jožku Šavliju in njegovemu delu bo spregovoril prof. Janko Jež.
Lotorijo	27- oktobra 1995
BARI	88	90	7	31	8
CAGLIARi	79	• 58	57	4	33
FIRENCE	43	65	63	21	58
GENOVA	70	9	3	4	59
MILANO	8	9	3	73	81
NEAPELJ	51	15	1	18	36
PALERMO	87	56	29	84	38
RIM	4	13	76	68	74
TURIN	85	68	76	71	59
BENETKE	45	76 ENALOnO		52	40	15
2 2 X	2 1 X	2 1	2 X	1 1	
KVOTE
12	100.542.000,-
11	2.051.000,-
10	196.000,-
Pohištvo
JtoMbiC
vabi na
OTVORITEV PRENOVLJENIH RAZSTAVNIH PROSTOROV
in
ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ENNIA DEMARIN
v soboto, 28. oktobra, ob 18. uri
Sodeluje vokalna skupina "Musiča noster amoC
V nedeljo, 29. oktobra, bodo razstavni prostori odprti od 10. do 19. ure
TRST - Ul. S. Cilino 38
POKRAJINA / SLOVENSKI PREDSTAVNIKI PRI PREDSEDNICI
SEJEM / MOTOR EKPO' RACINO
Rahlo pozitiven premik glede selitve sekcije ITI
Pokrajino bo poiskala dogovor z Občino in skrbnikom
Motorji bodo danes glavni protagonisti
Tekmovanja scooterjev in v kartingu - Prisoten bo svetovni prvak v motociklizmu Max Biaggi
Predsednica goriške Pokrajine Monica Marco-lini je obljubila, da bo v kratkem	sklicala
srečanje, na katerega bo povabila predstavnike Občine Gorica in šolskega skrbništva, da bi skupaj poiskali pozitivno rešitev glede premestitve slovenske sekcije tehničnega industrijskega zavoda ITI v šolski center v Ul. Puccini. To je predsednica Marcolinijeva obljubila zastopnikoma občinske konzulte za slovenska vprašanja, predsedniku Rudiju Pavšiču in podpredsedniku Damjanu Paulinu, ter predstavnikoma Sindikata slovenske šole Marjanu Vončini in Liviu Semoliču. Srečanja, ki je bilo v četrtek dopoldne na sedežu Pokrajine, sta se udeležila tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Nereo Tavagnutti in tajnica slovenske konzulte Marjeta Kranner.
Predstavnika pokrajinske uprave sta povedala, da se zapleti okoli premestitve slovenske sekcije ITI nadaljujejo Predvsem zaradi nesoglasja z občinsko upravo, s katero ima Pokrajina “odprte račune”: Občina namreč terja od Pokrajinske uprave plačilo najemnin za šole, ki so v pristojnosti Pokrajine in so nameščene v Šolskem centru. Slednjega je, sicer s črpanjem večine sredstev iz namenskega državnega prispevka, zidala Občina, ki ga tudi upravlja. Odbornik Tavagnutti je dodal, da pokrajinska uprava nima denarja (30-50 milijonov lir), ki je potreben za premestitev in
nastanitev sloYenske sekcije ITI v šolskem središču. Dodal je, da je vprašanje preselitve vezano tudi na finančni nesporazum, ki je nastal med Pokrajino in goriš ko Občino glede slovenske šole Žiga Zois. Skratka, zaradi prerekanja in prenašanje krivde enega na drugega mora trpeti slovenska sekcija zavoda ITI.
Na srečanju so predstavniki konzulte in slovenskega sindikata podčrtali, da je takšno stališče nesprejemljivo in da izgovori o nesporazumih med Pokrajino in Občino ne morejo biti razlog za večletno zavlačevanje s preselitvijo. Zahtevali so, naj pokrajinska uprava čimprej vzpostavi konkreten stik
z goriško Občino in naj v teku nekaj mesecev obe krajevni upravi sporazumno poiščeta takšno rešitev, da bi že pred začetkom naslednjega šolskega leta prišlo do preselitve slovenske sekcije ITI.
Kljub začetnemu obotavljanju in prenašanju odgovornosti na druge je predsednica Marcolinijeva sprejela predlog slovenskih predstavnikov in se obvezala, da bo sklicala sestanek zainteresiranih strani.
Srečanje je bilo tudi priložnost, da je stekla beseda o ustanovitvi pokrajinske konzulte za slovenska vprašanja. Ustanovitev tega predsatv-niškega organa je izrecno predvidena v členu št. 93 statuta goriške Pokrajine,
vendar uprava te obveze še ni izpolnila. Predsednica Marcolinijeva je povedala, da se s tem vprašanjem, ki pa je še na štartni točki, ukvarja dr. Salis, pokrajinski svetovalec Severne lige, ki je zadolžen za statutarna vpra-šanja. Z njim bo v krat-kem stopil v stik predsednk občinske slovenske konzulte Pavšič, da bi preveril, ali je pri pokrajinski upravi res volja, -da se ta organ tudi ustanovi in začne delovati.
Predstavnik Sindikata slovenske šole Marjan Vončina je izpostavil tudi vprašanje pomanjkanje tehnika na zavodu Žiga Zois, ki so ga, kot je podčrtal odbornik Tavagnutti, rešili prav v teh dneh.
Svetovni prvak v motociklizmu (razred 250) Max Biaggi bo danes popoldne častni gost sejma Motor expo racing v Gorici. Današnji dan bo pretežno posvečen motorjem, saj bodo na vrsti dirke s scooterji (ob 11.30 in finale ob 16.30), vrstili se bodo akrobatski nastopi ekipe trialistov Sergia Canobbia, na ogled pa bodo tudi razni tekmovalni motorji. Športni spored dopolnjujejo tekme v kartingu (10.30, 14.00 in finale ob 15.30), zabavo pa obeta nastop “Gabibba” ob 15. uri. Ob športni ponudbi je zanimiva tudi serijska, saj razne firme predstavljajo zadnje avtomobilske novosti, s katerimi se goriški sejem uveljavlja kot izložba za vzhodnoevropske trge.
POKRAJINA / KRMINCAN ALBANO BIDASIO BO SKRBEL ZA KMETIJSTVO
Končno imenovan 6. odbornik
Novi odbornik Albano Bidasio degli Imberti
Ravnatejj vinogradniškega zaščitnega konzorcija “Collio” Albano Bidasio degli Imberti je novi pokrajinski odbornik za kmetijstvo, civilno zaščitno, politiko do konzorcijev in prostovoljno delo. Predsednica Monica Marcolini ga je imenovala v torek, vest pa javila v pokrajinskem svetu na seji naslednji večer. Bidasio je star 54-let, živi v Krminu, kjer je v preteklosti tudi vodil zadružno klet, njegova žena pa je tajnica tamkajšnje sekcije Severne lige.
Z njegovim imenovanjem se je končno izpo-
polnila sestava pokrajinskega odbora, ki je bil že od pomladi okrnjen. Takrat sta ga zapustila odbornika Gualtiero Franco (postal je župan v Slo-vrencu) in Aldo Scuor (prevzel je predsedstvo APT), predsednica pa je naknadno imenovala v odbor le Federica Razzi-nija	(mladinska
vprašanja, socialno skrbstvo in enakopravnost med spoloma).
Po imenovanju novega odbornika je prišlo do delne prerazporeditve resorjev v pokrajinskem odboru. Poleg že omenjenih pristojnosti odbornikov
Razzinija in Bidasia, je sedaj porazdelitev sledeča. Predsednica Marcolinijeva ohranja referat za splošne in pravne zadeve; podpredsednik Claudio Calligaris - finance, proračun, načrtovanje, premoženje, javna dela in okolje; odbornik Cesare Oblach - prevozi in obmejna politika; odbornik Paolo Petiziol - turizem in spektakel, ekonomske in proizvodne dejavnosti, kultura in muzeji; odbornik Nereo Tavagnutti -šolstvo, šport, decentralizacija, lov in ribolov, osebje, znanstveni in kulturni pol.
PODGORA / 50 LET POROKE
POTEGAVŠČINA / NASEDEL JI JE TUDI ČASOPIS
Bot jubilej Hvalovih
Jubilanta sta Marija Princi in Albin Hvala
Pred tednom dni sta v Podgori praznovala lep jubilej, zlato poroko, Marija Princi in Albin Hvala. Poročila sta se namreč pred petdeseti-nii leti, 14. oktobra 1945. Oba sta Podgorca, Čeprav korenine njunih družin segajo drugam. Prinčičevi so doma v Brdih, medtem ko se je Albinov stari oče v Podgo-r° priselil s Trnovega.
Življenje Marije in Albina sta zaznamovali dve svetovni vojni: Hvalo ve in štiriletnega Albina je prva svetovna vojna pognala v begunstvo v Novo mesto, od koder so se vrnili šele leta 1919, Marijina družina Pa je v istih letih tegobe begunstva doživljala v Škofji Loki. Albin se spominja, kako so si ob povratku streho nad glavo zgradili z vojaško ba-rako, ki so jo prenesli s
Kalvarije.
Vojaški rok je Albin Uetnik 1911) odslužil
kot šofer oziroma mehanik pri posebni motorizirani enoti italijanske vojske. Bil je v Somaliji, med drugo svetovno vojno pa so ga z enoto poslali v južno Francijo, od koder so se v dneh pred dokončnim polomom Italije umaknili. Po srečnem naključju se je prebil domov, kjer se je v domačem kraju zaposlil kot mehanik. V podgorski tekstilni tovarni je delal vse do upokojitve, leta 1971. V tej tovarni je delala tudi Zena. Od upokojitve sem se Albin najraje ukvarja z vrtom in vinogradom, vendar pa občasno, bolj zaradi navade, še zmeraj kot mehanik rad priskoči na pomoč prijateljem.
Številnim čestitkam svojcev, sorodnikov in prijateljev se ob pomembnem družinskem jubileju pridružuje tudi Primorski dnevnik. (V.K.)
Milijonar v Raštelu
Domiselna potegavščina je v minulih dneh povzročila precejšnje vznemirjenje v Raštelu, kjer naj bi se sreča na široko nasmehnila kupcu listka loterije “popraskaj in zmagaj” in ga obdarila z nič manj kot 100 milijoni lir dobitka. “Senzacionalno vest” je v četrtek objavil tudi krajevni italijanski dnevnik in jo dal natisniti celo na lepake pred prodajalnami časopisov, tako da je v Gorici postala dogodek dneva.
Kot smo lahko prebrali, je v torek upravitelj trafike v Raštelu zase odtrgal štiri loterijske listke. Dva je takoj izpraskal, toda brez uspeha, druga dva pa je dal stran, da bi tačas postregel odjemalcem. Med njimi sta bila tudi mlajša ženska in moški, ki je tudi sam trgovec v Raštelu. Odkupila sta prav ta dva listka in... glej kakšna sreča!... se čez nekaj minut zmagoslavno vrnila v trafiko: na enem od listkov so se pokazale tri črke A, trije asi, kar pomeni dobitek 100 milijonov. Upravitelja trafike bi skoraj pobralo, da mu je tolikšen dobitek ušel izpod rok. Sprijazniti se je moral s kruto resnico in se zadovoljiti z drobtinicami: dogodek mu je prinesel kanček slave, štirikolonski članek v časopisu in nekaj reklame za trafiko.
Ko smo poizvedovali o dogodku, pa smo odkrili, da je resnica nekoliko dru-
gačna. Kar piše v časopisu, je sicer res. Vse razen 100-milijonskega dobitka, seveda. V jestvinski trgovini tik ob trafiki se je namreč v torek nekdo prisrčno režal zaradi uspele potegavščine. To je bil Silvano Semolič, “novi milijonar”, ki si je skupaj s prijateljico izmislil potegavščino na račun soseda iz trafike. Sam je ponaredil loterijski listek in nanj prilepil tretji as, ki ga na originalu ni bilo, da bi ga nato pokazal v trafiki. Kdor bi pozorno pregledal listek, bi takoj opazil ponaredek, toda sto milijonov lahko preslepi marsikoga...
»Slo je za res nedolžno šalo«, nam je povedal Semolič, ki mu je žal, da se je sosed iz trafike sedaj užalil. Potihem pa tudi uživa ob radovednosti ljudi in nevoščljivih pogledih marsikoga, saj je potegavščina z odmevom v tisku še bolje uspela, kot si je lahko mislil.
Na sliki: ponarejeni loterijski listek
Binom "ženske in motorji" bo morda obrabljen, vendar še vedno privlači obiskovalce... (Fotostudio Reportage)
NOVICE
Dijaški stavki v Gorici in Tržiču
Dijaki so tudi na Goriškem včeraj stavkali in demonstrirali proti jedrskim poskusom Francije in Kitajske. Taka manifestacija je bila v Tržiču ob številni udeležbi dijakov. V Gorici so dijaki prav tako stavkali, vendar z drugačno utemeljitvijo: protestirali so zaradi javnega financiranja zasebnih šol in zahtevali, naj se 4 milijarde lir, ki jih dežela trosi v ta namen, dodelijo javni šoli. Na slovenskih višjih šolah je bila udeležba pri stavki različna: na zavodu Zois so stavkali skoraj vsi, na drugih pa približno polovica dijakov.
Razstava V. Malnija na gradu
V	nekdanjih zaporih na gradu bodo danes ob 11.30 odprli retrospektivno razstavo lani umrlega goriškega slikarja in grafika Virgilia Malnija. Razstavo prirejata rajonski svet za Svetogorsko četrt in občinsko odborništvo za kulturo, pripravili pa so jo VValter Klainscek, Paolo Mahu in Emanuela Uccello. Razstava je osredotočena na grafična dela, časovno pa zajema obdobje kakih petintrideset let (od 1953 do 1987), ko je bil Malni med najpomembnejšimi grafiki v naši deželi. Razstava bo na ogled do 12. novembra s sledečim umikom: delavniki 9.30-12.30 in 14.00-17.00 (razen ob ponedeljkih), prazniki 10.30-12.30 in 14.00-18.00.
Betty Carter nocoj v Romansu
Združenje Acli iz Romansa ponuja drevi pravo glasbeno redkost. V tamkajšnjem avditoriju bo ob 21. uri nastopila Betty Carter, morda največja še živeča pevka jazz glasbe. V štiridesetletni karieri je pela z vsemi slavnimi imeni jazza, največ pa je odnesla od sodelovanja s Charlijem Parkerjem v petdesetih letih. Betty Carter slovi po obvladovanju izvrstnih razsežnosti svojega čistega glasu. Izvajanje je izvrstno in, kot mnogi jazz glasbeniki, je na odru prav šarmantna osebnost. Večkrat izvoljena za najboljšo izvajalko s strani strokovnih revij je leta 1981 sodelovala tudi na Grammy nagrajevanju s ploščo The Audience witk Betty Carter. Nocoj bo nastopila s triom mladih glasbenikov: Xavier Davis - klavir, Matt Hughes - kontrabas, Willie Terrill - bobni.
Težka nesreča v Krminu
V	goriški bolnišnici so sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo 54-letno Marioroso Prato iz Bočna. Ženska se je včeraj ob 11.30 težko ponesrečila v Drev. Roma v Krminu. Točne okoliščine nesreče, ki jih raziskujejo karabinjerji, še niso znane. Žensko so s helikopterjem prepeljali v bolnico, kjer so ji ugotovili hude poškodbe v prsnem košu in trebušni votlini. Sprejeli so jo v oddelku za oživljanje.
Smrt na nogometnem igrišču
V	Marianu je včeraj okrog 15.30 47-letni avstrijski državljan Helmut Potish umrl med prijateljsko nogometno tekmo veteranov. Kar naenkrat se je igralec zgrudil na tla. Pokicali so helikopter službe 118, ob prihodu zdravnikov pa zanj ni bilo več pomoči. Po vsej verjetnsoti je umrl zaradi infarkta.
______ZSKD / PRIREDITVE OB 50-LETNICI DELOVANJA_
Pričevanje o polstoletni kulturni ustvarjalnosti
Ob razstavi lepakov tudi izbor fotografij članov Skupine 75
PROSTA CONA / SKLEPI TRGOVINSKE ZBORNICE
Bencinski boni za leto 1996
Prvi del novega kontingenta bodo začeli deliti 2. januarja
V Gorici so v polnem teku prireditve ob zlatem jubileju, 50-letnici delovanja Zveze slovenskih kulturnih društev. V Četrtek so tako v Kulturnem domu odprli razstavo Kultura skozi čas, na kateri so na ogled lepaki zveze in včlanjenih društev od leta 1945 pa do današnjih dni. Razstava ponuja zanimiv izrez iz bogatega delovanja vseh teh desetletij. Ob njenem odprtju je v imenu ZSKD pozdravila Alenka Flore-nin. Zatem je spregovoril še fotografski mojster in predsednik Foto kino zveze Slovenije Rafael Podobnik, ki je odprl drugo vporedno razstavo. Gre za izbor del 15 fotografov, elanov fotokluba Skupina 75 ob 20-letnici delovanja tega krožka, ki v okviru ZSKD združuje slovenske goriške fotografe. Razstavi bosta na ogled do petka, 27. oktobra, ob delavnikih med 9. in 13. uro ter med prireditvami v Kulturnem domu.
Niz prireditev ob 50-letnici se je sinoči nadaljeval z nastopom folklorne skupine S tu ledi in nato srečanjem kulturnih delavcev, triptih slavnostnih prireditev pa bo v petek, 27. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu sklenila predstavitev trojezične informativne publikacije o delovanju ZSKD in včlanjenih društev. Na večeru bosta pela zbora Oton Zupančič iz Stan-dreža in Skala iz Gabri j.
Na sliki (Fotostudio Reportage) z odprtja razstav ob 50-letnici ZSKD
Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji že sprejel prve formalne sklepe glede kontingentov goriva proste cone v prihodnjem letu. Tako je sprejel sklep, da bodo bencinske bone za prvo polletno obdobje zaceli razdeljevati 2. januarja 1996, rok za prevzem pa bo zapadel 17. februarja. Bencinske bone za drugo polletje bodo delili od 20. maja do 13. julija. Veljavnost bencinskih bonov bo zapadla 31. decembra 1996.
Trgovinska zbornica je določila, da v prihodnjem letu še ne bo nobenih sprememb v sistemu razdeljevanja. Bencinske bone bodo upravičenci lahko prevzeli v pisarni avtomobilskega kluba v Gorici ter v izpostavah omenjenega kluba v Krminu, Gradežu in Gradišču ter v uradih Pro loco v Ronkah, TržiCu, Starancanu in Škocjanu. Boni bodo različne barve - v odnosu na vrednost namreč -, na njih pa bodo upodobljeni pristanišče v TržiCu, sedež Univerze v Gorici in palaCa De Bassa v Ul. Crispi, ki jo bodo preuredili v študentski dom. Gre za tri objekte, ki so se oz. se bodo v dobršni meri financirali iz takoime-novanega prelevmana na
ceni bencina. Prelevman (146 lir na vsakem litru) se zbira v Goriškem skladu.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je sprejel sklep o tisku bonov za leto 1996. ZaCel pa je tudi razpravo o možnosti, da bi v naslednjem obdobju namesto papirnatih bonov vsak avtomobilist -upravičenec prejel posebno magnetsko kartico.
Pobuda v tem smislu je bila predstavljena že pred nekaj leti, a je obtičala na mrtvi točki, ker bi bil prehod precej drag. Zdaj se z uvedbo magnetske kartice ukvarjajo v Trstu oziroma v Vidmu. Pri Goriški trgovinski zbornici so mnenja, da bi veljalo počakati, kako se bo stvar obnesla v praksi in kolikšen bo strošek.
______________KINO
GORICA
VITTORIA 11.15 »Power rangers«. 16.00-18.00-20.00-22.00 »Da morire«. Rež. Gus Van S ant, igrata Nicole Kid-man in Mati Dillon. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 15.00-17.15-19.45-22.00 »Apollo 13«. Igrata Tom Hanks in Kevin Bacon.
TRŽIČ
COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Terra e liberta«. Rež. Ken Loa-ch. I. lan Hart in Rosana Pastor.
Bi PRIREDITVE
SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koci na Kre-mancah nad Renčami. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu prijav bo zagotovljen prevoz s Travnika in nazaj. Število mest je omejeno!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallia-nu pri Čedadu. Vpisovanje ob sredah na sedežu in pri poverjenikih.
MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Ob domači večerji in pijaci bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe. Število mest je omejeno. Prijave na sedežu društva od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure.
KD OTON ZUPANČIČ prireja 4. novembra v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
H RAZSTAVE
SKD KREMENJAK obvešča, da bo na društvenem sedežu v Jamljah (Prvomajska 20) razstava starega kmečkega orodja in fotografska razstava kraške arhitekture na ogled še danes, 22. oktobra, med 16. in 18. uro. Društvo prosi šole in druge skupine, ki si želijo ogledati razstavo, naj obisk najavijo na telefon 0481-40462.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA -GORICA prireja teCaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da bo v torek, 24. t.m., občni zbor. Prvi sklic bo ob 18. uri drugi pa ob 18.30.
SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva.
SGZ GORICA odpira svoje okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Na razpolago je elanom s tega območja in sicer ob sredah od 14. do 15.30.
SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK prireja od 27. oziroma 29. decembra do 2. januarja zimovanje (s silvestrsko večerjo) v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Zimovanje je primerno tudi za cele družine. Namestitev bo v hotelu Eta, smučanje pa na Črnem vrhu, uporaba bazena v hotelu. Prijave na sedežu društva (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. in Četrtkih od 19. do 20. ure.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA v sodelovanju s centrom Emil Komel prireja teCaj za pevovodje otroških in mladinskih zborov, ki ga bo vodil prof. Hilarij Lavrenčič. TeCaj je namenjen pevovodjem, lahko pa se ga udeležijo tudi učitelji glasbe in drugi interesenti. Informacije na tajništvu centra E. Komel vsak dan od 8.30 do 12.30, tel. 532163. Prvo srečanje bo v Četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Komorni dvorani Katoliškega doma.
B ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke:
GORICA
MONTESHELL - Ul. Trieste
IP - Ul. don Bosco AGEP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Itaha
TRZIC
MONTESHELL - Ul. Matteotti
ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich
KRMIN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti proti Marjanu
ROMKE
ERG-U1. Aquileia
POLJAN
AGIP - UL Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 14. do 20. oktobra 1995.
RODILI SO SE: Leonardo Scrosoppi, Jakob Vita-le, Valentina Bertoz, Giu-lia Piacente in Alessio Candotti.
UMRLI SO: 51-letni kmetovalec Orlando Mau-ri, 86-letni upokojenec Er-menegildo Castellan, 76-letni upokojenec Giovan-ni Visintin, 81-letni upokojenec Olivo Riccar-do Bon, 88-letna upokojenka Maria Pizzul vd. De Filippo, 88-letna gospodinja Maria Koren-cig vd. Marega, 91-letna upokojenka Anna Missich vd. Pieri, 91-letna gospodinja Maria Višin, 84-letni upokojenec Sergio Bres-san, 54-letna gospodinja Pia Grazia Barbieri por. Castelli, 81-letni upokojenec Luigi Purin, 40-letna uradnica Rosanna Assirel-li por. Vintaloro, 89-letna gospodinja Federica Tschabitscher por. Marti-nis, 75-letna gospodinja Maria Quaratino.
OKLICI: delavec Roberto Gum in uradnica Pina Petrachi, delavec Domeni-co Rohl in delavka Vivia-na Coren, delavec Mario Crascek in podjetnica Francesca Mattiroli.
POROČILI SO SE: učitelj Alessandro Puzzi in vzgojiteljica Giancarla Scremin, delavec Paolo Selva in študentka Maria Bosio, orožnik Alexander Lechner in sobarica Mi-riam Kroll.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Angela FrandoliCa darujeta družini Fran-dolic in Černič 50 tisoC lir za Mladinski pevski zbor z Vrha, 50 tisoC lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah, 50 tisoC lir za VZPI Vrh, 50 tisoC lir za KD Danica in 50 tisoC lir za Balinarski odsek z Vrha.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽICU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Jutri v Gorici: 10.30, Susmelj Sofia, vd. Bulfoni iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.15, Francesco Trevisan iz splošne bolnišnice v Spe-ter ob SoCi.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Angela
Frandoliča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so za nami sočustvovali ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku žerjalu ter mladinskemu pevskemu zboru z Vrha.
Žalujoči hči, sin vnuki z družinami
Vrh, 22 oktobra 1995
6
Petrolifera
Goriaana
GORICA - Ulica Trivigiano, 41 - Tel. (0481) 20671
ijfr plinsko olje za ogrevanje ^ maziva
& pogonska goriva $ avtoprevozi s cisterno
...telefonirajte nam, da bo zima topla, pri nas sta prijaznost in resnost Vam na razpolago
************
PIAGGIO
CENTER
A. M. Motori
MattiroH Alessandro
ul. Duca D’ Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 Zastopnik PIAGGIO In GILERA
RAZSTAVLJAMO NA
MOTOR EXPO RACINO
PONT/02
DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV
SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ.
BREZPLAČNA POJASNILA PRI
NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030
umik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30
v Trstu pri OTTICA DOLOMITI Drevored XX Settembre 10 - Tel. 040/368275
vsako sredo 9.30 - 12.30

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana
Miro Gavran
MOŽ MOJE ŽENE
komedija
V sredo, 25. t. m., ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici
Izven abonmaja. ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON!
Kulturno umetniško društvo Selca Župnijska dvorana A. Gregorčič - Štandrež, danes, 22. L m., ob 16. uri nastopa mladina iz Sele pri Škofji Loki s spevoigro v treh dejanjih Vinka Vodopivca
KOVAČEV ŠTUDENT
REZIJA: Marjan Kokalj, vokalna skupina Bratovščina - izbor narodnih in črnskih duhovnih pesmi, vodi: Andreja Mohorič Prirejata Katoliški dom - Gorica in PD Standrez Vokalna skupina Bratovščina bo pela tudi med sveto maso v Standrežu o 10.30.	Vabljeni!
TRBIŽ / SEMINAR O DVOJEZIČNOSTI NA EVROPSKIH MEJAH
Za manjšino je jezik eden bistvenih elementov identitete
Po splošni oceni je bil seminar o večjezičnosti eden najboljših, kar so jih zadnje čase organizirali v Evropi
TRBIŽ - Splošna ocena udeležencev dvodnevnega posveta o primera Kanalske doline za obravnavanje večjezičnosti na evropskih mejah je, da gre nedvomno za enega boljših simpozijev o večjezičnosti v manjšinskih okoljih, kar so jih v zadnjih letih organizirali v Evropi sploh. Zasnova simpozija, ki se je začel z antropološkimi raz-tiiišljanji, prešel v fazo preučevanje daljne in sodobne zgodovine ter se je končal z jezikovniki temami, je bila namreč zelo urejena, da je slušatelj lahko spremljal niz tematik in ob vsaki temi so bile v razpravi postavljene splošne znanstvene teze, °b njih pa je Mia predstavljena krajevna specifika. To seveda ne pomeni, da je bilo vse, kar je bilo povedano na Trbižu, sprejeto kot dokončna teza. Mnogo je bilo namreč
pravih izzivov, vse do trditev, da je etnos nekaj zelo širokega, pri čemer je jezik sam lahko tudi zelo maginalnega pomena: teza, ki jo je med drugim razvil videmski profesor Gusmani in ki še zdaleč ni požela odobravanja udeležencev. Prepričanje, da je pri manjšinah prav jezik eden izmed bistvenih elementov identitete, namreč prevladuje tudi v znanosti in ne samo med manjšinci samimi.
Simpozij se je tako iztekel ob plodni diskusiji, ki jo je nekoliko utesnilo pomanjkanje časa, in z zavestjo, da je samoopazo-vanje oziroma zrcaljenje neke manjšinske skupnosti lahko nadvse koristno, še zlasti če v tem zrcaljenju ni »tabu tem,« kar velja tudi za trbiško srečanje. Razprava o »windischarstvu« z obsodbo tega pojava s strani uglednega koroškega go-
vornika bi še pred nekaj leti naletela na divje reakcije koroškega dela občinstva, kot bi bile divje tudi reakcije na ugotovitve o netočnosti podatkov ljudskega štetja in o optantih v času pred drago svetovno vojno. Dejstvo, da je mogoče o tem stvarno razpravljati, kaže na veliko zrelost in na napredek v medetničnih odnosih na tem ozemlju.
Za povzetek ob koncu simpozija so organizatorji zadolžili senatorja Darka Bratino, ki je ugotovil, kako je prišlo na tem srečanju do interakcije med znanostjo in stvarnostjo, pri čemer se mora znanost prilagajati »neubogljivo« stvarnosti, ki se stalno spreminja. Naloga znanosti torej ni, da samo opazuje in registrira, ampak mora spremljati in ugotavljati premike živih teles, kot sta jezik in etnos, nekakšna »živa
skorja globljih zakladnic.« Prav ta živa skorja pa jamči za življenjskost neke skupnosti.
Jezik, meni Bratina v odkriti polemiki z nekaterimi predavatelji, je pomemben del identitete prostora in identitete posameznikov, ki v tem prostora prebivajo, je pa obenem tudi spremenljivka, ki je odvisna od prostora samega. Zato mora prostor zajamčiti opremo, da se ta spremenljivka razvija, ta oprema pa je znana in gre od šol do jezikovnih pravic. Le če razpolaga s to opremo lahko pozameznik stalno dograjuje svojo jezikovno identiteto in krepi zavest -pa ne zaradi kakega nacionalizma, ampak zaradi normalnega razvoja. Identiteta, ki je bila na tromeji vedno zelo pomembna, pa tudi zelo sporna tema, pa je, pravi Bratina, kot zdravje: kadar ga imaš, ne ceniš njenega bogastva; kadar je nimaš, čutiš, da ti nekaj manjka.
V obmejnih krajih je potreba po identiteti Se bolj opazna; to je trbiški simpozij jasno nakazal. Ponudil pa je tudi gradivo za razmišljanje in za reševanje problemov. Dejstvu, da je do simpozija v teh krajih sploh lahko prišlo in da je bila mogoča odkrita razprava tudi o zelo kočljivih vprašanjih bi torej lahko kot drugi dosežek navedli prav bogastvo zbranega gradiva, ki ni samo sebi namen, ampak je osnova za nadaljnje preučevanje in predvsem za reševanje številnih odprtih vprašanj tega najbolj ogroženega dela slovenske manjšine v Italiji.
Bojan Brezigar
Posnetek z razprave na trbiskem simpoziju (Foto Pavšič)
Sv. Višarje so eden simbolov Kanalske doline (Foto KROMA)
_________BOGATO GRADIVO DVODNEVNEGA SEMINARJA NA TRBIŽU_
Dve uvodni predavanji in šest referatov
TRBIŽ - Dve uvodni predavanji in šest referatov o narodnostnih vprašanjih je bogato gradivo, ki ga je ta dvodnevni simpozij zbral kot pripomoček za nadaljnje preučevanje Kanalske doline in reševanje številnih medetničnih in jezikovnih vprašanj tega doslej tako emarginira-nega dela naselitvenega ozemlja slovenske manjšine v Italiji. Okvirno stanje Kanalske doline je že v petek popoldne orisal profesor Vladimir Klemenčič z ljubljanske univerze, znani poznavalec manjšinske problematike. Klemenčič je svoj prikaz začel z orisom zgodovinskega stanja Slovencev v Kanalski dolini, ki jo je ocenil kot »za evropsko integracijo Pomembno mednarodno tranzitno-prometno obmejno regijo.« Gre za prostor, ki je ob političnih spremembah zlasti v 20. stoletju in ob spreminjanju državnih meja preurejal svojo gospodarsko podobo in funkcijo prostora tako na lokalni kot tudi na mednarodni ravni. V povezavi s temi procesi se je, kot je poudaril Klemenčič, spremenila tudi vloga slovenskega življa kot tudi sicer narodnostna sestava celotne doline. Klemenčič je še posebej osvetlil vlogo in Pomen slovenske manjšine v izo-
braževalnem procesu ter zlasti problematiko poimenovanja kanalskih Slovencev s pojmom VVindischarji, to je s problematiko asimilacijskih in identitetnih procesov. Ob koncu svojega referata pa je Klemenčič spregovoril o mednarodnih pobudah in listinah v zvezi z zaščito manjšin.
Klemenčičevemu referatu so sledili trije daljši diskusijski posegi. Prvi je spregovoril celovški zgodovinar Andreas Moritsch, ki je orisal proces nacionalne diferenciacije na področju Kanalske doline in tromeje do leta 1918. Moritsch je najprej pojasnil, da za regijo tromeje misli na Kanalsko dolino, Ziljsko dolino, Zgomjesavsko dolino in gornjo dolino Soče. Skozi stoletja je to ozemlje predstavljalo visoko komunikativno življenjsko skupnost in kot dokaz je Moritsch omenil podobnost slovenskega narečja, ki ga govorijo v teh dolinah. Sele v zadnji tretjini 19. stoletja se je tu začel proces nacionalne diferenciacije, ki je na današnji tromeji ustvaril Slovence in Nemce. V Kanalski in Ziljski dolini je ta proces potekal na škodo Slovencev, v Savski in Soški dolini pa v njihovo dobro, je omenil Moritsch. Razdelitev ozemlja po prvi svetovni vojni je grobo kršila narodnostno
načelo, hkrati pa so vse fe doline postala skrajna periferija tedanjih nacionalnih držav, kar je pomenilo njeno marginalizacijo v vseh pogledih.
Profesor sodobne zgodovine na dunajski univerzi Karl Stulpharrer je nato v bistvu nadaljeval tam, kjer je njegov predhodnik Moritsch končal. V svojem referatu je namreč obravnaval obdobje od leta 1918 do leta 1945. Do konca prve svetovne vojne je bila Kanalska dolina z izjemo Bele peči sestavni del Koroške, v kateri so bili Slovenci izpostavljeni asimilaciji; politiko asimilacije je podpirala tudi deželna oblast. S saintgermainsko pogodbo je to ozemlje pripadlo Italiji, predvsem zaradi vojaško strateških razlogov. Tako se je spremenila tudi sestava prebivalstva, najprej zaradi pritoka italijanskega uradnistva, kasneje pa s fašistično nacionalistično in asimilacijsko politiko.
Zbliževanje med Hitlerjem in Mussolinijem je Se poslabšalo stanje prebivalstva, ki je moralo izbirati med opcijo za Nemčijo in se izseliti, ali med Italijo. Mnogo se jih je odločilo za Nemčijo in se jih je izselilo, predvsem na Koroško. Italijanska kapitulacija in nemška zasedba doline leta 1943 je spet spremenila stanje v dolini za leto
dni, po koncu druge svetovne vojne pa je bila potrjena prejšnja meja.
Geograf innsbraške univerze Ernst Steinecke pa je zgodovinska pregleda dopolnil s sociogeografskega vidika. Analiziral je predvsem razlike med Kanalsko dolino in drugimi dolinami istega območja ter iz analize sklepal, da je Kanalska dolina po strukturi prebivalstva bistveno drugačna od sosednjih furlanskih dolin. Spregovoril pa je tudi o mešanih zakonih, ki, po njegovi oceni, pospešujejo dezintegracijo slovenskega in nemškega življa.
Tako se je končal prvi sklop referatov, ki so bili v glavnem namenjeni orisu Kanalske doline, njene zgodovine in njenih geografskih značilnosti. Včeraj dopoldne pa je bil govor predvsem o jeziku. To temo je uvedla Albina Nečak Liik s poglobljenim referatom o medetničnih odnosih v so-ciolingvistični perspektivi, v katerem je analizirala vzroke in okoliščine procesov širjenja, ohranjanja oziroma opuščanja jezika, ter njihovo povezavo z dinamiko medskupinskih stikov. Ti procesi so običajno dvosmerni in opuščanje jezika ene (običajno manjšinske) skupnosti pomeni tudi utrjevanje jezika druge skupnosti. Procesi opuščanja jezika so značilni
zlasti za etnije, ki živijo v neuravnoteženem družbenem položaju, prav v zadnjem času pa je mogoče govoriti o revitalizaciji manjšinskih jezikov.
Genezo večjezičnosti v Kanalski dolini je nato predstavil profesor Roberto Gusmani z videmske univerze. Predstavitev je podkrepil z izsledki raziskav, ki jih je vodil sam v okviru centra za večjezičnost na videmski univerzi. Socioantropolog Robert Gary Minnich je nato, izhajajoč iz primera Kanalske doline, razvil razmišljanje o spreminjanju identitete na večjezični meji. Kanalski dolini, točneje njenemu jeziku, pa je bil namenjen zadnji referat, v katerem je Irena Sumi spregovorila o slovenskem knjižnem jeziku v Kanalski dolini. Predstavila je podatke o pouku slovenščine v zadnjih sedmih letih ter razmerja med narečno obliko in knjižno slovenščino. Orisala je položaj obeh variant v vsakodnevnem življenju doline ter nakazala odgovore na vprašanja, ki so stalnica v tovrstnih etničnih študijah: vprašanje izgube dialektalnega jezika, medgeneracijski prenos narečja, vloga knjižnega jezika in jezikovna asimilacija z vsemi socialnimi posledicami.
B.Br.
SVET
Nedelja, 22. oktobra 1995
BOSNA IN HERCEGOVINA
Življenje na sarajevski ttinici smrti
SARAJEVO (Reuter) -Po poročilih ZN naj bi bilo včeraj na področju severozahodne Bosne mimo. -Napredek na poti h koncu tri in pol leta trajajoče morije predstavljata predvsem izmenjava ujetnikov ter ponovno odprtje sarajevske tržnice.
Včeraj je med bosansko vlado in bosanskimi Srbi prišlo do izmenjave 20 ujetnikov, med njimi sta tudi dva turska novinarja, ki so ju Srbi 7. oktobra zajeli na nadzorni točki v bližini Sarajeva ter trije predstavniki človekoljubnih organizacij. Potem, ko je policija odpravila prepoved javnega zbiranja ljudi, je včeraj po dolgem času zopet postalo živahno na sarajevski tržnici Markale. Ko je bilo februarja leta 1994 v napadu na tržnico ubitih 68 in ranjenih 200 ljudi so ZN postavili zahtevo po umiku vse težke oborožitve v razdalji 20 kilometrov od Sarajeva. Junija letos so oblasti zaradi strahu pred bombnimi napadi zaprle tržnico, vendar se je trgovanje nadaljevalo vse do avgusta, ko je srbska granata ubila 37 in ranila 85 ljudi. Letalski napadi zveze Nato, ki so sledili srbskemu obstreljevanju tržnice, so precej zmanjašali srbsko vojaško moč na tem področju, pripomogli pa so tudi k sedanjemu premirju in mirovnim pogajanjem, ki naj bi se 31. oktobra začela v Združenih državah.
Eden glavnih proble-
mov, ki se je pojavil v mirovnem procesu, je nasprotovanje ruskega predsednika Jelcina, da bi ruske sile, ki bodo vključene v okvir mednarodnih sil, delovale pod poveljstvom zveze Nato. Nemški obrambni minister Volker Rtihe meni, da o vprašanju poveljevanja ni dileme, ker le to pripada zvezi Nato, vendar pa Rtihe predlaga, da bi ustanovili nek skupni forum izven Nata, v katerem bi razpravljali o političnih in vojaških vprašanjih, ki zadevajo mirovne sile.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je v intervjuju za beograjsko Našo borbo dejal, da podpis mirovnega sporazuma ne bo kar avtomatično odpravil gospodarskega embarga ZN zoper samozvano ZRJ. Odprava embarga bo po Kinklovih besedah odvisna še od Miloše-vićevega priznanja Hrvaške in Bosne, od zagotovil o spoštovanju Človekovih pravic ter izpolnjevanja določil mirovnega sporazuma.
Nizozemski časnik NRC Handelsblat je včeraj poročal, da so nizozemski vojaki v okviru enot ZN v Srebrenici zaradi srbskih groženj na tisoče muslimanskih moških, sposobnih za boj, prepustili Srbom. Do poročila je prišlo ravno v Času, ko naj bi nizozemske oblasti Cez nekaj dni objavile končne izsledke preiskav v zvezi z obtožbami na rovaš svojih enot, ki so 11. julija zapustile enklavo Srebrenica.
Turško novinarko Muniro Acim so po vrnitvi iz srbskega ujetništva pričakali sorodniki (AP)
BEOGRAD (AFP) - Navdušeno padlim ruskim in srbskim borcem vzklikanje tisočev somišljenikov je za svobodo. Med vzkliki beograj-v petek pozdravilo razvpitega ru- skih množic »Živela Rusija« in »Ži-skega politika Vladimirja Žirinov- vela Srbija« sta se podala še do se-skega, ki je na povabilo Vojislava deža Srbske radikalne stranke, kjer Šešlja prišel na obisk v Beograd. Zi- je Zirinovski Beograjčanom zagoto-rinovskega in Šešlja je najprej spre- vil, da sta »Srbija in Rusija v boju jel patriarh Pavle, potem pa sta proti zahodni Evropi in Natu na isti strankarska voditelja prižgala svečo strani barikad«.
ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
Vse poti vodijo v Haag
Viktor Jednak / AIM
Živijo državljani Srbije in Črne gore v zablodah ali v Zvezni republiki Jugoslaviji? Vprašanje ni samo retorično, saj je stopnja neobveščenosti povprečnega Jugoslovana zastrašujoče visoka, izvira pa iz sociološko potrjene potebe verjeti politikom. Politiki, ki so jim na stežaj odprta vrata vseh množičnih medijev v tem delu Evrope, pa se niso niti toliko potrudili, da bi svojim državljanom razložili, kakšne so lahko posledice, če se oblasti ne bodo odzvale zahtevam ha-askega sodiSCa.
Glavni tožilec haaškega sodišča Richard Goldstone zatrjuje, da raziskave vojnih zločinov in njihovih storilcev ne bodo klonile pred politiko in zakulisnimi diplomatskimi igricami. Morebitna amnestija Radovana Ka-radžiča in Radka Mladića, ki sta na seznamu obtoženih (pri Čemer je vztrajala Rusija kot pri pogoju za ustavitev vojne v Bosni), bi bila, po mnenju Goldstona, le kratkovidna poteza, ki ne bi omogočila trajnega miru. Pravica je pogoj za trajni mir, pravi Goldstone, in preveč je bilo žrtev, da bi lahko mir na tem ozemlju vzpostavili pod vodstvom KaradziCa in Mladica.
Nikakršnih skrivnosti ni o tem, kaj bo sledilo, Ce se Srbija in Črna gora ne bosta odzvali nalogom haaškega sodišča. V primeru, da bodo sankcije ukinjene, bodo zaradi zavračanja sodelovanja z mednarodnim sodiščem ponovno uvedene, Ce pa bodo ekonomske sankcije še v polni veljavi, lahko VS ZN uvede še nove in se odloči o tem, ali uporabil silo. Ukrepi, ki jih predvideva sedmo poglavje ustanovne listine ZN, omogoča vojaško intevencijo. Tako je grožnja s celo vojaško intervencijo v skladu s pravili, ki jih je sprejel svet.
Nekatere države v svetu, tudi BiH, so svoje zakone uskladile s predpisi mednarodnega sodišča v Haagu. ZRJ takšnega zakona ni sprejela, v javnem življenju pa vztraja pri odredbah zakona o kazenskem postopku in ustavi, ki ne predvidevata izročanja državljanov drugim državam. V tem primeru gre le za druge enakopravne suverenitete, kar pomeni države, ne pa mednarodne skupnosti. Hrvaški zakoni so v tem pogledu zelo podobni jugoslovanskim. Politiki v Jugoslaviji vztrajajo pri odredbah, ki jih mednarodno pravo ne priznava. V zvezi s tem pa je širša javnost ne-obvešCena, saj ne ve, da v statutu mednarodnega sodišča med drugim piše, da bodo njegove odredbe obveljele ne glede na notranjo zakonodajo države. Niti jugoslovanski zakoni niti ustava torej ne morejo zaščititi vojnih zločincev, Ce jih Zeli kaznovati mednarodno sodišče. Pravzaprav se Jugoslavija lahko upre in zaščiti posameznike, sledijo pa lahko posledice, ki zadevajo vse državljane.
Lani je 63. generalna skupščina Interpola sprejela resolucijo, s katero se je obvezala, da bo po svojih močeh pomagala haaškemu sodišču. Kaj to pomeni, razlaga jugoslovanski pravnik dr. Vasilijevič: »Interpol bo vzpostavil sistem tiralic, zasledovanja obtoženih, hitrih intervencij in aretacij. To, da se Karadzič in Mladič v vlogi obtoženih ne počutita najbolje, dokazuje tudi, da sta se na sestanku Miloševiča in Holbrooka pojavila nenapovedana. To pa ni zmedlo ameriškega poslanika, ki je po telefonu takoj obvestil Goldstona, ta pa predsednika haaškega sodišča Antonija Kasezea, ki je nemudoma poslal pismo Miloševiču, da je dolžan aretirati Karadžiča in Mladiča. Kaseze je Miloševiču odkrito pove-
dal, da je zaskrbljen, ker sta se obtoženca, zadrževala na območju ZRJ in da bo o vsakem naslednjem neupoštevanju naloga za aretacijo obvestil VS, čemur bodo seveda sledile resolucije.
Odnos srbskih oblasti do haaškega sodišča se je gibal vse od popolnega neupoštevanja do rahlega popuščanja oziroma celo sodelovanja. Delegacija Zveznega ministrstva za zunanje zadeve je v Haagu skušala doseči nekakšen sporazum, toda stališče predsednika sodišča je ostalo neomajano - zahteval je popolno sodelovanje v skladu s statutom. Izvršitev odločitve, da bo v juliju Beograd obiskal oficir haaškega sodišča za zveze z Jugoslavijo Bugarin Mihajlov, so preprečile ohlasti, ki mu niso izdale vize.
Dr. Ognjen Pribičevič, sodelavec inštituta za družbene vede v Beogradu, ki je preživel šest mesecev v ZDA, zelo nazorno razlaga razliko v mišljenju med jugoslovanskimi in ameriškimi državljani: »Poklican sem bil na predavanje o vojni v Jugoslaviji in politični situaciji v Srbiji. Profesorji Princetona, kjer se šolajo elitni kadri za zunanjo politiko, so me spraševali, ali bo Srbija izročila obtožene Haagu. Razložil sem jim, da je v Srbiji to predvsem politično vprašanje, saj ne gre le za zločince, temveč tudi za pomembne politične figure, kot sta Šešelj in Karadzič. Profesorji so na predavanje prišli s polnimi torbami papirjev in seznamov vojnih zločincev iz Srbije. Težko jim je bilo razložiti, da sta pravo in oblast pri nas v povsem drugačnem odnosu kot na zahodu, da je v Srbiji oblast nad pravom.«
Celoten proces gre, kot kaže, prek trupel, po poti brez razpotij. Na koncu te ceste je Haag, ki se mu ne da izogniti.
HRVAŠKA PO EKSPLOZIJI NA REKI
Odgovornost za napad prevzela Gama Islamija
ZAGREB (Reuter) -Egiptovska skrajna skupina Gama Islamija je prevzela odgovornost za včerajšnji bombni atentat na policijsko postajo v Reki, kjer je ena oseba umrla, devetindvajset pa jih je bilo ranjenih.
V sporočilu, poslanem neki svetovni tiskovni agenciji v Kairu, je skupina napad označila kot poskus pritiska, da bi hrvaške oblasti izpustile njenega tiskovnega predstavnika Kvasema, ki naj bi ga hrvaška policija zaprla 12. septembra, ko je potoval prek hrvaškega ozemlja v Bosno in Hercegovino. V sporočilu skupine je med drugim zapisano, da »bodo kjerkoli napadali hrvaške interese, dokler hrvaške oblasti ne bodo izpustile Kvasema in se javno opravičile«. Kvasema bi lahko hrvaške oblasti izročile Egiptu, kjer je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Zaprli naj bi ga zaradi domnevnega kršenja hrvaškega zakona o začasnem bivanju. Hrvaške oblasti so zanikale, da bi se Kvasem še nahajal na hrvaškem ozemlju. V skladu z uradnim sporočilom, naj bi ozemlje Hrvaške zapustil med 14. in
18. septembrom.
Tiskovni predstavnik hrvaškega notranjega ministrstva je izrazil dvom o verodostojnosti sporočila egiptovske skupine: »Nismo prepričani, da je bilo to delo muslimanskih skrajnežev. Kar nekaj Časa bo minilo, da bomo povsem gotovi, kaj se je dejansko zgodilo.« Hrvaška policija se bolj nagiba k temu, da je bil atentat delo tihotapcev z drogo ali pa začetek uresničevanja srbskih groženj o terorističnih napadih na cilje na Hrvaškem.
Petkov atentat v delu Hrvaške, ki mu je vsaj do zdaj vojna vihra prizanesla, je pretresel hrvaško javnost. Do eksplozije je prišlo samo nekaj sekund potem, ko je avtomobil z italijansko registracijo prebil varnostno zaporo okoli tamkajšnje policijske postaje. Oboroženo krilo egiptovske skrajne skupine Gama Islamiya je do zdaj svoje oborožene akcije, izvajala predvsem znotraj Egipta, kjer se bori za vzpostavitev islamske države. Junija tega leta naj bi bila skupina vmešana v poskus uboja egiptovskega predsednika Mubaraka v Etiopiji.
NOVI UKREPI HRVAŠKE VLADE
S stotinami policistov nad nezaželjene begunce
ZAGREB - Približno 30 tisoč begrmcev iz Velike Kladuše, nastanjenih na osvobojenem ozemlju v Kuplensku oziroma v blizini ceste, ki povezuje Karlovac z Veliko Kladu-šo, so hrvaški vladi že dva meseca trn v peti. Ker so vsi dosedanji poskusi, da bi te begunce iz Bosne, ki so sicer pristaši Fikreta Abdiča, napotili nazaj na svoje domove, neuspešni, se je hrvaška vlada odločila za posebno metodo.
Nedavno se je vec sto hrvaških policistov podalo v begrmski kamp s ciljem, da bi uvedli red. Sporočili so, da bodo skupaj s predstavniki Turčije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine ustanovili tako imenovane misije dobre volje, ki bodo kot združene policijske sile poskrbele za njihovo varno vrnitev v Veliko Kla-dušo. Predsedniki treh držav - Demirel, Tuđman in Izetbegovič - so namreč o tem sprejeli poseben sporazum.
Hrvaška je takšne »-ostre« ukrepe proti neza-željenim beguncem, ki poleg vsega že dalj Časa motijo tudi prijateljske odnose z bosansko vlado, opravičila s tem, da želijo preprečiti humanitarno katastrofo v begunskem taborišču, saj je zima Ze pred vrati, življenjski pogoji v barakah, šotorih in prikolicah pa so že zdaj
izredno slabi. V akcijah, v katerih bodo imeli glavno besedo policisti in posebne enote Ministrstva za notranje zadeve, nameravajo razorožiti približno 500 beguncev iz Velike Kladuše, ki imajo orožje še od takrat, ko so se borili za avtonomijo Zahodne Bosne. Z njim zdaj onemogočajo vrnitev v Velb ko Kladušo tudi tistim, ki si to želijo.
Tako se bližako odločilni dnevi tudi za skoraj že pozabljene beguce iz Velike Kladuše, za katere ni njihov vodja Fikret Abdič na pogovorih v Zagrebu dosegel nobene rešitve. Sam se je iz luksuznega zagrebškega hotela Palače preselil v svojo vilo v Opatijo, ki jo ima še iz časa, ko je bil direktor Agrokomerca. Hitra rešitev za Bosno in Hercegovino bi najverjetneje po-magala tudi beguncem iz Velike Kladuše, ki so avgusta pobegnili pred
ofenzivo Izetbegovičeve-ga petega korpusa. Hkrati bi se tudi Hrvaška otresla obtožb, da nasilno usmerja begunce nazaj na svoje domove, kar je v nasprotju z Ženevskimi konvem cijami. Zaenkrat so Hrvati svojo silo usmerili na oborožene begunce z obrazložitvijo, da tisti, ki niso predali orožja, nimay jo begunskega statusa, Prl Čemer imajo vso podporo vlade Alije Izetbegoviča.
Gordana GojaK
NOVICE
Pokol v Šrilanki
COLOMBO (Reuter) - Srilanski tamilski tigri so včeraj z namenom, da bi zaustavili vladno ofenzivo na severu, zanetili silovit spopad v glavnem mestu, v katerem so življenje izgubili trije civilisti. V vaseh, ki ležijo na meji med ozemljem Pod nadzorom vladnih sil in ozemljem v rokah upornikov, Pa so slednji ubili 66 nedolžnih vaščanov, med katerimi je bilo veliko žensk in otrok. V zvezi s petkovim napadom na skladišče goriva je bilo aretiranih nekaj pripadnikov tamilskega gibanja, ognja, ki sta ga zanetili eksploziji, pa še vedno niso uspeh pogasiti.
Odkrili krivca za atentat v Saudovi Arabiji
DUBAI (Reuter) - Oblasti naj bi že odkrile krivca za bombni napad, ki je v petek zveCer pretresel Saudovo Arabijo, ko je bomba, odvržena v mošejo na jugozahodu države, pri molitvi ubila sest, ranila pa veC kot sto vernikov. Zaenkrat so oblasti povedale le, da je storilec doma iz kraja, kjer se je napad zgodil, njegovega imena pa še niso objavile. Poznavalci bdijo, da je šlo po vsej verjetnosti za osebno maščevanje, dodajajo pa, da je to v Saudovi Arabiji prvi napad na mošejo Po zasedbi velike mošeje v Meki s strani muslimanskih skrajnežev leta 1979.
Incident pri Toulousu
TOULOUSE (Reuter) - Neznani napadalci so včeraj v bhzini Toulousa na jugu Francije zažgati veC čistem z gorivom. Ob eksploziji je bila poškodovana visoko napetostna napeljava. Napad ni zahteval žrtev, povzročil pa je izpad električne energije v francoskem mestecu Verfeil pri Montaubanu. Ogenj so pogasiti, policija, ki ne ve, ati je imelo dejanje politično ozadje, pa išCe storilce.
ševardnadze obsoja Rusijo
TBUJSI (Reuter) - Gruzijski voditelj Edvard Ševardnadze je včeraj ostro obsodil Rusijo, ker Gruziji ni izročila domnevnega organizatorja atentata, iz katerega je Ševardnadze komaj odnesel celo kožo. Nekdanjega gruzijskega šefa varnostne službe Georgadzeja, ki je pobegnil v Rusijo kmalu po atentatu, ruske oblasti niso uspele ujeti, čeprav je nekajkrat nastopal celo na televiziji, kjer je zanikal povezavo s poskusom umora predsednika. Ševardnadze je zaradi prihajajočih volitev in skrbi svojih varnostnikov odpovedal obisk v ZDA. Na volitvah za predsednika bo Sevardnadzejev nasprotnik namreč Georgadzejev oCe Pantemelon, ki naj bi imel tesne stike z ruskimi »reakcionarnimi silami«. Sevardnazde pravi, da omenjeni dogodki vendarle ne bodo ogroziti odnosov toed Rusijo in Gruzijo, ki se v zadnjih dveh letih izboljšujejo.
S prodajo pum je nekdo dobro zaslužil
JOHANNESBURG (Reuter) - Južnoafriški urad za težje gospodarske prestopke raziskuje lanskoletno prodajo 12 helikopterjev tipa Puma Romuniji. Zadnja revizija je namreč zbudila sume o določenih nepravilnostih glede provizije, uplaćene neimenovanemu posredniku. Oblasti še niso potrdile trditev lokalnega časopisja, da je omenjena provizija znašala kar 3.8 milijona ameriških dolarjev.
Zair prosi Galija za pomoč
NEW YORK (Reuter) - Zairski predsednik Mobutu Sese Se-ko je pozval generalnega sekretarja ZN Boutrosa Boutrosa Galija, naj pomaga njegovi državi s Čimprejšnjo razrešitvijo krize, ki jo je povračil val ruandskih beguncev. Hkrati je zaprosti ZN za pomoč pri izvedbi volitev, ki so napovedane za leto 1997. Zair je v avgustu izgnal 15 tisoč ruandskih in burundskih begrmcev in zagrozil, da bo zaCel z novimi izgoni, Ce begunci do konca decembra prostovoljno ne zapustijo države.
KITAJSKA OSTALA PRED VRATI WTO
Peking noče pozabili na »preteklost«
Več kot 80 tisoč Japoncev je zahtevalo, naj ZDA prenehajo gojiti okupacijsko miselnost (AP)
PROTIAMERIŠKE DEMONSTRACIJE NA JAPONSKI OKINAWI
»Jenkiji, pojdite domov!«
Povod za proteste je bilo posilstvo mladoletnice, ki so ga zakrivili marinci
GINOVVAN (Reuter) - Včeraj se je na doslej najvecjih demonstracijah proti ameriškim oporiščem na japonskem otoku Okinavva zbralo veC kot 80 tisoč Japoncev. Demonstranti so vzklikali gesla kot »Jenkiji, pojdite domov« in obtožili ZDA, da še vedno gojijo okupacijsko miselnost.
WASHINGTON (Reuter) - Štiri največje trgovinske sile na svetu so se enoglasno sporazumele o tem, da Kitajska ne izpolnjuje pogojev za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Ameriški trgovinski predstavnik Mickey Kantor je včeraj sporočil, da Združene države, Evropska unija, Japonska in Kanada menijo, da se bo morala Kitajska zelo potruditi, če želi postati polnopravna članica WTO.
Odločitev je prišla ravno v trenutku, ko so v Pekingu veliko pričakovali od srečanja med ameriškim predsednikom Clintonom in nejgovim kitajskim kolegom Jiangom Zeminom, ki se bosta se-šla v torek. Na drugi strani je VVashington zaradi nedavnih ostrih Jiangovih izjav prepričan, da srečanje ne bo popravilo precej načetih vezi med velesilama, ki so postale močan dejavnik nestabilnosti. Eden izmed ameriških diplomatov je priznal, da so tudi ZN od Američanov zahtevali, naj pozabijo na spore iz preteklosti in se osredotočijo na današnjo vlogo Kitajske v svetu.
»Preteklost« je efmezi-mem za Clintonovo odločitev, da odobri vizum tajvanskemu predsedniku Lee Teng-huiju, ki je Združene države obiskal junija.
Clintonova poteza je povsem ohladila kitajsko-ameriške odnose, saj se Peking boji, da so ZDA postale naklonjene zamisli o neodvisnem Tajvanu in se odločile za politiko »zadrževanja« Kitajske. Clinton se je za odobritev vizuma odločil pod pritiskom kongresa, vendar
mnogi menijo, da je krivda za nastalo razburjenje predvsem njegova. Očitajo mu, da Pekinga s svojo odločitvijo ni seznanil pravočasno. Američani so upali, da bo incident kmalu utonil v pozabo, saj je Bela hiša skoraj Štiri mesece skušala prepričati Kitajsko, da ne bo prišlo do nobenih sprememb v politiki do azijskega velikana. Hkrati je Clintonova administracija zagotovila, da v bližnji prihodnosti ne bo odobrila novih obiskov tajvanskih voditeljev. Američani bi najraje videli, da bi se pogovori preusmeril na teme, kot so človekove pravice in prodaja kitajskega orožja. Clinton bo na srečanju z Jiangom tudi zahteval, naj se Kitajska pridruži jedrskim silam, ki so se zavezale k popolni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov. Vendar pa je Jiang v nedavnih intervjujih poudaril, da je sporni vizum Se vedno prva stvar, o kateri se Zeli pogovarjati. Ameriško politiko doTaj-vana je ob neki priložnosti celo imenoval kot »zmedeno in arogantno«.
Ali bo vizum tudi v resnici glavna tema pogovorov, zaenkrat Se ni jasno. Ameriški državni sekretar in kitajski zunanji minister se je prejšnji mesec na primer nisti niti dotaknila. Američani so prepričani, da je vizum postal gorivo za kitajske notranje spopade. »V kitajskem vodstvu so sile, ki si Želijo izboljšati odnose z nami,« je izjavil neki ameriški diplomat, »vendar pa so tako na zunanjem kot na notranjepolitičnem področju očitni znaki notranjih bojev za oblast.
Nedavni dogodek, ko so bije ameriški vojaki posilili 12-letno deklico, je zanetil množično nezadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev, saj je na Okinavvi glavno oporišče ameriške vojske na Japonskem. Manjša skupina demonstrantov, ki nasprotuje Clintonovem obisku, je poskusila zažgati ameriško zastavo, medtem ko jih je veC sto vdrlo v ameriško oporišče, od koder so jih Američani kmalu pregnali. Protest, ki so
ga organizirali ravno v času, ko napetost med dvema naj-vecjima gospodarstvoma na svetu zaradi bgovinskih nesporazumov strmo narašča, se je po dveh urah končal brez incidentov.
Američani, ki so v drugi svetovni vojni zasedli Oki-nawo, so ta otok Japonski vrnili šele leta 1972. Na otoku so obdrzah oporišče, ki jim je sluzilo kot odskočna deska za vojskovanje proti Vietnamu in Koreji. Trenutno se na oto-
ku nahaja 24 tisoC ameriških vojakov, kar je dobra polovica vseh ameriških vojakov na Japonskem. Po posilstvu deklice Četrtega septembra je trajalo kar nekaj tednov, preden je ameriška vojska predala tri obtožene vojake otoški policiji. Sodni proces se bo zaCel sedmega novembra. Demon-sfranti so na protestu zahtevali, da se ameriška in japonska vlada deklici opravičita in povrneta škodo, poosbita vojaško disciplino, razveljavita zakonske privilegije ameriških vojakov in zmanjšata število vojakov na otoku. Nenavadno pa je, da se protesta niso udeležili lastniki zemljišč, na katerih so oporišča.
PETDESET LET ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Dodobra okrnjen seznam slavnostnih povabljencev
NEW YORK (Reuter) - Praznovanja petdesete obletnice obstoja Organizacije združenih narodov, ki se začenja danes v new Yorku, se ne bodo udeležili vsi svetovni voditelji, številni med njimi pa so svoj obisk odpovedati takorekoč v zadnji minuti.
Egiptovski predsednik Bosni Mubarak je opravičilo poslal v petek, italijanski predsednik Scalfaro ima doma preveč političnih poblemov, gruzijski voditelj Ševardnadze se v primem odhoda boji uporniških izgredov, predsednik Konga Lissouba pa je svoj obisk odpovedal tik pred zdajci, saj si njegova vlada finančno ne more privoščiti potovanja v Združene države.
Skrbno pripravljeno praznovanje se bo uradno začelo danes. Vseh 185 članic in tiste države, ki imajo status opazovalke (Švica, Vatikan, Palestinska osvobodilna organizacija), so prejele povabilo, da se praznovanja udeležijo njihovi kralji, predsedniki držav, predsedniki vlad ali pa drage ugledne politične osebnosti.
Nemški kancler Helmut Kohl se kljub temu, da Nemčija zahteva stalni sedež v Varnostnem svetu, nikoli ni imel namena udeležiti praznovanja, zato bo Bonn predstavljal zunanji mini-V^ter Klaus Kbikel. Izjema je ZR Jugosla-
vija, ki je ni na seznamu povabljenih, čeprav je ena od naslednic nekdanje Jugoslavije, ki je bila leta 1945 med ustanoviteljicami Svetovne organizacije. Beograjski viri sporočajo, da so sicer povabilo prejeli, vendar so ga kasneje zaradi izključitve Jugoslavije iz Generalne skupSčine razveljavili.
Na ogorčenje Američanov pa je svoj prihod napovedal tudi kubanski predsednik Fidel Casbo. Bill Cbnton in Zupan New Yorka Giuliani sta ga namreč zbrisala z vseh seznamov povabljencev na večerje in koncerte. Kljub temu pa je kubansko predstavništvo v ZN prejelo več kot 200 povabil od raznih poslovnežev, šolnikov in privatnih skupin. Kubanski predstavniki ze ne štejejo več, koliko novinarskih ekip si jih Zeli intervjuvati.
Irak, Libija, Iran in Severna Koreja pa zaradi slabih odnosov z ameriško vlado ali pa zato, ker so njihove države pod sankcijami Združenih narodov, nikoli niso imeli namena poslati na praznovanje svojih predstavnikov. Se več pa je takih držav, ki jih bodo danes na proslavi predstavljali le zunanji ministri. Tisti, ki so svoj obisk odpovedah v zadnjem teenutku, so to storili zaradi varnostnih razlogov ali pa zato, ker bi njihov odhod utegnil sprožiti politične nemire doma.
Birokracija zavira učinkovitost
ŽENEVA - Ne le republikanski ameriški kongresniki, tudi večina zaposlenih v raznih agencijah in uradih Združenih narodov meni, da je Svetovna organizacija preveč birokratska ustanova. Nedavno objavljeni rezultati ankete, na katero so odgovarjali zaposleni v ZN, so namreč pokazali, da se kar tri petine vprašanih strinja s kritiko ameriških desno usmerjenih kongresnikov Jesse-ma Helmsoma in Newta Gingric-ha, katerih napadi so zagrenili slavnosti ob 50. obletnici ustanovitve ZN.
Največje kritike je deležna politika zaposlovanja in napredovanje uslužbencev, saj dva od treh vpra-šnih menita, da je dodelitev pomembnejšega položaja odvisna predvsem od prijateljskih zvez. Le slabi trije odstotki menijo, da so ZN učinkovita organizacija.
»Zaposlujte strokovnjake, ne tirane in neustrezne ljudi,« je predlagal neki uslužbenec, nekdo pa je zapisal: »Nehajte sanjariti!« Avtorji dela Zaposleni v organizacijah ZN po svetu pa poudarjajo, da bi se kljub vsemu tri četrtine že zaposlenih ponovno javilo na razpis za delo v ZN. »To dokazuje,
da imajo pozitivno mnenje o organizaciji.« je poudaril Jean Michel Jakobowicz, ekonomist ZN, odgovoren za usklajevanje Študije.
Poročilo je nastalo na pobudo zaposlenih v Ženevi, ki so želeli zvedeti, zakaj so se njihovi sodelavci odločili za delo v ZN in kakšno mnenje imajo o'organizaciji in svojih nadrejenih. Na vprašanja je odgovorilo 4252 zaposlenih, tudi v uradih ZN zunaj Ženeve, polovica vprašanih je bilo žensk, prav toliko jih v organizacijah ZN dela že deset ali več let. Rezultati ankete so tudi pokazali, da se je večina odločila za službovanje v ZN iz prepričanja, da bodo opravljali zanimivo delo ali pa le iz idealističnih razlogov. Manj kot četrtina je videla možnost za začetek kariere, le 12, 4 odstotka pa je privlačil zaslužek. Na vprašanje, zakaj še vedno delajo pri ZN, jih je skoraj polovica odgovorila, da je delo zanimivo, le 25 odstotkov je zanesenjakov (prej 42), četrtina pa je na prvo mesto postavila zaslužek. Dobrih 64 odstotkov jih meni, da je zelo pomembna »univerzalnost« nalog ZN, četrtina pravi, da ima svetovna organizacija pomembno vlogo pri
demokratizaciji odnosov v svetu, le 2, 9 odstotka pa jih je prepričanih v njeno učinkovitost.
Kar 62 odstotkov jih meni, da je birokracija najbolj Šibka točka ZN, skoraj vsak tretji je prepričan, da imajo svetovne velesile v organizaciji previlik vpliv. Največje kritike je deležna zaposlovalna politika, saj veliko delovnih mest zasedajo nesposobni ljudje, ki so prišli do položaja le zaradi »zemljepisne« razdelitve služb. Kar 70 odstotkov vprašanih je mnenja, da »zaposlovanje ni v skladu z določili ustanovne listine ZN«. Večina jih predlaga ostrejše pogoje za sprejem na delo, zato naj bi vsi prosilci reševali psihološke teste. Sedanji pogoji za zaposlovanje se zdijo nekaterim naravnost smešni.
Na vprašanje, kaj menijo o nadaljevanju raziskav o delovanju ZN, so nekateri odgovorili,' da so le »nepotrebno trošenje papirja«. Veliko jih je prepričanih, da določeno Število ljudi jemlje svoje delo neresno. »ZN ne sme biti ladja z več palubami, na kateri bi se nekateri le sončili, drugi pa delali,« je slikovito odgovorila neka uslužbenka.
Philippe Naughton/Reuter/
PARIŠKO SREČANJE CHIRAC-JELCIN
Francija razume raške pomisleke o širitvi Nata
Chirac je za varnostni sistem, ki bi ustrezal vsem v Evropi
PARIZ (Reuter, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin in francoski predsednik Jacques Chirac sta na včerajšnjem srečanju uskladila svoje poglede na temeljna vprašanja evropske varnostne politike ter sodelovanje ruskih vojakov v mirovni operaciji na ozemlju Bosne in Hercegovine.
Chirac je na novinarski konferenci po sestanku poudaril pomen ruskih pomislekov glede Širitve Severnoatlantske zveze na vzhod Evrope in se zavzel za sklenitev sporazuma med Rusijo, EU ter ZDA, s katerim bi postavili temelje za sistem, ki bi bil sprejemljiv za vsakogar in bi vsakemu zagotavljal varnost. Jelcin je opozoril, da niso vse zahodne države podobnega mnenja, zato namerava to vprašanje izpostaviti tudi na srečanju z ameriškim predsednikom Clintonom v New Yorku. Ruski predsednik je še povedal, da bo kmalu oblikovana posebna fran-cosko-ruska komisija, ki naj bi razpravljala o varnostnih vprašanjih strateške prihodnosti Evrope.
Boris Jelcin še naprej zavrača možnost, da bi Rusom v Bosni poveljevala Severnoatlantska zveza. »Seveda bodo ruski vojaki sodelovali v operaciji, vendar ne pod Natovim poveljstvom,« je bil odločen ruski predsednik. »Ruske enote bodo imele svoje poveljstvo, vsekakor
pa se bodo usklajevale z ostalimi enotami, da bo operacija lahko nemoteno tekla.« Jelcin je sicer izrazil upanje, da se bo na pogovorih z voditelji zahodnih držav v prihodnjih dneh v New Yorku izoblikoval kompromis o spornem Natovem poveljevanju ruskim enotam v bo-sansko-herecgovski mirovni operaciji. Chirac se zavzema, da bi Rusi v okviru operacije prevzeli »skrb« nad določenim območjem BiH in je podprl zamisel o koordinaciji
med ruskim in Natovim poveljstvom.
Francoski in ruski predsednik sta se strinjala, da bi k mirovnemu procesu na ozemlju nekdanje Jugoslavije veliko pripomoglo srečanje predsednikov Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Srbije, do katerega naj bi prišlo še pred koncem oktobra v Moskvi. Srečanje naj bi »prebilo led« pred pogovori o sklenitvi mirovnega sporazuma, ki se začnejo 31. oktobra v ZDA. Pariz se tudi zavzema, da bi po sklenitvi sporazuma v začetku prihodnjega leta v Moskvi pripravili konferenco o ravnotežju moči na Balkanu.
Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, se je Jelcin s Chiracom pogovarjal tudi o francoskih jedrskih poskusih v Tihem oceanu, pri tem pa naj bi sogovornika našla kompromis, »ki Francije ne postavlja v napačno luč,«
»Ko se bo Boris Jelcin vračal v Moskvo, bo nedvomno imel v lepšem spominu francoski dvorec Rambouillet kot stekleno palačo Združenih narodov. Pogovori z Clintonom bodo namreč napornejši, kot so bili tisti s Chiracom, saj je ameriški predsednik trdno odločen, da bo razširil zvezo Nato na vzhod Evrope. Moskva, ki temu odločno nasprotuje, v Chiracu sicer ni nasla pravega zaveznika, nedvomno pa se francoski predsednik zaveda moči in dejanskega pomena Rusije na sveto\mi Šahovnici, medtem ko jo v nekaterih zahodnih prestolnicah obravnavajo kot nepomembno regionalno silo.« France-Soir, Pariz
SEVERNOATLANTSKA ZVEZA PO ODSTOPU WILLYA CLAESA
Brez »glave« v kritičnem trenutku
BRUSELJ - Odstop VVillija Claesa z mesta generalnega sekretarja zveze Nato se je zgodil v najbolj kritičnem trenutku, sredi zaključne faze enega najveCjih izzivov v vsej zgodovini Severnoatlantske zveze - nadzorovanja mirovnega procesa v Bosni. Optimistični predstavniki zveze Nato so izjavili, da jim hcf odstop naposled omogočil, da se osredotočijo na prihodnost in končajo negotovost, ki se vleCe že mesece.
»Claesov odstop pomeni popolnoma nov začetek. Morda to res ni bil prijeten dogodek in lahko bi se zgodil ob primernejšem Času, vendar je bilo prav to tisto, kar smo potrebovali,« je dejal eden od predstavnikov. Pričakovati je bilo, da bodo Članice hitro zapolnile prazno mesto, ki ga je za seboj pustil Claesov odstop. Natovi diplomati so omenili, da so države članice vojaške zveze že nekaj tednov skrivaj iskale primernega kandida-
ta, saj je bilo jasno, da bi lahko imela dolgotrajnejša praznina neugodne posledice za zapletena pogajanja z Rusijo, tako glede njene vloge v Bosni in Hercegovini kot tudi glede odnosov z njo. Pri zvezi Nato je bilo slišati ocene, da je bilo leto, ko je bil Willy Claes na položaju generalnega sekretarja Severnoatlantske zveze, »žalostna farsa«, saj je zveza, preden se je z letalskimi napadi na položaje bosanskih Srbov končno izkopala iz težav, padala iz ene krize v drugo. Države Članice so upale, da bo Claes pomagal definirati novo vlogo zveze Nato v obdobju po hladni vojni. Namesto tega je s podkupninsko afero Agusta vojaško zvezo pripeljal v vse prej kot prijeten položaj.
Sedaj vlada splošno prepričanje, da si bo Severnoatlantska zveza priborila dolgotrajnejše zaupanje le z uspešno kopensko akcijo na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zato bodo države Članice iskale nekoga, ki je
»zanesljiv in sposoben«. Zveza Nato se bo morala spoapsti tudi z rusko jezo zaradi svojih načrtov o nadaljnji širitvi na nekdanje komunistične države vzhodne in srednje Evrope (pogovori o tem naj bi se zaceli po januarju 1997), poleg tega pa jo Caka še vsaj en diplomatski podvig; miriti mora Čustva tistih držav, ki jih še ni povabila v svoje okrilje.
Znano je, da si nekdanji danski zunanji minister Uffe Ellemann-Jensen, sedanji favorit za prevzem položaja prvega človeka Severnoatlantske zveze mesta, zelo želi postati novi generalni sekretar in je že sestavil izjavo, da je pripravljen kandidirati. Strokovnjaki menijo, da so mu najbolj v prid njegove izkušnje, še zlasti po katastrofi s Claesom. »Izkušen je in precej nepopustljiv. Kaže, da tudi najbolj sprejemljiv,« je izjavil Simon Lunn, namestnik generalnega sekretarja v Svetu zveze Nato.
Jonathan Clayton / Reuter
ŠVICARSKE PARLAMENTARNE VOLITVE
Šestintridesetletna koalicija ostaja
Skrajni desničarji igrajo na karto protievropskega razpoloženja
Švicarji bodo danes na parlamentarnih volitvah volili 200 poslancev spodnjega in 46 poslancev zgornjega doma zveznega parlamenta. Analitiki ne napovedujejo spremembe koalicije, ki je na oblasti že od leta 1959, vendar pa bo razmerje sil znotraj koalicije odločilnega pomena pri razpravah o vprašanju, ali naj se Švica pridruži Evropski uniji ali ne.
LIECHTENSTEIN
površina:	41.293 km2
prebivalstvo: 7 milijonov;
nepismenost: manj kot 5-odstotna; brezposelnost:
3,8 odstotka
jeziki:	nemščina 65%
francoščina 18% italijanščina 10% retoromanščina 1% drugi	6%
primerjava Švice z Evropsko unijo
BDP:	259,7 milijarde USD
na prebivalca:	23.948 USD
BDP EU: 7.312,8 milijarde USD
zunanjetrgovinska bilanca:
mesečno povprečje (v milijardah USD)
izvoz	5.87
uvoz	5.68
mesečni presežek	+0.20
zunanjetrgovinska bilanca EU:
mesečno povprečje (v milijardah USD)
izvoz	138.71
uvoz	133.13
mesečni presežek	+5.58
vir: OECD
REUTER
ŽENEVA (AFP, Reuter) - Švicarji bodo danes izbrali nov zvezni parlament, kjer naj bi se v skladu s predvolilnimi napovedmi okrepila protie-vropska desnica. Volitve naj bi poglobile že tako globok prepad med proe-vropskim in protievropskim razpoloženjem v Švici. Proevropsko so razpoloženi zlasti zahodni, francosko govoreči kantoni in italijansko govoreči kanton Ticino, medtem ko »evropski skepticizem« suvereno vlada v konservativno usmerjenih nemško govorečih kantonih.
Štirje milijoni in pol volilnih upravičenčev naj bi za štiriletni mandat izvolili dvesto poslancev Nacionalne skupštine (spodnjega doma parlamenta) in večino od šestinštiridesetih poslancev Sveta kantonov (zgornjega doma parlamenta). Volišča bodo zaprli danes popoldan. V večjih mestih je veliko volinih upravičencev že izkoristilo zakonsko možnost in so pretekli teden volili po pošti. Volilni rezultati bodo objavljeni zvečer, volilna udeležba pa naj bi bila po pričakovanjih nekoliko večja kot na zadnijih volitvah leta 1991, ko je dosegla samo Stiriin-štirideset odstotkov volilnih upravičenčev, vendar naj ne bi presegla petdesetih odstotkov.
Strokovnjaki ne pričakujejo pretresljivih sprememb na švicarskem političnem prizorišču, kjer že od leta 1959 vlada široka koalicija treh konservativnih strank in socialnih demokratov. Predvolilne raziskave javnega mnenja in delni izidi napovedujejo določen premik v desno. Populistična desnica naj bi izrabila pojav povečane nezaposlenosti, čeprav ostaja odstotek nezaposlenih relativno nizek, približno štiri odstotke. Vodstva desnih političnih strank so izrabila tudi naraščajočo ksenofobijo med švicarskimi volilni in naraščajoče nezaupanje do Evropske unije. Napovedan premik v desno bi lahko potrdili tudi volilni izidi manjših skrajno desničarskih strank.
Volilne napovedi predvidevajo, da bodo socialni demokrati - kot edina izrazito proevropska stranka - okrepili svoj 18, 5-odstotni delež z zadnjih volitev leta 1991. Poglavitna pozornost strokovnjakov pa velja morebitnim premikom na desnici, kjer se pričakuje krepitev populistične struje poslovneža Christopha Blocherja iz Ztiric-ha. Blocher skuša doseči prevlado znotraj Ljudske stranke, kjer vodi njeno konservativno krilo. Njegova predvolilna kampanija je bila izrazito protievropska in je šla celo tako daleč, da je proevropsko razpoloženje posredno označila kot nacionalno izdajstvo. Ljudska Stanka je na zadnjih volitvah dosegla dvanajst odstotkov glasov in bi lahko na sedanjih volitvah povečala svoj delež na račun druge vladne stranke krščanskih demokratov. Tretja konservativna vladna stranka radikalnih demokratov, ki je na oblasti že šestintrideset let, pričakuje, da bo ohranila mesto prve švicarske stranke s približno enaindvajsetimi odstotki glasov, kolikor jih je dobila na volitavah leta 1991.
OB KRIZI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pisati o sebi je vedno zelo težko. Pa vendar je tokrat potrebno, saj smo prav mi, torej Primorski dnevnik, v sre-diSCu pozornosti in nam grozi nevarnost, da se bomo svojim bralcem in naročnikom od decembra dalje predstavljali moCno okrnjeni; morda predvsem tistim, katerim smo v zadnjem Času posvečali najveC pozornosti, to je našim mladim bralcem.
Nobenega dvoma ne more biti, da je Primorski dnevnik v zadnjih letih široko razprostrl svoje strani prav najmlajšim bralcem. Objavljanje prispevkov osnovnošolskih in nižješolskih otrok, velika pozornost vsem vprašanjem našega šolstva in okrepitev poročanja o našem športu z uvedbo ponedeljkove številke, so najvidnejši znaki usmeritve uredništva, ki si prizadeva, da bi pri najmlajših utrdilo navado, da redno segajo po slovenskem Časopisu in po slovenskem tisku sploh.
To je eden tistih aspektov, ki jih »veliki« predstavniki naše manjšine pogosto prezrejo. Vsi so paC preobremenjeni s skrbmi, barvne risbe osnovnošolskih otrok jih itak ne zanimajo, s športom pa se le občasno ukvarjajo...
Vsebina Primorskega dnevnika je tako krenila v ozadje. V naši javnosti, predvsem pa v kresanju mnenj med komponentami skupnega predstavništva, je osrednja tema predvsem neka »abstraktna« linija Primorskega dnevnika. Ko postaviš vprašanje o vsebini, ko prosiš za navedbo denimo desetih primerov, v katerih je bil Časopis krivičen do nekoga ah do neke organizacije, pa prejmeš odgovor, da to ni važno. Kaj pa je potem pravzaprav važno?
Iskati odgovor na to vprašanje je vCasih zelo zahtevno. Vendar se je treba lotiti tudi tega in poskusiti ugotoviti naloge, ki naj bi jih imel dnevnik v manjšinskem prostoru.
Razlika med dnevnikom in tednikom ah revijo v manjšinskem prostoru je zelo jasna. Dnev-n i k
Ne izpodjedajmo si temeliev!
HHHHH
illlillipli

Bojan Brezigar
lahko postane (in običajno tudi je) osrednji vir informiranja pripadnikov manjšine. Prinaša jim vsakodnevne informacije, od politike do vremenskih napovedi, od gospodarstva do športa, od kulture do obvestil. Tednik ali revija je v vsakem primeru dodatno branje in ne more biti za bralca edini vir informiranja, saj vsakdo potrebuje vsakodnevnih informacij. Skratka, Ce vprašanje prikažemo v poenostavljeni obliki, je prav dnevnik medij, s katerim se jezik (in v našem primeru jezik manjšine) uveljavlja kot sredstvo komuniciranja in ne zgolj kot dodatni kulturni element. Z vsakodnevno rabo jezika tudi pri vprašanjih, ki niso vezana na dejavnosti manjšine, se raven manjšine povzpne na raven organizirane skupnosti. Dnevnik je eden bistvenih dejavnikov tega vzpona manjšine. Zgolj za primerjavo lahko rečemo, da dnevnik uveljavlja jezik v vsakodnevnem življenju, kot ga uveljavlja šola s slovenskim učnim jezikom pri vseh predmetih. Številne manjšine, ki te ravni niso dosegle, ne razpolagajo z dnevniki -za Valižane bi bilo še nepojmljivo branje športnih komentarjev v valižanšCini -tako kot nekatere manjšine še niso dosegle šol v materinem jeziku, ampak se morajo zadovoljiti s poukom materinščine kot predmeta, torej kot kulturnega dodatka vsakodnevnemu življenju.
Prvo, kar je pri dnevniku važno, torej je, da obstaja in da vsakodnevno prihaja med bralce ter jim posreduje materin jezik kot sred-t
občevanja in ne samo kot kulturno vrednoto. To nalogo Primorski dnevnik izpolnjuje že petdeset let.
Drugi aspekt, ki ga je treba poudariti, je ohranjanje jezika ter prenašanje rabe jezika na nove rodove. Pri številnih manjšinah v Evropi je namreč opazno poCasno odtujevanje mladih od materinega jezika in njihovo »utapljanje« v večinskem morju. Mediji, glasba, kino, družba, šport in okolje sploh so zelo mamljive vabe in mladi jim pogosto podležejo. Zato jim je treba zajamčiti možnost rabe materinega jezika v vsakodnevnem življenju, pri temah, ki jih neposredno zanimajo. To je vCasih zelo zahtevna naloga, saj se te teme običajno obravnavajo v večinskih jezikih. Za ohranitev vsake manjšine pa je seveda življenjskega pomena, da privadi tudi mladino na vsakodnevno rabo jezika kot sredstva občevanja.
Tu se, kar zadeva občevanje, lahko le povrnemo k že navedeni skrbi Primorskega dnevnika za mlade in k poudarku vloge, ki jo v tem okviru odigrava ponedeljkova številka. Vemo, da po njej segajo številni športniki in navijači, tu pa tam slišimo, da po šolah dijaki prav ob ponedeljkih razgrabijo Primorski dnevnik in si ga podajajo drug drugemu, medtem ko med tednom vCasih ostane Časnik ce-1 o
nedotaknjen na klopi. Iz tega lahko jasno razberemo, kolikšno škodo bi utrpela manjšina z ukinitvijo ponedeljkove številke.
Zanimivo je, da ne pri podajanju vsakodnevnih novic in ne pri objavljanju športnih rezultatov ni političnih ali vsebinskih sporov. Nogomet, valutna tržišča, vremenske napovedi in prometne nesreče običajno niso politično obarvana dogajanja. In tako ugotovimo, da zadevajo vse -dejanske in potencialne - polemike v bistvu nekatere segmente poročanja, ki so količinsko in pogosto tudi vsebinsko marginalnega značaja.
Ob tem pa novinarji Primorskega dnevnika poudarjamo, da smo predvsem pozorni na skupne interese manjšine in vlagamo velike napore v korektno, pošteno in odgovorno obravnavanje teh vprašanj. V našem dnevniku namenoma ni anekdo-tike o skupnem predstavništvu, pa tudi kritike, ki bi bile vCasih še kako koristne, so resnici na ljubo zelo omiljene. Ocenjujemo paC, da so nekateri interesi skupni. Tako smo, na primer, stavki na tržaški radijski postaji v podpopro zahte-
vi po ustanovitvi slovenske televizije namenili velik naslov na prvi strani in uvodnik, ker smo ocenili, da gre za vprašanje, ki je za slovensko manjšino pomembno. Naši kolegi v Ulici Fabio Severa očitno ponedeljkovi številki Primorskega dnevnika ne pripisujejo enakega pomena. Tudi polemike z drugimi slovenskimi mediji smo omejevali na odgovore na napade, ki smo jih sami utrpeli, pa tudi nanje pogosto nismo reagirali. Drugi se vedejo drugače, in, na primer, opazijo napaCen podatek o številu udeležencev papeževe maše v New Torku (!) na 11. strani Časopisa, ne opazijo pa pravilnega podatka na prvi strani, obenem pa Primorskemu dnevniku pavšalno pripisujejo podpisani komentar novinarja angleške tiskovne agencije Reuter, ki menda še vedno velja za najuglednejšo agencijo na svetu. »Pozabijo« pa napisati, da je dogodku samemu Primorski dnevnik namenil večjo pozornost kot Katoliški glas. Ih, ker smo že pri Kato-<.	liškem glasu, brali
smo, da je Primorski dnevnik »nekritično« objavil intervju s Peterletom, k a t e -
Ib*
le trdi, da je bilo stališče slovenske vlade v zvezi s TKB pravilno. Ali to pomeni, da se strinjamo s Peterletom? Ne, to smo že napisali. Tudi ko bi bili vsi razlogi za odločitev slovenske vlade o tržaški banki resnični, bi vsebovalo stališče vlade vsaj tri hude pomanjkljivosti, ki bi si jih vlada ne smela privoščiti: prvič, da ne upošteva manjšine kot subjekta, drugič, da je stališče v nasprotju z italijansko zakonodajo o bančništvu in delniških družbah, in tretjič, da je vlada s tem sta-lišCem objektivno ošibila slovensko manjšino pred italijanskimi oblastmi. Vendar pa smo Peterletu kot predsedniku ene izmed vladnih strank omogoCih, da je povedal svoje mnenje in prepustili presojo bralcem. Pričakujemo, da se bo Katoliški glas, Ce mu je kaj do pluralizma, pogovoril z Janezom KocjanCiCem in prav tako ak-ritiCno objavil intervju...
No, prav v tem je tretji aspekt Primorskega dnevnika. V njegovi širini in odprtosti, namreč. Gre za zavestno odločitev uredništva v skladu s smernicami, ki jih je sestavil založnik. O tem založniku vedo danes razni ljudje povedati mnogo slabega in mnogo negativnega. Dejstvo pa je, da je sedanji Primorski dnevnik tak, kakršen paC je, ker je odraz smernic prav tistega založnika, programa odgovornega urednika in dela novinarjev. Kljub težavam, polemikam in kritikam pa si upam trditi, da je v tem trenutku Primorski dnevnik daleC najširši in najbolj pluralen medij slovenske manjšine, obenem pa tudi tisti, ki najverneje odraža skupna hotenja kot izraz dejavnosti skupnega predstavništva Slovencev v Italiji.
Soočajmo se torej o celovitosti vloge in vsebine in ne o posameznih člankih. Omejevanje Primorskega dnevnika iz takih ali drugačnih strankarskih ali sektaških razlogov je namreč tudi izpodjedanje \ temeljev ene izmed naših osrednjih us-
x
XXX6
0°6\ vA & .*AA .A\\>

C\"''


■■ti-
tanov, ustanove, ki je temeljne važnosti za ohranjanje slovenskega jezika in torej slo-venske manjšine v Italiji.


14
Nedelja, 22. oktobra 1995
NEDELJSKE TEME
___________EDVIN ŠVAB_____
»Župan« bratovščine Dijaškega doma
Mlad med mladimi. Tako bi lahko zapisah o Edvinu Švabu, ravnatelju slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela, letošnjem dobitniku nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo pri vzgoji in izobraževanju na področju šolstva slovenske manjšine v Itahji. V »njegovem« zelenem gaju v Ul. Ginnastica je pretekU teden vse vonjalo (in bo še vonjalo) po mladem. V otroškem vrtcu so malčki ščebetah; izpod drevja je bilo slišati zvoke flavte: ljubitelj folklore se
je lotil belokranjske o Lepi Anka, ki kolo vodi. V učilnicah so se učenci in dijaki v popoldanskih urah pridno učUi pod pozornim nadzorom vzgojiteljev. Ob vhodu sta se »ptička brez gnezda«, mlad Kurd in Nigerijec, pogovarjala; v katerem jeziku ostaja skrivnost Ko sta zagledala ravnatelja Edvina, ga je Nigerijec pozdravil po slovensko; Kurd ne, ker se ni še naučil našega jezika. Morda se ga med svojim postankom v tej bratovščini Dijaškega doma še bo.
V svojem uradu ima ravnatelj Švab polno slik: Spacala iz leta 1944 in iz prve povojne dobe, Černigoja, Hlavatyja. Med slikami visi na zidu Plaketa boja in dela, ki jo je Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza podelila dijaškemu doihu v priznanje za njegovo delovanje na podrožju vzgoje. Nad pisalno mizo desno stoji na podstavku doprsni kip iz mavca. Ni Kosovel, po katerem nosi dijaški dom ime, pač pa Cankar. Gre za kalup, ki ga je leta 1959 izdelal kipar Putrih. Takrat se še ni vedelo, po komu bo dom poimenovan. Cankar je bil očitno eden od kandidatov, zato se je Putrih že lotil njegovega kipa, da bi ga predal domu ob odprtju. Nato je obveljalo ime Primorca Kosovela, kip iz mavca pa je vseeno priromal v Trst, v Švabov urad. »Zelo rad ga imam,« je povedal ravnatelj dijaškega doma.
Zgodba o Putrihovem kipu je sluzila kot »ogrevanje« za pogovor z nagrajencem. Potem se je začelo »zares.«
Kako ste sprejeli novico o nagradi?
Bil sem res presenečen. Pobudo zanjo je dal domski kolektiv. Vse je pripravil skrivaj, tako da o tem nisem vedel ničesar. Predlog je podprl upravni svet. doma, in to na seji, ki sem ji sam prisostvoval. Takrat sem mogoče za deset sekund, pol minute, zapustil sejo, kar pa je bilo dovolj, da je upravni svet soglasno odobril sklep. Meni je sicer po eni plati prijetno...
Očitno obstaja tudi druga plat...
Da. Vem, da je mnogo ljudi, ki si zaslužijo to priznanje; zato imam nekakšen občutek krivde, ker ga niso dobili. To me malce žge. Upam, da ni veliko ljudi, ki bi mi bili nevoščljivi; a jaz nisem za to nič kriv.
s ti, sreče, zadovoljstva. Tvoje življenje je lahko tudi skromno, pomembno je, da živiš pokončno, pošteno, da ne stopiš nikomur na prste, in to še posebno, če si tega ni zaslužil.
Je sedaj v zamejstvu in v Sloveniji občutiti pomanjkanje takih figur?
Prav gotovo! Sedaj smo v takem obdobju, ko postaja uravnovešenost ljudi vedno bolj redka stvar. Opažamo, da se tu pri nas pojavljajo - vsaj zame - nemogoča stališča: da ne bo nobene škode, če se nam poreže roko, prst, oko, ali Primorski ali banko. Teh stvari ne razumem. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer je težko razumeti, kako vsak zagovarja predvsem svoje, in šele potem to, kar je skupno.
Tak pogled je dokaj črnogled...
Omeniti moram, da so tudi močni subjekti, ki zagovarjajo tisto, kar je skupno, in to včasih celo v lastno škodo. Zagovarjajo, kar je perspektivno, daljnoročno, kar je v interesu vseh, vsega naroda in države.
Dijaški dom je skupen...
Dijaški dom je dijaški dom. Ko me kdo, ne bom rekel zlobno, a nekoliko izzivalno vpraša, kaj je dijaški dom, mu odgovorim, da je kot bolnišnica. Čigava je bolnišnica v Trstu? Ko imaš potrebo, da se zatečeš po pomoč vanjo, se ne sprašuješ, čigava je. To je javna ustanova, ki daje človeku določeno storitev, ko se znajde v težavah. To je dijaški dom.
Komu je dijaški dom namenjen?
Naša ustanova nudi storitve tukajšnji skupnosti, ki je sestavljena iz večinske, italijanske, naše slovenske skupnosti, pa tudi iz drugih realnosti. Temu svetu, tej družbi je odprta, kar se kaže tudi skozi razne
naše dejavnosti.
Je prišlo v teku let do premikov v delovanju dijaškega doma?
Seveda. Pred dvajsetimi leti ne bi sprejeli nekaterih otrok, ki jih sedaj sprejemamo.
Kako to?
Naj pojasnim s primerom. Tudi pri nas se je dogajalo, kot se mnogokrat dogaja z rešil-cem rdečega križa, ki išče bolnišnico za bolnika, a ga nobena bolnišnica ne sprejme. Pred petnajstimi leti smo bili še taki. Letos so nas zaprosili, da bi sprejeli otroka, ki ni bil naše narodnosti. Mi pomagamo predvsem otrokom slovenske narodnosti, a ker smo imeli prostor, smo ga sprejeli. S tem smo storili velikansko uslugo staršem, socialnim službam, zdravstvenim službam in jim pomagali pri reševanju zelo hudega problema. Tak odprt način delovanja se ni porodil kar iz dneva v dan; dozoreval je, za kar ima zasluge ves kolektiv. Na ta način je bilo možno vključevanje prizadetih, osamelih mladih, ki jim pravimo kar »ptički brez gnezda«, pa tudi odpiranje italijanskemu delu mesta.
Kako je ta del sprejel slovensko strukturo v mestu?
Doslej z veliko simpatijo. Dajejo nam razumeti, da verjamejo v našo solidnost in resnost. Moram reči, da je ta odnos izredno lep: odkrivajo nas, vabijo nas na javna predavanja, na izpopolnjevanje. S sodiščem za mladoletne imamo lep odnos, s policijo in karabinjerji tudi, saj imamo pri našem delu tudi stike z njimi.
V zadnjih letih se je dom tako odprl, da imate sedaj v vaši sredi tudi »ptičke brez gnezda«. Kako je bilo to mogoče?
Najprej se je na nas obrnilo
To je vsekakor pomembno priznanje.
Da, a ne samo zame, pač pa za ves domski kolektiv, za vse, ki si tukaj prizadevajo, da bi mladino čim bolje vzgajali, in nudili potrebnim čim večjo pomoč.
Kaj Vas je vodilo pri Vašem delu?
Odprtost in razumevanje človeka. Pa tudi to, da vidiš najprej človeka, ne pa njegove pripadnosti: politične, verske. Poudarek je predvsem na humanosti. V naši zgodovini imamo v tem pogledu velike vzornike: Levstika, Cankarja, Prešerna, ki so bili po svoje preprosti ljudje, a so imeli velike misli, kar zadeva bistvene človeške lastnosti; tiste, ki dajejo človeku občutek varno-
Utemeljitev nagrade Edvinu Švabu
»Življenje in delo gospoda Edvina Švaba je splet aktivnega prizadevanja za uveljavljanje enakopravnosti in sožitja med obema narodoma, ki živita na obmejnem področju ter zapove-zavo med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in matično domovino.
Vodilo njegovega dela je tesna povezava z narodom in dogajanjem v matični domovini, kar udejanja s sodelovanjem s strokovnimi in kulturnimi ustanovami. Ni mogoče našteti vseh konkretnih akcij in vseh njegovih zaslug, zato velja le poudariti njegovo izjemno skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje in osebnostno rast vzgojiteljskega zbora, skrb za kvaliteto, ugled in medijsko promocijo dejavnosti dijaškega doma in slovenske narodnostne skupnosti, organizacijsko delo pri pripravi in izvedbi letnih vzgojnih srečanj in taborov mladine obeh narodov iz trsta v Sloveniji ter njegovo spoštljivost do drugače govo-reših in drugačnih.
Z vsem tem je gospod Edvin Švab bil in je vzor mladim, s katerimi živi in dela«
sodišče za mladoletne, da bi likšno število ljudi in dejavno-osamelim mladim nudili ob sti?
potrebi zatočišče. Zatem je pri- Veliko se pogovarjamo, tako stopila Občina. Sodna oblast vsakdo ve, zakaj je treba nekaj namreč preda mladoletne brez storiti, zakaj pa se drugega ne spremstva v varstvo javni sme. Obenem skušamo eden upravi, to je občini. Občina drugega upoštevati. To ni mora poskrbeti zanje. Mnogo lahko, je pa »strašno« lepo. jih preda prav nam.	Vse se plete, prepleta, zapleta,
od vrtca do bodočega doktorja; Koliko jih je bilo doslej?	to je prava življenjska šola.
Letos jih je bilo 67. Nekateri
ostanejo pri nas le za krajši Ste imeli kakšne težke tre-čas, za en dan ali dva, drugi po nutke?
nekaj tednov, imamo pa tudi Težki trenutki so bili vedno dva Albanca, ki živita pri nas človeški. Mi smo bili že po že tri leta: dokončala sta nižjo kakšen mesec brez plače, in srednjo šolo in sedaj obiskuje- tudi ta mesec je - recimo - še ta že višjo. Oba govorita slo- nismo prejeli, a tega skoraj no-vensko.	beden ne omenja. Smo pač
ustanova, ki nima zagotovlje-Kaj pa drugi koristniki nih dohodkov: del stroškov uslug vašega doma?	krije Slovenska kulturno go-
Dom obiskuje skoraj 50 trni- spodarska zveza, nekaj smo si verzitetnih študentov, priborili v deželnem zakonu
Prihajajo iz naše dežele, Slove- za obmejna področja, nekaj nije in Hrvaške. Letos beleži- denarja prinašajo storitve, na mo pravcat naval iz Beneške primer prav »ptički brez gnez-Slovenije: kar petnajst jih je. da« Težki trenutki so bili drugačne narave, predvsem člo-Kolikšno je skupno število veške: nekoč je bila vsa hiša koristnikov doma.	celo noč pokonci; bil je pri-
Prenočitvena zmogljivost 80 mer, ko smo imeli po mestu ležišč je polno zasedena. Prav	pravcat »lov	na zaklad«,
toliko je še gojencev, ki sledijo	»Zaklad« je bil	naš gojenec, ki
tako imenovanemu pošolske- smo ga vzgojitelji, gojenci in mu pouku. To so učenci	»ptički« iskali,	našli in ubež-
osnovnih šol, ki jih pripeljemo	nika privedli	nazaj v dom,
s kombijem s petih ali šestih kjer smo se porazgovorili in šol šol v dom. Tu pišejo nalo- zadevo rešili. To so nepozab-ge, imajo varstvo. Teh je kakih ne človeške izkušnje, za nas 60 do 70. V domskem po- vzgojitelji in za mlade, slopju deluje občinski otroški
vrtec, sem prihajajo otroci, ki Dolgo let ste bil dolinski žu-sledijo določenim dejavno- pan. Kaj je težje: voditi občino stim, pa prizadeti otroci, ali dijaški dom?
Dnevna prisotnost znaša tako V obeh primerih je šlo in kakih 150 do 200 mladih.	gre za odnos z ljudmi. Pri vo-
denju občine je bilo treba poz-Koliko pa je osebja, ki dela nati veliko zakonov, bilo je v domu?	mnogo birokracije; to je bilo
Rednih vzgojiteljev je se- treba študirati ponoči. Pri vz-dem, poleg teh dela na vzgoj- goji človek bolj uporablja in-nem področju še približno to- stinkt: tisto, kar čuti. Civilne liko zunanjih sodelavcev. Se- ali kazenske odgovornosti je dem gospodinj skrbi za	relativno malo. Ker me že
kuhanje, likanje, čiščenje in	vprašujete o razlikah, moram
pospravljanje.	reči, da sem delal oboje z
enako vnemo, zanimanjem in Kako Vam uspeva voditi to- spoštovanjem.
Ko ste bil župan, ste rad pisal svetovno znanim osebnostim: Reaganu, Gorbačovu...
...Tudi Scalfaru sem.
Kot ravnatelju dijaškega doma pa Vam je uspelo pripeljati v dom tržaškega in ljubljanskega župana, da sta v vašem parku posadila drevesci. Kaj Vam je dalo več zadoščenja: pisanje svetovnim državnikom ali srečanje županov v dijaškem domu?
Za to ni pravega metra. Reagan in Gorbačov sta imela v rokah take vzvode, da bi lahko uničila svet. Na svetovni ravni je bilo prav gotovo tisto bolj pomembno. Da se razumemo: človek ne sme biti tako majhen in pritlikav, da ocenjuje najprej tisto, kar ima pred nosom. Mora vendarle pogledati tudi dlje. Po drugi strani pa je tudi res, da je treba začeti z vplivanjem na velike ljudi z delom pred lastno hišo. Zadnja leta ni bilo lepšega dogodka od tistega, ko sta Riccardo Illy in Dimitrij Rupel rekla: »Zakaj bi tukaj sadila vsak svoje drevo?« in sta nato skupno posadila slovensko lipo in italijanski bor. In zatem sta se še odločila, da se ne bosta več vikala, temveč prijateljsko tikala. Dimitrij je s svoje telesne višine pogledal dol proti Riccardu, ugotovil, da je starejši, in dal zgled...
Kaj načrtujete za bodočnost?
Caka nas temeljita preosno-va in preureditev stavbe. Poslopje je treba prenoviti, da bo odgovarjalo novim poostrenim varnostnim predpisom, obenem pa ga bomo tudi tako posodobili, da bo odgovarjalo modernim vzgojno-varstvenim potrebam. Sklad za Trst je za prenovo že določil prispevek v višini 2 milijard lir.
Bi lahko napovedal, katere bodo bistvene novosti te prenove?
Poslopje dijaškega doma je bilo zgrajeno konec petdesetih let. Takrat so bile zgrajene sobe s po osmimi ležišči. Moderne vzgojno-varstvene zahteve so drugačne: sobe z dvema, največ tremi ležišči, ki naj bi bile po tri ah štiri združene v majhne stanovanjske skupnosti. Otroci-mladostniki naj bi zaživeli v njih kot v družini: na razpolago bi imeli majhno samostojno kuhinjo in sanitarije.
In druge novosti?
Preuredili bomo dvorano. Opremili jo bomo z napravami za uprizoritev iger, predvajanje filmov, ples;
imela bo tudi prevajalske
naprave. Prostora bo za 100 sedežev. Vgradili bomo povsem novo dvigalo za ljudi s posebnimi težavami. P°' slopje bomo ponekod tudi razširili, tako da bomo na primer bolje izkoristili obstoječe terase.
Kdaj se bodo dela začela?
Spomladi prihodnjega leta.
In končala?
Prvo nadstropje bo pri' pravljeno že v začetku šolskega leta 1996/97.
Pogovor zapisal Marjan Kemperle
Osnutek Ljudske stranke za zaščito manjšine
Kot smo že poročali, je furlanski senator Ljudske stranke vložil osnutek zakona za zaščito slovenske manjšine. Gre v bistvu za besedilo, ki ga je pred skoraj dvema letoma sestavil tedanji minister za dežele Livio Pala-din na osnovi prejšnjega Maccanicovega besedila. Edini pomembnejši novosti, ki ju je Carpenedo vnesel, zadevata videmsko pok-rajkino: Carpenedo je namreč iz prejšnjega besedila odpravil naziv »prebivalstvo slovanskega izvora« ter ga zamenjal s pravilnejšim »prebivalci slovenskega jezika, ter je vključil v seznam občin tudi obe občini kanalske doline, to je Trbiž in Naborjet. Besedilo objavljamo v celoti v slovenskem prevodu.
Zakonski osnutek na predlog senatorja Car-peneda, Baccarinija, Bedina, Peiricce in La-duja:
»Ukrepih v korist pe-bivalcev slovenskega jezika v tržaški, goriški in videmski pokrajini.«
1.	del
1.	Člen
1.	V občinah Devin-Nabreži-na, Repentabor, Zgonik in Dolina v tržaški pokrajini, v občinah Doberdob, Steverjan, So-vodnje v goriški pokrajini in v občinskih okrajih Vzhodnega in Zahodnega Krasa v tržaški občini ter Pevme - Oslavje - St-Hiavra in Standreža v goriški občini uživajo državljani slovenske jezikovne skupnosti kot Posamezniki in tudi v sklopu svojih organizacij in združenj zaščito v skladu z dolocih tega zakona pravico do zaščite svojih etniCno-kulturnih značilnosti, tradicije in jezika.
2.	Člen
1.	Potrjujoč načelo o neor mej eni pravici do rabe slovenskega jezika v vseh oblikah zasebnih odnosov in o uradnosti italijanskega jezika, imajo državljani slovenske jezikovne skupnosti pravico do rabe svojega jezika v odnosih z organi in uradi občinskih ali rajonskih uprav v krajih, ki jih določa 1. člen, kot tudi v odnosih s perifernimi uradi in službami javne uprave, ki so pristojni za občinsko področje in ki imajo sedež v omenjenih krajih.
2.	Na vprašanja v slovenskem jeziku odgovarjajo organi m uradi, o katerih je govor v 1. odstavku, v istem jeziku:
a)	v ustnih sporočilih, praviloma neposredno ali s pomočjo tolmača;
b)	pri dopisovanju, kjer je italijanskemu besedilu priložen slovenski pevod.
3.	Člen
1.	Predpisom in upravnim ukrepom katerekoli vrste, ki jih sprejmejo organi, uradi in službe, o katerih govori 1. odstavek 2- Člena in ki zadevajo državljane slovenske jezikovne skupnosti, ki živijo v krajih, ki jih določa 1. člen, je priložen slovenski prevod. Kjer so omenjeni predpisi izdani na za to določenih obrazcih, se italijanskemu besedilu doda slovenski Prevod. Enako bodo ravnale pokrajinske uprave in deželna uprava kot tudi v deželi delujoče državne uprave pri predpisih, ki zadevajo izključno
državljane slovenskega jezika in ki so bili sprejeti na podlagi postopkov, ki zadevajo predpise, ki jih doloCa 1. odstavek in so bili sprejeti na višji ravni.
2.	V krajih, ki jih doloCa 1'. Člen, je pisnim aktom splošnega značaja, ki jih izdajo organi, o katerih je govor v 1. odstavku, priložen slovenski prevod.
4.	Člen
1. Glede rabe slovenskega jezika v kazenskih postopkih veljajo za državljane, ki pripadajo slovenski majšini, določila 109. člena kazenskega posto-pnika.
5.	Člen
1.	V krajih, ki jih doloCa 1. Člen, lahko državljani slovenske jezikovne skupnosti uporabljajo svoj jezik na sejah občinskih svetov oziroma, v Trstu in Gorici, na sejah rajonskih svetov v vseh pisnih in ustnih posegih, a tudi pri postavljanju predlogov, resolucij ter vprašanj ter lahko vodijo zapisnik tudi v slovenskem jeziku.
2.	Pristojna uprava poskrbi za takojšen prevod ustnega posega in tudi za prevod pisnih aktov.
6.	Člen
1.	V občinah, ki jih določa 1. Člen, bodo pristojne uprave uporabljale slovenski jezik ob italijanskem v oznakah občinskih uradov, na uradnem papirju in na splošno v vseh javnih občinskih napisih ter tudi na praporih.
2.	V istih krajih bo na naCin, ki ga doloCa deželni zakon, v toponomastiki in cestnih smerokazih navedena tudi slovenska oblika krajevnega imena.
7.	člen
1. Pri uresničevanju določil, o katerih govori pričujoči zakon, bodo pristojne uprave na osnovi lastnih ureditev poskrbele za namestitev prevajal-cev-tolmaCev. Za dopisovanje z državnimi upravami bo lahko pri Vladnem komisariatu za deželo FJK ustanovljen prevajalski urad. Organik in ureditev urada bosta določena z odlokom ministrskega predsednika sporazumno z zakladnim ministrom in ministrom za javne uprave.
8.	Člen
1. Minister za šolstvo bo v krajih, ki jih določa 1. člen, in na podlagi predlogov pristojnih občin in navodil, okrožnih šolskih svetov ter po posvetovanju s pokrajinskim šolskim svetom in komisijo, o kateri je govor v
9.	Členu zakona štev. 932 z dne
22.	decembra 1973, in na osno-
vi dejansko ugotovljenih potreb ustanovil šole vseh vrst in stopenj s slovenskim uCnim jezikom.
2.	Da bi v nujnih primerih zadostil potrebam, o katerih je govor v 1. odstavku, in upoštevajoč organizacijske in finančne vidike, se lahko v šolah z italijanskim učnim jezikom priredijo tečaji v slovenskem jeziku. TeCaje bodo priredili na osnovi odločitve zavodskega sveta ob upoštevanju mnenja profesorskega zbora in na osnovi prošenj zainteresiranih učencev.
3.	UCno osebje za teCaje v slovenskem jeziku bo moralo biti izbrano med učitelji slovenskega materinega jezika, tako da bodo osebju v staležu dodeljene dodatne ure pouka ali pa da bodo podeljene začasne suplence.
9.	Člen
1.	Učni programi šol s slovenskim učnim jezikom bodo določeni na osnovi 4. člena zakona štev. 1012 z dne 19. julija 1961 - po posvetovanju z Deželo FJK.
2.	Med uCnimi predmeti v zgoraj omenjenih šolah bo tudi pouk krajevne kulture in običajev.
10.	Člen
1. V okviru tržaškega in go-riškega šolskega skrbništva bo ustanovljen urad za slovenske šole. Vsakemu od teh uradov bo dodeljen državni funkcionar z najmanj 7. kvalifikacijsko stopnjo. Izbran bo na podlagi javnega natečaja, na katerem bodo lahko sodelovali državljani, ki odlično obvladajo slovenski jezik in ki izpolnjujejo vse ostale pogoje za udeležbo na omenjenih tečajih.
11.	Člen
1.	Tržaška slovenska glasbena šola »Glasbena matica« je priznana kot državni konservatorij.
2.	Na osnovi specifičnih potreb v zvezi s poučevanjem slovenske glasbene kulture bodo z odlokom predsednika republike, na predlog ministra za šolstvo in po posvetovanju z državnim šolskih svetom določeni učni programi prej omenjenega zavoda.
12.	Člen
Kolikor pričujoči zakon ne doloCa drugaCe, še vedno veljajo določila iz zakona štev. 1012 z dne 19. julija 1961 in iz zakona štev. 932 z dne 22. decembra 1973 in nadaljnje spremembe ter iz 34. člena odloka predsednika republike štev. •416 z dne 31. maja 1974 in iz 8. Člena zakona štev. 1 z dne 14. januarja 1975.
IS.Clem
1. Slovensko stalno gledališče v Trstu je priznano kot organizem za gledališko dejavnost z javnim upravljanjem. Priznane so mu posebne značilnosti in s tem v zvezi pravica do državnih podpor iz za to določenih skladov.
14. Člen
1. Stavba v tržaškem svetoi-vanskem kraju, ki se imenuje »Narodni dom« in ki je državna last, bo dodeljena tržaški delniški družbi z nepremičninami »Dom«, da bi jo preuredili v kulturni dom slovenske et-
nične manjšine v tržaški pokrajini. Prepovedana bo njena odtujitev in izključena uporaba za katerekoli druge namene.
2. Dodelitev stavbe bo z odlokom odredil finančni minister na naCin, ki ga določa zakon štev. 390 z dne 11. julija 1986.
15.	Člen
• 1. Ob tem, kar je določeno v pričujočem zakonu, ostajajo v veljavi, kolikor jih omenjeni zakon ne vsebuje, določila, ki so bila sprejeta z zakonitimi ukrepi pri uresničevanju Posebnega statuta, ki je priložen Londoskemu memorandumu z dne 5. oktobra 1954, v smislu zakona štev. 73 z dne 14. marca 1977, ki je ratificiral Osimski sporazum.
16.	Člen
1.	Z odlokom predsednika republike, na predlog notranjega ministra in po posvetovanju z ministrskim svetom je lahko spremenjen seznam občin in okrajev, o katerem govori 1. Člen. Do sprememb lahko pride, Ce se na podlagi splošnega popisa prebivalstva ugotovi, da so tudi v drugih občinah ali v drugih okrajih večje skupine prebivalcev slovenskega jezika, ki sestavljajo vsaj 25% celotnega prebivalstva, ali pa Ce je ugotovljeno, da je v občinah na seznamu manjše število pripadnikov manjšine.
2.	Na isti naCin bo tudi poskrbljeno za spremembo občinskih okrajev, ki jih ravno tako določa 1. člen, Ce bodo občinske uprave na drugačen naCin oblikovale okraje glede na vsaj 25% prisotnost slovenske manjšine v teh okrajih.
3.	Odlok, o katerem je govor v prejšnjih odstavkih, bo izdan v roku enega leta od uradne objave podatkov popisa prebivalcev oziroma v roku enega leta od izvršilnosti odredb, s katerimi so občine spremenile okraje.
2. del
17.	Člen
V občinah Ahten, Dreka, Foj-da, Grmek, Bardo, Naborjet, Gorjani, Neme, Prapotno, Pod-bonesec, Rezija, Sv. Lenart, Speter Slovenov, Sovodnje, Srednje, Tipana, Trbiž in Ta-vorjana v videmski pokrajini je krajevnemu prebivalstvu slovenskega jezika zagotovljeno ovrednotenje kulturnih pobud in dejavnosti in tudi spoštovanje toponomastike ter tradicij na osnovi določil sledečih členov.
18.	Člen
1. V statutih občinskih svetov in gorskih skupnosti je lahko predvidena možnost, da svetovalci na občinskih sejah uporabljajo slovenski jezik ali krajevne narečne oblike. Ob tem je treba poskrbeti za takojšen prevod ustnih posegov v italijanski jezik.
19.	Člen
1.	Učni naCrt bo v javnih otroških vrtcih v občinah, o katerih govori 21. člen, obsegal tudi snov o krajevni kulturi in tradicijah, Ge bodo starši za to prosili. Za poučevanje te snovi bodo obvezani učitelji, ki bodo po potrebi zaposleni za določen cas.
2.	V osnovnih šolah prej omenjenih občin bo, Ce bodo
starši učencev za to prosili, uveden fakultativni pouk slovenskega jezika na osnovi programa didaktičnega eksperimentiranja, ki naj bi obogatilo znanje učencev. Zato bodo namestili ustrezno uCno osebje, ki mu bodo dodeljene začasne suplence.
3.	Z odlokom ministrstva za šolstvo in po posvetovanju z Deželo FJK bo določen način izdelave in uresničevanja vzgojnih smotrov in učnih načrtov, o katerih govorijo prejšnji odstavki, kot tudi naCin in pogoji za imenovanje učiteljev.
20.	Člen
1. V srednjih šolah v krajih, o katerih govori 17. člen, lahko minister za šolstvo po posvetovanju z Deželo FJK po petih letih didaktičnega eksperimentiranja uvede ločene tečaje s slovenskim učnim jezikom. Tečaji bodo namenjeni dijakom, ki so se že odločili za omenjeni eksperimentalni program. Uvedba tečajev bo. odvisna od dejanskih potreb, ki se bodo pokazale pri uresničevanju eksperimentalnega pouka, od prošenj staršev in od uravnovešenega študijskega razvoja.
21.	Člen
1. Z urejanjem zadev v zvezi z mesniCevanjem določil iz 19. in 20. Člena ter s tem povezanimi upravnimi ukrepi se bo ukvarjal državni funkcionar videmskega šolskega skrbništva imenovan po postopku, ki ga doloCa 10. člen.
3.	del
22.	Člen
1. Deželni volilni zakon, o katerem govori 13. Člen Posebnega statuta avtonomne dežele FJK, ki ga je odobril ustavni zakon štev. 1 z dne 31. januarja 1963, doloCa pravila, da bi v okvirih, na naCin in pod pogoji, ki jih je sam določil, olajšal izvolitev predstavništva slovenske manjšine v deželni svet. Izvolitev omenjenega predstavništva v tržaški in goriški pokrajinski ter občinski svet in v občinske ter rajonske svete, o katerih je govor v 1. členu pričujočega zakona, bo olajšana v okvirih, na naCin in pod pogoji, ki jih v zvezi z ureditvijo krajevnih uprav določa deželni zakon, o katerm je govor v 4. členu Posebnega statuta avtonomne dežele FJK in ki je bil spremenjen z ustavnim zakonom štev. 2 z dne 23. septembra 1993.
23.	Člen
1.	V Gorici bo ustanovljen deželni inštitut za raziskave, eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje. Inštitut ima značaj javne pravne osebe z upravno avtonomijo.
2.	Z odlokom predsednika republike, na predlog ministra za šolstvo in po posvetovanju z deželo FJK, kot doloCa odlok predsednika republike štev. 419 z dne 31. maja 1974, je določena sestava organov inštituta, o katerem je govor v 1. odstavku, njihovo delovanje in ureditev osebja.
24.	Člen
1. Diplome šol in državnih zavodov s slovenskim uCnim jezikom ter šolska spričevala bodo sestavljena v italijanskem jeziku z dobesednim prevodom
v slovenski jezik. Izdana bodo na posebnih obrazcih, ki jih bo pripravilo ministrstvo za šolstvo.
25.	Člen
1. Pri strokovnih tečajih, ki jih prireja Dežela FJK, bodo lahko predvideni tudi oddelki s slovenskim uCnim jezikom.
26.	Člen
1. Za uresničitev programov, ki jih pripravlja dežela pri izvajanju svojih statutarnih pristojnosti v zvezi s kulturnimi, rekreacijskimi in športnimi institucijami, muzeji ter knjižnicami, bo država dodelila letni prispevek, da bi tako v mejah, ki jih za porabo sredstev doloCa 31. Člen, zaščitila slovenske institucije.
27.	Člen
1. Uvedbo televizijskih poročil in oddaj v slovenskem jeziku urejajo dogovori, ki jih državna uprava sklepa z družbo, ki je pooblaščena za javno ra-dio-televizijsko službo, kot je to določeno v 19. in 20. členu zakona štev. 103 z dne 14. aprila 1975.
29.	Člen
1. Z odlokom, ki ga predsednik republičke sprejme na predlog vlade, potem ko je o besedilu izrekla mnenje dežela FJK, je ustanovljena komisija, ki je zadolžena za spremljanje izvajanja določil tega zakona. Komisijo sestavlja dvajset elanov; deset predstavnikov slovenske manjšine imenuje deželni svet FJK. potem ko je slišal za mnenje najbolj reprezentativnih organizacij manjšine, deset izvedencev pa imenuje vlada.
30.	člen
1.	Vlada je pooblaščena, da izda v roku treh let od začetka veljave pričujočega zakona zakonske predpise, ki naj uredijo, uskladijo in dopolnijo vsa veljavna določila v zvezi z zaščito slovenske jezikovne manjšine, in da jih združi v enotno besedilo, ki bo lahko dopolnjeno in spremenjeno po sledečih kriterijih:
a)	poenostavitev predpisov in odprava vseh določil, ki se ponavljajo;
b)	uskladitev predpisov s tistimi, ki jih doloCa pričujoči zakon;
c)	pregled in tipizacija postopkov;
d)	prilagoditev normativa pristojnostim, ki so dodeljene Deželi FJK.
2.	Zakonski odlok, o katerem govori 1. odstavek, bo izdelan na predlog ministrskega predsednika sporazmrmo z ministri, ki so pristojni za posamezna področja, in po posvetovanju z ministrskim svetom.
31.	Člen
1.	Stroške za izvajanje pričujočega zakona, ki so za leto
1995 predvideni v višini .....
milijonov lir, za leto 1996 v
višini....milijonov in za leto
1997 v višini....milijonov, se
krije iz ustreznega sklada, ki je v triletnem predračunu 1995/97 vpisan v poglavju 6856 predračuna zakladnega ministrstva za finančno leto 1995.
2.	Zakladni minister je pooblaščen, da z ustreznimi odloki poskrbi za potrebne spremembe bilance.
NEDELJSKE TEME
FILM
PO TV
Nedelja, 22. oktobraa 1995
________SLOVENSKI PROGRAM DEŽELNEGA SEDEŽA RAI_
Devet slovenskih filmov na televizijskih ekranih
Nocoj se bo ob 20.45 po poročilih na slovenskem ekranu deželnega programa RAI začel niz slovenskega filma. Prvi bo na vrsti, film Jožeta Babica Veselica, ostalih osem iz ciklusa 9 filmov se bo z mesečnim premorom predstavih slovenskemu televizijskemu občinstvu v Italiji. Za niz filmov z zgovornim naslovom Slovenski film skrbi urednica Mirjam Koren.
V zadnjih petindvajsetih letih, od velike retrospektive leta 1981 v goriškem Kulturnem domu, si je slovenski film utiral pot v nas prostor z rednimi premierami, ki sta jih organizirala Kinoa-telje in Piccolo cinefonun v Gorici, in posameznimi predstavitvami na Tržaškem. Od leta 1986 se v Gorici prireja Film Video Monitor slovenskega filma videa in televizije in prav goriška prireditev je Jožetu Babiču posvetila leta 1990 poklon z retrospektivnim pregledom filmskega in televizijskega opusa. Leto pozneje je sledila retrospektiva Babičevih filmov na slovenski državni televiziji in sedaj Veselica otvarja redni filmski program slovenskega televizijskega programa v Italiji. Izbor filmov je v dograjevanju, novembrski naslov bo Nasvidenje v naslednji vojni (1980), ki ga je Zivojin Pavlovič posnel po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro (na 25 strelov). Film je bil v obdobju svoje predstavitve sporno delo, sedaj pa je eden najprodornejših filmskih pogledov na obdobje slovenske NOB.
Decembra najavljajo mladinsko komedijo, ki bo sla v eter na Silvestrovo. Ravnatelj slovenskega radiotelevizijskega programa v Trstu Filibert Be-nedetic ima Se vrsto drugih videofilmskih načrtov, saj je zatrdil, da »si bomo poleg cikla slovenskih filmov prizadevali za predstavitev najpomembnejših del iz slovenske televizijske produkcije in v perspektivi tudi svetovne, seveda ob sinhronizaciji v slovenščino. Sinhronizacija v slovenščino, ki je osrednja slovenska televizija za tuja igrana dela ne uporablja, je nujno potrebna za razvedrilni medij, kot je televizija, ob dejstvu, da bi lahko pripomogla tudi k izgrajevanju tipično filmske govorice, ki je Slovenci še nimamo. Seveda pa se strinjam, da se pri visoko umetniških filmih predvajajo izvirne verzije s podnapisi. Pri tem pa bi želeli Cimveč prispevati k razširitvi igrane in dokumentarne produkcije med Slovenci v Italiji, tudi v povezavi z realnostmi, kot je Kinoatelje v Gorici. To povabilo k sodelovanju razširjamo seveda celotnemu našemu prostoru v zamejstvu.«
Veselica - trpka zgodba Aleša in kritika na tedanjo družbo
Veselica. Režija: Jože Babic. Scenarij: Beno Zupančič. Fotografija: Ivan Marinček. Scenografija: Niko Matul. Kostumi: Milena Kumar. Montaža: Vojislav (Vanja) Bjenjaš. Glasba: Bojan Adamič. Igrajo: Miha Baloh, Mira SardoC, Nika Juvan, Lojze Rozman, Iva Zupančič, Janez Škof, Jože Gale, Andrej Kurent. Tehnični podatki: 2.782 m, 35 mm, C/b, ws. Proizvodnja:	Triglav
film, Ljubljana, 1960. (Na sliki prizor iz filma).
Prvi Babičev film Tri Cetrine sonca že v naslovu ne naznanja dobre prihodnosti, zgodba o delnem mrku prvotnih revolucionalnih idealov pa se stopnjuje v drugem njegovem filmu Veselica, ki ga je posnel leta 1960. Veselica uradniškega kolektiva - lažni videz trpek resničnosti je os dogajanja in poimenuje film v celoti. Če je v prvem filmu kritičnost teme bila skorajda spregledana, velja film Veselica za začetnika jugoslovanskega kritičnega črnega filma. Babic stopi s tem filmom na tisto področje slovenskega filma, ki črpa predloge iz literature. Izbere si novelo Bena Zupančiča, ki se v prikazovanju malega človeka izvija z objema strogega so-
cialističnega realizma. Fabula je znana: gre za žalostno eksistenco A-leša (Miha Baloh), partizanskega kurirja in povojnega invalida, ki ga v njegovem delovnem o-kolju zapostavljajo in zasmehujejo. Film literarno predlogo razširi, da bi si tako pridobil širšo romaneskno podlago: Aleš izsledi na partizanskem mitingu v vojni izgubljeno dekle (Mira Sardoč), ki je sedaj sreCno poroče-
na. Aleš mora začeti vse znova.
Navidez neutemeljeno obnašanje invalida A-leša, njegova nezrelost, preganjavica, zakom-pleksiranost niso sad kakega Babičevega sentimentalnega humanizma ali posledica neupoštevanja realističnih pravil značajske doslednosti junaka. Kažejo se kot simptom bivanjskega neugodja in nemira ter pogosto zamolčanih raz-
sežnosti Človeka. Veselica je prvi film, v katerem lahko slovenski mah človek spozna na platnu samega sebe, svoje negotovosti, bojazni, pa čeprav v specifičnem in zato tudi pomirjujočem primeru invalida Aleša. Aleše-vo delovno okolje je malomeščansko in ne vsebuje močnega »revolucionarnega« naboja, verjetno tudi zato so te skrite plati svojCas, leta 1960, laže priplavale do
velikega ekrana, laže so še izrazile slabosti, skrivna upanja, bojazni, veselja in razočaranja.
Prezgodaj je bilo še, da bi kaj takega iskali v duši proletarca. To se je zgodilo desetletje pozneje v zadnjem Babičevem filmu Poslednja postaja. V jugoslovanski in slovenski družbi je Tone Klepec, še vedno »idealistični revolucionar«, Alešev nesreCnejši dvojnik.
JOŽE BABIČ / PORTRET
Dolga, vztrajna ustvarjalna pot
Pri nas je poznana predvsem njegova gledališka dejavnost, filmska nekoliko manj
Jože Babic se je rodil v Istri, in sicer v Povža-nah pri Materiji leta 1917. Iz rodne Istre, ki je po vojni postala italijanska, se je morala družina izseliti pred naraščajočim fašističnim nasiljem. Tako je Babič v Mariboru, na drugi et-nicno-politicni meji, preživel skrorajda celo medvojno obdobje. Izučil se je za gledališkega igralca in režiserja in preko gledališke dejavnosti izpričeval svoje revolucionarno prepričanje. Vendar pa je Trst, jugozahodna slovenska metropola, bil zanj prva domovina in tja se je vrnil po vojni, najprej kot režiser in igralec, kasneje pa kot vodja Tržaškega gledališča.
Babič je ena izmed najpomembnejših osebnosti slovenskega gleda-
lišča, ustanovil je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici in postavil temelje razvoju slovenskega gledališča v Trstu. Pa vendar je pri nas manj znana široka medijska razsežnost njegovega dela: iz gleda-
lišča je prešel tudi na film in se skorajda istočasno zaCel ukvarjati tudi s televizijo. Številne so njegove televizijske priredbe, drame in tudi tv film Pogreb (1971).
Začelo se je takrat, ko
je na koncu svojega prvega tržaškega obdobja, v sezoni 1956/57, Babic odpotoval s štipendijo na študij na šolo Centro Sperimentale v Rim. Za tem se je tudi gledališko izpopolnjeval v gledališču Piccolo Teatro v Milanu. Asistiranje pri prvem filmu Gilla Pon-tecorva, La lunga strada azzurra, ki so ga snemali v Jugoslaviji, in široka interdisciplinarna zanimanja so bila osnova za njegov prvi celovečerni film, Tri Cetrine sonca, s katerim si je zaslužil zlato Areno na festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju.
Bliskoviti uspeh mu je omogočil takojšnje snemanje Veselice in zatem vstop v širši jugoslovanski prostor. Komedijo Na vzporednicah je Babic posnel za zagrebški Jadran film. Babic se je tu
1959	Tri Četrtine sonca
Povratniki z nacističnih taborišč na neki železniški postaji sredi Evrope med grozno izkušnjo peteklosti in slutnjo težke prihodnosti.
1960	Veselica
Partizanskega invalida AleSa njegovo delovno okolje zpo-stavlja in zasmehuje.
1961	Sudar na paralelama (Na vzporednicah)
Med zakoncema na vzporedni poti do uspeha je vse v naj-lepSem redu, dokler žena ne zahteva iste svobode kot njen mož.
1963 U Sukobu (V spopadu)
Stari kirurg, avtoritarni revolucionar in ustanovitelj klinike, odklanja znanstvene novosti in odslavlja njihove zagovornike.
1965 Po isti poti se ne vračaj
Slovenija uvaža ceneno delovno silo z juga, a se za »Bosance« in njihovo kvaliteto življenja ne zanima preveč.
1971 Poslednja postaja
Tone Klepec ostaja zvest partizanskim idalom, ki jih sodobni potrošniki oportunizem zanika, zato propade.
1967 Barva spomina
Kratki avtorski dokumentarec o slikarju Lojzetu Spacalu.
prvič srečal z obrtnim iz- spopadu, ki ga je Babic delovanjem filma in	posnel v Bosni. Filmu Po
žanrskim, ki ne raste iz	isti poti se ne vraCaj je
življenja in trpljenja slovenska uradna in neu-svoje lastne skupnosti. radna javnost sprejela za-To velja tudi za film V držano ali celo z odkri-
tim nasprotovanjem; odnos Slovencev do južnih bratov ni ravno naklonjen. Za Babica se odpre sedemletni premor. Film Poslednja postaja je znak njegovega spremenjenega odnosa do zgodovine in družbe. Jugoslavija je v objemu naraščajočega potrošništva, ki se na stare revolucionarne ideale na ozira vec. In protagonist, Tone Klepec, nikakor he zmore biti veC Peter Klepec..-Jože Babic ni sklenil svojega odnosa s fil' mom. Potem ko je na akademiji vzgojil ve C letnikov filmskih režiserjev, je zdaj nepogrešljiva epizodna vloga v prenekaterem slovenskem filmu. Na dolga leta, Jože Babic!
Stran pripravil Aleš Doktoric
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 22. oktobra 1995
Z
________VČERAJ JE PRAZNOVAL SVOJO OSEMDESETLETNICO_
Gojmir Demšar: neprecenljiv delež glasbeni vzgoji in kulturi
GLASBA:
LJUDJE
IN
DOGODKI
Ko govorimo o Glasbeni matici, stopa vedno v ospredje osebnost dr. Gojmi-ra Demšarja, dolgoletnega ravnatelja, organizatorja in obenem tudi pedagoga nejene glabene Sole v Trstu, potem elana upravnega in nadzornega odbora in razsodišča. Brez njegovega neprecenljivega deleža bi danes najbrž težko govorili o ustanovi, M je ogromno naredila za dvig glasbene kulture pri nas v celotnem zamejstvu, nudila glasbeno vzgojo tisočim slovenskih otrok in vzgojila vec desetin diplomiranih instrumentalistov, ki so danes sami njeni pedagogi, uspešni in sirSe uveljavljeni dirigenti in koncertanti kot solisti ali elani uglednih orkestralnih in vokalnih ansamblov od Trsta do Parme, od Ljubljane do Maribora pa celo do Dunaja.
Dr. Gojmir DemSar je praznoval včeraj svojo osemdesetletnico, jubilej, ki je res predvsem njegov, je pa zaradi njegovih zaslug na glasbenem področju tudi jubilej ljubiteljev glasbe. Sredi letošnjega leta je v Primorskem dnevniku, in Se prej na valovih Radia Trst A, objavil v več nadaljevanjih prerez skozi zgodovino Glasbene matice od njenih začetkov tja do sredine sedemdesetih let. Natančno, preverjeno in pošteno, kot je v njegovem značaju, je navajal ljudi in dogodke, ki so se vrstili skozi več kot osem desetletij, vsakemu je odmeril pravično mesto in zasluge, spregledal ni niti kritičnih trenutkov, ko se je bilo treba boriti za preživetje ustanove, le o sebi je povedal najnujnejše, pa morda niti tega ne. Naj bo zato njegova 80-letnica priložnost, da njegovo osebno skromnost "popravimo” s sprehodom skozi življenje in mimo etap, ki so zaznamovale njegovo javno delovanje.
Rojen v Mokronogu na Dolenjskem 21. oktobra 1915 v napredno Usmerjeni družini očeta notarja, je srednješolske in univerzitetne študije opravil v Ljubljani in leta 1940 diplomiral na Pravni fakulteti. Delo Pravnika je opravljal samo dve leti (1941-43) na okrožnem sodišču v Ljubljani. Od pravniških Studij sta mu sicer ostali strogost, najprej do samega sebe, in natančnost, toda vrojena muza umetnosti ga je vzporedno s študijem prava vodila na šolo Glasbene matice in potem na državni konservatorij v Ljubljani. V letih 1943-45 je tudi služboval pri GM. To so seveda bila vojna leta, leta stisk in odpovedovanj, pa tudi leta zavestnih odločitev, bi jih je terjal čas. Vključil se je v vrste pristašev Osvobodilne fronte in ilegalno deloval za njene cilje. Ob osvoboditvi ga je ravno delo za te cilje pripeljalo v Trst z nalogo, da prevzame vodstvo glasbenega oddelka na Radiu Trst A, eno leto pa je bil tudi ravnatelj Radia in postavljal osnove za njegov nadaljnji razvoj. Kako se je že takrat razdajal na glasbenem področju pri-Ca dejstvo, da je po letu 1949 nekaj časa opravljal kar dvojno dolžnost vodje glasbenega oddelka na pravkar usta-
novljeni radijski postaji v Kopru in dolžnost ravnatelja glasbene šole GM v Trstu. In kot da ga ta dvojna zadolžitev ne bi že dovolj in preveč zaposlovala, je kot privatist nadaljeval glasbene Studije na tržaškem konservatoriju in leta 1950 tudi diplomiral iz klavirja.
Njegov prihod na vodstvo šole Glasbene matice leta 1949 je pomenil kvalitetni preskok od na splošno, še vedno provi-zacije k sistematičnemu razvoju slovenskega glasbenega šolstva in glasbenega življenja sploh v našem zamejstvu. Sola je postopno začela dobivati čvrsto strukturo resnega pedagoškega zavoda s pritegovanjem vedno novih kvalitetnih pedagogov pretežno iz slovenskih vrst, z uvajanjem novih inštrumentov v predmetnih in stranskih, ki so predvideni za srednje glasbeno šolstvo, in seveda s hitrim naraščanjem števila gojencev, z ustanavljanjem mreže podružnic na Tržaškem in Goriškem, kasneje tudi v Videmski pokrajini. Tudi to, da je centralna šola v mestu prišla do, za takratne potrebe, primernih prostorov v Ul. R. Manna, je bila v veliki meri zasluga njegovih prizadevanj. S svojim osebnim zgledom je tudi na svoje sodelavce znal prenašati smisel za disciplino, red in odgovornost.
Ob skrbi za pedagoško rast šole je dr. Demšar namenjal vso potrebno in možno pozornost tudi ustanavljanju ansamblov, tako v okviru sestavnega dela pedagogike, kot za popestritev glasbenega življenja. Bil je pobudnik za ustanovitev Komornega zbora GM, iz katerega se je pozneje razvil zbor Jaco-bus Gallus, pod njegovim mentorstvom sta nastala otroški pevski zbor GM in šolski orkester, iz katerega je pozneje nastal orkester GM.
Sadovi vseh teh prizadevanj so se kmalu pokazali ne le v naraščanju števila javnih nastopov z lastnimi ansambli, marveč in poudarjeno v dosežkih gojencev na raznih tekmovanjih v državnem in mednarodnem merilu, od leta 1968 dalje pa tudi s prvimi diplomanti šole GM na tržaškem in drugih konservatorijih.
Danes je vse to lahko napisati neprimerno lažje kot pa je bilo takrat, v dejansko še pionirskih
časih, mogoče dosegati. Treba je bilo veliko vztrajnosti in premagovanja težav, ki jih v življenju Glasbene matice nikoli ni manjkalo, od finančnih do upravnih. Sam dr. Demšar najbolje ve, koliko naporov je bilo treba vlagati v prepričevanje raznih dejavnikov o nujnosti lastne glasbene ustanove v Trstu in deželi in tudi o tem, da bi ta šola morala iz privatne postati čim-prej državna z urejenim financiranjem in jamstvom za obstoj. Ce tega doslej ni bilo mogoče doseči, pa sta njegova vztrajnost in, to je treba priznati, naklonjenost nekaterih vendarle dosegli, da je ustanova do danes preživela vse viharje in rastla. Žal ob tem boli ugotovitev, da se zgodovina, vsaj kar zadeva GM, ponavlja s še dodatnimi problemi in nejasnimi perspektivami.
Med zaslugami dr. Demšarja je tudi uvedba sezone rednih abonmajskih koncertov Glasbene
matice od leta 1971 dalje. S tem je bilo našemu občinstvu omogočeno poslušanje mnogih uglednih slovenskih in tujih instrumentalnih in vokalnih ansamblov ter solistov, omogočeno je bilo javno nastopanje lastnih diplomantov, ne nazadnje pa je koncertna sezona GM predstavljala in predstavlja pomemben prispevek v tržaškem glasbenem življenju na sploh, kar danes priznavajo glasbeni matici tudi italijanski glasbeni krogi. Nedvomno je tudi ta sezona prispevala k vzpostavljanju vedno boljših odnosov z nekaterimi vodilnimi italijanskimi glasbenimi strukturami v mestu, začenši s konservatorijem Tartini.
V vseh letih do upokojitve leta 1976 in tudi še po njej, je dr. Demšar vedno našel čas tudi za javno udejstvovanje kot koncertant-pianist z več desetinami nastopov in spremljevanj tako v dvoranah kot na Radiu Trst A in Koper; pisal je in še piše strokovne ocene in poročila o glasbenih prireditvah v dnevnem in revialnem tisku, skoraj 25 let je skrbel za redno izhajanje letnih Poročil o šolskem in poslovnem delu GM; za 60-letnico GM je uredil priložnostni zbornik in vanj prispeval zgodovinski pre-
gled ”Iz nekdanjih dni GM”; za Prosvetni zbornik 1868-1968 je napisal razpravo "Razmah glasbene dejavnosti med Slovenci na Tržaškem in Goriškem” in letos že omenjeni nadrobni pregled življenja in delovanja GM in njene šole. Mladim je namenil tudi vrsto predavanj na glasbeno tematiko.
Danes se dr. Demšar lahko z zadoščenjem in ne brez upravičenega ponosa ozira na opravljeno delo. No, nekaj grenkobe mu le kvari popolno zadovoljstvo, da nam vsem skupaj namreč kljub vsem naporom ni uspelo izboriti šoli GM statusa državne šole in da se nad GM in njeno šolo znova zgrinjajo oblaki nemira in negotovosti.
Za zasebno življenje spričo tolikih zavzetosti in skrbi v poklicu in odgovornem delu, v vseh njegovih aktivnih letih ni bilo mnogo časa, več ga je odkar je v pokoju, a kot človek plemenitih občutij je vendarle znal izkoristiti vsako priložnost, vsaj trenutek, za stik z naravo, z morjem in planinami, predvsem pa s Krasom in njegovimi čari v vseh letnih časih. Na njegovih livadah in gozdičih, med vinogradi, vrtički in gobarsko vnemo najde prepotrebne ure sprostitve in zbranosti za razmišljanje o
Gojmir Demšar
času, ki je bil in o času, ki ga živi in ga je živel polno, ustvarjalno in odgovorno.
Kaj naj mu s priznanjem in zahvalo ob njegovem visokem življenjskem jubileju zaželimo? Da bi še dolgo ohranil svežino telesa in duha, da bi se zanj in za nas uresničilo, kar se doslej
za GM in za našo narodnostne skupnost še ni, da bi še dolgo let užival plodove svojega dela z zadovoljstvom v družinskem in prijateljskem krogu.
Za vse to in še za vse drugo: čestitke z voščil-no pesmijo ”Na mnogaja ljeta”.
Jože Koren
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA V DVORANI TRIPCOVICH
Med Lutoslovskim in Šostakovičem
Marsikdo si je v četrtek po otvoritvenem koncertu projekta Trieste Contemporanea verjetno mislil, da je Lutoslavski ob Šostakoviču kakor limonada ob alkoholu - če si smemo izposoditi stavek Čehova, ki se je sam primerjal Tolstoju v tem razmerju.
Simfonični orkester Radiotelevizije Slovenija je pač 19. oktobra v dvorani Tripcovich izvedel najprej Četrto simfonijo poljskega skladatelja VVitolda Lutoslavskega, nato pa še Sedmo simfonijo sovjetskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča.
Monumentalnost Sostakoviče-vega dela učinkuje na poslušalca silovito, vali se vanj v mogočnih zvočnih, vzpenjajočih se linijah, izbruhne končno z vsem svojim orkestrskim potencialom, bodisi z destruktivno valenco prvega ali zmagoslavjem zaključnega stavka. Publika mora ob zadnjem akordu pokonci - če je izvedba dobra, seveda - in tako je bilo tudi na tržaškem koncertu.
Povednost VVitolda Lutoslavskega se torej na prvi pogled zdi ob Sostakovičevi šibka. Pa ni tako. Trieste Contemporanea raste ravno iz te »šibkosti«, razgrne nam jo in nam jo skuša razložiti.
Naše stoletje (že od Debussyja dalje) razbija samozavest te So-stakovičeve povednosti, ki je sad prejšnjega stoletja. Sicer je prehod postopen - pomislimo le na Richarda Straussa. Sam Lutoslavski raste iz te »povedne« tradicije, kot
umetnik našega časa pa čuti njen mrki zaton. Težko je to spoznanje, ločitev od tradicije pa - od »glasbe«, bi rekel marsikdo - še težja; v njegovi Simofiniji št. 4. je namreč vstop aleatorike s harfo le trenutek, ki razblini začetne »mah-lerjanske« obronke povednosti. Vstop klavirja nato znova obudi spomin na prejšnje stoletje; Lutoslavski pač stalno niha v tem svojem zadnjem simfoničnem delu med dvema svetovoma. Pretekli prehaja v sodobnega le delno, čeprav skuša skladatelj to prikriti celo z nenadno vedrimi trenutki igrivega značaja, kjer je npr. alea-torični element »prebarvan« z zvoki ksilofona. Sploh igra barva zvoka v tem njegovem delu veliko
vlogo. Prehodi med različnimi glasbili so večinoma prelivnega značaja, kar ublaži videz sicer temne simfonije, kakor priča začetni mrki E čelov in kontrabasov. Barvna razporeditev igra tudi pomirjajočo vlogo, saj v svoji »urejenosti« vstopov glasbil spominja ravno na velike simfonike, tudi na Šostakoviča samega. Lutoslavskega čutimo torej tu še zelo navezanega na preteklost, čeprav s sodobnim, »ošibljajočim«, »limo-nadnim« filmom.
Niti povednost Soštakovičeve Sedme simfonije ni vendar tako krepkega, direktnega, »alkoholnega« značaja. Skladatelj je moral z režimom marsikdaj v kompromis. Preprostost glasbenih idej je
tu obveza socialnega realizma, ki se je pa Šostakovič reši z njeno sublimacijo: začuti se npr. primo-ranost v elementarne harmonije, hkrati pa njihovo najboljšo (včasih paradoksno) izpeljavo. Se: idila druge teme začetnega Alle-gretta zaživi »umetno«, pa čeprav hoče biti »ljudska« slika. Ali pa: razmišljanje se v sledečem Mohe-ratu poslužuje ravno tako tradicionalnih izraznih stilem, učinkuje pa neprimerno globlje. Ravno tako učinkuje osrednji Adagio, sprva (programsko) opisnega značaja, kjer resda začutimo rusko pokrajino, vendar obenem nekje v notranjosti skladateljeve duševnosti, še posebno ob opustitvi programskih naslovov. Programskost je v Semdi simfoniji resnična in navidezna.
Za navidezno podoživljanje programskosti - torej globlje podoživljanje umetnine - je pripomogla tudi izredna izvedba Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija, z razpoloženim dirigentom, seveda: Nanut je program oblikoval z močnim nabojem, ki nikakor ni imel opravka z limonado ah alkoholom, če tokrat mislimo le na vodeni okus limonade ali uspavajoči učinek alkohola. Publiko je prikoval na mesta z veliko notranjo zavzetostjo in treznostjo v podajanju, pa kar orjaškemu obodu Sostakoviče-ve glasbene misli navkljub.
CR
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 22. oktobra 1995
Ana Frank: tragedija preteklosti in sedanjosti
.. Ko upiram pogled v nebo, začenjam spet upati, da se obrne vse na bolje, da tudi ta kruta groza mine...
1 Najnovejša slikarska razstava v goriški sinagogi že nekaj dni prebija tišino enega najlepših judovskih templjev daleč naokoli. Že dolga desetletja je utihnila Gorica, kot zibelka judovske skupnosti, saj so v strahotni novembrski noči leta 1943 nemški esse-sovski oddelki večino njenih članov odpeljali v koncentracijska taborišča, odkoder sta se vrnila le dva. Toda za judovsko skupnost Julijske Krajine je bila prav Gorica izvor in središče judovske kulture in njenih največjih sinov, ki so dali svoj pečat mestu ob Soči.
In tako se odvijajo po zaslugi tržaške judovske skupnosti in njenega muzeja »Carlo e Vera VVagner« ter go-riškega Srednjeevropskega zavoda za judovske študije, tudi v znak priznanja goriške judovske preteklosti, zanimiva srečnja v povsem obnovljeni sinagogi, ki privabljajo vedno večje število prijateljev Izraela.
Tokrat se nam je s svojimi nadrealističnimi podobami Ane Frank, ob njeni 50. obletnici smrti, predstavila tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Umetnica se je izpovedala umetnici! Rojena v istih letih Ane Frank in doživljala preganjanje vseh, ki niso bili po volji rasnim izbrancem na evropskem kontinentu, se je Ducatonova približala judovski delici iz Amsterdama s številnimi fotografijami, uokvirjenimi v slikarsko izpoved. Vsaka slika je okno, vhod v Annino dušo; za vsako sliko je drugo življenje, tisto po katerem hrepeni ujetnica. In četudi je ujeta v taboriščne bodičaste ograje, v krematorijske zublje njene zadnje postaje, skuša slikarka zadržati Anin nasmeh, njeno upanje. Upanje, da se bo ob vedno novih kostanjevih listih, žvr-golenju ptic in modrini neba ohranil tudi človek kot najpopolnejše božje stvarstvo. Umetniška izpvoed Annama-rije Ducaton bo obšla tudi Združene države Amerike; svet ne sme pozabiti ebvro-pske tragedije in njegove najbolj strahotne podobe: nemških krematorijev, ki so bili prevsem Judom, Slovanom in Romom končna postaja.
Petdeset let je minilo od tedaj in svet je vnovič razrvan; vojna sledi vojni, uničenje uničenju. Pa vendar, tudi v najbolj tesnobnih trenutkih, v vseh dolgih petindvajstih mesecih skrivanja, ko nastaja Anin Dnevnik, lahko samo občudujemo dekletce, ki vse dogodke presoja zelo bistro in zrelo, nemalokdaj bolj od odraslih. Svojo mirno razsodnost je Anna ohranila ves čas, tudi takrat, ko se je ob nepre-
stani nevarnosti, da bi Nemci odkrili njihovo skrivališče, pridružila še nevarnost, da bi jih pokončale zavezniške borne. In tako sprejemamo njeno življensko sporočilo kot testament nekoga, ki je postal simbol vseh trpečih in preganjanih! Ob prebiranju Dnevnika bi najraje marsikdaj zatisnili oči in verjeli, da se kaj takega nikoli ni moglo zgoditi. Toda Ana Frank nas s svojo bistrostjo, navihano-stjo in odrezavostjo, dobroto in plemenitostjo pelje skozi resnična dogajanja druge svetovne vojne, v življenje v tesnih, temačnih, podstrešnih prostorih amsterdamskega skrivališča, kjer skuša osem ljudi dočakati svobodo. Po dveh letih jih 4. avgusta 1944 za bedno denarno nagrado ovadi nemškim oblastem bivši uslužbenec družine Frank. Nemci so jih odvlekli najprej skozi holandska, nato pa najbolj zloglasna nacistična taborišča, kjer so, razen očeta Otta Franka, drug za drugim vsi pomrli. Anina mama je umrla januarja leta 1945 v Auschvvitzu; že decembra leta 1944 so lagerske oblasti obe sestri, starejšo Margot in dve leti mlajšo Ano preselili v Bergen Belsen, kjer sta obe zboleli, in koncem marca leta 1945 umrli. Ana Frank je umrla 31. marca 1945, taborišče pa so 15. aprila 1945 osvobodile čete ameriške vojske. V sedmih mesecih strahovlade komandanta taborišča Josefa Kramerja, ki je prišel iz Auschvvitza, je umrlo 35.000 ljudi.
In tako se Ana Frank ni vrnila v ljubljeno Holandijo, ki je bila osvobojena le dva meseca po njeni smrti.
Kdo je bila Ana Frank?
To izvemo iz njenega Dnevnika, ki mu nihče ne odreka znatne literarne vrednosti - saj so po njem pripravili gledališko delo in film -in po katerem segajo vedno novi rodovi. Doraščajoči dečki in deklice delijo z Ano njene sanje, njeno veselje in razočarajnje, upanja in skrbi. Sočustvujejo z njo, ki se kljub dobrim staršem in sošolcem počuti osamljena, brez prave prijateljice in zato nikogar ne preseneti, ko si izmisli Kitty, svojo molčečo zaupnico v Dnevniku, zvezku z rdečimi platnicami, ki ga je bila med vsemi darili za trinajsti rojstni dan najbolj vesela.
»Nisem več razvajeno otroče,« je zapisala, »ki se mu lahko vsakdo smeje v obraz. Imam ideale, lastne zamisli in lastne načrte, le da
jih ne znam še izraziti v besedah. Kaj vse mi pride na misel zvečer, ko sem sama... Zato se vračam naposled vselej k svojemu dnenviku, ki je moje izhodišče in cilj, zakaj Kitty je vselej potrpežljiva...«
S težkim srcem pripoveduje Kitty tudi zgodbo svojega življenja.
»Kot čistokrvni Judje smo se izselili iz Nemčije v Holandijo, toda nase življenje je potekalo v stalnem vznemirjanju, ker so del družine, ki je ostal v Nemčiji, ni mogel izogniti protižidovskemu hi-tlerjanskemu nasilju. Lepi časi so se na zas končali v Ho-
landiji v maju 1940. Najprej je prišla kapitulacija, nemški vdor, potem pa so se začele za nas Jude stiske in težave. Protižidovske postave so si sledile druga za drugo: Judje morajo nositi judovsko zvezdo! Judje morajo oddati svoja kolesa! Judje se ne smejo voziti s tramvajem! Judje ne smejo v avto! Po osmih zvečer Judje ne smejo biti več na cesti, prav tako ne smejo na svoje vrtove ali na vrtove svojih znancev! Judje ne smejo zahajati ne v gledališča, ne v kinematografske ne v javne lokale!...«
Ko je Ana s svojimi v skrivališču, bednem podstrešju nekdanjega očetovega skla-
dišča, nam živo opisuje, kako je s hrano, kako se je povsod razbohotila črna borza, piše o vsakdanjih stvareh in opravkih, o prepirih in nesoglasjih ter proti koncu še zlasti veliko o svoji neizpolnjeni ljubezni. Nenavadno pozorno, kljub mladosti, spremlja vsa dogajanja na političnem in vojnem prizorišču.
»Na stotine letalcev leta vsako noč Čez Holandsko proti nemškim mestom in tam orje zemljo z bombniki. Vsako uro je v Rusiji na stotine, da, na tisoče mrtvih. Nihče ne more stati ob strani, ves svet je v vojni, in čeprav
gre zaveznikom bolje, ni videti konca? In nam? Nam gre kar dobro. Živimo bolje kot milijoni drugih ljudi. V miru smo, na varnem, in kot se temu pravi, žremo svoj kapital. Zunaj je strašno. Noč in dan vlačijo uboge revež stran, s seboj pa ne smejo vzeti ničesar razen nahrbtnika in nekaj denarja. Po poti pa jim poberejo še to. Družine trgajo in razganjajo na vse strani, moške sem, ženske tja, otroke spet kam drugam... Cele ure bi ti lahko govorila o nadlogah, ki jih prinaša vojna, toda pri vsem tem postajam še bolj žalostna. Nič nam ne preostaja drugega, kakor da potrpežljivo čaka-
mo na konec te bede. Čakajo Judje, čakajo Kristjani, čaka ves svet, mnogi pa čakajo samo na smrt.«
Tako je napisala v svoj dnevnik Ana Frank 13. januarja leta 1943.
Srečanje dveh Anic
Dve leti kasneje sreča judovsko deklico Ano slovenska taborišnica Anica Mislej iz Prestranka. Kot terenka je na Spodnjem Vipavskem izdana in v zasedi v Dornberku
pade v nemške roke. Iz go-riških zaporov peljejo Ano Mislej in številna tolminska dekleta in žene z zadnjim transportom v Nemčijo. V Bergen-Belsnu, enemu najbolj strahotnih koncentracijskih taborišč se naša Ana sreča z drobno judovsko An-no, temnih las in oči. »Sedela je, bolje rečeno čepela v nekem kotu lagerja. Nehote sem se ji približala. Pogledala me je in dejala: Ich bin Anna, Anna Frank. Odgovorila sem ji: Ich bin Ana auch.« Ano Mislej, vdovo Kovačič, rojeno leta 1923, sem srečala na letošnjem srečanju bivših slovenskih taborišnic in zapornic v Portorožu. Pripovedo-
vala mi je o dneh osvoboditve Bergen-Belsna, o tifusu, ki je razsajal in je bilo mrličev na kupe ter so Američani tudi njo, ki je bila na koncu telesnih moči, odpeljali na zdravljenje v Ostervvald pri Hannovru. Domov v Prestranek se je vračala od 9. do 17. avgusta. Od Postojne do Prestranka je hodila 6 kilometrov peš. Ponoči je potrkala domačim; odprl je oče. »Ni me spoznal, bila sem zaradi tifusa brez las, tehtala sem koma 32 kg, medtem ko sem jih ob odhodu z doma imela 68. Oče ni mogel verjeti, da sem to jaz. Rekel je: Povej mi, ali si duh, ali v resni moja hči.«
Ana Mislej mi je povedala tudi točen datum smrti uboge judovske deklice; veliko razmišlja o njej in o drugih otrocih in mladostnikih, ki so umrli v nemških taboriščih. Stane Terčak, pisec knjige »Ukradeni otroci« v pretresljivem književnem delu dokumentarne vrednosti obravnava nasilno preseljevanje slovenskih ljudi med drugo svetovno vojno s Štajerske in Gorenjske in še posebej kruto usodo naših otrok in navaja število nad 10.000 slovenskih otrok v nemških taboriščih! Po nepopolnih podatkih jih je tam umrlo 512, za nekaterimi pa je izginila vsaka sled.
Epilog
Te dni poslušamo s pri-dahom poročila medijev o odmikanju in ponovnem približevanju premirja med sprtimi stranmi v Bosni. Ko je bilo lani podpisano premirje med predstavniki Izraela in Palestinskim osvobodilnim gibanjem in se kljub vnovičnim posamičnim križnim ognjem budi upanje na trajni mir na Bližnjem Vzhodu, si želimo isto tudi za Bosno. Njeno tragiko je v svet ponesel Zlatin dnevnik. Zapiski komaj 11-letne sarajevske deklice Zlate Filipovič, njeno pretresljivo pričevanje o strahu pred granatami, ostrostrelci in mrazu je v prevodu dvaindvajsetih jezikov pretreslo svetovno javnost. Dokument otroških zapisov, srhljiv očitek človeštvu in visokim ustanovam sveta, da s Sarajevom umira njegova vest! Zla-tina družina je s pomočjo OZN zapustila Sarajevo, vseeno pa si želijo, da bi spet lahko živeli v njem, v miru! In da bi mir prevladal nad vojno, saj lahko verjamemo Ani Frank, ko pravi:
»Prav čudno je, da se nisem odpovedala vsem svojim upom, ko se zdijo pa tako nesmiselni in nedosegljivi. Vztrajam ob njih, ker še vedno verujem v srčno dobroto človeka. Nemogoče mi je graditi vse na temeljih smrti, tegobe in zmede. Gledam, kako se svet počasi spreminja v puščavo, čedalje močneje čujem bližajoči se grom, ki ugonobi morda tudi nas, sočustvujem z milijoni ljudi, in vendar, ko upiram pogled v nebo, začenjam spet upati, da se obrne vse na bolje, da tudi ta kruta groza mine in se povrne spet red, mir in vedrina.«
Dorica Makuc
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 22. oktobra 1995
Ko so Rubije živele v funkciji gradu o)
Da bi zvedel kaj več o tem vodnjaku in podzemnem rovu, sem se obrnil na »Kraške krte« in res je tajnik tega zaslužnega doberdobskega društva Albano Marušič potrdil, da rov obstaja, le da je delno zasut. V letih 1990 in 1991 so Kraški krti pregledali vodnjak in s potapljaško opremo zlezli do njegovega dna. Meritve so pokazale, da je vodnjak globok 27 metrov, temperatura in kemična sestava njegove vode pa kažejo, da ni v nobeni zvezi z bližnjo Vipavo. Za vsaj 10 stopinj hladnejša voda v vodnjaku potrjuje domnevo, da se vanj steka še vedno živ studenec.
V globini 8, 5 metra zija na notranji strani jaška (vodnjak je skoraj do dna obzidan) »okno« pravo'kotne oblike (50x60 cm), za katerim se začenja rov, ki je speljan v smeri proti glavni grajski kleti. Čeprav je rov na tem mestu zasut, so Kraški krti ugotovili, da je njegov obok iz cementa in da se hodnik polagoma dviga. Tudi v grajski kleti so naleteli na kamnit okvir, ki je zdaj zadelan s steno iz zidakov in ki nedvomno Priča o nekdanji prisotnosti vrat. Ko so steno predrli, se je prikazal začetek rova v smeri proti vodnjaku, vendar je rov tudi na tem mestu zasut. Ob tem se odpira nekaj vprašanj, na katera bodo skušali Kraški krti v prihodnje najti odgovor: je rov zasut v vsej svoji dolžini? So ga zasuli dogodki iz prve ali iz druge svetovne vojne? Je bil morda zasut že Prej? Ali pa ga je človek namenoma zadelal? Kakor koli Ze, ugotovitve Kraških krtov Potrjujejo, da se je grad lahko oskrboval z vodo tudi v primeru, ko je bila površinska pot do vodnjaka iz tega ali onega razloga neprehodna. Služinčad se je pač podala v klet, stopila v rov in prišla po njem do »okna« v vodnjaku ter spustila vedro...
Leta 1889 so tudi po baronovem prizadevanju odprli rubijsko pošto. Dokumenti s Poštnim žigom »Rubbia« pa so po dveh vojnah (leta 1943 je v Mirnu med drugim zgorel celoten arhiv prejšnje so-vodenjske občine) razmeroma redki. Miro Kuzmin v Rubijah pa hrani del dopisnice iz leta 1897 s tem žigom. Pri-
Na slikah:
Pod naslovom: Člani Prosvetnega društva So-vodnje. Sredi slike - iz časa med 1925 in 1930 - z značilnimi brki in v temni obleki dolgoletni oskrbnik Nubijskega gradu Anton Černič (Tonče). (Zbirka Vilko Fajt, Sovodnje)
Desno v sredini: Znamka za dva krajcarja na razglednici iz leta 1897 z žigom rubijske pošte. (Zbirka Miro Kuzmin)
Desno: V košu (od leve Proti desni) petero Leon-hardovih otrok: Carl, Leo-nie, Fritz, Mitzi, Louise. (Zbirka Miro Kuzmin)
tisnjen je na znamko za dva krajcarja.
V prvih letih našega stoletja in še dolgo potem je bil oskrbnik v gradu Anton Černič (1881-1959). Domačini se ga spominjajo kot resnega upravitelja grajskega posestva. Bil je mož visoke rasti, z zavihanimi brki in izrazito »avstrijske drže«. Otroci pa smo se ga bali - pravi Ivan Vižintin iz Sovodenj (letnik 1910), saj je med drugim strogo pazil, da ne bi spomladi smuknili v park in si nabrali zvončkov, katere so menda graščaki prodajali v Gorico, ali pa jeseni kostanja... Tudi Anton (po domače Tonče) je marsikaj prestal med prvo svetovno vojno. Udeležil se je številnih spopadov na vzhod-
ni fronti in padel v rusko ujetništvo, od koder se je vrnil v stari kraj šele leta 1921. V povojnih letih se je aktivno udejstvoval v kulturnem življenju Rubij in Gabrij ter je bil nekaj časa tudi predsedoval domačemu društvu Skala. Za časa fašizma je skrival v grajskih kleteh slovenske knjige, da jih niso zasegli čr-nuhi.
Barona Leonharda, ki je bil poročen s plemkinjo Josephi-no Steininger, po rodu iz Gradca, je leta 1875 osrečilo rojstvo prve hčerke Louise, dve leti kasneje se je rodila Marija Fernanda (Mitzi), še dve leti kasneje pa sin Friderik. Se pozneje sta se rodila še dva otroka (Leonie in Carl), ki pa sta se še mlada
preselila k sorodnikom v Gradec oziroma v Innsbruck, tako da se ju Rubijci (ali Ru-bijanci, kot pravijo nekateri) komaj kaj spominjajo. Tudi Friderik (Fritz) je bival le nekaj časa v gradu, nakar se je odselil na Štajersko.
Baron Bianchi si je ves čas vneto prizadeval, da bi še povečal svoje posestvo. Tako je dokupil Nove Rubije, vrsto pašnikov na ravninskem svetu pod gradom, na območju Ušij in na Krasu onkraj Dola. Da bi laže izkoriščal gozd nad gradom, je dal speljati novo cesto iz Gabrij na Vrh. leta 1886 je sovodenjska občina sklenila rešiti vprašanje pokopališča. Staro pokopališče zraven šole je bilo namreč premaknjeno za potrebe

.d*‘-
- 'll5 : .
—C* * .#*
AAr* % ,	.


rastoče krajevne skupnosti in izbira za novo pokopališče je padla na dolinico ob cesti med Rubijami in Gabrijami. Tudi pri tem podvigu je baron Bianchi aktivno sodeloval in menda prispeval tudi del potrebnih denarnih sredstev. V znak hvaležnosti je bila njegovi družini .priznana pravica večne uporabe družinske grobnice. In res počivajo v Gabrij ah številni člani rodbin Bianchi in Steininger.
Leonhard Bianchi je decembra 1901 zbolel za pljučnico, kateri je podlegel 3. januarja 1902. Prehladil se je menda med potiskanjem motornega kolesa, ki mu je nekega dne odpovedalo na poti iz Zagraja proti Rubijam. V gradu so ostale njegova žena Josephine ter hčerki Louise in Mitzi, drugi sinovi pa so kot rečeno živeli drugod v notranjosti monarhije. Življenje na posestvu v Rubijah je nekaj časa teklo brez posebnih pretresov. Večjih problemov tudi v gradu niso imeli, saj je Av-stro-Ogrska tedaj sploh preživljala svoje »najboljše« obdobje. V ta čas sovpada tudi prizadevanje domačinov, da bi od pristojnih oblasti dosegli spremembo krajevnega imena iz »Rubbia« v »Rubije«. Ta prizadevanja so prišla do izraza v ustrezni uradni prošnji, ki so jo vložili leta 1909. Oblast pa je prošnjo zavrnila, menda
predvsem zaradi tega, ker se je prav Bianchijeva rodbina protivila zamenjavi, češ da bi
to povzročilo zmedo v poštnem in siceršnjem prometu.
Mirno življenje v Rubij-skem gradu in okolici pa je nato trajalo le še nekaj let. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je tudi za Rubije nastopil čas negotovosti, žrtev, odpovedovanj in postopnega propadanja. Vpoklic pod orožje je močno zredčil število moških, sposobnih za delo v vasi, v Sovodnjah, v Ga-brijah, na Peči in na Vrhu. Tudi številni starejši domačini, ki bi bili sicer vojaščine prosti, so se prijavili med prostovoljce. V deželo so začele prihajati grozljive vesti z vzhodnih bojišč in v vsakdanjo govorico so se vpletli novi zastrašujoči pojmi kot so Galicija, Pržemysl, Bukovina in podobno.
Elio Fornazarič [Se nadaljuje)
SOLA TRINKO V »NOVIH« PROSTORIH
20
Nedelja, 22. oktobra 1995
NEDELJSKE TEME
hP
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 22. oktobra 1995
21
I

Gospod predsednik...

Slovenska srednja šola Ivan Trinko v Gorici se je morala letos izseliti iz poslopja, kjer je začasno delovala zadnjih nekaj let, in se sprijazniti s še slabšo namestitvijo v pretesnem poslopju, kjer si mora maloštevilne prostore deliti z italijansko osnovno šolo. O protestih staršev, šolnikov in drugih slovenskih komponent smo že obširno poročali, tokrat pa so svoje mnenje z besedo in risbami povedali še sami dijaki. S svojo mladostno svežino in odkritostjo so spregovorili o krivici, ki jo doživljajo, in o želji, da bi čimprej dobili šolo, ki bi bila res vredna tega imena.
Letos smo se preselili v drugo Solo, ker ona je razpadala. Poslali so nas pod Kapelo, v osnovno Solo Fumagalli. Ravnateljstva nimamo, tajništvo je v šoli »Scuola d’arte«. Sola ima samo šest učilnic in zato je zelo tesno. Dvorišče pa je veliko, ima polno dreves, na nekaterih so prebiti koši za smeti. Med odmorom radi klepetamo in se igramo. Ta Sola ni všeč nobenemu, ker je tesna, je pa zelo primerna za prepisovanje nalog. Jaz bi želel oditi od te Sole, ker zaradi osnovnošolcev imamo samo en odmor in Se ta traja le petnajst minut.
Prosim župana in druge, da bi nam dali večjo Solo, ker v tako majhnih prostorih se ne more preživeti okrog ti-sočdvestosestdeset učnih ur, kolikor jih je v šolskem letu.
Erik Cej, II. B.
I
I Sl
S #
| f
iJUUUUtAJLJf.
iprnnnnt~~
§
-i
* j %


v
JL
j&sMVjtnd'
s # w
#
mm
m m mm
A	50^. -Ar
IVA X) "TCRiJU-KO
3coS^sJ^-^ A-'i/r-m. . S.*'

• ^
^SJ2J2-J2_g j? 0 Q c o o o
^02* rttS- ..	/	■ "
X	' AN
•>x
Slike:
zgoraj Cristina Buzin; levo Stetania Mozetič; levo spodaj Daniela Devetak; desno Sonja Bin; desno spodaj Chiara Cej;
(2. B razred šole Ivan Trinko)
Letošnje šolsko leto se je pričelo s presenečenjem: dobili smo »novo« šolsko poslopje. To je osnovna šola Fumagalli pod Kapelo. Toda nismo sami: v njem so tudi uCenci italijanske osnovne šole, ki zasedajo celo zgornje nadstropje. Zato imamo mi le pičlih šest ali sedem uCilnic v pritličju. Tudi tajništvo in ravnateljstvo so nam odvzeli. Dali so ju v umetnostno šolo na trgu Medaglie d’oro, ki ni ravno blizu šole Fumagalli.
Toda ni tako hudo: dvorišče je prostorno, hodnik je prijeten, v vsaki učilnici je vsaj po en koš za smeti, poslopje je staro in prijetno. V učilnicah je vedno veliko svetlobe...
Toda nekatere učilnice so tesne in skoraj neprimerne, druge pa ogromne, prevelike. Stranišče je pa redno poplavljeno; kadar kdo potegne vodo, lije iz vseh strani. V nekatere učilnice je vhod samo preko drugih učilnic, sploh je pa učilnic premalo in alternativnega pouka ni mogoče opravljati. Zbornica je v zgornjem nadstropju, pri osnovni šoli.
Poleg tega pa je odmor po tretji uri. Zaradi malčkov iz osnovne šole, ki ga imajo prej, imamo samo enega.
Stanje je neprimerno iz veC aspektov, tudi za profesorje, že zato ker ne smejo parkirati avtomobilov na dvorišču, kot so lani.
Problem je tudi za starše, ki pridejo iskat otroke in ne najdejo parkirišča. Redarji vedno oprezujejo.
Toda jaz sem nekako Čustveno »navezana« na to poslopje, ker se je v njem šolal moj oCe, pa tudi moj nono. Še vedno iščem kot z zlato tablico, kjer piše, da je tam tičal tata, ko je bil - pogosto -kaznovan.
Katja Vončina, II. B.
Začelo se je šolsko leto 1995/96.
Letos smo vstopili v šolsko poslopje nekaj dni prej kot lani in sicer 11. septembra. Že pred tem dnem se je veliko govorilo in bralo o preselitvi šole Ivan Trinko v stavbo šole Fumagalli. Zaskrbljen sem bil, ker je tudi ta šola precej stara. Oče mi je povedal, da je tam obiskoval osnovno šolo.
Prišel je prvi dan šole. Šolsko mašo smo imeli v cerkvi svetega Ivana. Tudi to je bilo zame nekaj novega. Pred cerkvijo smo se zbrali z velikim navdušenjem.
Po maši smo šli v spremstvu profesorjev v ulico pod Kapelo. Končno sem zagledal šolo. Vtis ni bil dober.
Srečal sem veliko prijateljev - sošolcev, ki jih čez poletje nisem videl,
Vstopili smo v šolsko poslopje in zagledali te učilnice, še kar precej majhne. Vsi razredi šole Ivan Trinko so v pritličju stavbe. Risalnice in glasbene sobe ni. Tajništva v tej šoli ni, ampak je v šoli Arte. Telovaditi bi morali v tisti šoli, a nismo še šli. V tej šoli je tudi italijanska osnovna šola. Vse to se mi je zdelo tako obupno.
V upanju, da nam bo občinska uprava dala drugo primernejšo stavbo, se bomo potrudili, da bo to šolsko leto vendarle poteklo.
Patrick Omaggiato, II. B.
► ^ "

SsN#i



***
ŠOLA TRINKO V »NOVIH« PROSTORIH
Prvič sem videla to šolo nekaj dni pred novim šolskim letom. Ko sem zvedela, da bom obiskovala to šolo, sem šla z mamo si ogledat poslopje. Od daleč je Sola zgledala popolnoma enaka prejšnji. Ko sva se ji pa približali, smo videli, da je še slabša od prejšnje. Prvi dan šole, ko smo prišli v novo učilnico, smo mislili, da se zadušimo. Tako majhna je bila, da smo se morali v dvajsetih kar dobro stiskati. Ko pa je bil odmor, smo si šolo ogledali od zunaj in smo spoznali, da bomo težko zdržali do konca šolskega leta. Rada bi šla spet v našo staro šolo, ker tam nisem imela problemov z avtobusnim prevozom, kot jim imam sedaj. Tam smo tudi srečevali višješolce, ko so hodili mimo šole. Nisem edina, ki kritiziram to šolo. Skupno z vsemi drugimi dijaki upam, da nam bo ta kritika pomagala, da bomo dobili boljše šolsko poslopje.
Paola Uršič, II. B.
Letos smo se preselili v drugo io,
H,
šola prej,
zgradbo, v ulico Cappella. Zakaj? Ker pošlo potrebuje £ ro poslopje, ki Ido kmalu razpadlo.
so rekli, da tisto poslopje, kjer je bila sodišče. Sola je sta-
A-	vo X--1b	iSikU 'iCV^KO
!	' - • .a i f
. X.EiX<5r;“.U. - : C s ^
" fVilAGFU-i
* ■ * * •

5
V' ! N ■
i e L a

»L
[ 1 j xLi

' i v .
fh
M
Usmmm

l\

r it i
mtmmm Hmecsi
iEl i*i 6
Slike:
zoorai Francesca Jakin: levo Paola Uršič; spodaj Patrick Omaggiato; (2. B razred šole L Trinko)
Ko sem se avgusta vrnil iz Istre, sem se ustavil pri noni v Podgori. Rekla mi je, da se bo naša šola preselila v ulico Cappella, blizu cerkve sv. Antona. Postal sem radoveden, kje je ta stavba. Sel sem v tisto ulico in ugotovil, da ni nič lepša od prejšnje, morda še bolj v slabem stanju . V septembru se je začel pouk in ugotovil sem, da so učilnice grde in stare. Okna imajo morda že sto let. Nimamo
ne telovadnice ne laboratorja in niti knjižnice. Profesorji in ravnateljica so žalostni in jezni, saj so nas poslali v take prostore, kot da bi živeli v tretjem svetu.
2e lani, ko smo gostili dijake iz Slovenije, me je Miha (moj gost iz Ljubljane) vprašal, kje imamo sobo za naravoslovje in informatiko. Bilo me je sram, kajti vsega tega mi nimamo.
Igor Sore, II. B.
t
Naša šola je v pritličju, v prvem nadstropju pa je italijanska osnovna šola.
Tajništvo je v šoli za oblikovanje, ki pa ni v ulici Cappella. Vse bi dala, da bi šli p set v našo šolo. V ulici Cappella imamo na razpolago le šest učilnic.
Prve dni smo bili v zelo majhni učilnici, sedaj pa imamo nekoliko večjo. To, kar me grozno moti, je, da ni risalnice, saj je risanje moj najljubši predmet, takoj za slovenščino.
V šolo hodim z avtobusom podjetja ATP, ki me iz Sovodenj pri-pellje na postajo v Gorico; nato prestopim na avtobus, ki pelje v našo šolo in ima spredaj napis 12 Bis Trinko. Pot domov je enaka. Nekoliko zapleteno je vse skupaj.
Odmor je samo eden (zaradi osnovne šole) in to po prvih treh urah. To je odločno premalo.
Jaz mislim, da bi nas Italijani strašansko radi uničili, zato nas porivajo v tako malovredno poslopje.
Jaz sem trdno prepričana, da sem Slovenka in sem na to tudi ponosna.
Jasmina Cotič, II. B
I« ,<Lx %■ A#*. <3jt 4*eMW«s
AJk
fif*
JL8
JADRALEC MITJA K OSMIN A, ZMAGOVALEC BARCOLANE
Slovenec Mitja je ugnal najboljšo italijansko posadko
Mitja Kosmina se je v petek, 13. oktobra, zvečer predstavil v dvorani na sedežu jadralnega društva Barcola-Grignano s plišastim zajčkom v rokah. Prišel je na briefing, predstavitev nedeljske jadralne regate Alpe Adria kermesse. Sedel je v prvo vrsto, kot se zmagovalcu Barcolane spodobi in pritiče. Ob njem je sedela lepa žena, črnolasa Rebeka. V naročju je pestvala hčerko, majceno Jeno, blondinko, kot je blondinec oče. V poznejšem pogovoru je Kosmina povedal, da je dobila ime po zelo znani jadralki, »v upanju, da bi povlekla jadralsko tradicijo za mano.« Ko bi se mu rodil sinček, bi bil morda Dennis po sedaj najbolj znanem jadralcu na svetu Connerju; ali pa, kdo ve, morda Janko, po Mitjevem očetu, koprskem jadralcu po rodu iz našega Sempolaja, ki ostaja po treh desetletjih in pol, najboljši slovenski jadralec na olimpijskih igrah. Nihče se doslej ni uvrstil bolje od njegovega 8. mesta na rimski olimpiadi v razredu zvezda; niti njegov sin Mitja ne, ki se je moral pred tremi leti v Barceloni »zadovoljiti« z 12. mestom.
Tisti petek se je torej zmagovalec letošnje Barcolane Mitja Kosmina udeležil srečanja v Barkovljah v družinskem krogu. Po nekaj minutah je predal plišastega zajčka ženi in prijel za ustnik stekleničke, iz katere je mala Jena srebala oranžni sok. Očitno iz stekleničke ni pritekalo več tekočine. Očka mitaja je ustnik približal ustom in vanj nekajkrat močno pihnil, podobno tako, kot bog Eol piha v njegova jadra. Zatem ga je spet privil na stekleničko in oranžni sok je ponovno pritekel skozi odprtinico ter odžejal njegovo malo potomko.
Po briefingu je kodrasti koprski jadralec, ki je le nekaj dni prej spravil na kolena vso jadralno množico v Tržaškem zalivu, privolil v pogovor o tisti prvi popolni slovenski zmagi na največji regati v Sredozemlju. Leto prej se je sreča nasmehnila piranskemu kolegu Dušanu Puhu, ki pa je tekmoval z italijansko jadrnico. Mitja Kosmina je bil takrat drugi z jadrnico Gaia Gube. Letos je svojo uvrstitev izboljšal. Z novo Gaio, ki je postala že ... legenda.
Kako ste proslavili zmago na Barcolani?
Močno! Za nas je bila to velika zmaga, izredno pomembna. Jaz sem mojo ekipo pripravljal izrecno na Barcolano. To je bil tudi vrhunec.
Koliko časa ste se pripravljali?
Približno en mesec, s tem, da smo se zadnjih deset dni resnično intenzivno z vso 18-člansko posadko, kar ni malo. Vrhunec priprav je bil v zadnjih sedmih dneh: od tehnične priprave jadrnice, do jader, do posameznikov, ki so bili na različnih mestih.
Koliko ste »trenirali« dnevno?
Štiri ure treninga na morju ter do tri ure tehničnega treninga, to se pravi: trimanje jamborja, pregledovanje jader in razne podobnosti.
S katero jadrnico ste trenirali?
V prvi fazi na različnih jadrnicah. Povsem normalno je, da se 18-članska posadka ne more pripravljati vsa naenkrat. V svoji posadki imam dve samostojni ekipi, ki se potem za večja tekmovanja združita v eno. V match raceih se je pripravljalo 8 ljudi kot baza ekipe, zadnjih deset dni pa so potekale priprave na naši jadrnici.
Kako je bilo sploh mogoče, da je jadrnica, ki ste jo splavili šele dan pred tekmovanjem, zmagala.
To je bil nekako... (se zasmeje, op. ur.) trik. Jadrnica je bila uradno splavljena v soboto. A mi smo že mesec dni prej z njo jadrali, trenirali, jo tehnično pripravljali Dvakrat po sedem dni sem bil tudi v Ra-venni, kjer so jo zgradili v ladjedelnici Soleri, da bi sledil gradnji.
Kateri je bil za vas ključni trenutek Barcolane?
To vprašanje mi je zastavilo že več ljudi. Malo je tistih, ki se resnično razumejo na regate, oziroma jim je uspelo razumeti razlike med nami in drugouvrščenim. Razlika je bila v strategiji, ki smo jo postavili pred regato. To se pravi: odločitev štartne pozicije ter ja-
dra, ki bodo uporabljena na prvi stranici. To je bilo najbolj odločilno.
Vi ste Startali pred Mirama-rom...
Da, bi rekel precej nizko. Pegaso je startal še malo nižje od nas. Mi smo se odločili za uporabo špinakerja, medtem ko je Pegaso startal s top geno-vo. Po desetih minutah jadranja se je pač naša odločitev pokazala kot sigurno boljša, nakar je na njihovi barki nastala velika panika, ker so pač videli, da so zgrešili. Sli so v menjavo, hoteli so tudi oni dvigniti špi-naker in v tisti paniki je nastala napaka.
Vendar moram povedati, da smo bili mi v tistem trenutku že daleč pred njimi. Ne vi-zuelno, v smislu, da smo bili pred njimi, ampak smo bili v bistvu 150 metrov nižji od njih, boja pa je bila pod nami. Za tiste, ki se razumejo na jadranje, je bilo jasno, kdo je bil v tistem trenutku prvi. Moram pač reči, da ta odločitev pred Startom ni bila lahka. Vedel sem, s čim riskiram: če bo prava, bomo heroji, če bo narobe, bo vse narobe. To je neki instinkt, ki te pelje v zadnjih sekundah pred Startom.
Italijani pravijo o sebi, da so - med drugim - narod mornarjev. Kako so sprejeli vašo zmago na Barcolani?
Zanje je bilo to veliko razočaranje. Mislim, da ni bilo enega Italijana, ki ni verjel v njihovo zmago. Predvsem zaradi tega, ker je bila na naši konkurenčni jadrnici trenutno najboljša ekipa, kar jih Italija premore, s Chieffijem na čelu. On je pred dvema mesecema zmagal na AdmiraTs Cup, to je najprestižnejši regati na svetu. Za povprečne ljudi sploh ni bilo druge variante od njihove zmage. Kdor je pa poznavalec jadranja, oziroma, kdor je spremljal naše jadranje v zadnjem mesecu, na Slovenija
Cup in Rovinj Cup, je lahko pač videl, da je naša forma ra-stla. Mi smo na primer na Slovenija Ćupu med najtežjimi nasprotniki dobili vse Starte. V round robinu smo bili drugi. To je bil izreden uspeh, čeprav občinstvo tega ni cenilo.
Zanje je bila Barcola-na bistveno večji spektakel. Toda s tehničnega vidika so tiste regate precej precej težje. Jasno pa je, da je bila zmaga na Barcolani proti taki ekipi, kot je bila Chieffijeva, vrhunski rezultat.
Koliko je stala vaša nova jadrnica?
Ali je mogoče opredeliti strošek?
Seveda, to ni nobena skrivnost. Tak projekt bi stal normalno milijon mark.
Mi smo bili v svojih idejah gotovo inovativni. V Ravenni so ljudje iz moje posadke sami delali na barki, tako rekoč lastnoročno. Montirali smo vso palubno opremo. Od trenutka, ko je bilo rečeno, da je barka končana, do tega, da smo jo pripravili za tekmovanje, sta bila potrebna dva meseca dela. Da ne bi prišlo do nesporazumov: jadra so bila narejena v Kopru, palubna oprema je bila kupljena v Sloveniji, čeprav uvožena iz Amerike. Celokupna investicija je tako znašala 650 tisoč mark.
Jadrnici ste dali ime Gaia Legend. Lani ste tekmovali in
seben način življenja. Z jadranjem je treba živeti po treningu, pred treningom, razmišljati o stvareh. Dolga leta sem bil čisti profesionalec. Do plimpiade leta 1992 se nisem z ničemer drugim ukvarjal, kot z jadranjem.
Se da z jadranjem zaslužiti?
Na mojem sedanjem nivoju, ko sem med prvimi tridesetimi na svetu na rang lestvici match raceov, se da zaslužiti za kruh. Mislim, da bi v življenju ne smel biti več lačen. To pa je trd kruh. V
zmagali na Alpe Adria kermesse z jadrnico Gaia Gube. Kako to, da se ta Gaia v imenu tako ponavlja?
Moj partner Lino Vattovani je svojo jadrnico imenoval po hčerki Gaji. Mi smo Startali z Gaio, ime je prinašalo srečo, vzljubili smo ga in še vztrajamo z njim.
Koliko let že jadrate?
Natanko triindvajset.
Koliko ste star?
V letošnjem novembru jih bom dopolnil devetindvajset.
Kako vam uspeva uravnavati življenje vrhunskega jadralca z družinskim življenjem?
To je resnično kompleksna zadeva. Prvič zaradi tega, ker jadranje ni samo šport, kjer lahko točno definiraš ure treninga. Odvisen si od vremenskih pogojev in potrebuješ ogromno časa. Gre tudi za po-
zadnjih dveh letih so se stvari v mojem življenju nekoliko spremenile. Poročil sem se, otroka imam; moral sem se odločiti za malenkostno drugačen način življenja. Vendar: na mojem nivoju se od jadranja že da živeti.
Kaj pa delo? Kje ste zaposlen?
Imam svojo firmo v Kopru. Posluje s sladoledom in kavo. Poleg Ljubljanskih mlekarn smo največji sladoledarji v Sloveniji. V podjetju je redno zaposlenih 35 ljudi, za nas in z nami pa dela v Sloveniji približno 50 ljudi. Torej nismo več majhni. Imam srečo, da imam dobre sodelavce. Na primer Lina Vattovanija kot solastnika firme, ki razume in ima posluh do jadranja.
Vas je vaš oče prvič ponesel na jadrnico?
»Normalno. Pri petih letih te mora nekdo popeljat na jadrnico; težko je, da bi si jo sam izbral.
Bil je olimpijec...
Da. Ima še vedno najboljši slovenski rezultat na olimpiadi. Leta 1992 v Barceloni sem bil na dobri poti, da bi tisti rezultat presegel. Z Goranom Sosičem sva imela v razredu leteči holandec vse realne možnosti. Spadala sva v krog favoritov, posebno v tistih pogojih. Potem pa je prišlo do nekaterih nesrečnih naključij. V zadnjem delu olimpiade sva odlično jadrala; zadnjo regato sva tudi zmagala, pred tem sva bila tretja. Kako odlično je bilo tisto končno dvanajsto mesto, to bodo spoznali šele tisti, ki bodo prišli za nama.
Prihodnje leto bo spet olimpijsko. Boste spet poskusili?
Ce sem iskren - ne. Ko sem mislil na olimpiado, sem bil stoodstotno osredotočen nanjo. Danes tudi nekaj malenkosti poskušam, a pripravljam se v drugi disciplini, v match raceu. Mislim, da je to trenutno najmočnejša disciplina. Leta 2000 v Sydneyu bo to nova olimpijska disciplina; vse sile so sedaj uprte v ta tip tekmovanja.
Vaš daljnoročni cilj je potemtakem Sydney 2000.
Da.
Imate kaj stikov z zamejskimi jadralci?
Iskreno povedano - malo. Razen Arianne Bogateč ni bil nihče - vsaj v olimpijskih razredih - na tem nivoju. Ona je tekmovala v ženski konkurenci, jaz v moški, zato ni bilo kakih posebnih stikov. Ce pa bi bila kakšna moška ekipa, bi gotovo navezali resnejše stike.
Imate v Sloveniji kakega obetajočega naslednika?
V Sloveniji je obilo dobrih fantov. A že prej sem povedal, da je jadranje kompleksen šport. Biti doher še ni dovolj. Dobro moraš imeti urejene tudi vse stvari okoli sebe: družino, trenerja, klub. Ce fantje ne bodo popustili, bodo vsekakor postali vrhunski jadralci.
Katere kvalitete mora imeti dober jadralec?
Vrhunski jadralec mora biti kompleksna osebnost. Imeti mora vse vrednote oziroma kvalitete normalnega športnika: da je fizično pripravljen, da ima sposobnost koncentracije - to je zelo pomembno -, nadalje pa mora obvladati ogromno tehničnih stvari, ki jih mora uvideti in jih mora znati iz teorije preleviti v prakso. Vrhunskega jadralca odlikuje bistroumnost, ki se potem odraža tudi v sami taktiki. Jadranje je namreč strateški šport: je relativen, saj moraš biti vedno boljši od tekmeca, ne pa absolutno najboljši. Instinkt je važen, zato ga je potrebno dnevno piliti.
Kateri je bil vaš najboljši dosežek doslej?
Kvalitetno sta dva. Dvanajsto mesto na olimpiadi med izbranci, kajti na olimpiado se je uvrstilo najboljših 26 posadk iz vsega sveta, in ima zato dvanajsto mesto v Barceloni drugačen pomen, kot bi ga imelo, recimo, na kakšnem drugem tekmovanju. Poleg tega pa še uvrstitev v polfinale na nedavnem Slovenija Cupu. To je bil match race prvega ranga, to je najboljših profesionalcev na svetu.
Mitja Kosmina je tisti petek zvečer zapustil sedež jadralnega društva Barcola-Grignano s hčerko Jeno oklenjeno okrog vratu in ženo Rebeko ob strani. Naslednjega dne, v soboto, 14. oktobra, je ob 9. zjutraj ob pomolu na tržaškem nabrežju s svojo posadko že pripravljal jadrnico za regato, katere Start je bil predviden štiri ure kasneje. Drugih posadk še ni bilo na spregled. Celih dvajset minut je - s kovinskim ključem v rokah - nategoval jeklene vrvi, da bi do milimetra uravnal jambor.
Vsa prizadevanja so bila zaman: tudi zanj je obveljalo nenapisano pravilo, da je zmagovalcu Barcolane odpisan uspeh na regati Alpe Adria kermesse teden dni kasneje. Lani je Barcolano osvojil Dušan Puh, Alpe Adria kermesse pa Mitja Kosmina. Letos je Kosmina zmagal na Barcolani, zmaga na Alpe Adria kermesse pa je z Benussijem ostala v Barkovljah.
In vendar: pikolovsko pripravljanje jadrnice pred Startom je pričalo o veliki profesionalnosti jadralca iz Kopra. Novinarju je tudi zastavilo vprašanje: kateri je pravi Mitja Kosmina? Tisti s plišastim zajčkom v rokah na sedežu jadralnega društva, ali pa tisti s kovinskim ključem na krovu jadrnice?
Odgovor je dobil v soboto popoldne na pomolu, ko se je Kosmina vrnil v pristan po prvem dnevu regat. Ni bil zadovoljen. Bil je »šele« tretji, ben-til je nad Tržaškim zalivom in vetrom, ki ga ni bilo. Komaj je skočil z jadrnice na kopno, pa je že potegnil prenosni telefon iz jadralske torbe in poklical domov.
Bo že res, da so jadralci kompleksne osebnosti, a tudi vrnitev v pristan ima, že od nekdaj, svoj čar...
Marjan Kemperle
Armadni general Andrej Andrejević Vlasov, možak orjaške postave, eden najuspešnejših operativnih poveljnikov generala Žukova, se je junaško odlikoval pri obrambi Moskve. Odlikovan je bil z Leninovim redom, nosil je odlikovanje rdeče zastave in medaljo za dvajset let službe v Rdeči armadi. Bil je tudi vojaški svetovalec kitajskega voditelja Cankajška, dokler je bil ta v dobrih odnosih s Stalinom. V nemško ujetništvo je prišel leta 1942. Nemškemu generalštabu je predlagal, naj iz ruskih ujetnikov sestavi močno protistalinistično armado.
Za nekatere vojaške zgodovinarje je sporno, ali je bil Vlasov res izdajalec z najvisjim Činom v 2. svetovni vojni. Omenjajo francoskega maršala Philippa Petaina, ki je leta 1940 podpisal premirje s Hitlerjem, toda njega v francoski enciklopediji 2. svetovne vojne (Endyclopedie de la guerre 1939-1945) ne štejejo kot klasičnega izdajalca. Celo Charles de Ganile je govoril le o Petainovih »napakah«, češ da je bila »njegova drama tragedija starosti, ki jo je ledena skorja let oropala sil, potrebnih za vodenje ljudi in dogodkov«. Najbolj mu je zameril, ker je v imenu Francije sklenil s sovražnikom tako imenovano »premirje«. Dejal je: »Ce bi vlada odletela v Alžir, bi odnesla s seboj zaklad francoske suverenosti, ki že štirinajst stoletij ni bil izročen nobenemu sovražniku.«
Francoska enciklopedija sploh ne omenjaLeona Rupnika, ki bi ga kot kolaborantskega višjega Častnika lahko postavili ob bok Andreja Vlasova, toda on je bil kot divizijski general vendarle nižji po rangu. Vsi drugi so bili izdajalci z nižjimi Cini, na primer Quisling, ki je sicer »posodil« svoje ime za sramotilno označevanje izdajalcev, a je bil »samo« major v norveški vojski.
Kdaj in kako je Vlasov stopil na pot izdaje?
Konec leta 1941 še ne, saj so takrat sovjetski Časniki objavili fotografije najvidnejših sovjetskih generalov, ki so dobili bitko za Moskvo, med njimi tudi sliko Andreja A. Vlasova. Leta
1942	ga najdemo med branilci Leningrada. Nemci so ga ujeli avgusta leta 1942. Cez nekaj mesecev je stopil v službo Nemcev. Sedemindvajsetega decembra leta 1942 je ustanovil Smolen-ski komite, ki je bil pozneje preimenovan v Komite za osvoboditev ruskega ljudstva. Privolil je, da bo ustanovil protiboljševi-ski ruski korpus. V začetku leta
1943	je objavil manifest v štiri-
najstih točkah, ki je obljubljal svobodo narodom ZSSR, vrnitev zemlje kmetom ter pohtiCno in versko svobodo.
Nemški vojaški voditelji so želeti, da bi prišli pod Vlasovo poveljstvo sovjetski vojni in civilni ujetniki v sestavi nemške vojske - kozaki, Kavkazijci in tisti iz osrednje Azije, zbrani v Osttruppen (vzhodne Čete). Meniti so, da je za uspeh vzhodne fronte to nujno potrebno, Ceš da Ruse lahko premagajo le Rusi. Toda Hitler je Čutil do Rusov tako velik odpor, da je odklanjal njihove usluge vse do končne agonije tretjega rajha. Omamljen od prvih zmag »se je ogreval za povsem kolonialističen naCrt« (G. VVright) in je zavrnil celo predlog o ukinitvi kolektivizacije v kmetijstvu, s katero bi utegnil pridobiti prebivalstvo.
Povsem drugačen odnos je imel Hitler do nekaterih drugih okupiranih narodov, saj so že leta 1940 sprejemali v waffen-SS moške germanskega porekla (Norvežane, Nizozemce, Flamce), pozneje pa so ustanavljati esesovske legije, na primer Flamsko in Valonsko legijo, Legijo francoskih prostovoljcev proti boljševizmu itn. Ni pa sprejel predloga nizozemskega kolaboracionista Musserta o vpoklicu tristo tisoC Nizozemcev, ki naj bi se sli bojevat v Rusijo.
Vlasov se je dolgo moral zadovoljiti s propagandno vlogo, s katero je pospeševal dezertiranje iz sovjetske vojske. Kot reCeno, so te vojake vključiti v enote Osttruppen v sestavi nemških enot, ki pa so se, ker so se Hitlerju zdele sumljive, morale bojevati predvsem na zahodni fronti.
Hitler je popustil šele, ko so Nemci doživeti polom na vzhodni fronti in so vsa visoka ese-sovska merila splavala po vodi. Leta 1943 je bilo ustanovljenih osem novih divizij waffen-SS, med njimi so polovico vojakov zbrati v vzhodni Evropi. Začelo se je tudi rekrutiranje protibolj-ševiških Ukrajincev; iz njih so sestaviti eno esesovsko divizijo.
Nekaj esesovsldh divizij je bilo ustanovljenih tudi v Estoniji in Latviji.
Kmalu je tudi Vlasov dobil priložnost, da oblikuje svojo vojsko z imenom Ruskaja osvo-boditelnaja armija. Sporazum o tem je 16. septembra leta 1944 podpisal z vodjo SS Heinric-hom Himmlerjem, nacistom, ki je leta 1943 na sestanku v Poznanju izjavil:
»Biti moramo pošteni, sposobni, zvesti in tovariški, a samo do ljudi naše krvi in do nikogar drugega. Na to, kako gre Rusom..., se požvižgam. Kar nam lahko ti narodi ponudijo v obliki dobre krvi, bomo vzeti -Ce ne bo šlo drugaCe, bomo ugrabiti njihove otroke in jih vzgojiti pri nas. Ati živijo ti narodi v blaginji ati lakoti, od katere bodo pomrli, me zanima samo toliko, kolikor jih potrebujemo za sužnje, ki bodo delati za našo kulturo, vsega drugega mi ni mar...«
Vlasovci proti slovenskim partizanom
Taborišče ruskih prostovoljcev je bilo najprej v Dabendoriu pri Zossenu, ko pa se je tja premaknila fronta, so ga preseliti v Češkoslovaško. Del teh enot, ki so bile do leta 1944 vlasovske le pogojno, ker jih je general Vlasov novačil za nemško vojsko, je sodeloval tudi v boju proti slovenskim partizanom; vlasovci so biti strah in trepet zlasti na Dolenjskem, v Benečiji, Soški dolini in drugod. V Vidmu je bil sedež turkestanske divizije, ki je štela dvanajst tisoč mož. Vodja obveščevalnega odseka štaba IH. operativne cone Bojan Stih je poroCal, da Mongoli, »tujerodni vojaki tičijo bolj roparski bandi kakor pa vojski«.
Vlasov je proti koncu vojne s pomočjo svojih najboljših prijateljev, polkovnika Kedrova, kapetana Ivanova in poročnika Davidenkova v Pragi ustanovil komite za osvoboditev narodov Rusije, da bi »razbil Stalinovo tiranijo, konCal vojno in ustanovil novo državo brez boljševi-kov in izkoriščevalcev«. Prevzel je poveljstvo nad vojsko 50 tisoC mož, ki se je komaj še utegnila spustiti v boje z enotami Rdeče armade.
Izdajalec obsojen na smrt in obešen
V začetku, ko je stavil na Hitlerjeve karte, je Vlasov morda res igral na vse ati nic. Pozneje, ko je vojna sreCa Nemčiji obmi-
Ena izmed barikad maja 1945 v Pragi, mimo katere je hitel Vlasov proti zahodu, da bi si rešil glavo
Na obraznih Sbircev, ki so jih nacisti' dobili v roke, ni videti, da bi jih bilo mogoče pridobiti za Vlasova
la hrbet, pa je upal, da bo slejko-prej prišlo do spopada med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo. Pri sebi je sklenil, da se bo nekaj časa še držal enot nemškega generala Schroederja, nato pa se bo brž podal proti Zahodu, kjer se bo predal Američanom. Menil je, da bosta njegova vojska in program boja za enotno in nedeljivo Rusijo (jedi-naja njedetivija Rosija) za zahodne zaveznike nadvse mamljiva in privlačna.
Po ruski različici (spomini Zukova) se beg Vlasovih enot na Zahod v glavnem ni posrečil, ker je njihov umik presekal 25. tankovski korpus, ki mu je poveljeval ). I. Fominih. Ni jasno, ati je to veljalo tudi za Vlasova, ki ga je bilo treba po sklepu štaba maršala Žukova ujeti živega, da bi mu lahko soditi kot izdajalcu domovine. Naloga je bila zaupana poveljniku 162. tankovske brigade polkovniku I. P. Miščen-ku, neposredno zajetje pa je izvedel kapetan M. I. Jakušev.
Vlasova so po ruski različici ujeti v enem od avtomobilov v koloni, ki se je pomikala proti zahodu. General, ki je pri obrambi Moskve izkazal velik pogum, se zdaj ni upal prikazati pred zmagovalci in jim reci: »-Jaz sem Andrej AndrejeviC Vlasov, poveljnik Ruske osvobodilne armade...« Čepel je na tovornjaku, med prtljago, pokrito s ponjavo. Pretvarjal se je, da je bolan vojak. Ni računal s tem, da ga bodo izdati njegovi ljudje, telesni stražarji, Ce jim bodo le obljubiti milost.
Po zahodni različici (C. L. Sulzberger) je ameriški general Patton »dramatičnega« Vlasova ujel na Češkoslovaškem in ga izročil Stalinu. V Moskvi so ga obsoditi na smrt in obesiti.
Izdajalci so hoteli uiti kazni
Ob koncu vojne so se po Nemčiji potikati še drugi izdajalci, ki jim njihova protiboljše-viška usmerjenost ni pomagala, da bi ušli pravični kazni. Prisegli so zvestobo Hitlerju, se bojevati v nemških uniformah in za-
grešiti veliko krvavih zločinov -požigov, pokolov, ropov in posilstev.
Arild Hamsun, sin slovitega nobelovca Knuta Hamsuna, je še vedno nosil uniformo Častnika norveške esesovske legije, Čeprav je Quistingova »elitna garda« na Norveškem že razpadla. Leon Degrelle, nosilec nemškega viteškega križca in poveljnik 5. esesovske brigade belgijskih
srečal svojega vodjo Ffimmlerja; ko ga je vprašal, kaj namerava storiti, je vodja SS odgovoril, da še ne ve. Preden sta se razšla, je Himmler prosil Danca, naj popelje ženski del njegovega ese-sovskega spremstva Cez bližnjo dansko mejo, da se bodo lahko umile in najedle, preden se bodo vrnile na delo.
Himmler je kmalu srečal grofa Schvverina, zunanjega
Vlasov je novačil vojake, ki so jih zajeli Nemci v bitki za Harkov
prostovoljcev, je še v začetku februarja vodil napad med jezerom Maedu in reko Ihna.'
Ob koncu vojne se je ponujal Himmlerju, da bi kronal svoje življenje s kakšnim pogumnim dejanjem, pa ga njegov oboževa-nec ni maral vec videti.
Jacques Doriot, šef francoske ljudske stranke, je ob koncu vojne nosil uniformo francoskih protiboljševiških prostovoljcev. Wemer Best, vodja danskih ese-sovcev, je na poti na Dansko
ministra v Doenitzevi, torej zadnji nacistični vladi. Ko ga je vprašal, kaj bo z njim, mu je grof dejal:
»Zapeljite se naravnost v Montgomeryjev glavni stan in recite: ‘Jaz sem Heinrich Himmler in sem pripravljen prevzeti odgovornost za vse, kar je storila SS.' Kaj se bo zgodilo potem, je težko reci. Toda Ce bo to pomenilo vaš konec, vam lahko zagotovim, da bo ta konec vsaj Časten.«	France Trebcan
Po osamosvojitvi Slovenije so se pri odnosih s sosednjimi državami vnovič pojavile nekatere težave, za katere smo menili, da so že odpravljene. Najpomembnejši sta meja s Hrvaško in negotov gospodarski položaj slovenske manjšine v Italiji. Za razmere je v marsičem krivo tudi nespametno ravnanje nekaterih slovenskih strank in celo vlade. O tem smo se pogovarjah s predsednikom Združene liste socialnih demokratov Janezom Kocijančičem.
Med bistvene slovenske politične probleme sodijo odnosi z Italijo, ne le s stabšča dobrega sosedstva, marveč tudi vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi čedalje težjega položaja slovenske manjšine v Italiji. To je tudi zapleten problem notranjih slovenskih političnih odnosov. Kakšno je vaše stališče?
Slovenija mora najti pot za čimprejšnjo polnopravno vključitev v Evropsko unijo. Na tej poti je treba urediti tudi zapletene odnose s sosedi, predvsem z Italijo in Hrvaško. To je za mlado in majhno državo, kakršna je Slovenija, eden od elementov nacionalne suverenosti. Ce hočemo, da nas bo mednarodna skupnost priznala, če želimo mednarodno suverenost, moramo mednarodni skupnosti dokazati, da smo pripravljeni in sposobni civilizirano urejati odnose s sosedi. Izjemno pomembno in težavno je urejanje odnosov z Italijo, kjer ne gre za parcialno vprašanje, temveč za kompleksne odnose z eno od gospodarsko najmočnejših držav, ki ima tudi pomembno politično vlogo v Evropski uniji.
Menimo, da so pogodbeni odnosi z Italijo urejeni. Kot večina slovenskih političnih strank tudi mi vztrajamo pri načelu »pa-cta sunt servanda«. Za obe državi bi bilo zelo koristno, če bi našli dovolj strpnosti in moči, da bi se dogovorili o nerešenih vprašanjih, ki jih ni malo. Zal je možnosti, da bi to uredili v kratkem času, zelo malo. Politični realizem bo narekoval modrejšo in treznejšo politiko: razvijati gospodarske, kulturne in druge oblike sodelovanja ter izvajati politiko, ki bi ločevala dvostranska od večstranskih vprašanj. Za rešitev spornih vprašanj pa zdaj najbrž ni posluha ne v Italiji ne pri nas.
Na taboru krščanskih demokratov v Celju je nesojeni kandidat za zunanjega ministra prof. dr. Andrej Umek predlagal poenostavljeno rešitev za vse spore: dosledno izvajanje denacionalizacije, tudi za italijanske državljane, skratka popravo krivic, ki naj bi jih Italiji prizadejal jugoslovanski komunistični režim. Mar ni v tem napačnem izhodišču vzrok za težave s sosedi? Pri
tem pa je treba dodati, da je Peterle zastavil problem drugače...
Ze mogoče, čeprav so stvari večplastne. Navzoče so različne politične sile in seveda različni pogledi na reševanje nacionalnega vprašanja. Svetovni razvoj bi se ustavil, če bi se vedno ukvarjali samo s popravljanjem krivic iz preteklosti, ko pa vendar govorimo o prihodnosti in sožitju. Ko gre za krivice iz preteklosti, je treba ugotoviti, kdo jih je povzročil in predvsem, ali so bile to res krivice. Ali bolj določno: gre za Širša zgodovinska dogajanja, za krivice, ki jih je italijanski fašizem prizadejal Slovencem in italijanskemu narodu, in za čas, ko je imela v Sloveniji prevladujočo besedo Komunistična partija Slovenije in je bila priključitev dobršnega dela Primorske dosežek narodnoosvobodilnega boja. Tu pač ne moremo govoriti o krivici, temveč o mesničitvi zgodovinske težnje slovenskega naroda, da bi se združil z matično domovino. To ni bil spopad dveh političnih opcij, temveč uspešno zaključen narodnoosvobodilni boj. Tako zdaj nekateri skušajo manipulirati z zgodovinskimi dejstvi in pri boju za oblast izkoriščati zuna-njepohtične poglede.
Mar ni danes ključno iskanje konsenza slovenske politike in slovenskega naroda o nacionalnih interesih.
V polpretekli zgodovini lahko najdemo primere konsenzov in razlik. Tako nam je ob osamosvojitvi, ko smo bili politično zelo raznoliki, uspelo doseči popoln konsenz. Prepričan sem, da moramo o temeljnih vprašanjih zunanje politike doseči nekaj podobnega. V Sloveniji obstajajo zelo velike razlike, vendar bi si drznil trditi, da smo jih sposobni preseči, toda samo pri resnih in strateških odločitvah, kot so slo-vensko-italijanski odnosi. Spoštujem resna prizadevanja, kot so tista v »non paperju« in razpravah na obeh straneh, za zdaj pa te možnosti ni. Najbrž ne bo nobena resna slovenska politična stranka ne bo nasprotovala vključevanju Slovenije v Evropo. Težko bi oblikovah politiko za ureditev odnosov z Italijo in Hrvaško, toda pri podrobnostih, ki so odločilne, utegne priti do velikih
Sporno je tudi vročanje zapisnikov. Sprva mi sploh niso vročali zapisnikov. Niso mi vročili magnetograma prve seje, to so storili šele pozneje, po moji intervenciji. Vse zapisnike je treba vročati preiskovancu in tudi njegovemu pravnemu pooblaščencu. Zapisnik tudi ni sestavljen tako, kot določa poslovnik. Zapisnik mora biti sestavljen iz pravega zapisnika in iz dobesednega zapisa, ki mu pravimo magnetogram. Za zdaj so mi poslali samo magnetogram s seje 18. deptembra, ne pa tudi zapisnika. Rad bi opozoril, da utegnejo imeti te formalne kršitve posledice v postopku. Tako bi lahko, denimo, zahteval vnovično zaslišanje prič zaradi razjasnitve določenih vprašanj, ki bi se navezovala na dokumentacijo, ki jo komisija že ima, ali pa tisto, ki bi jo lahko dobila naknadno.
Ali imate takšne dokumente?
Kot mi je znano, so bili vsi dokumenti že priloženi prvima komisijama, predsednik Kučan pa nima nobenih skrivnih dokumentov. V primeru, če bi komisija želela dobiti še kakšne dodatne dokumente, je predsednik Kučan že izkazal svojo pripravljenost, da pomaga komisiji.
Kako si razlagate te kršitve? Kot posledico neznanja, malomarnosti ali morda v njih vidite namerne kršitve, kot ste nakazah na zadnji seji komisije.
Tega ne morem in si ne upam komentirati. Res je, da do teh kršitev prihaja, da sem nanje opozoril, pa so se ponovile. Res sem rekel na komisiji, da bi to lahko razumeh kot namerne kršitve.
Na tej seji me je predsednik ko-
Janez Kocijančič v parlamentu (Foto: Boban Plavevski)
razlik, zato bomo prisiljeni izbirati med konsenzom in večinskim stališčem. Zavzemam se za soglasje, toda tudi večinsko stališče je legitimno in z njim se lahko zadovoljimo, čeprav nekatere stranke kričijo o izdaji in veleizdaji. V Italiji bi poiskal razumne sogovornike, saj ne drži trditev, da na italijanski strani ni pripravljenosti za dogovor. Za to ni lepšega dokaza kot Osimski sporazumi izpred dvajsetih let, ki so napredno in celovito postavili temelje odnosov.
Takšen državniški odnos bi moral veljati tudi za slovensko manjšino, ki je pod hudim pritiskom. Gre za rušenje gospodarskih temeljev manjšine, pomoč iz Slovenije pa je vprašljiva.
Strinjam se, da je položaj slovenske manjšine v Italiji težaven. Pogosto smo govorili, da bi morale biti manjšine most med narodi, v tem trenutku pa so zlasti Slovenci v Italiji bolj žrtve neure-. jenih odnosov. Slovenci v Italiji so močna manjšina z velikimi gospodarskimi, kulturnimi in političnimi zmožnostmi. Manjšina je pozitivni dejavnik odnosov in morali bi jo izkoristiti kot gibalo v pravo smer. Menim, da je bilo glede vprašanja manjšine narejenih več napak, ne le dnevnopolitičnih, temveč celo strateških. Položaj manjšine temelji na njeni gospodarski in finančni moči, zdaj pa nekateri krogi v Italiji skušajo z že iz fašističnih časov znano strategijo zmanjševati njeno moč prav prek gospodarskih in finančnih mehanizmov. Komisarska uprava v Kmečki banki v Gorici in ukrepi v Tržaški kreditni banki so poslovno omejili obe ustanovi, ki ne moreta več podpirati gospodarskih, kulturnih, založniških in drugih dejavnosti manjšine, ki so vse odločilnega pomena za narodno identiteto. Politika matične države bi morala temu nasprotovati. Slovenija je dolžna skrbeti, da bi bili finančni ustanovi v večinski lasti zamejskih Slovencev, brez komisarskih uprav in restrikcij.
Toda obstaja tudi nekaj finančnih, bančnih in drugih vprašanj, ki jih je treba urediti. Ne odobravam ukrepov slovenske vlade glede sodelovanja slovenskih ali drugih bank v kapitalu TKB. Stališče slovenske vlade je bilo škandalozno. Prvič: vlada je prepozno obravnavala to vprašanje, ska-denca opcije za slovenskega partnerja v tujini je zapadla v soboto, 30. septembra, medtem ko je vlada obravnavala problem v petek, ko so biti sklepi že brezpredmetni. Banke v petek zvečer in v so-
boto dopoldne ne poslujejo. Drugič: slovenska vlada ne bi smela postaviti pogoja, da se morajo slovenski zamejski delničarji za pet let odpovedati glasovanju, pravici upravljanja in da morajo to pravico prenesti na banko, ki bi vstopila v TKB. Ta pogoj izraža prepričanje slovenske skrajne nacionalne desnice, da so zamejski Slovenci upravljalsko nesposobni, ker potrebujejo skrbnika, ki bi bolje, bolj strokovno in kompetentno upravljal z banko v njihovem imenu in namesto njih. Nobenega finančnega, finančno-tehničnega ali bančnega razloga ni, ki bi opravičeval takšno stališče. To je v nasprotju s slovensko ustavo in pravzaprav polemizira z ustavno obvezo o podpori manjšine. Srž problema ni, da bi osrednje slovenske banke prevzele banke v zamejstvu, temveč v njihovi podpori zamejski finančni in gospodarski moči. Gre za temeljni nesporazum, ko se izhaja preveč iz bančno - tehničnega vidika, pozablja pa se temeljni problem.Ta zadeva mora šele doživeti politični epilog. Kuloarske govorice ne morejo biti opravičilo. Gospoda Egona Kravsa poznam in spoštujem še iz časov, ko sva poslovno sodelovala. Njegove izjave dokazujejo, da je manjšina stališče slovenske vlade razumela kot klofuto, nerazumevanje, odnos, ki ga ne bi pričako-
vala od matičnega naroda. Sem predsednik ene od koalicijskih strank slovenske vlade, zato moram povedati, da se s tem ne strinjam.
Priložnost je zamujena, treba je upoštevati dejstva. Izgubljena je možnost za vstop slovenske banke v TKB, in to za dolgo. Zdaj obstaja možnost, da delničarji TKB odkupijo del delnic Ljudske banke iz Brescie. Menim, da bi matična domovina morala razmišljati, kako omogočiti delničarjem, da bi pridobili ustrezne deleže, ki bodo dolgoročno zagotovili večinski slovenski delež v TKB. Drugačen je položaj v kmečki banki iz Gorice, kjer je možnost neposrednega lastninskega deleža slovenske banke, da bi tako dolgoročno zagotovili značaj te finančne institucije. Obstaja cela vrsta problemov, saj sta oba zavoda nesebično, včasih celo neekonomsko financirala temeljne ustanove zamejskih Slovencev, zlasti Primorski dnevnik in nekatere gospodarske projekte. V obdobju komisarskih uprav zahtevajo, da je treba vsa posojila takoj vrniti, banki pa teh ustanov in podjetij zdaj ne moreta več podpirati. Slovenija mora v skladu z ustavo zagotoviti del finančnih sredstev za potrebe Primorskega dnevnika in operativno pomagati slovenskim gospodarskim organizacijam, ki se bodo odloči-
le za sodelovanje s tremi podjetji v slovenski Benečiji: Hobles, Mi-pod in Kronos. Tu ne gre za subvencioniranje, temveč za podporo pomembnim poslom, ki so pomembni za vso manjšino in zlasti za obstoj slovenske manjšine v Benečiji.
Mar ni vprašljiv tudi odnos matice do manjšine nasploh?
Matična domovina se obnaša do manjšine zelo okorno, včasih tudi nekorektno, kot v primeru Tržaške kreditne banke. Tudi v imenu Združene liste socialdemokratov zagovarjam pragmatičen in korekten pristop.
Ce Primorski dnevnik od Slovenije ne bo dobil konkretne finančne podpore, bo moral za tretjino zmanjšati proračun, odpustiti zaposlene in skrčiti obseg, s tem pa bi postal bilten. Kaj menite, ali bo podporo dobil?
Moj odgovor je jasen: treba je ukrepati, in sicer takoj, kot je to sklenil odbor za mednarodne odnose. Naša stranka bo tako rešitev podprla, v parlamentu se zanjo zavzema velika večina poslancev. Zlasti bi rad poudaril ne-vzdržnost izsiljevanj, ločevanj in pogojevanj, zlasti ko gre za Primorski dnevnik, ki je dokaz naporov in prizadevanj velike večine zamejskih Slovencev!
Bogo Samsa
misije tudi nekajkrat prekinil, zato sem protestiral. Zavedam se, da je preiskovalni postopek v parlamentu manj formaliziran, kot so sodni postopki, toda temeljnih elementov postopka ni mogoče ignorirati. Toda če že vse skupaj poteka manj formalno, če predsednik komisije dovoli priči (česar redno sodišče ne bi pustilo nikomur), da večinoma tolmači svoja stališča, da bere in komentira dokumente, ki bi jih tako morala pregledati komisija, torej, če to že dopusti priči (v tem primeru Janezu Janši), bi bilo razumljivo, da bi po istih merilih dalo možnost preiskovancu ah pooblaščencu, da na isti seji nekoliko širše predstavi svoje stališče. Pri tem nisem hotel komentirati svojih sta-lišč, ampak je bil to le uvod v moja vprašanja.
Kaj lahko rečete o očitku gospoda Janše, da ste bili predsednik sodišča, ki je izvršilo kazen njemu in drugim udeležencem v procesu JBTZ?
Dejstvo je, da sem bil takrat predsednik sodišča. Gospod Janša je nato zastavil vprašanje, ah sem zaradi tega sploh lahko pravni pooblaščenec. Moja tedanja funkcija nima nobene zveze s to parlamentarno preiskavo. Ni stvar gospoda Janše, da ocenjuje primernost ali neprimernost moje udeležbe pri delu komisije. O tem naj odloča komisija. Sicer pa nisem sodeloval pri procesu JBTZ, vendar to ni pomembno. Lahko se presoja moja poklicna odgovornost, ne pa moja pohtična odgovornost, ker nisem opravljal nobene pohtične funkcije. Tega gospod Janša noče ločiti, saj trdi, da smo bili
vsi podrejeni partiji.
Janez Janša je proces primerjal tudi z dachauskimi procesi.
Ta primerjava je zanimiva iz drugega kota, tega, kaj se je takrat očitalo obtožencem, ki so bih tudi obsojeni. Niso jim očitali kakšnih konkretnih kršitev, pač pa, da so sodelovati z gestapom, in to zgolj s sklepanjem. Biti so pač v tem taborišču, biti so v taboriščnih komitejih, to, da so preživeli in se vrniti, pa je bil zadosten argument za sklepanje, da so biti sodelavci gestapa, čeprav za to nikoh niso dobili nobenega doka-za.Ta logika je zelo podobna sklepanju in zaključkom, povezanim s to preiskavo.
Denimo...
Tudi gospod Janša na osnovi po-
srednih dejstev postavlja neka svoja stališča.
Ati je tako imenovani tacenski dokument lahko »kronski dokaz« za odgovornost vašega varovanca?
Tacenski dokument poznam in ga ne nameravam komentirati. Lahko pa rečem, da je Janez Janša zelo enostransko prikazoval ta dokument Ce so posamezni odlomki, ki jih je citiral gospod Janša, potrjevati njegovo različico, bi lahko jaz citiral diuge, ki bi potrjevati prav nasprotno. Komisija bo lahko ugotovila, da je šlo tudi za razpravo o ločitvi policije in politike. Kaj več pa ne bi govoril, kajti če lahko gospod Janša komentira in razlaga, sem jaz daleč od tega, da bi počel tisto, kar mora storiti komisija.
Janja Klasinc

Pira, kraljica med žitaricami
Foto: Boban Plavevski
Neločljivo povezana elementa zdravja, dobrega počutja, privlačnega videza in vitalnosti. NiC Čudnega torej, da sodobni strokovnjaki in poznavalci fitnessa prisegajo na Čimbolj uravnovešeno, polnovredno in izbrano prehrano, pri čemer v isti sapi dodajajo, naj Človek je in pije predvsem tisto, kar mu koristi, prija in ugaja. Hrana naj bi predstavljala brezkompromisen vir navdušenja, užitka in zadovoljstva, brez kančka zavrtosti, samopomilovanja in frustracij. Najnovejše geslo uglednih prehranskih strokovnjakov in dietologov se na pragu tretjega tisočletja glasi nekako takole: Jej, uživaj in se giblji.
V kotičku podzavesti se poznavalci kljub navidezni liberalnosti Se vedno poigravajo s priljubljeno prehrambno piramido, ki shematično prikazuje skupine živil ter njihovo priporocljivost in ustreznost za uživanje - pogostost zastopanosti in pojavljanja v vsakdanjem jedilniku. Na vrhu te piramidalne prehranske sheme so živila, ki naj bi se jim praviloma izogibali (jih uživali v manjših, točno odmerjenih količinah : olje (bogato z nasičenimi maščobnimi kislinami), sol (nejodirana), maslo (in druge trde maščobe živalskega izvora) in sladkor (prečiščen, rafiniran). V sredini piramide je hrana, ki naj bi jo uživah v zmernih količinah - orehi, mleko in mlečni izdelki, najbolje tiste z nižjo vsebnostjo mašCob, jajca (predvsem kokošja in prepeličja), pusto meso (perutnina, govedina) in ribe (iz Čimbolj neonesnaženih področij). Temelje piramidalne konstrukcije sestavljajo živila, ki si jih lahko Privoščimo v zvrhani meri -krompir, žitarice (neprečiščene in neglazirane), kruh, testenine in žitni izdelki, stročnice, sadje in zelenjava. Pa seveda ustrezna količina tekočine (od dva do tri Utre na dan), predvsem v obliki bele kave, sadnih in zeliščnih Čajev, nemastnega mleka, sirotke, mineralne in navadne vode. Smotrna prehrana naj bi vsebovala CimveC ogljikovih Jtidratov (približno 65 odstotkov, v obliki žitaric, sadja in zelenjave -
najbolje 50 odstotkov surovih živil), zmerno količino beljakovin (30 odstotkov, večina naj bo rastlinskega izvora - stročnice, pa tudi meso v obliki rib in perutnine ter posneto mleko in mlečni izdelki) in Čimmanj sladkorja, soh in mašCob (približno pet odstotkov - idealno je hladno stisnjeno rastlinsko olje - sojino, olivno, pšenični kalčki, koruzno, araši-dno ipd.). Priporočljiva dnevna količina mašCob je približno 30 gramov. Hrana, ki je revna ah popolnoma brez mašCob, povzroča večji tek in željo po visoko kaloričnih živihh, človek več je, se zredi, je nervozen in nemiren, slabo se počuti, pogosto pa tudi zboh).
V sodobni prehrani tudi alge
Vpliv prehrane na zdravje in počutje se kaže tudi v dejstvu, da so ljudje, ki se neprimerno hranijo, bolj dovzetni za zdravstvene motnje, poškodbe in obolenja, obenem pa najnovejše ugotovitve medicinskih strokovnjakov pričajo, da pomanjkanje vitaminov in mineralov v hrani vodi k splošnemu usihanju, staranju in propadu organizma. Ce ste brez pravega vzroka utrujeni in izčrpani, vam bržCas primanjkuje treh ali štirih osnovnih mineralov: mangana, cinka in magnezija (pogosto tudi železa). Ti elementi z be-Ijakovinskimi molekulami so osnova vec kot tisoč encimov (ta-
ko imenovanih biokatalizatorjev, ki sodelujejo v slehernem procesu na ravni celic, tkiv, organov in organskih sistemov človeškega telesa) in so specializirani za uravnavanje ravni potenciala - energetsko bilanco organizma. S tem vplivajo na splošno počutje, pa tudi na sposobnost in vitalnost posameznih delov telesa, kot so koža, srce in ožilje, dihala, prebavila, gibala (vezivo, mišice, kosti, sklepi)_ ipd. Najpomebnejši vir teh elementov predstavljajo polnozrnate žitarice in izdelki iz njih (cink, mangan), orehi, zele-nolistnata in rdeča zelenjava, brokoli in mineralna voda (železo, magnezij).
Priporočljivo dopolnilo sodobne prehrane so tudi alge. Njihovo skrivnost Vzhodnjaki poznajo že več tisočletij, Evropa pa jih je začela odkrivati šele nedavno. Po mnenju poznavalcev predstavljajo ti morski sadeži vir zdravja in dolgega življenja, ki se skriva v njihovi sestavi: visoka vsebnost vode in hidratantnih snovi, 50 odstotkov lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, 19 odstotkov koristnih in polnovrednih rastlinskih beljakovin, 30 odstotkov vitalnih mineralov in vitaminov in le en odstotek nenasičenih mašCob rastlinskega izvora, ki spodbujajo razgradnjo nevarnega holesterola, znižujejo koncentracijo holesterola v krvi in preprečujejo poapnevanje žil (aterosklerozo). Prehranski strokovnjaki jih cenijo zaradi visoke vsebnosti pomembnih aminokislin, ki so temeljni elementi pri tvorbi telesnih beljakovin.
Kot Čudežno žitarico poznavalci omenjajo piro, preprosto, odporno, manj rodno, pogosto celo samorodno pšenico. Žitarico, katere zrnje doseže velikost približno štirih milimetrov, a je kljub temu prava prehranska bomba. Kraljico žitaric, ki vsebuje kar štirinajst najpomebnejših mineralnih snovi in elementov, kot so ka-
lij, kalcij, magnezij, mangan, baker, cink, natrij, žveplo, železo, jod in drugi ter enajst vitaminov (predvsem skupine B). Skodelica pire v obliki muslija z mlekom, jogurtom, sadnim sokom, medom ali sadjem zjutraj, zvečer ali za malico je pravi balzam in najboljša hrana za živčevje, saj ščiti njegove in funkcije, saj krepi in pospešuje obnavljanje mielinske ovojnice.
Športniki in privrženci fitnessa zelo cenijo banano, ki predstavlja najcenejšo energetsko bombo prijetnega okusa, žlahtnega vonja in vabljive rumene barve. Ta tropski sadež, ki se ponaša z optimalno mešanico visokovrednih lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, upravičeno velja za dolgotrajen vir energije, saj po prvem naglem energetskem prilivu v kri poCasi izloča grozdni sladkor, vsebuje kombinacijo najpomembnejših vitaminov in mineralov (A in skupine B, magnezij, kalij, železo). Teniški as Boris Becker, ki je naravnost nor na banane, je ta sadež označil kot idealno energetsko darilo narave v liCni, enostavni in okolju prijazni embalaži. Po mnenju njegovega kolega, prvaka zelenih igrišč in vrhunskega specialista za golf Bemharda Langerja pa banana celo spodbuja koncentracijo in zagotavlja doseganje intelektualnega maksimuma.
Priseganje na žitarice
Američani si kljub dejstvu, da njihove zdravstvene statistike veC kot tretjino prebivalstva uvrščajo med ljudi s Čezmerno telesno tezo, nenehno prizadevajo iznajti magično formulo za vitko in privlačno postavo brez posebnega prizadevanja in napora, pri čemer pozabljajo, da je veC kot 90 odstotkov vitkih postav rezultat športa, prizadevanja, telesne in duševne dinamike ter garanja, so nedavno predstavili javnosti zamisel o novi hrani, prehrani za fitness, ki naj bi
bila približno takšna: zjutraj si namesto kave ali pravega Čaja privoščimo kozarec svežega zelenjavnega soka. V sokovniku si pripravimo dva decilitra hladnega soka iz sveže stisnjene zelenolis-tnate zelenjave - solata, špinača, mangold, petršilj, zelena, radie (vsebuje obilico vitaminov, mineralov in klorofila, ki pospešuje regeneracijo organizma), ki ga po želji zacinimo z žlico limoninega ali pomarančnega soka ah pa mu dodamo žličko sladkorja. Pijemo poCasi, v majhnih požirkih. Čez pet minut telo vsrka Čarobni vitamin-sko-mineralni napitek, v katerem so vitamini A, C, E, H in K, železo, kalij, kalcij, magnezij, in spodbudi organizem. Pred pripravo je treba liste izbrane zelenjave dobro oprati in jih narezati, nato pa stisniti ali z mešalcem predelati v pire, ki mu lahko dodamo žličko hladno stisnjenega olivnega olja (vitamini, topni v maščobah - A, E in D) in sok polovice limone. Nato je treba pojesti skodelico pireja s poljubnimi dodatki. Čez dan je beba piti dovolj brezalkoholnih tekočin in zmerno uživati druga živila.
Enako kot Evropejci tudi Američani prisegajo na žitarice, med katerimi najbolj cenijo piro, ki ji pripisujejo same pozitivne lastnosti in ugoden vpliv na organizem, pri Čemer poudarjajo njeno blagodejno delovanje na vse organe in organske sisteme, predvsem pa na vezivno-mišiCni aparat, kosti in sklepe ter imunski sistem. Visoka vsebnost fosforja v tej rastlini, za katero upamo, da bo kmalu začela polniti police naših trgovin, naj bi pospeševala delovanje, tvorbo in obnavljanje celic centralnega in perifernega živčevja, mišičnega in jetrnega tkiva. Poleg tega enajst vitaminov, predvsem iz skupine B, pospešuje vitalne procesov telesu.
Vitamin Bi krepi srce, mišičje in živčevje, B2 koristi koži, podkožju in sluznicam, pa tudi krvi,
očem, lasem in nohtom, B12 koristi krvi in krvotvornim organom.
.Človek, ki si prizadeva za zdravje in vitaLnost, naj bi užival hrano, bogato z vitaminom A, ki krepi kožo in vezivno-mišicno tkivo, vitamin E, ki varuje pred škodljivimi prostimi radikali; ti botrujejo prezgodnjemu staranju, zlomu imunskega sistema, infekcijskim, degenerativnim obolenjem in raku (veliko ga je v orehih, lešnikih, mandljih, rastlinskih oljih in koruznih ter pšeničnih kalčkih). Poskrbeti je beba za usbezno količino vitamina C, ki veCa telesno odpornost in psihofizično sposobnost organizma ter pospešuje metabolizem in regeneracijo, največ pa ga je v svežem sadju in zelenjavi. B kompleks, ki uravnava metabolizem in delovanje organizma v celoti, najdemo v kvasu, drobovini, mesu, jajčnem rumenjaku, sveži zelenjavi, sadju in žitaricah, vitamin H pa se skriva v pivskem kvasu, jajčnem rumenjaku in ne-glaziranem rižu. Cink, ki kot bio-katalizator uravnava številne procese v celicah, in preprečuje infekcije, utrujenost in staranje je beba poiskati v polnovrednih žitaricah in žitnih izdelkih, pšeničnih obobih, ovsenih kosmičih, kalcij, ki koristi kostem, mišicam, živčevju, koži in lasem je najti v mleku in mlečnih izdelkih, ribah, ze-lenolistnab zelenjavi in sadju.
Energetske pijače
Po športnem udejstvovanju in telesni aktivnosti je priporočljivo Cimprej nadomestiti izgubljeno tekočino, kar pomeni, da je beba popiti en liter tekočine. Lahko se odločimo za energetske napitke z visoko vsebnostjo elektrolitov, ogljikovih hidratov, vitaminov, soli in mineralov (pri nas so na voljo Isostar, Gatorade, Aquarius...) Čudežni napoji z bolj ah manj zaznavno vsebnostjo kofeina, taurina, izvlečkov guarane in podobnih spodbujevalnih substanc po mnenju uglednih izvedencev v tem primeru niso kdove kako priporočljivi. Zanimivo vsakodnevno alternativo energetskim napitkom predstavlja jabolčnik z mineralno vodo (revno z natrijem in ogljikovim dioksidom ter bogato z magnezijem), ki organizmu vrne izgubljeno tekočino s sadnim sladkorjem, vitamini (C, A, E, B, K) in minerali vred (kalcij, magnezij, kalij, nabij).
Mnogi si sicer želijo postati in ostati vitalni, a se počutijo slabotne, utrujene in preveč izčrpane za resnejše športno udejstvovanje in redno telesno aktivnost. Najpogosteje tici vzrok v nepravilni prehrani, pa tudi v pomanjkljivem oziroma neustreznem premagovanju sbesa in vsakodnevnih napetosti ter neprimernem počitku in spanju. Človeku škodujejo tudi različne snovi, ki jih nenehno vdihava, uživa in se hote ah nehote srečuje z njimi v vsakdanjem življenju (preveč sonca, mastne, sladke ali slane, »hibe« ah napol pripravljene hrane, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, prave kave in Čaja, nesmotrno seganje po zdravilih, uporaba neusbezne kozmetike, škodljivih kemikalij, življenje v onesnaženem okolju, stres ipd.).
Ne glede na spol, starost, poklic, kulturno in nacionalno pripadnost posameznika, njegove navade, zelje, nacrte in pričakovanja predstavlja prehrana enega temeljnih, pogosto celo odločilnih elementov zdravja, privlačnega videza, mladostnosb in vitalnosti.
NP
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 22. oktobra 1995
V uredništvo je prišla z nasmeškom na obrazu, s fotografom se je pogovorila za snemanje, nato sem jo v roke dobila jaz. Pogovor je kar hitro stekel, saj je sedemnajstletna Ormozanka Nat j a Borak zelo komunikativno dekle, ki se prav dobro počuti pred fotoaparatom in, kot je povedala, še boljše, če ga ima sama v rokah. Kar niti ne preseneča, saj je dijakinja srednje oblikovalske šole, smer grafično oblikovanje. In kot sama pravi, oblikovanje obožuje, tako da se bo po končani srednji šoli poskušala vpisati na akademijo. Ce ji to ne bo uspelo v Ljubljani, selekcija na ljubljanski akademiji je namreč zelo huda in neizprosna, se bo potrudila in odšla na študij v tujino. Mogoče pa bomo njen smisel za kreativnost kaj kmalu spoznali tudi na kakšni reklamni oziroma plakatni akciji, ker že zdaj po malem sodeluje in zbira izkušnje v eni izmed številnih slovenskih agencij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi zadevami. To so obeti za prihodnost, v preteklosti pa se je izkazala kot akter v akciji za sola colo, videli smo jo v reklami za BTC, dve leti nazaj pa je sodelovala tudi na izboru Look of the Year, vendar je tovrstne stvari ne zanimajo. Vloga fotomodela že, kariera manekenke pa niti ne.
Na drugi strani obožuje šport, potovanja in glasbo oziroma umetnost nasploh. Letos ji je uspelo združiti ljubezen do športa in potovanj. Lani septembra je namreč obiskala severno Afriko, kjer se je povzpela tudi na najvišji vrh v gorju Atlas - Jabel Toubkal. Ne more pa povedati, kje ji je bilo najlepše, saj so vse dežele lepe vsaka na svoj način, tako Norveška kot Portugalska, Španija ali Maroko.
Pri glasbi je že bolj izbirčna. Posluša stari rock, predvsem Doorse in večini teenagerjev neznanega izvajalca Eriča Burdona. Kaseta najljubšega pevca je bila v walkmanu tudi ob našemu srečanju, čeprav bi lahko pričakovali kaj drugega, na primer mlajše izvajalce trenutno najbolj priljubljenih ritmov - techna in ravea. Ob tej glasbi pa Natja dobi skomine, njene besede so sicer zadevo bolj slikovito definirale, ampak tega ne bomo napisali, ker so že stari Latini uporabljali rek, da o okusih ni smiselno razpravljati. Zato pa že sedem let igra klavir, končala je nižjo glasbeno šolo, pogosto zaide v kino in gledališče, prebira knjige in rada bi spoznala nekaj priznanih umetnikov Dalija, Mondriana, Boscha, ki pa so žal že mrtvi. Med živečimi pa izstopa Kalvin Klein, ameriški modni bog, ki prav pogosto preseneča s svojimi stvaritvami.
Največji obrat ali šok v Natjinem življenju, seveda v pozitivnem smislu, pa je bil njen prihod v Ljubljano. Šolski program jo je sicer nekoliko razočaral, pogreša delo z računalniki, vendar je v teh letih spoznala ogromno ljudi. Ima več možnosti za zabavo, šport in kulturno izobraževanje, skratka bolj razgibano življenje. In nenazadnje rada vidi, da se stvari v zvezi z njo in okrog nje odvijajo spontano, horoskopska ribica v te namreč ne verjame. Doma v Ormož pa se najrajši vrača, ker je to mesto kjer se lahko popolnoma sprosti.
Foto: Bojan Velikonja (Z. P.)
Zgodba o očetih in sinovih nima konca, saj se eni od drugih učijo vse življenje. Vendar je oče režiser sinovega življenja in režijska knjiga obsega družabno življenje, poslovni uspeh, partnerstva, ljubezen...
Če želi ženska izvedeti, kakšen oCe bo njen partner, naj ugotovi CimveC o njegovem lastnem razmerju z očetom. Ameriški znanstveniki so namreč ugotovili, da si sinovi želijo postati takšni kot oCetje, vendar le takrat, kadar so jim svoj vzor oCetje posredovali z zvrhano mero topline, bližine, sočutja in razumevanja. Zveni ženstveno? Toda tudi najbolj moških lastnosti svojega oCeta se bo sin oprijel le, Ce mu bodo posredovane na ta način! Kadar med očetom in sinom ni tovrstnih stikov, bo sin samorastnik, enako vlogo v življenju pa bo namenil svojemu sinu, potem ko bo sam postal oCe.
Sociologi in psihologi opozarjajo, da bi morali vlogo oCe-ta v družini okrepiti, saj je od nje odvisno reševanje številnih družbenih problemov. Nemški psiholog VVilfried Wieck si želi šol za očete: »Morda imamo dobre namene, pa jih ne znamo uresničiti. Tudi očetom je treba povedati, kako.« Vsaj na zunaj se je vloga očeta spremenila - o tem
pričajo reklame, polne očetov, ki hranijo dojenčke ali jim menjajo plenice. V resnici pa gre levji delež vzgoje še vedno na račun matere.
Moškim se zdi normalno, da jih ženske razvajajo, tako čustveno kot praktično. Pustijo si nalivati pijačo v kozarec in likati srajce, saj to doživljajo kot izraz ljubezni. Enako čutijo ženske. V družbi je na ta način uveljavljen vzorec zasvojenosti z ženskami. Razvajajoče matere lahko iz svojih sinov vzgojijo bojazljive moške, ki ne bodo nikoli samostojno obvladali sveta in ki bodo v razmerjih zatajevali same sebe. Ustrežljivim materam očetje običajno prepuščajo čustveno pobudo, sinovi pa se na ta način učijo odpora do čustvenega življenja, saj se z materjo nikakor ne morejo poistovetiti, ker je drugega spola.
Očetje pogosto predstavljajo sinovom življenje, polno ponarejenosti in zamolka. Z njimi se ne pogovarjajo o svojih čustvih in razpoloženju. Rajši jim pridigajo o prednostih življenja brez emocij. Tudi ka-
Ah, te ženske...
CESKA: Zdaj so tudi na Čeških državnih šolah vpeljah gospodinjski pouk. Tako dekleta iz prve roke zvedo nasvete o likanju, krpanju nogavic, pranju, kuhanju, skrbi za otroke in negi ostarelih. Ista izpitu se lahko zgodi, da dijakinjo na primer vprašajo, kaj bi storila, Ce bi želel iti njen soprog v Alpe lovit metulje! Uradni krogi utemeljujejo gospodinjski pouk s tem, da naj bi se zdaj po štirih desetletjih komunizma bodoče žene in matere lahko bolj posvetile domu, saj so morale biti prej skoraj vse zaposlene.
ROMUNIJA: Zenska gibanja so v Romuniji v razcvetu. Po padcu Ceausescuevega režima razne organizacije, društva in združenja žensk vseh političnih barv in strank vedno bolj zahtevajo svojo navzočnost in vpliv v političnem in javnem življenju. Zgovoren je podatek, da so med poslanci romunskega parlamenta le slabi štirje odstotki žensk, kar je najmanj v Evropi. IRAN: Šiitske muslimanke iz Irana, ki živijo v tujini, dokazujejo, da so lahko velik izziv za iranske vladajoče fundamentaliste. Marjam Rajavi je bila izbrana za predsednico odporniškega parlamenta oziroma vodstva Irancev v tujini oziroma na zahodu. Polovico žensk v odpormiškem parlamentu je žensk. VELIKA BRITANIJA: Samo šest od skupno 128 britanskih veleposlanikov je žensk, in še od teh so tri imenovali šele letošnje leto. Poslah pa so jih v Uzbekistan, na Irsko in v Vatikan. Opazovalci se sprašujejo, koliko časa bo morali preteci, da bo ženskam »dovoljen« dostop na primer v VVashington, Pariz ali Bon. (Cosmopolitan)
dar so očetje ustrežljivi kakor matere, je to za sinove slabo. Postanejo nepotrpežljivi in ne prenesejo odloga uresničitve svojih želja. Zlata sredina za vzgojo sinov ni ravnotežje med tradicionalnim očetom in tradicionalno materjo, pač pa v njuni osebni uravnoteženo^ sti med razumskim in čustvenim. Če bo oče čustveno zaživel, namreč ne bo koristno le za sina, pač pa tudi za družbo.
Raziskovalci so dokazali, da so ljubeči očetje boljši podjetniki. Večina jih v srednjih letih doseže enak poslovni uspeh kot tisti, ki na račun uspeha zanemarjajo družino, manj pa jih velja za neuspešne, saj znajo zaradi izkušenj, pridobljenih v lastni družini, bolje od v kariero zaverovanih usklajevati interese, poravnavati spore, stopiti po robu otročjemu vedenju in spodbujati skupen razvoj. Očeta, ki je s sinom podoživljal puberteto, zlepa kaj ne spravi iz tira. Ljubeči očetje se tudi zavedajo, da jih njihovo okolje ljubi. Karieristi pa praviloma trpijo zaradi neskladja z okoljem.
V tako imenovani raziskavi o sreči, ki jo je izvedla univerza v Bostonu, ZDA, so med letoma 1946 in 1964 preučevali razmerja 240 očetov in sinov. Izkazalo se je, da sta bili v njih
dve tretjini »dobrih očetov«. Ti so skrbno spremljali in spodbujali odraščanje svojih sinov od rojstva dalje. Zato so njihovi sinovi dosegali boljši uspeh v šoli, kadar pa so bili očetje skrbni kljub težavam, ki so jih imeli v lastnem življenju, so
tovljen višji inteligenčni kvocient kot pa pri tistih, ki so imeli strogega očeta. In še: če se do petega leta starosti oba starša enako posvečata sinu, bo ta veliko lažje obvladoval konflikte in sklepal kompromise.
Za zaključek povejmo, da je
Izmed sinov, ki so opredelili svoje razmerje z očetom kot harmonično, se jih ima 39 odstotkov za dobre ljubimce (sočustvujoče v življenju in zadovoljujoče v postelji) in 49 odstotkov označuje tudi svoje partnersko razmerje za har-
bili njihovi sinovi nadpovprečno uspešni. Dognanja te raziskave so potrdile še druge študije. Na primer: že pri štiriletnih dečkih, katerih očetje so bili posebej ljubeči, je bil ugo-
nemško Društvo za racionalno psihologijo ugotovilo, da kar 57 odstotkov sinov svojih očetov nimajo za vzorne in 440dstotkov jih je nenehoma prihajalo navzkriž z očeti.
monično. 34 odstotkov tistih sinov, ki se jim zdi lasten odnos z očetom težaven, pa ima težave v ljubezni in 58 odstotokov v partnerskem odnosu v celoti.	(A. M.)
Ml MED SEBOJ / NASI SOLARJI
Učne težave na obzorju
Šola prinaša veselje in radost, pa tudi stiske in težave. Z uCnimi težavami se srečujejo mnogi šolarji in so skoraj vsakdanja stvar. Težave prihajajo in odhajajo, se ponavljajo, včasih pa tudi trdovratno ostajajo.
Zato jih ne kaže potiskati ob stran, kajti učne težave šolarja terjajo pozornost. Kakšne uCne težave lahko pričakujemo na zaCetku šolanja, smo povprašali specialno pedagoginjo Zdenko Kolbe.
Unicef za otroke
Ob 30-Ietnici Svetovne deklaracije o otrokovih pravicah je pri založbi Epta izšla slikanica Otrokom vsega sveta. Knjigo je ob sprejetju Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 skupaj z Unicefom izdal vodilni nizozemski založnik Lemnicsaat, ki je k sodelovanju pritegnil enajst vrhunskih likovnih umetnikov, od katerih je vsak ilustriral eno od nadel konvencije. Slikanico je v svoje programe uvrstilo veliko pomembnih svetovnih založnikov, slovensko izdajo v prevodu Nine Kovic pa je podprl Slovenski odbor za Unicef. Ta slikanico tudi podarja otrokom v vzgojno varstvenih ustanovah po Sloveniji. (KaN)
Mango je zdrav
Mango ni le vabljiv, okusen, sočen in vitaminsko bogat sadež, pač pa je med nutricionisti trenutno prava »mega« zvezda - ne glede na to, ali ga uživamo samega ali v kombinaciji z drugo, zlasti zelo začinjeno hrano. Povprečno velik sadež namreč vsebuje 36 miligramov C vitamina, ki ga sicer dnevno priporočajo 30 miligramov, in veliko kalija. Zato nadvse ugodno vpliva na lepo in zdravo kožo ter na krepitev telesne odpornosti.
(Cosmopolitan)
Res je, da so učne težave šolarjev pravzaprav zelo pogost pojav, kajti prej ali slej se zaradi različnih vzrokov pojavijo pri vsakem šolarju. Pri nekaterih se pojavijo takoj na začetku, pri drugih kasneje ali v določenem obdobju. Lahko, so kratkotrajne ali pa stalni spremljevalec učenja. Razlikujejo se tudi po svoji teži, izrazitosti ih obsegu. Sicer govorimo o učnih težavah takrat, kadar ima otrok težave pri učenju, pridobivanju znanja, spretnosti in navad. Na začetku šolanja ali pri prehodu na drugačen način učenja se pojavijo tako imenovane »začetniške« ali »prehodne« učne težave. Tako lahko povzroča na primer branje hude težave, dokler otrok je osvoji ustrezne tehnike.
To pomeni, da ni potrebno, da so starši takoj zaskrbljeni, Ce malce »zaškriplje«, saj se vse lahko še prav izteče. Seveda pa morajo biti pozorni ob vsaki težavi, kajti poleg navedenih so še druge?
Drug sklop predstavljajo »posebne učne težave«, ki jim pravimo specifične. Otrok ima kljub povprečnim ali celo nadpovprečnim sposobnostim velike težave pri nekaterih predmetih ali na določenih področjih: na primer samo pri računajuu, sa-
mo pri branju, pri pisanju, risanju, telesni vzgoji itd.
Ucenci, ki so v šoli uspešni, tudi radi obiskujejo šolo. Tisti s težavami dobijo nek odpor do šole, do šolskega dela, kar se pokaže tudi navzven, pri vedenju.
Res je. Pogosto ti otroci kažejo tudi neke posebnosti v vedenju in odzivanju, kot na primer nemirnost, hitra naveličanost, neurejenost, imajo dobre in slabe dneve... Specifične učne težave izvirajo iz razvojnih posebnosti ali posebnosti delovanja in dozorevanja živčnega sistema. Po raziskavah ima približno deset odstotkov osnovnošolskih otrok take težave, ki so lahko huda ovira za uspešno šolsko delo, posebno v nižjih razredih. S pravočasno in ustrezno strokovno pomočjo lahko te težave izginejo.
Vlili ste kanček upanja staršem, ki morda vCasih gledajo stvari pod povečevalnim steklom. Vendar pa se zaustaviva tudi ob resnih težavah.
So učenci, ki imajo vseskozi težave pri vseh predmetih, kljub temu, da posvečajo učenju ogromno truda in časa. To so otroci z nekoliko nižje razvitimi intelektualnimi sposobnostmi. Težave se po-
kažejo že na začetku, posebno takrat, ko je snov zahtevnejša, ko je potrebno globlje razumevanje in logično sklepanje. Prav zaradi tega postajajo v višjih razredih, ko se zahteve stopnjujejo, vse manj uspešni.
In če so neuspešni, tudi niso zadovoljni, zasovražijo šolo in se želijo uveljaviti drugod, na poteh, ki običajno zanje niso primerna. Tudi doma se izogibajo in staršev in pogosto beremo v sredstvih javnega opbveščanja, da je zaradi slabega uspeha učenec izginil, se potuhnil ali ubral svojo pot. Kakšna je naloga staršev pri tem in kako pomagati takšnim ulencem, pa pri-hodnkji teden.
Silvija Mozetič

^ub\\av0
°rR0Cj: J0 POfftEBOJEtO'
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
<
o
o
Sd

Cez kakšno uro sta bila že na zelenih obronkih doline, v kateri sta prvič taborila Bruce in Lan-gdon. Muski se je zdelo, kot da je v devetih nebesih. Kar ni in ni mogel razumeti, Čemu se je Tho-ru tako mudilo naprej in samo naprej. S spuščeno glavo je korakal proti severu, vedno proti severu. Muska je bil pravi junak, tako si je prizadeval, da ne bi zaostajal za velikimi grizlijevimi Sapami, ki so neutrudno lomastile dalje. Le zakaj si v tej prečudoviti dolini ne privoščita malce počitka, se je spraševal Muska. Je sploh se lahko kje kak lepši kraj? A očitno je že moralo biti kje kaj takega, Ce ne, se Thoru ne bi tako mudilo.
Thor in Muska sta ravno še o pravem Času zapustila bojišče, na katerem je grizli premagal velikega črnega medveda. Komaj sta izginila v soteski, že sta Langdon in Bruce hitela Cez jaso. Tako sta tekla, da sta bila vsa prepotena in brez sape. Langdon si je temeljito ogledal kraj dvoboja. To bo napisal imenitno zgodbo! Bruce pa je razburjeno krilil z rokami prijatelju pred nosom:
»Pojdiva! Takoj pojdiva za njim! Se danes ga boš mogoCe ujel!«
Langdon pa je samo odmahnil z roko in ni kazal posebne volje, da bi preganjal grizlija. »Ne bo nama pobegnil! PaC pa bodo ostanki premaganega medveda izginih v nekaj urah. Kar poglej!«
In pokazal je Bruceu roje muh, ki so že napadali truplo. Langdon je izvlekel beležko in si narisal skico prizora ter zapisal nekaj zanimivih podrobnosti. Potem je počepnil k premaganemu medvedu in pregledal njegove globoke rane. Končno je sedel v senco na Štor.
»Prav, kakor hočeš,« je jezno rekel Bruce in se sam odpravil po Thorovi sledi. Korak za korakom se je vzpenjal po soteski. Čeprav Thor ni dolgo krvavel, je Bruce vendarle znal odkriti, po kateri poti jo je ubral grizli. »Tjale, na ti-
Nedelja, 22. oktobra 1995
NEDELJSKE TEME
Grizli«
»Pojdiva. Takoj pojdiva za njim!«
sti vrh je krenil!« Takrat sta medveda že prišla do kozje steze, ne da bi bila slutila nevarnost.
Bruce se je kmalu vrnil. »Ce rabiš snov za dobro zgodbo, potem pridi sem, Jimmy!« je zaklical. Langdon je takoj pritekel. Bruce ga je popeljal v gozd, k veliki jami, in mu začel razlagati: »Prav si imel. Najin grizli je mesojed. Sinoči je sredi livade raztrgal jelena. Pokazal ti bom celo prostor, kjer ga je napadel« Res sta se odpravila na kraj, kjer so ostanki mesa in krvi kazali, kje jeThor pobil večerjo. »Ko se je najedel, je ostanke plena spravil v skrivališče. Ko pa je zjutraj prišel po zajtrk, je videl, da je črni medved odkril plen. Zato sta se spopadla. Kaj praviš na to, Jimmy?« je zadovoljno vprašal Bruce.
»Misliš, da se ne bo vrnil?« je bil radoveden Langdon. »Izključeno! Četudi bi moral poginiti od lakote, se tega jelena ne bi veC dotaknil! Lahko si prepričan, da je tako,« je vzkliknil Bruce. Lan-gdona je seveda zanimalo, kje je njun grizli zdaj. »Odšel je Cez vrh na drugo stran,« je kislo odvrnil Bruce. Odpravila sta se še sama za njim. Okoli poldneva sta prispela na kraj, kjer sta Thor in Muska opazovala orla in čredo ovac. Lovca sta si privoščila počitek in posten obrok. Prav prijalo jima je, saj je bila za njima precej dolga pot in dosti razburjenja. Morala sta priznati, da je od tod Čudovit razgled.
Potem sta vzela v roke daljnogleda in pregledala dolino. »Ves kaj,« se je oglasil Bruce, »najin tabor je precej daleč na jugu. Ker medved očitno živi v teh dveh dolinah, bi bilo pametneje, da svoj tabor preseliva bližje sem - recimo tjale, v tistile gozdiček. Kaj praviš, Jimmy? Langdon pa ni bil preveč navdušen. »Naj grizlija kar mimo pustiva, da se sprehaja?« Končno je le zmagala razsodnost: Prav imaš. Danes tako ne moreva več daleč za njim, ker sva konje pustila privezane in morava nazaj.« Nenadoma je pozorno prisluhnil.
Pasji lajež! »Mitusin s svojimi psi! Dohitel naju je!« se je razveselil Bmce.
Thor je Se naprej hodil proti severa. Muska je bil obupan. Zakaj, za božjo voljo, tako hitita? Zakaj si niti za trenutek ne privoščita počitka? Na, poglej, tudi kozja steza je izginila, Thor pa še kar naprej hiti proti severu! Že je minila ura, pa se grizli niti enkrat ni ozrl na svojega varovanca. Zdaj sta Sla navzdol, v dolino. Pri izviru se je Thor vendarle ustavil. Vzpetina, na kateri je bil izvir, je bila hkrati tudi razvodnica. Od tu se je en potok spuščal na jug, v jezero Taka-la, drugi pa na sever in se izlival v pritok reke Skin. Zdaj sta medveda kmalu prišla na ravnino, pokrito z rastlinjem, visokim kot Človek.
Pred zelenim zidom je Muska zastal in okleval. Kaj sta res morala prav v to strašljivo goščavo? Najbrž ni bilo druge izbire, kajti Thor se je brez obotavljanja izgubil v njej. Muska je Se nekaj Časa videl temno grizlijevo gmoto, potem pa se je utopila v gostem zelenju. Kaj pa zdaj?! Muska se je nezaupljivo napotil za grizhjem, ki ga sploh ni mogel več videti. PaC pa ga je medvedek poskušal s tačko ubraniti napadalnih žuželk, ki so ga pikale in se mu nesramno sprehajale po smrčku, mu žvižgale okoli ušes in mu rinile v oCesci.
Končno - Muski se je zdela cela večnost - se je znašel na drugi strani zelenega morja. Toplo sonce je pregnalo vlažni mrak in medvedek je bil takoj boljše volje. Ampak glej, Thor je še kar hitel naprej! Muska je bil jezen. Menda bi bil že skrajni čas, da si odpoči-jeta in kaj pojesta, mar ne? Toda grizli očitno ni imel časa za težave in pritožbe svojega malega varovanca. HlaCal je naprej, vse dokler nista prišla do brega velikega jezera. Tu je Thor sklonil glavo prav do tal in zaCel vohati, na vse strani, kot bi nekaj zelo pomembnega iskal. Tako je stopal korak za korakom, in preiskoval obrežje.
KonCno! Muska je postanek
izkoristil za počitek. Kako je bil utrujen! Jezero ga je plašilo. Voda v njem je bila Cma in negibna. Medvedek se je urno napotil za grizlijem, vendar je ostal Cim dlje od brega. Kadar je obstal Thor, je obstal tudi Muska. Kadar je Thor pohitel, je tudi Muska čim hitreje stekel za njim. A Ce je mislil, da sta končno na cilju, se je zmotil. Komaj je Thor vse dobro ovohal, se je s pospešeno naglico odpravil naprej. Muska ga je komaj dohajal! Kmalu sta prišla do drugega jezera in grizli je spet zastal, spet vohal - in spet pohitel naprej. Tako sta hodila od jezera do jezera in Muska je bil na koncu svojih moči.
Ne, tudi pri najboljši volji ni mogel napraviti niti koraka več! Na srečo je bilo pred njima spet jezero. Bolj črno in bolj grozeče od vseh, kar sta jih srečala doslej. Ležalo je sredi gostega, nedostopnega gozda. Drevesa so rasla prav do jezerske gladine. Na vejah prastarih listavcev so posedale čudne ptice, v grmovju je SuStelo, cvrčalo in Šumelo. Zrak je napolnjeval zelo čuden vonj. Muska je obstal in dvignil smrček. Čudno - in vendar ne bi mogel reči, da je vonj neprijeten, Čeprav ga je prvič srečal. Kje je Thor? Glej ga, že se je prebijal ob potoku naprej v goščavo. Kaj tega norega popotovanja ne bo nikdar konec?
Potok je bil prav tak kot jezero -črn in skoraj nepremičen. Širok je bil komaj kak lučaj, a vseeno se je Muski zdel grozeč. Ko je Thor napravil kakih sto korakov, se je ustavil. Mnogo starih dreves se je podrlo in zdaj so tvorila naravne mostove čez vodo. Grizli je zaCel zlagoma lesti preko podrtih debel. Ozrl se je po vodi. Krasno! Prav tisto, kar je potreboval - povsod je mrgolelo žab! Previdno je legel čez deblo in s sapo razmaknil peno na stoječi vodi. Zdaj je lahko videl skoraj do dna. Potopil je šapo in čakal. Muska je zadrhtel. Morda bosta pa končno vendarle jedla. Le kaj se skriva v tej vodi?
Nekaj časa je Čakal, potem pa ni več zdržal. Nestrpno je začel tekati sem ter tja po bregu. Kaj, ko bi tudi sam poskusil in posnemal Thora? Pognal se je proti njemu, a grizli je jezno zarenčal - »Ostani tam!«. Muska se je prestrašeno umaknil. Toda grizlijevega početja ni niti za trenutek izpustil izpred oči. Thor je potrpežljivo čakal, ne da bi se premaknil. Glej jo! Vitka senca je švignila mimo. Postrv. Toda plavala je pregloboko pod vodo, pa je grizli niti ni poskusil ujeti. Čakal je. Njegova potrpežljivost je bila nagrajena. Že je videl, kako prihaja druga riba, bolj neprevidna, bolj debela.
Thor je bliskovito spustil šapo globlje pod gladino. Voda je plju-
sknila v zrak, z njo pa je šinila kvišku tudi riba, ki je plosko treščila na breg prav pred Musko. Medvedek je zarenčal in prestrašeno odskočil. Najprej je presenečeno buljil v postrv, ki se je obupano premetavala. Potem pa je planil nanjo in krepko zaril vanjo svoje lačne zobke. Kaj? Ta riba bi se mu rada upirala? Kakšna predrznost! Njemu, močnemu malemu Muski? Njemu, prijatelju tistega velikanskega medveda? Ves iz sebe od togote je medvedek grizel in cefral svojo žrtev, dokler se ni popolnoma umirila. Kakšna gostija!
Thor je vstal, a ko je videl, da si je mladic prilastil plen, je mirno legel nazaj in spet potopil sapo v vodo. Že Cez nekaj trenutkov je po zraku letela druga riba. Tokrat se je grizli podvizal na obalo in si sam privoščil tolsto postrv. Tudi sam je bil lačen. Pa še kako! Postrv je mimogrede izginila v velikem medvedovem žrelu. V želodcu pa je bilo Se ogromno prostora. Zato se je Thor še trikrat vrnil na svoj ribiški prostor in Se tri postrvi so končale v njegovih čeljustih. No, zdaj bi bil pa že skoraj lahko rekel, da je sit. Zadovoljno si je s taco počohal gobec in iz prsi se mu je izvilo nekaj vzdihu podobnega.
Napisal: J. O. Curvvood Narisal: 2. Lordanic
(Se nadaljuje)
KMETIJSTVO
Nedelja, 22. oktobra 1995
SREČANJE C CENTRU ERSA NA PROSEKU
Uporaba avtohtonih cvetočih rastlin v čebelarstvu in kmečkem turizmu
Biologinja dr. Pizzulinova orisala značilnosti dišavnic
Na pobudo načelnika pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva dr. G. Degenhardta, je bilo v sredo, 11. oktobra na sedežu Cvetličarskega centra ERSA na Proseku, zanimivo srečanje kar lepega števila tržaških čebelarjev in delavcev v kmečkem turizmu, namenjeno informaciji in razpravi o možnostih uporabe avtohtonih cvetočih rastlin na Krasu in zgornjem delu Barkovelj v kmetijstvu, oziroma o možnostih gojenja teh rastlin v funkciji čebelarstva in v funkciji popestritve ponudbe v raznih oblikah v kmečkem turizmu.
S tem vprašanjem se pri cvetličarskem centru na Pro-■ s eku strokovno ukvarja biologinja dr. Pizzulinova in spremlja raziskave, ki so v teku. Strokovnjakinja je nazorno prikazala botanične
značilnosti nekaterih od teh rastlin, ki bi lahko prišle v poštev v omenjene namene in ki spadajo v družino ”labia-tae”, kot so na primer vrtni žajbelj (Salvia officialis), Travniška kadulja (Salvia pra-tensis), timjan (materina dušica), Kraški šetraj (Satureja montana) in Liburniški šetraj (Satureja liburnica), Navadni ožepek (Hysopus officialis), Dobra misel (Origano) itd. Zlasti podrobno se je dr. Pizzulinova zadržala pri obeh sa-t ur e j ah - Satureja montana in Satureja liburnica. Podrobno je opisala njih botanične značilnosti, predvsem način razmnoževanja rastlin kar zadeva tla in podnebje in možnosti načina uporabe. Pri tem je poudarila, da je gojenje teh rastlin v Evropi precej razširjeno, zlasti v francoski Normandiji, čeprav gre tam
za drugačne sorte sicer iste vrste kot pri nas. Tam imajo seveda velike površine in je pridelovanje namenjeno predvsem industriji za pridobivanje aromatičnih olj. Glede na to, da so površine pri nas znatno manjše, bi iz ekonomskega vidika bilo verjetno primerneje uporabljanje teh rastlin v kulinariki v obliki začimb tako za hrano kot za proizvodnjo aromatičnega kisa ali za vlaganje v domače žganje (travarice). Dr. Pizzulinova je nadalje poudarila, da na nekaterih predelih že proizvajajo med iz medice teh rastlin.
Izvajanju strokovnjakinje je sledila obširna razprava, v kateri so se oglasili predvsem čebelarji. Pokazali so precejšnje zanimanje za te cvetoče kulture, niso pa mogli mimo pritožb, da jim je v
zadnjih mesecih varoza uničila skoraj polovico rojev ob istočasni ugotovitvi, da se je zdravilo proti teh bolezni, ki so ga doslej uporabljali, izkazalo za neučinkovito, morda tudi zato, ker je pršica-povz-ročitelj bolezni, postala proti njemu bolj odporna.
V razpravi pa je prišlo na dan tudi, da za gojenje teh spontanih rastlin v naravi, obstajajo odprta tudi nekatera agronomska vprašanja predvsem v zvezi z razmnoževanjem glede na to, da so te rastline zaščitene in jih zato ni dovoljeno prenašati iz njihovega naravnega okolja na lastne terene za gojenje. Temu vprašanju bo Cvetličarski center na Proseku namenil posebno eskperimentalno pozornost in preveril možnosti vegetacijskega razmnoževanja. j.k.
Pripombe k osnutku državnega zakona o agroturizmu
Na agroturističnem podjetju B’ibc v Križu, se je 18, t.m. sestal upravni odbor agroturističnega združenja "Zeleni Kras”. Na srečanju so pregledali osnutek državnega zakona o agroturizmu in pripravili nekaj popravljalnih predlogov k osnutku. Odobrili so tudi nov znak (grb) združenja Zeleni Kras, ki ponazoruje kraško "kalono” z listom vinske trte.
Ponovno zvišanje davka na žganjekuho oz. liter čistega alkhola
7 Po opravljeni trgatvi in zorenju vina se že približuje čas žganjekuhe. Ministrstvo za finance pa je že poskrbelo za ponovno zvišanje davka na žganjekuho oziroma na liter čistega alkohola od dosednjih 10.220 lir na 10.630 lir. Nespremenjena ostaja pristojbina za obnovo dovoljenja za žganjekuho.
POTEKAL BO V RIMU SREDI NOVEMBRA
PREDSEDNIK KOS ŠIRCA GA JE POSLAL ZAINTERESIRANIM
Priprave na redni letni kongres Zveze kmetov
Kmetje kritični do finančnega zakona, ki ne spoštuje kmetijstva
Pravilnik za izvajanje treh državnih zakonov
Zveza kmetov Italije (CIA), v kateri se Kmečka zveza razpoznava kot avtonomna stanovska organizacija, se pripravlja na svoj redni letni kongres, ki bo potekal v Rimu od 20. do 22. novembra. Tako so sklenili na skupščini osrednjega in deželnih vodstev (prisotni so bili tudi predstavniki Kmečke zveze) na skupščini, ki je bila 11. t.m. v Rimu in na kateri so po poročilu vsedržavnega predsednika g. Avolia sprejeli tudi pravilnik in smernice za delo kongresa.
V svojem izčrpnem poročilu je predsednik Avolio dejal, da bo osrednja tematika kongresa slonela na treh točkah: na analizi sedanjega stanja kmetijstva v Italiji in v odnosu do drugih držav Evropske unije; na odnosih med stanovskimi sindikalnimi organizacijami s posebnim ozirom na združevanju moči za zagotavljanje kmetijstvu enakopravne vloge v gospodarstvu in družbi; na analizi aktivnosti, ki jo bo Italija morala sprožiti v okviru z prvega šestmesečja 1996, ko bo predsedovala Evropski uniji.
Po tej premisi je Avolio namenil velik del poročila analizi finančnega zakona vladnega premiera Dinija. Ugotovil je, da se predstavljeni zakon v odnosu do kmetijstva odraža diskriminacijsko iz dveh vidikov: prvič ker je finančni zakon sad pogajanj treh dejavnikov - delavskih sindikatov, industrijcev in vlade, medtem ko ostale kategorije niso imele možnosti vplivanja na sestavo tega važnega inštrumenta. CIA zavzema zato do predloga finančnega zakona kritično zadržanje, saj zakon odraža odnose, ki so v korist nekaterim kategorijam in v škodo drugim, predvsem kmetijstvu, spričo dejstva, da v njem ni večletnega
načrta za razvoj kmetijstva, predvsem pa iz vladnega finančnega predloga izhaja dejansko pomanjkanje odnosov med deželami in državo. V tem se po oceni CIA odraža še nedokončano dopolnjevanje rezultatov, ki so izšli iz referenduma, ki je dejansko odločil ukinitev ministrstva za kmetijstvo. Glede tega CIA (Avoho) poudarja nujnost, da mora ministrstvo skrbeti za koordinacijo kmetijske politike, deželam pa mora biti zagotovljeno njeno popolno izvajanje, kot določa tudi sama ustava.
V drugem delu svojega poročila se je pre-sednik CIA dotaknil sporazuma GATT o širjenju Evropske unije, kjer prihaja na dan šibkost italijanske kmetijske politike. Tudi zato je nujno, da se v finančnem zakonu popravijo napake in da pride odločno do izraza volja po večjem spoštovanju kmetijstva.
Iz razprave je izšel predlog naj se v kratkem priredi vsedržavna konferenca o kmetijstvu, s katere naj bi šel poziv vladi, da se medijo odnosi med kmetijstvom, industrijo in trgovino in da se izpostavi nujnost reforme evropske kmetijske pohtike, ki mora sloneti na valoriziranju proizvodnje in na samoupravljanju le-te s strani kmetov. Gre konkretno za to, da se odpravijo vse kvote, ki omejujejo prizvodnjo in razvoj kmetij in da se omogoči kmetijam, da v tem okviru same upravljajo tržišče, kar pomeni tudi, da je treba vsem kmetijskim gospodarstvom zagotoviti enake možnosti glede proizvodnje in nastopanja na tržišču.
Pri tem je bila poudarjena še pobuda za zaščito kmetijskih površin v okviru zakona pa ljudsko iniciativo pod imenom »Preo-snova teritorija za razvoj kmetijstva.« - jk
Po prvih analizah bo kakovost vinske letine srednje dobra
Letošnja trgatev je tako pri nas kot na celotnem italijanskem ozemlju za nami. Letino so močno pogojevali neugodni vremenski pogoji, predvsem močno deževje, tako v Času cvetenja kot zorenja grozdja. Raznim območjem ni prizanesla niti toča, v tržaški pokrajini pa je svoje opravila tudi burja. Malo pred trgatvijo se je vsled dolgega deževnega obdobja pojavila tudi siva grozdna plesen, ki je prizadela tako količino kot kakovost
grozdja.
Skratka ni manjkalo razlogov za zaskrbljenost italijanskih vinogradnikov o poteku letošnje trgatve in posledično letine vina. Navzlic vsemu pa izgleda po prvih analizah, ki zadevajo celotno ozemlje, da letina vendarle ne bo slaba, čeprav se jo trenutno težko izreci. Glede količine je že možno reci, da bo poprečno za 10 % nižja od lanske (59.277.00 hi) in naj bi se sukala okoli 54.000.000 hi,
kar pa bo, skupaj z letino 1990, najnižja količina v zadnjih desetih letih.
Ce se povrnemo h kakovosti, bo letina, kot že poudarjeno, srednje dobra. Pri tem pa bodo občutne razlike med raznimi območji in v okviru le-teh med različnimi sortami. Kar zadeva našo deželo, naj bi bila proizvodnja za 10 % nižja od lanske, sladkorna stopnja za 0. 5-1 % nižja (po Babo vi lestvici). (M.G.)
Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca, je občinam, sindikalnim organizacijam in javnim občilom, ki delujejo na območju Kraške gorske skupnosti, poslal v objavo vsebino oz. pravilnik za izvajanje treh državnih zakonov, ki se nanašajo na posege v gozdarstvu ter za krepitev proizvajalnih struktur primarnih dejavnosti, kot predvideva čl. 14 D.Z. 70/1983.
Pravilnik za izvajanje tega zakona zadeva konkretno tri vrste prispevkov: prispevek za razvoj žlahtnih rastlin, prispevek za ravzoj zootehnike in prispevek za ovrednotenje teritorija. V čl. 3 tega pravilnika je rečeno, da je pravilnik namenjen vsem, ki se redno ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi, še posebej pa mladim, ki imajo stalno bivališče (pravni sedež) na območju KGS. To velja tako za kmetijske podjetnike, ki so vpisani v register, kot za kmetijske zadruge.
Prošnje za dodelitev prispevkov na prostem papirju je treba oddati najkasneje do konca leta 1995 (31.12.) in morajo vsebovati: a) za nakupe: osebne podatke prosilca, tehnično-go-spodarsko poročilo in predračun stroškov; b) za dela: osebne podatke prosilca, katastrski izvleček, zemljiško-knjiž-ni izpisek, odobreni izvedbeni načrt, gradbeno dovoljenje, cenitveni merosodni izračun in tehnično-gospodarsko poročilo o delu.
Zadruge bodo morale poleg tega predložiti še sledečo dokumentacijo: avtentično kopijo statuta in ustanovnega akta, potrdilo o vpisu v deželni register kmetijskih zadrug, sklep o porazdelitvi funkcij v zadrugi in avtentično kopijo sklepa upravnega sveta, ki dokazuje, da je bil okvirni načrt sprejet in pooblastilo predsedniku, da predloži prošnjo za prispevek.
Predložene prošnje bo pristojni organ v 60 dneh po zapadlosti roka za predložitev prošenj pregledal in ugotovil njihovo pravilnost. Nepopolne ali zakasnele prošnje ne bodo upoštevane. Med
pregledom bo lahko KGS zahtevala morebitno dopolnilno dokumentacijo. V nadaljnjih 30 dneh bo prošnje pregledal upravni svet, ki bo na podlagi predvidenih kriterijev dodelil prispevke in bo v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil koristnike o rezultatu preiskav. Predsednikovi odloki bodo med drugim določali pogoje in pravila, katerih se bodo morali koristniki držati.
V čl. 9 je rečeno, da je treba načrte, za katere je predviden prispevek začeti izdelovati v 12 mesecih in jih je treba zaključiti v 36 mesecih od datuma odloka o dodelitvi prispevka, sicer bo prispevek preklican. Na podlagi utemeljene prošnje bo mogoče določiti nove roke za zaključitev del. Čl. 10 govori o predujmih, ki jih predvideva DZ 9/1983 in pravi, da bodo za izplačilo predujma morali koristniki predložiti naslednjo dokumetnacijo: prošnjo za izplačilo predujma, bančno poroštvo ali kavcijsko menico za jamčenje vnaprej izplačanega zneska, županovo potrdilo, da so se začela dela v zvezi z gradbeno-urbanističnimi posegi, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje, druga dovoljenja pristojnih organov in navedbo plačilnih načinov.
Čl. 11 pravi, da se bodo prejemniki morali obvezati, da bodo nadaljevali s svojo dajevno-stjo in da je ne bodo prekinili vsaj za pet let v primeru, da zadeva prispevek, živino ali orodje, in vsaj za deset let ko gre za im frastrukture in zemljiške posege, razen v nepredvidljivih okoliščinah in vsekakor s predhodnim pismenim soglasjem KGS. V primeru pomanjkanja pogojev, na podlagi katerih je bil dodeljen prispevek, bo ta preklican in koristnik bo moral izplačati znesek, povišan za pravne obresti in ga vrniti ustanovi. V primeru nebistvenih sprememb bo prispevek sorazmerno znižan.
Pomemben je še 13. člen, ki pravi, da prispevkov iz tega pravilnika ni mogoče uskladiti z drugimi podobnimi prispevki, ki jih predvidevajo drugi pravilniki.
Drugo sporočilo predsednika KGS se nanaša na dodelitev finančnih prispevkov (DZ 16/1991) v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imajo pravni sedež na območju KGS in ki so vpisana pri Trg. zbornici v Trstu ali Gorici, kot tudi gozdarska podjetja. Prispevki se dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prevoz lesa. Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50 odst. dopuščene investicije, te prispevki za gozdna podjetja do največ 40 odst. dopuščene investicije.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najkasneje do konca novembra t.l. Za obrazce in morebitne informacije se je treba obrniti na KGS v Sesljanu št. 54/D.
Tretje sporočilo predsednika KGS se nanaša na po DZ št. 22 z dne 9.4. 1982 predvideno izplačilo denarnega prispevka zasebnikom ali združenjem za pogozdovanje, izboljšanje in nadomeščanje drevesnih vrst na gozdnih posestvih. Predvideni so finančni prispevki do največ 75 odst. dovoljene investicije za: dejavnosti za izboljšanje gozdov, posege za obnavljanje uničenih ali zaradi kakršnega koli vzroka poškodovanih gozdov, posege za nadomeščanje gozdov za sečnjo v naravne gozdove, za postopno sečnjo v gozdovih z visokimi drevesi, Predvideni so tudi finančni posegi do največ 30 odst. dopuščene investicije za posege v zvezi z uporabo za sečnjo dozorelih gozdov.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba sestaviti na osnovi obrazca, ki ga je pripravila KGS, in predložiti do 30.11.95.
Podrobnosti o vseh treh sporočilih predsednika KGS je mogoče dobiti na sedežu KGS v Sesljanu 54/D, ali tudi pri Kmečki zvezi, -en
Nedelja; 22: avgusta 1995
SLOVENIJA
Potrošnike moti erotika, podjetja pa posnemanje
Pritožb je malo, ker je postopek precej zapleten
LJUBLJANA - Lani smo v Sloveniji za oglaševanje porabili približno 120 milijonov nemških mark. Ekonomsko učinkovitost oglasov meri Instirut za raziskovanje medijev, kakšno mnenje imajo o oglaševanju potrošniki, pa kaže tudi delovanje Častnega razsodišča Slovenskega oglaševalskega združenja, ki rešuje pritožbe v zvezi s posameznimi oglasi. Zakaj so v enem letu svojih zasedanj razsodili le o petih spornih primerih, smo ob obletnici delovanja Častnega razsodišča vprašali njegovega predsednika Zlatka Jančiča.
»Ze v prvem polletju od ustanovitve se je izkazalo, da je postopek vložitve prijave o kršenju oglaševalskega kodeksa dokaj zahteven. Če pritožbo vložijo pravne osebe, imajo s tem tudi nekaj stroškov. To sta glavna vzroka za relativno malo prijav kršitev,« je razložil JanCiC. V decembru so elani Častnega razsodišča obravnavali pritožbo oglaševalske agencije Luna, ki je podjetju Avtote-hna Vis očitala posnemanje njenega oglaševalskega sporočila. Bralci se tega oglasa mogoCe spominjajo, saj je bil dodan Delu v formatu tega dnevnika. Prva stran oglasa je bila podobna naslovni strani Dela, le z drugačnim naslovom - Clio. Tudi besedila sporočila so bila na strani razporejena, kot je v navadi pri Delu. Cez Cas je Delo objavilo zelo podobno oglaševalsko sporočilo, le da je na vrhu strani pisalo Opel. Častno razsodišče je razsodilo, da je pritožba upravičena. Plagiatorsko početje Av-totelme so obsodili v glasilih oglaševalske stroke, kar je ena od sankcij, ki jih lahko »dosodijo«.
V drugem primeru člani Častnega razsodišča niso mogli razsoditi, ker je šlo za plačano politično oglaševanje (Jernej Repovš je vložil pritožbo zoper pisanje Marjana Starca, ki naj bi bilo naperjeno proti predsedniku Milanu Kučanu). Razsodišče namreč deluje v skladu s Slovenskim oglaševalskim kodeksom, ki
izrecno poudarja, da ureja le področje komercialnega oglaševanja, politična propaganda pa v ta okvir ne sodi. Pač pa so vsem medijem priporočili, naj oglase s politično temo nedvoumno označijo kot politično oglaševanje, kar zahteva tudi oglaševalski kodeks.
Naslednjo pritožbo je vlcf-žil Janez Merhar v imenu 120 podpisnikov iz gibanj Mladi za zedinjen svet in Novo človeštvo iz Marijinega dela. Motil jih je erotični naboj »jumbo« plakatov za kavo Santana (Vse se začne z dobro kavo), ki jih je agencija Virgo Advertising naredila za Mercator Embo. Člani Častnega razsodišča so menili, da plakati s prikazom erotične fotografije »zbujajo nejasnost o kontekstu sporočila ter ogorčenje dela javnosti«. Slovenski oglaševalski kodeks pravi, da »prikazovanje golote in spolnih namigovanj zgolj zaradi šokiranja ali zbiranja pozornosti ter brez vsake smiselne povezave z izdelkom ni sprejemljivo«. Zato so naročniku priporočili, naj spornega motiva ne objavlja več zunaj okvira celotne oglaševalske akcije.
Pojavlja se vprašanje vpliva Častnega razsodišča. Ta namreč oglaševalca lahko »kaznuje« le v okviru oglaševalske stroke. Zlatko Jančič ugotavlja, da se njihovim razsodbam podredijo predvsem člani Slovenskega oglaševalskega združenja, pri ne-
članih pa se pojavlja tudi mišljenje v stilu: »Kaj nam pa morejo - svoj cilj smo dosegli.« Po Jančičevem mnenju je negativna publiciteta v glasilih oglaševalske stroke večinoma bolj odmevna kot ostale sankcije: prepoved objave spornega oglasnega sporočila ali prekinitev oglaševalske akcije, če pa je bil sporen oglas že objavljen, lahko Častno razsodišče zahteva popravek ter pravico do odgovora prizadete strani. Člani razsodišča lahko v primerih hujše kršitve dajo pobudo za sprožitev kazenskega postopka ali osebne odgovornosti po drugih veljavnih predpisih.
Predzadnja razsodba je določila, kako naj bodo »opremljeni« oglasi za erotične telefonske linije. Ti so bili namreč zelo agresivni in na razsodišče je prispelo več pritožb potrošnikov v zvezi z njimi. Člani razsodišča so menili, da tovrstni oglasi ne smejo biti vulgarni in da morajo vsebovati opozorilo, da so vroče telefonske linije
namenjene le polnoletnim osebam.
V zadnjem obravnavanem primeru so pravzaprav razsojali o vlogi medija, Delove priloge Delo in dom. Potrošnik se je pritožil zaradi »zavajajočega oglasa za podjetje Tegola Canadese. Sestavljen je bil iz plačanega oglaševalskega sporočila in novinarskega članka o isti temi - vendar oba dela nista bila razločno ločena, novinarski članek pa ni bil podpisan. Bralci zato niso vedeli, kaj od napisanega je objektivno dejstvo in kaj publiciteta. Rezultat zadnje seje Jančič razlaga takole: »Pozvali smo Delo in dom, naj razločno loči publiciteto, plačane oglase in novinarske članke. Publicitete namreč ne moremo sankcionirati, ker je novinarska in ne oglaševalska oblika.«
Predsednik Častnega razsodišča je z njegovim dosedanjih delovanjem zadovoljen: »Kršitve tistih delov oglaševalskega kodeksa, ki smo jih obravnavali, se ne
ponavljajo. Odgovornost medijev se je povečala, saj tudi sami preprečujejo kršitve.«
V tujini podobne inštitucije večinoma preprečujejo nelojalno konkurenco. Razsojajo o oglasih, ki vsebujejo težko preverljive ali nedokazljive trditve, vendar škodujejo konkurenci. »Tudi mi bi želeli delati na tako imenovanih konkurenčnih razsodbah, vendar ne prejemamo pritožb s tega področja. So sicer interesenti zanje in to z zelo agrumentiranimi dokazi, vendar si doslej še nobeno podjetje ni upalo obsoditi drugega nelojalne konkurence. To kaže na pomanjkanje marketinške kulture,« pravi Jančič.
Pritožbo na sporen oglas lahko pošlje vsakdo, vsebovati pa mora podatke o vlagatelju, naročniku oziroma avtorju spornega oglaševalskega sporočila ter o načinu, času in mediju objave. Člani razsodišča obravnavajo vsako pritožbo, ki prispe na njihov naslov.
Sergeja Sirca
KRAJEVNI PRAZNIK
Nov vodovod in sodobni občinski prostori
TRIDESETO BORŠTNIKOVO SREČANJE_
Dnevi gledališkega slavja
Jazz, lutke, drama, komedija, nakit in še pa še...
MARIBOR - Po vrsti trideseto Borštnikovo srečanje, ki ga je ob fanfarah in razkošnem ognjemetu v petek zveCer odprl minister za kulturo Sergij Pelhan, se je ob svojem okroglem jubileju še posebej »postavilo« - tako vsebinsko kot tehnično.
STARI TRG PRI LOŽU -Z včerajšnjo proslavo v kulturnem domu so prebivalci Loške doline počastili svoj krajevni praznik, 18. oktober, s katerim se spominjajo dogodkov iz druge svetovne vojne. Bolj kot samega praznika pa so hib veseli slavnostnega odprtja vodovoda, s katerim je po dolgih letih oskrbo z vodo dobila vasica Knežja Njiva, ki šteje približno petnajst hiš.
Kilometer dolga napeljava od glavnega vodovoda Loška dolina do Knežje Njive je stala 22, 4 milijona tolarjev. Denar so zbrali v krajevni skupnosti in nekdanji občini Cerknica, svoj delež pa je prispevala tudi država. V novi občini Loška dolina, ki šteje 5300 prebivalcev, Caka na vodo iz vodovoda še nekaj vasic in zaselkov, M bodo prišli na vrsto v na-
slednjih letih.
Včerajšnji praznik je minil tudi v predstavitvi novih prostorov občine, ki jih je občanom in gostom razkazal župan Jernej Zabukovec. Ureditev in oprema, med katero sodi tudi avtomobil, je občino stala 8, 5 milijona tolarjev, res pa je, da so si pri tem pomagali tudi z denarjem (3, 5 milijona), ki ga je novim občinam prav za ureditev prostorov namenila država. Prostori bodo zaenkrat služili štiričlanski občinski upravi, v prihodnje pa naj bi jo župan dopolnil še s tremi novimi delovnimi močmi.
Ob prazniku Loške doline so podelili tudi priznanje, ki ga je za prizadevno delo v akcijah krajevne skupnosti, še posebej pri gradnji omenjenega vodovoda, dobil Jože Drobnič. (M. G.)
Jazz v produkciji Braneta Rončela, ki je v Maribor pripeljal vrhunske jazz glasbenike, je bila briljantna poteza organizatorja. In drugo: nova velika dvorana bo prizorišče več, kjer bomo lahko občudovali ali pa tudi ne stvaritve slovenskih gledališčnikov. Borštnikovo srečanje se je začelo že tri dni pred uradnim odprtjem s predstavami Scena The-atra iz VVashingtona, jazz koncerti, Mini lutkovnim festivalom in predstavo ptujskega gledališča ZATO.
V spremljevalni program se je uvrstila tudi slavnostna akademija ob 20-letnici univerze v Mariboru. Prvo tekmovalno
predstavo je po slavnostnem odprtju odigralo Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Po izboru selektorja dr. Andreja Inkreta je bil to Jančarjev Halštat, za katerega se gledališki kritiki še sprašujejo, ali gre za igro, dramo, komedijo. Spoštovati gre tudi izbiro istega selektorja, ki je v tekmovalni program uvrstil Rusko misijo Dostojevskega -Prokiča - Pandurja, ki jo je včeraj uprizoril ansambel SNG Maribor. Danes pa si bomo lahko v tekmovalnem delu ogledali Shakespearovega Beneškega trgovca v izvedbi SLG Celje. V spremljevalnem programu se bo nadaljeval Mi-
ni lutkovni festival. Na malem odru SNG bo ob 9.30 in 11. uri nastopilo Lutkovno gledališče Jurij Pengov iz Ljubljane s Cesarjevimi novimi oblačili, v Lutkovnem gledališču bodo ob 10. zaigrali Pungartnikovega
Vodnega moža in lepo Polono, ob 18. uri pa Grimm-Polakovo Sneguljčico. Na malem odru bodo ob 20. uri gostovali gledališčniki iz Rusije z Ne morem si predstavljati, kaj bo jutri T. VVilliamsa, točno ob polnoči pa se bo zastor na Malem odru dvignil za Marjana Hintereggerja, ki je priredil J. Messnerjev XY nerešeno. BS bo z Jančarjevim Halštatom ob 19.30 gostovalo v Slovenskih Konjicah, ob 20. mi pa.bo v Kazinski dvorani mogoče občudovati nakit zlatarske hiše Kači-nari iz Maribora.
Martina Pavšič
Vzemi nazaj in verjemi, da si lepši od drugih
I
Bozo Kovač
Z majhnim časovnim zamikom začenjajo dvigati glas tisti, ki se ne strinjajo s pobudo, da bi ob pomoči 40 tisočev volivcev in referenduma grobo rečeno proglasili za tujce slovenske državljane, katerih kri ni s slovenskih tal. Bržkone bo njihov protest zalegel, če pa ne bo, potem ni videti konca zgodbi o krvi in tleh, saj imata menda samo dve tretjini otrok«čisto kri«, se pravi, oba starša slovenske narodnosti. Prej ali slej bi tretja tretjina postala sporna; plazu ni mogoče ustaviti sredi pobočja.
Bilo bi navskriž z dobrim okusom, če bi pobudnikom referenduma pripisali takšne namere. Morda je celo pretirano verjeti, da hočejo v resnici odvzeti slovensko državljanstvo vsem ljudem, ki niso slovenski »domorodci«, so pa ob plebiscitu živeli v Sloveniji. Zalogaj je namreč precejšen (160 tisoč ljudi), v marsičem pa tudi navskriž s civilizacijskimi navadami, značilnimi še za urejanje razmer, kadar razpade kakšna država. Celo ob razpadu avstroogrskega cesartva ni bilo sporno, da lahko vsakdo dobi državljanstvo države, ki je prevzela nadzor nad ozemljem, na katerem je v tistem trenutku prebival. Izjema so seveda balkanske razmere, kjer je nacionalna država mišljena po starem in dobesedno, se pravi, plemensko; kdor je iz tujega plemena, je sovražnik. Ujetnikov pa v glavnem ne poznajo.
Slovenija se je ob plebiscitu odrekla zastarelim pojmovanjem nacionalne države. Zato je priseljencem iz drugih republik nekdanje federacije tedaj obljubila državljanstvo in ti so se očitno odločili, da je njihova domovina tam, kjer jim je (kolikor toliko) dobro. Tako se je Slovenija izognila notranjim trenjem, tedaj močno spodbujanim iz južnejših krajev, obenem pa je pridobila pomembno točko v očeh držav, od katerih je pričakovala priznanje svoje državnosti. Obveljala je za evro-peizirano skupnost, ki ne razmišlja plemensko in hoče imeti sodobno državo, v kateri bodo sicer Slovenci uresničevali svojo narodna hotenja, bo pa hkrati državljanska republika, enako pravična do vseh državljanov ne glede na vero, spol, raso ali na primer narodnost. Ce bi zdaj prelomila takrat dano in pozneje uzakonjeno besedo, bi bila na moč podobna tistim nekdanjim skupnim stanovalcem, ki podpišejo vsak papir, na katerem kaj piše o prekinitvi spopadov, potem pa se bojujejo naprej, in nič drugačna od tistih, ki najprej nekaj dajo, potem pa tisto vzamejo nazaj in za nameček še eno primažejo okoli ušes.
Ni ravno verjetno, da bi se Slovenija vedla po taksnih pravilih, ker ji to enostavno ni lastno. Toda že samo dejstvo, da je pobuda o »vzemi nazaj, kar si nekoč dal« lahko prišla v uradni postopek, daje krepko misliti. Med drugim tudi o tem, kako recimo uporabiti misel, ki so jo izrekli tudi slovenski škofi na sestanku pri papežu. Nacionalizem naj bi po njihovem mnenju nadomestili s patriotizmom. Sliši se lepo, toda mnogi ljudje iz povsem razumljivih in utemeljenih razlogov doživljajo svojo Slovenijo kot nacionalno državo; njihovo patriotstvo je zato hkrati nacionalno čustvo. Prostor za drugačne določata Širina srca in duha, v marsičem pa tudi praktični um, ki Slovence doslej k sreči Se ni zapustil. Najbrž jih ne bo niti ob nekoliko zapletenem zbiranju podpisov.
Zato bržkone ni odveč zadržanost pri napovedih o uspešnem izidu »podpisne akcije« za spremembo 40. člena zakona o državljanstvu, če ne bo ustavno sodišče že prej ugotovilo, da je ni oblasti, ki bi v pravni državi smela za nazaj odvzeti z ustavo in zakonom pridobljene pravice. Vendar s tem Se ni rečeno, da je pobuda neligiti-mna. Vsakdo ima pravico do svojega mnenja o javnih zadevah, tudi tisti, ki svoje poglede postavljajo na desni ali levi rob. Nekoliko negotovo pa utegne postati življenje v državi, v kateri ne začne ob pravem času zvoniti alarm. Mogoče je vsaj za prvo silo zabrnel, kar se bo dalo sklepati tudi iz odzivov v tujini. Kajti če je del Evrope resno odločen, da bo še nekaj časa preizkušal Slovenijo, preden bo smela naprej v evropske združbe, potem ima spet lepo priložnost. Ne le da jo lahko posadi na zatožno klop, češ da nagiba k razlikovanju med državljani in odvzemanju uzakonjenih pravice Dobiva celo argumente za stališče, da bo Slovenija na vrsti za pravo evropsko državljanstvo takrat kot vse druge republike nekdanje federacije. Drugače rečeno, z »južnjaki« bi lahko šla na jug tudi Slovenija.
1	0 RAI 1	ŠS RETE 4	
	Aktualno: Euronevvs		Nan.: Lou Grant, 8.00 Tre
	Kvarkov svet - Odkrivaj-		nipoti e un maggiordomo
	mo živalski svet - Na go-		TV film: Giochi pericolo-
	rah Atlasa		si a Las Vegas
	Otroški variete Aspetta la		Teleprodaja
	banda!, risanke, 8.00		Nan.: Tre X 3, 10.30 Dot-
	L’albero azzurro, 8.30 La		tori con le ali, 11.35 Me-
	Banda dello Zecchino,		dicine a confronto, vmes
	vmes risanke		(11.30,13.30) dnevnik
[Mj	Aktualna odd. Zelena li-		Film: L’ ora della furia
	ni j a (S. Vannucci)		(vestem, ZDA ’68)
	Maša		Nan.: Linea diretta, 17.10
Skr	Nabožna odd. Sedmi		A cuore aperto, 18.00 Go-
ji..;;	dan, papežev Angelus		lombo, vmes (19.00)
	Aktualno: Zelena linija v		dnevnik
y~A	živo iz narave		Film: In mezzo scorre il
	Dnevnik		fiume (dram., ZDA '92, i.
	Variete: Domenica in		C. Sheffer, T. Skerritt)
	(vodi Mara Venier), vmes		Film: Belli e dannati
	športni oddaji (15.20)		(dram., ZDA ’91, i. R.
	Cambio di campo,		Phoenix, K. Reeves),
	(16.20) Solo per i finali		vmes (23.30) dnevnik
	Dnevnik		Pregled tiska
	Nogomet: 90. minuta		Film: Da qui ali’ eternita
	Variete: Domenica in		(dram., '53, i. M. Clift)
	Vreme, dnevnik in šport		
			
	Film: Via col vento (dram., ZDA ’39, r. V.		
	Fleming, i. Vivien Leigh,	15 CANALE 5	
	Clark Gable, L. Howard, O. De Havilland) Dnevnik 1		
			Na prvi strani, vreme Nabožna oddaja Aktualno: Anteprima Dok.: La compagnia dei
	Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: Cinfitero senza cro-ci (vestem, Fr. ’68) Glasba: Ital. melodrama		
			viaggiatori
			Glasba: Lestvica LP (vodi
			G. Scotti, M. Colombari)
			Popoldanski dnevnik
RAI 2			Variete: Buona domenica (vodijo L. Cuccarini, M.
			Ferrini, M. Merlini)
			Nan.: Norma e Felice (i.
	Avtomobilizem F1		G. Bramieri, F. Valeri)
	Variete: Jutro v družini,		Variete; Buona domenica
	vmes (8.00, 8.30, 9.00,		Dnevnik TG 5 in vreme
	9.30 in 10.00) dnevnik		Variete: La sai 1’ ultima?
	Variete za najmlajše		(vodi G. Scotti)
	Kviz; Che fine ha fatto		Aktualno: Target, 23.10
	Carmen San Diego?		Nonsolomoda
	Nan.: Blossom		Film: Rocco e i suoi fta-
	Variete:	Opoldne v		telli (dram., It. ’60, r. L.
	družini (vodi M. Giletti)		Visconti, i. A. Delon, R.
	Dnevnik, oddaja o motorjih,13.30 Srečanja s..., 13.35 Telecamere, vre-		Salvatori, A. Girardot), vmes (0.30) dnevnik Pregled tiska
	menska napoved		
	Aktualna odd.; Dalle pa-		
	role ai fatti - Srečanja s... Film: Navigator (fant..	S" ITALIA1	
	ZDA ’86, i. J. Cramer)		
	Disneyeve risanke		
	Film: Charley in angel		Otroški variete, vmes ri-
	(kom., ZDA ’74)		sanke in nanizanke
BS	Nogomet A lige		Variete: Giochi sull’ aia
	Vreme in dnevnik		Nan.: Superboy
m	Sport: Domenica sprint		Odprti studio
MU	Film: 11 codice del silen-		Sport: Vodic nogometne-
	zio (krim., ZDA ’85, i. C.		ga prvenstva, 13.15
	Norris, H. Silva)		Grand Prhe
	Nan.: Ispettore Tibbs		Film: Il ragazzo del Pony
	Dnevnik in vreme		Express (kom., It. ’86)
	Protestantizem		Film: Ragazze, il mostro
	TGR Sredozemlje - V so-		e innamorato (kom., ZDA
	delovanju s France 3		'89, i. Corey Parker)
	Film		Nan.: Tarzan
			Odprti studio, vreme
			Nan.: Magnum P.L, 20.00
4	| RAI 3		I vicini di časa, 20.30 X-Files (i. D. Duchovny, G. Anderson)
i			Športna odd.: Pressing
	Variete: Fuori orario		Variete: Mai dire gol
	Film: Maciste nella Valle		Italija 1 šport
TSB	dei re (pust., It. ’60)		Film: Apocalypse doma-
	Avtomobilizem Fl: VN		ni (srh., It. ’80, i. J.
	Pacifika (SP)		Saxon, E. Turner)
	Nan.: Capitan Nice		
	Film: Broadway Danny		
	Rose ('84, r.-i. W. Allen) Sport: Quelli che aspet-	S TELE 4	
	tano...		
	Deželni dnevnik		
	Popoldanski dnevnik		21.50 Dogodki in odmevi
	Sport: Quelli che il cal-		Dok.: India fantasma
	cio, 16.30 Stadio Sprint		Nan.: Evening shade
	Resnične zgodbe		Telequattrosport
j	Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.45 Sport		
			
	Variete: BlobCartoon Variete: Producer - Ve-	(•) MONTECARLO	
	lika igra kinematografije		
TTr	Dnevnik, deželne vesti		
	Sport: Športna nedelja		18.45, 21.00, 22.45 TG
	Dnevnik in vreme		Verde Fazzuoli
	Ponedeljkov proces		Film: Charlie Chan e la
m	Filmske novosti		maledizione.... (krim.)
	Variete: Fuori orario,		Sport: Golagoal
	vmes Cose (mai) viste		Film: La ragazza e il gene-
	Film: Nario in Marija		rale (vojni, It. ’67)
RAI 3
slovenski
	program
■	Risanka: Pop a j
	Dnevnik
	Slovenski film: Veselica (Režija Jože Babic)
rBORis 5.1
popravila TV - VCR j antene - SAT j
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
\Jelefon: (040) 214867 - 214871J
U Koper
	Euronevvs
	Vatikan - zgodovina Vatikana, 2. oddaja
	Sredozemlje
	Vesolje je...
	Slovenski program Kam vodijo naše stezice
	Vsedanes
	Mladi pevci iz Turrite, živa piramida, dok. film
milili	Euronevvs
j	Žrebanje loto
t iUi	Istra in...
■ jS	Globus
| Q	Športni dnevnik
	Vsedanes
jltj	Košarka, posnetek
	Pogovori brez meja
8r* SLOVENIJA 1	(OIEIF2 Avstrija 1
■	Videostrani
	Živ žav, ponovitev
	Čebelica Maja
gg	Samo za punce, pon. 1. dela ameriške nanizanke
B	Majken, ponovitev 3. dela švedske nanizanke
B	Grace na udaru, ponovitev 7. dela serije
nm	Obzorja duha
H	Svet divjih živali, 16. del angleške dok. serije
	Ljudje in zemlja
	Poročila
	Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper
	Za TV kamero
gEgn	Policisti s srcem, 11. del
	Bedrca ali perutničke, francoski film
	TV dnevnik 1
	Po domače
	Hugo - tv igrica
	Risanka
	Loto
	TV dnevnik 2, vreme, Šport
	Zrcalo tedna
	Nedeljskih 60
	Kavbojke, angleška dokumentarna oddaja
	TV dnevnik 3, vreme
	Sova
	Mož z masko, 3. del serije
	Poročevalka s sodišča, 3. del nemške nanizanke
IT SLOVENIJA 2
NaSa pesem, 7. oddaja Spin V vrtincu
Objem: Vojko Vidmar Pat Metheny Group Zadnja mafijska poroka, pon. 3. dela serije Vesele zgodbe iz zakonskega življenja:
Ne sprehajaj se no vendar cisto naga, 3. del Euronews Športna nedelja TV dnevnik 2, vreme Sport
Zrcalo tedna Biblija, 32. oddaja Plen, angleški film Športni pregled TV jutri, videostrani
A KANALA
	Kalieopko
	Muppet Show, 6. del
	Imamo jih radi, oddaja o živalih
	Epikurejske zgodbe
	Zametne vrtnice, čestitke
EZ$$	Karma, ponovitev
tMO	Generacija transformerjev E
im	Burleska
	Vreme
	Klic divjine: Sabina
	Kino, kino, kino
	Igra brez konca, 3. del angleškega filma
	Vreme
B	Dve Roccovi materi, pon. belgijskega filma
06.00
08.35
09.05 09.40 11.00
11.30 12.00
13.00
16.45
18.05
18.30
19.00
19.30
19.45
19.54
20.15
21.10
21.55 23.10
23.15 23.20 23.50
00.15
02.25
04.10
05.55
Deklica iz prihodnosti: Alanini dokazi Lutkovna igrica Benjamin Rožca Duck Tales Speedy Gonzales BugsBunny Mladinska oddaja Športno popoldne Rdeča Sonja,am.-it. film Srečni otroci Srček
Korak za korakom:
Presenetljiv rezultat testa
Cas v sliki
Vreme
Šport
Avstrija II, 29.:
Avstrija in hladna vojna Pravi dunajcan se ne da: Vse je drugače K stvari Cas v sliki Vizije
Avstrijski film, novosti Zadnja predstava, 1971, ameriški film, režija: Peter Bogdanovich The last great American picture show Kota Zabdskie, 1969, ameriški film, režija: Michelangelo Antonioni. Los Angeles. Študent Mark v veri, da je pri demonstracijah ustrelil policista, pobegne z ukradenim letalom v puSCavo. Bližu razgledne točke Za-briskie Point sreča tajnico Dario...
Preplah v parku mamil, 1971, ameriški film, režija: Jery Schtzberg, igrajo: Al Pacino, Kitty VVinn in drugi.
Katts & Dog, ponovitev
(DBIFAvstrija 2
	Cas v sliki
	Kultura
	Pogovor z novinarji
	Poročila iz parlamenta
	Orientacija
IS	Cas v sliki
£	Tednik
£	Dober dan, Koroška
I	Pogledi od strani
K;	V znamenju Čebelje boginje
	Brucknerjeva kmetija, 1956, nemški film
	Cas v sliki
	Klub za seniorje
	Lipova ulica
	Kristjan v Času
	Slika Avstrije
	Avstrija danes
	Cas v sliki
	Vreme
	Pogledi od strani
	James Bond: Samo za tvoje oci, brit. triler, 1981
	Cas v sliki
	Columbo: Avtoportret morilca, ameriška TV kriminalka, 1989
	Sedem kilogramih v sedmih dneh, 1968, film
fid



Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05,
10.00,	11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost;
18.00	Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno -Starinarna.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11,30, 12,30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled, biovreme; 8,40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna:
10.00	Stergo ergo; 10.40 Gost; 11,35 Obvestila;
13.00	Športno popoldne z aktualnimi informacijami, vmes nogometni blok;
15.00	Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet.
Slovenija 3
8.00,	10.00, 11.00, 13.00,
14.00.	18.00,Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba: 14,05 Humoreska; 14.35 Opere; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi;-19.30 Borštnikovo srečanje; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti: Gost Aldo Kumar; 22.05 Prevo-pne strani; 22.30 Vokal-no-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4-100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	'10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
8.00	Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.30 Od zrna do klasa; 9.45 Po domače; 10.10, 10.45, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedeljsko šprtno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Koncert; 19.30 Večer večnozelenih M. Vala;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 24.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
8,30, 10,30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti;
10.00	Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti;
12.00	Glasba po željah; \U1.30 Športna nedelja;
17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Ka-ličopkova druščina; 9.00 BIMI; 9.30 Kam danes;
10.00	Horoskop; 11.00 Duhovna misel; 12.00 BBC novice; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica: 22.30 Jazz galerija;
1.00	Sat.
Radio Kranj
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače; 12.00 Mali oglasi;
12.30	Osmrtnice, zahvale; 12,40 Kmetijska oddaja;
13.00	Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj;
19.30	Večerni pr. - Glasba po izboru.
Radio Maribor
9.00,	10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca;
11.00	Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh;
12.00	Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
0.00 RoboKloaka; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Film Art Fest uvertura;
17.00	Bora «Corba» Djordjevič; 19.00 TB: Foo Fighters; 20.00 Jon Fister -Kislo grozdje, 9. del; 21.00 Oldies Goldies Chart;
23.00	Koncert: TSteve Lacy Sextet.
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša Iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Bojni zapiski mestnega mulca (r. M. Maver); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Roman: Alamut (r. M. Sosič); 14.50 Soft mušic;
15.00	Krajevne stvarnosti, nato. Potpuri; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti; Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja.
Radio Koroška
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (ga. Gabi Ambruš); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
KRIŽANKA
Nedelja, 22. oktobra 1995
DEL ROKE MED
ZAPESTJEM N KOMOLCEM
OSNOVNA KOLIČINA ZA MERJENJE
KEMIJSKI ELEMENT, REDKA KOVINA (Y)
TEMNO SIVA KRAVA (NAREČNO)
SLOVENSKI
GRAFIK
JUSTIN-
MESTO V S. BANATU FR. DEPART-MA(LILLE)
AM. IGRALKA
MINNELLI IT. SIR ZA
HITRA STEP-
RIBANJE
SKA ŽIVAL Z VELIKIMI ROGOVI PTIC VESLO-NOZEC, KI SE HRANI Z RIBAMI
AM. FILOZOF POLJSKEGA RODU (ALFRED)
OBDOBJE,
DOBA
DESNI PRITOK DONAVE V V. SRBIJI
NAZOR, DA PRIPADA PREDNOST ELITI
KIPARSKI IZDELEK IZ LESA
JOHN
OSBORNE
GRŠKA
POKRAJINA,
ELIS
UREJENA
MORSKA
OBALA
KOZAŠKI
POGLAVAR
SLIKARKA
KOBILCA
RAJMOND
DEBEVEC
AMERIŠKI
IGRALEC
(WARREN)
MESTO TUR-KU (ŠVED.) FIN. ARHITEKT (EERO)
ŠOPPOVEZA-
NEGAZITA
PRETIRANO
HVALJENJE
SOLSKA
OCENA
(STAR.)
PREGREHA
IMANENCA
-•IN PRISTANIŠČE JANG V IZRAELU
BIVŠI
SVEDSKI
TENISAČ
(BJŽRN)
ODERSKO
GLASBENO
DELO
NARAVO-
SLOVEC
REDKEJŠE ZENSKO IME
GORSKE
REŠEVALNE
SANI
POVRTNINA

—
ZENSKO
IME
NAJSTAREJSI
ODDELEK
JURE
ANGLEŠKI
PISATEU
DEFOE

T :
—
OSCAR
NEDBAL
ZABIČA
(BOT.)
TRAK IZ NABOJEV, NABOJNIK


.
— ..

CUD,
ZNAČAJ,
KARAKTER

INDONEZIJSKO IME NOVE GVINEJE
SLAVILNA
PESEM
DRCANJE
ZENSKO
POKRIVALO
GORENJSKE
NOSE
ZEDONG
NEMŠKA
IGRALKA
(KARIN)
ŠTEVILO,
KI GA
PRIŠTEJEMO
VOZILO, KI GA VLEČE VPREŽNA ŽIVAL SLPOPEV-KARICA GRŠKA ČRKA
NIKELJ
PESNIŠKO
IME
IRSKE
IME PRVIH SOVJETSKUH SOND PROTI LUNI
RUTENIJ
KRALJ
ŽIVALI
HRVAŠKI
SKLADATELJ
(KRSTO)
VRSTA ST. RAČUNALNIKOV
NORDIJSKO
BOŽANSTVO
JAPONSKA
(ORIG.I
MUSLIMANSKO M. IME (IZ CRK MISELI
ST. KITAJSKO MESTO ZBIRKA ZAKONOV
PRELEŽANI-NA (STAR.) DEL POS-TEUNINE
ABELOV
BRAT
SREDISCE
MOLDAVIJE
SPANSKI
PISATEU
BAROJA
MAVZOLEJ POMEMBNIH LJUDI V PARIZU OSTER PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU
ČLOVEK, KI GA ZAPREJO MAJHNA KLADA
SEVERNI
JELEN
ORGAN
VOHA
PRIPADNICA GR. PLEMENA
RAZTELE-
SEVALEC
KRUTI
RIMSKI
CESAR
GLASBILO TRIKOTNE OBLIKE S STRUNAMI
DANSKI
OTOK
(IZCRKROA)
UDELEŽENEC
SINJSKE
VITEŠKE
IGRE
GEORGE
ELIOT
SIJAJ,
LESK
SKUPINA
SL EKONOMIST (LJUBO)
SPOLNI UD V SANSKRTU IRSKI PISEC O'FLAHERTV
GORIVO
VELIKE
KALORIČNE
VREDNOSTI
FRNIKOLA
CERKVENI
ZBOR
PROSTRAN-
STVO
KSILEN
KRAJ
V GORIŠKIH BRDIH
IZDELOVALEC
STOLOV
UUBO
ŠERCER
AM.OBVESC.
SLUŽBA
PREPROSTO
GLASBILO
IT. MESTO IIZ CRK RITA) PESNICA NEGRI
NEKDANJI
CITROENOV
AVTO
IT.VERIST
(LUIGI)
DESNI
PRITOK SENE

'
—
SLAVNO-
STNA
DVORANA
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
RASTLINA

POTOMKA
VLADIMIR
MAJAKOVSKI
SEDMI
PLANET
OSLA IN KOBILE UNESEK
NOR. GOSPOD. MORJA
VELIKO
POSLOPJE
LUDOLFOVO
ŠTEVILO
RAJKO
NAHTIGAL
LOVRENC
ARNIČ
: :
Gesla prejšnje nedeljske križanke
Javier Perez de Cuellar, Dag Hammarskjold, Butros Gali, Kurt VValdheim, Trygve Lie
mm	■)1>Brlw „m , IMn mn , .. ■MHWiWWWMMMM«lllillMTIIlf' '	»■mi i
Rešitev prejšnje nedeljske križanke
STEUERAJA, PALEOLITIK, RIS, IVANA, AMSTERDAM, KIKINDA, ABO, LEIDEN, LIZA, SNOP, ANTILOPA, EPOHA RED, KORMORAN, MLAVA, GREHOTA, ETIK, DRČ, ATARI, ANATOM, TAJA, MAO, SELIM, HARFA, ADEND, TSINAN, ARO, AKI, VOZ, AZI, SENE, ALKAR. POR, BRANKA KRANER, GE, VM, ERIKA, NI, KAJN, NOS, MULA, LIAS, PIO, UJETNIK, RAN, DANIEL, PANTHEON, JATA, ON, RU, OSINA, LOS, LINGA, ODOLI N, NIKA, KSILOL, RN, REDENIK, LŠ, ATRI, BLOK, NRAV, KOKS, CIA, CAPU AN A, ROTTERDAM, MIR, IR, ZOR, JAMAR, GANA, ALOJA, IRENE, LG, NABAVA, NIJMEGEN,
ARAKAN, AS, AKANT
		■■
SLOVENIJA		
SNG LJUBLJANA
Veliki oder
Ponedeljek, 23. oktobra, ob 19. uri: D. Zajc: GRMACE, gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Torek, 24. oktobra, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Sreda, 25. oktobra, ob 22. uri: LO SCRIT-TORE, premiera, za IZVEN (KONTO).
Mala drama
Četrtek, 26. oktobra, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN (KONTO).
Petek, 27. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN (KONTO). Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. m od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511.
MESTNO gledališče ljubljansko
e. Flisar: IZTROHNJENO SRCE,
Torek in sreda, 24. in 25. oktober, ob 15.30, za abonma TOREK POPOLDANSKI oziroma SREDA POPOLDANSKI in IZVEN.
Torek, 24. oktobra, ob 20. uri: B. Kobal - G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za IZVEN.
Mala scena MGL L VVison: ZAŽGI,
Sreda, 25. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN, petek, 27.oktobra, ob 22.30, za IZVEN. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-Pri blagajni MGL; Pel: 061/210 852.
ING OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev
Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96, in sicer:
Vpis bo do 28. oktobra pri blagajni Opere na Župančičevi 1 (tel.: 061/331-950) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18,-ure ter v soboto od 9. do 12. ure.
V četrtek, 26. oktobra, bo vpis neprekinje-
no od 9. do 18. ure.
UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST!
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER
Trbovlje - jutri ob 19.30; Ljubljana - Dom španskih borcev - 25. oktobra ob 19. uri; Celje, 27. oktobra ob 19.30.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Petek, 27. oktobra, ob 19.30: Munre Leaf -Milan Dekleva:	ZGODBA O
FERDINANDU, PREMIERA.
Gledališka blagajna je odprta danes od 11. do 12. ure in popoldan od 17. do 18. ure. informacije ob istem času na telefonski številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073.
PPG NOVA GORICA
Ponedeljek, 23. oktobra, ob 20. uri: Hovvard Barker: LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, režiser Bojan Jablanovec, za IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN
Danes, 22. oktobra, ob 19.30: DIVA DIVA-NOVA, večer kabaretne umetnice in pevke z družino Gledališča Ane Monro.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Danes, 22. oktobra, ob 16. uri: B Minoli: VILINCEK Z LUNE, igra za otroke od 5. leta starosti naprej.
Prodaja vstopnic danes dve uri pred predstavo. Rezervacije po tel.: 061/312-860.
FESTIVAL LJUBLJANA
Viteška dvorana festivala Ljubljana, 24. in 25. oktober, ob 20. uri: Matjaž Kmecl: POLNOČNO KRIČANJE - Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov, monodrama. Izvaja Tone Gogala, režija s scenografijo: Mile Korun.
Informacije in prodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana med 11. in 13. ter 18. in 19. uro, ter u ro pred predstavo (tel: 061/226-544).
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Prodaja abonmajev: ob delavnikih od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav Pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664). SSG gostuje s predstavo Draga Jančarja »Halštat« v režiji Borisa Kobala jutri, 23. t. m., ob 15.00 in ob 19.30 na Ptuju.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 22. t. m., ob 18.00 (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Emilia Pomarica. Pianistka Martha Nogue-ra. Na programu Dallapiccola, Mozart in Bruckner.
Do 31. t.m. lahko potrdite prejšnje abonmaje, medtem ko se lahko odločite za novi
abonma do 2. decembra 1995 pri blagajni Dvorane Tipcovich ali na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Gristallo - La Contrada: Danes, 22. t. m., ob 16.30 komedija »Un’Isotta nel giardino« Nini Perno in Francesca Macedo-nia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bob-bio, Mimmo Lo Vecchio.
Jutri počitek.
MILJE; Gledališče Verdi: Danes, 22. t. m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine »Citta di Treviso« s Pirandellovo »II berretto a sona-gli«. Režija Mimmo Magnato.
GORICA: Kulturni dom: v sredo, 25. t. m., ob 20.30 gostuje KD Španski borci iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo Dodatni kupon.
KOROŠKA
SELOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 22. t. m., ob 19.30 »Messa die Requiem«. Klagenfurter Ensemble -Siidbahngiirtel 24: Danes, 22. t.m., ob 19.30 F. Mitterer »Zdrahe v božji hiši«.
HUAK: Studijski oder: v torek, 24. t. m., ob 20. uri W. Siegmund »Eine Liebe im Krieg« (Ljubezen med vojno).
RADIŠE: v Kulturnem domu bo v sredo, 25. t. m., ob 20. uri »Dober večer sosed - Guten Abend, Nachbar« - dvojezična kulturna prireditev.
ŠENTJANŽ V ROŽU: k+k center - SPZ: v sredo, 25. t. m., ob 19. uri Thomas Pluch: Das Dorf an der Grenze (Vas ob meji).
	
SLOVENIJA	
„	DANES, 22. OKTOBRA
Ob 15. im: NIHČE ME NE MARA, Mariom Ver-noux, Francija, 1994 (Perspektive, Kinoteka) Ob 18. uri: USODA, Fred Kelemen, Nemčija, 1994 (Perspektive, ID) i”
DEČEK S PSOM/POTEP Z ZIRINO
M	mentarci, dvorana ŽKOS),
Ob 18.30: TIROHACm/VhESELJE NAD SUMOM, Tsukuru Imanishi, Japonska, 1995/Masayuki Suo, Japonska, 1B92 (Fokus, KD) in SPOVEDNIK, Robert Lepage, Kanada, 1995 M	(Predpremiere, Kinoteka)
Ob 20.15:KURBE, Aureiio Grimaldi, Italija,
_,	1994 (Predpremiere.LD)
Ob 21 uri: IKONA NICO, Sussane Ofterineer, Nemčija, 1995 (Dokumentarci, KD) Informacije: recepcija festivala (od 16.30 do 21. ure) m blagajna Cankarjevega doma.
BORŠTNIKOVO SREČANJE, MARIBOR
Današnje prireditve:
Ob 9.30: H. C. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA, LG Jože Pengov, Mali oder.
Ob 19. uri: W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, SLG Celje, tekmovalni program, Stara dvorana.
Ob 20. uri: T. Williams: NE MOREM SI PREDSTAVLJATI KAJ BO JUTRI, Gledališče Torikos, Rusija, Mali oder.
Ob 24. uri:J. Messner - M. Hinteregger: XY NEREŠENO, nastopa Marjan Hinteregger, Mali oder.
Ob 19.30: D. Jančar: HALSTAT, gostovanje BS v Slovenskih Konjicah.
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
Bg
Avditorij Muzeja Revohella
mtri, 23. t. m., ob 17.30 predstavitev video bitna »1945-1995 Risiera di S. Sabba. La niemoria dell’offesa« v režiji Piera Panizo-na> ki ga je pripravil deželni sedež RAL
Večer organizirajo Odborništvo za kulturo tržaške občine, Deželni sedež RAI, Muzej Rižarna, Zidovska skupnost, Deželni inštitut zgodovine NOB, VZPI-ANPI, ANED, Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče F-JK. "
		
	Ig 1 & u	Danes se v
		Narodnem muzeju
	p	.S tMm1 «1 ^ i '-Ai' <	zapira razstava
		
	N jg||žtS§f	GOTIKA V SLOVENIJI
	LgiiS ^ f j' IlEi''.v 'Sl Hf; B cr/i lt"‘	1	- SVET PREDMETOV.
		Ob 10. uri vas bo
		po njej popeljala
		mag. Jasna Horvat.
		(na sliki: Križ, 15. stoletje)
GLASBA
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Sreda, 25. oktobra, ob 20. uri: SLAVNOSTNI KONCERT! OD ŠTREKLJEVIH LJUDSKIH PESMI IN ZAPISOV DO SODOBNIH SKLADB NA LJUDSKO TEMO. Nastopajo ljudski pevci in godci, poustvarjalci ljudske glasbe, Komorni orkester Marka Muniha, mešani zbor Canticum, Trio Trutamora Slovenica, sopranistka Hitomi-Akiyama in drugi. Program: ljudske pesmi in krstne izvedbe skladb. Atrij narodnega muzeja.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/ 222-815.
AJDOVŠČINA
Danes, 22. oktobra, ob 20. uri bo v Dvorcu Zemono prvi abonmajski koncert v novi sezoni. Nastopil bo violončelist Mario Brunell. Program: J. S.
Bach, S. Gubaidulina, M. Gabrijelčič, C. Ligeti.
LJUBLJANA
Akademija za glasbo prireja v ponedeljek, 23. oktobra, ob 19.30 v Mali dvorani Slovenske filharmonije PODIPLOMSKI RECITAL, na katerem bo nastopil violončelist Aleksander Ku-zmanovski. Pri klavirju Vladimir Mlinarič. Program: Prokofjev, Beethoven, Brahms.
ILIRSKA BISTRICA
Danes, 22. oktobra, bo ob 22. uri v ljubljanskem klubu K4 nastopila skupina Love 666 iz VVashingtona (na sliki desno). Zasedba: Dave Unger - bas, Angel - bobni, Gary Mond - kitara. POSTOJNA
Danes, 22. oktobra, bo ob 19.30 v zbir-
nem centru Postojna koncert igrive punk skupine Harries iz Nizozemske. Vstop je prost.
V sredo, 25. oktobra, ob 23. uri bo
imela skupina koncert v ljubljanskem klubu B-51 na Gerbičevi 51.
PORTOROŽ
V sredo, 25. oktobra, ob 20.30 bo v portoroškem Avditoriju jazz koncert Tria Renata Chiccoja. Priljubljeni Renato Chicco iz Izole, sedaj živeč v New Yorku, prihaja tokrat v trio zasedbi.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM
V	Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARDA JAKOPIČA. Slovenska 9
Na ogled je razstava Pisemski papirji, znaki, logotipi.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone.
Avla Nove ljubljanske banke,-Tra republike 2
V	avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5
V	galeriji je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip. Danes ob 11. uri vas bo po razstavi vodila Miša Molk.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
GALERIJA KRKA. Dunoisko 65
V	galeriji je na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA SKUC
V	galeriji je na ogled razstava Ljubljana - Budimpešta: Cas kot struktura, metoda kot pomen.
MODERNA GALERIJA. Tomšičevo 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev teg.a stoletja Franceta Kralja.
GALERIJA TIVOLI.-Pod turnom 3
V	galeriji je še danes na ogled razstava Japonski umetniki podiplomskega študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, (na sliki
spodaj: Keise Suzuki:-Courtyard 6-1. Z; na sliki 1 e v o : -Voshishige-Yamaguchi:
From Chaos to Cho-smos)
FJK
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
8. novembra, ob 21.00 - Koncert pianistov Claudia Mat-tioto in Gnido Scano. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spivakova (violina) in I. Tchetoneva (klavir) iz Moskve.
10. Festival latinsko-ame-riškega filma
Jutri, 23. t. m., ob 22. uri v lokalu El Macaky (tel. 634089) večer latinsko-ame-riške glasbe in plesa.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Čajkovski).
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST: Palača Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Umik: vsak dan 9-13,16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Hall: do 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Urnik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
10. Festival latinsko-ameriskega filma: danes, 22. t. m., bo ob 12. uri v Kavarni San Marco otvoritev razstave risb iz zasebne zbirke Joaquina Lavada »Quino«; ob 15. mi v gledališču Miela pa otvoritev razstave fotografij o Emiliu Fernan-dezu »El Indio«.
OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava umetnika Bruna Canelle.
GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije-vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«.
Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
ŠTANJEL: Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
PASSARIANO: V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja luge Vevre.
Deželna galerija: do 19.11. razstavlja španski umetnik Mor-quillas »Protocolos Europeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«.
ROŽEK: Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš.
H C2 LIGA H ■■ ■ ■■ Tneshna
napada
vodilno
Temano
Zmaga vodi na 1. mesto
Triestino caka danes izredno pomeb-na preizkušnja z vodilno Ternano. Gre za srečanje kola, saj so Tržačani gostom neposredno za petami na drugem mestu. Položaj obeh ekip je dokaj presenetljiv, če vemo, da je nogometna zveza tako Temano kot Triestino šele naknadno vključila v C2 ligo. Glede na to, da se je prvenstvo komaj dobro začelo, je še prezgodaj, da bi govorili, da gre za tekmo, ki že lahko odloča tudi o napredovanju, toda kljub temu gre za spopad dveh ekip, ki sta najbolj prijetno presenetili na začetku. Triestina je sicer imela nekoliko lažji razpored, toda predvsem v gosteh (tri zmage v treh tekmah) so Tržačani pokazali, da lahko ciljajo precej visoko.
Danes čaka Rosel-lijeve igralce najbrž najtežja preizkušnja doslej. V igri je začasno prvo mesto na lestvici, ki ga prinaša samo zmaga. Tema-na ima namreč dve točki prednosti. Trener Roselli ima tudi nekaj težav s poškodbami. Tako so Giuseppe Mosca, Gian-luca Birtig in Ales-sandro Jacono med tednom trenirali z zmanjšano intenzivnostjo. Ostali so zdravi, tako da bi moral Roselli kljub vsemu sestaviti kompetitivno enajsterico.
Gostje imajo zelo izkušeno ekipo, ki je večkrat zelo nevarna v napadu. Edino slabost imajo v obrambi, saj so branilci precej počasni. Prav v tem pa naj bi bila možnost Tržačanov.
7. KOLO V A LIGI
Udinese računa na nove točke
V Videm prihaja Torino - Derbi kola je v Milanu med Interjem in Laziom
Z današnjim kolom se za nogometaše začenja zimski umik, tako da se bodo vsa srečanja v vseh ligah od najvišje do najnižjih začela ob 14.30. V A ligi se obeta najzanimivejše srečanje v Milanu med Interjem in Laziom. Inter bo moral igrati brez Delvecchia, ki je bil prejšnjo nedeljo izklčjučen v Bergamu in je bil kaznovan z dvema tekmama neigranja. Inter je doslej razočaral, Lazio je bil bolj uspešen in je v prvenstvu še edina neporažena ekipa.Zelo pomembno srečanje čaka tudi Videmčane, ki gostijo Torino. Zmaga bi Videmčanom prinesla precej mirnosti in predvsem potrebne samozavesti za nadaljevanje prvenstva. Precej zanimivo bi lahko bilo tudi v Vicenzi, ki je na lestvici presenetljivo precej visoko. Zato tudi vodilni Milan ne bo imel lahkega dela, čeprav je seveda izrazit favorit.
DANAŠNJI SPORED: Bari - Ca-gliari, Cremonese - Atalanta, Inter -Lazio, Juventus - Padova, Piacenza
-	Napoli, Roma - Parma, Sampdoria
-	Fiorentina (20.30 TV prenos po Tele+2), Udinese - Torino, Vicenza -Milan.
VRSTNI RED: Milan 15, Parma 13, Lazio in Fiorentina 12, Juventus in Napoli 11, Vicenza 10, Inter, Udinese in Atalanta 8, Caghari in Piacenza 7, Sampdoria, Roma in Torino 6, Bari 5, Cremonese in Padova 1.
B liga
DANAŠNJI .SPORED: Avellino -Bologna, Brescia - Palermo, Cesena
-	Reggiana, Chievo - Pistoiese, Co-senza - Genoa, F. Andria - Reggina, Perugia - Lucchese, Pescara - Fog-gia, Salemitana - Ancona, Venezia -Verona.
VRSTNI RED: Genoa 17, Bologna 16, Salemitana in Verona 14, Pescara, Brescia in Palermo 12, Cesena, Pistoiese in Avellino 11, Ancona in Foggia 10, Cosenza 9, F. Andria in Chievo 8, Reggiana, Lucchese, Reggina in Perugia 7, Venezia 5.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Sovodnje ne mislijo sestopiti z viha
Staranzano hud nasprotnik - Tudi tori Juventini računajo na nadaljevanje pozitivnih nastopov
Sovodnje ZKB - Staranzano
Današnji derbi 5. kola v tej ligi bo govoto v Sovodnjah, kjer bo naše moštvo, ki z 10 točkami samo vodi na lestvici, igralo proti tretjeuvrščenemu Staran-zanu.
»Ce bomo igrali kot v prejšnjem kolu proti Ponziani, se nam ni bati za rezultat. Zavedamo se, da je Staranzano zelo solidna ekipa, ki je bila že lani do zadnjega v boju za prestop v višjo ligo, in je tudi letos med favoriti za napredovanje. Zato bomo morali igrati samozavestno, požrtvovalno, kot smo igrali v Trstu proti Ponziani,« je dejal predsednik SD Sovodnje Gian-ni Marsom
Staranzano ima več odličnih posameznikov, med katerimi izstopa napadalec Fadi, ki je že igral pri Pro Gorizii in je lani za moštvo iz Starancana dal več kot 15 golov.
Pri Sovodnjah ni poškodovanih in niti izključenih igralcev.
Vzdušje v sovodenjskem tabora je seveda vedro.
»Da smo tudi letos dobro začeli sezono, so seveda zaslužni vsi igralci, trener, odborniki in navijači, ki nas stalno spodbujajo in nam v velikem številu sledijo tudi na gostovanjih. To pa ne velja samo za člansko ekipo, želim poudariti, da smo uspešno startali tudi na mladinskem področju. Skratka, delo vseh odbornikov in trenerjev se obrestuje,« je pristavil Marson.
Juventina - San Luigi
Tudi pri štandreškem nogometnem društvu so z dosedanjim obračunom več kot zadovoljni. Dolgoletni Juventinin odbornik Danilo Nanut pa svari pred prenagljenim navdušenjem: »Moramo stvarno oceniti stanje in se ne prepustiti pretiranemu optimizmu. Doslej smo izpolnili pričakovanja. Po štirih kolih Se nismo doživeli poraza. To pa nas ne sme uspa-
vati. V nedeljo smo nekoliko podcenjevali nasprotnika in tudi nerodno prejeli prvi gol. Nato smo na srečo igro izboljšah in tudi zmagali.« Juventina bo danes igrala proti San Luigiju, ki je doslej zbral le dve točki in je predzadnji na lestvici. »Prav takih nasprotnikov se presneto bojim. San Luigi bo igral na vse ali nič. Dal bo vse od sebe, ker nujno potrebuje točke.«
Standrežci bodo skoraj gotovo igrali brez Massima Tabaja, ki si je poškodoval gleženj, sicer pa je vzdušje v ekipi izredno dobro, za kar ima s svojim načinom dela precej zaslug tudi novi trener Franco Zuppicchini.
Vsa ekipa je v več kot zadovoljivi formi in razveseljivo je predvsem to, da si je Dario Kovic opomogel po poškodbi. Marko Devetak igra vse bolje in Marino Peteani, ki je v nedeljo stopil na igrišče v drugem polčasu, kaže dokaj dobro for-
2. IN 3. AMATERSKA LIGA
Derbi Kras ■ Gaja lahko na koncu odloča tudi o prvem mestu Breg na preizkušnji z Venusom
Primorec na težkem gostovanju pri Cornu - Dolina lahko potrdi zadnje dobre igre - Mladostna točko proti Azzurri
2.	AMATERSKA LIGA
Como - Primorec
Dva pekoča poraza Primorca na domačih tleh je delno omilil uspeh s Portua-lejem v gosteh, grenkoba pa še vedno ostaja in danes čaka Trebence spet težka preizkušnja. Nasprotnik, M je že lani solidno igral v tej skupini (6. mesto, 34 točk) letos sodi v ožji krog favoritov.
Po treh koHh je ekipa Cor-na že sama na vrhu lestvice in ta položaj bo skušala tudi obdržati. Trebencem napake tokrat niso dovoljene, ker bi nasprotnik to takoj izkoristil, saj so domačini v treh tekmah dah sedem, Trebenci pa prejeli kar devet golov.
3.	AMATERSKA UGA
Kras-Gaja
Veliko zanimanje vlada tudi za današnji 17. prvenst-
domači šport
Danes
Nedelja, 22. oktobra 1995 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 14.30 v Standrežu: Juventina - San Luigi
1.	AMATERSKA UGA
14.30 na Proseku: Primorje - Zarja; 14.30 v Križu: Vesna - Forgaria
2.	AMATERSKA UGA
14.30 v Korenu: Como - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
14.30 v Gorici, na Stražcah: Azzurra - Mladost;
14.30	v Repnu: Kras - Gaja; 14.30 v Dolini: Dolina -Romana; 14.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Venu s -Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese; 10.30 na Opčinah: Sant’ Andrea - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI
10.30	na Opčinah, »N. Rocco«: Opicina - Gaja ZAČETNIKI
9.00	v Pierisu: Pieris - Mladost
NAMIZNI TENIS
KVALIFIKACIJE ZA DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO
8.30	v Coccagliu: nastopa tudi Kras ZENSKI TOP 12
10.00	v Spoletu: nastopa tudi Ana Bersan (Kras)
veni derbi med Krasom in Gajo, ki sta se doslej srečala desetkrat v 3. AL in šestkrat v 2. AL. V 16 derbijih je skupno padlo 49 golov, Gaja jih je dala 28, Kras pa 21. Tudi glede zmag so gajevci v prednosti:	zmagali so
osemkrat, Kras je bil uspesen petkrat, trikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Samo en derbi (deveti) se je končal brez gola.
Danes bo predvsem zanimivo, kdo bo dosegel 50 gol: Kras ah Gaja?
Kaj pa menijo v obeh taborih?.
Stojan Suc (igralec Krasa): »Ker igramo doma, upamo na zmago, čeprav se zavedamo, da ne bo lahko, ker je Gaja solidna ekipa. Čeprav ni dosegla najboljših rezultatov, pa bo gotovo med protagonisti tega prvenstva. Na žalost na derbiju ne bomo morah računati na Lacalamito, ker je poškodovan, saj je moral že prejšnjo nedeljo predčasno zapustiti igrišče. Njegova odstotnost se bo gotovo poznala, saj je spreten napadalec, ki zna izkoristiti ugodne priložnosti.« Za ljubitelje statistik naj omenimo, da bo Stojan v nedeljo odigral 99. prvenstveno tekmo v članski ekipi Krasa.
Stani Kalc (predsednik Gaje): »To bo derbi dveh najboljših ekip v skupini. -Poraz, ki smo ga doživeli proti Cusu, je bil po mojem gola slučajnost. Prepričan sem, da bosta Gaja ali Kras osvojila prvo mesto v letošnjem prvenstvu. Trenutno sicer zaostajamo za Krasom za tri točke, ki jih moramo čimprej nadoknaditi. Današnji derbi je zato lepa priložnost. Res ne skrivam ambicij, mi Startamo na zmago. Večjih sprememb v postavi mislim, da ne bo, odsoten bo le Giursi.«
Venus - Breg
"Nasprotnik, ki je lani končal prvenstvo na repu, je letos povsem nepričakovano na vrhu lestvice. Je to gola slučajnost ali pa so se Tržačani letos razigrali? To bodo danes lahko preverili Brežani, ki bodo morali igrati previdno, saj je Venus premagal S. Vito in Union, ter igral neodločeno z Verme-glianom, kateremu so tudi Brežani prepustih točko. Dolina - Romana Dolinčanom prihajajo v goste doslej še nepremagani TržiCani, ki so se morah po visoki zmagi (4:0) nad Cu-som sproti Montebellu in Krasu zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Gostje bodo prišli v Dolino z namenom, da nadaljujejo s pozitivno serijo.
Dolinčani so z dobro igro proti Servoh pokazah, da so lahko kos tudi solidnim na-sportnikom. Zato mislimo, da se danes v Dolini obeta oster boj za točke. (B. R) Azzurra - Mladost Doberdobce, ki so po treh kolih brez poraza na dragem mestu, čaka danes težko gostovanje pri goriški Azzurri, ki je v prvenstvo Startala kot eden glavnih favoritov, vendar doslej te vloge ni v celoh upravičila. Po drugi strani pa je Mladost na Startu zaigrala zelo dobro in zato v doberdobskem taboru računajo, da tudi po današnji tekmi pozitivne serije ne bo konec.
Tokrat bo sicer naloga zelo težka, saj je nasprotnik zelo močan, poleg tega pa ne bosta igrala Pelkcani in Bla-son, kar se bo precej poznalo. Verjetno pa bo kljub rahli poškodbi zaigral Peter Ger-golet. Glede na težave s postavo bi se pri Mladosti danes zadovoljili tudi z neod-- ločenim izidom.
V 1. AMATERSKI LIGI / 37. DERBI NA PROSEKU h
Pri Primorju in Zarji napovedujejo hud boj
Bazovci iščejo izgubljene točke, Prosečani pa želijo še utrditi vodilni položaj - Vesna na zmago
Primoije-Zarja
Na Proseku bo danes na sporedu 37. prvenstveni derbi med Primorjem in Zarjo, ki sta prvih šest derbijev igrala v 3. AL, nato kar 26 zaporedoma v 2. AL, zadnje štiri pa v
rilo Primorje, dvanajstkrat je bila uspešna Zarja, devetkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu (šestkrat brez gola).
Pri tem obračunu ni vštet »vroči« 32. derbi na Proseku (24.2.1991), ko je prišlo tik ob koncu do pretepa na igrišču piri stanju 1:1. Disciplinska komisija je odločila, da se tekmo ponovi in tako sta se ekipi 25. aprila razšli i veljav
bita tekmo 2:0.
Ta derbi je bil gotovo poglavje zase, saj hujših izgredov v ostalih derbijih nismo zabeležili, čeprav smo videh nekaj »običaj-
danjih derbijih je skupno padlo 66 golov, 34 jih je dala Zarja, 32 pa Primorje.
Za ljubitelje statistik naj še omenimo, da so Bazovci že petkrat premagah Primorje na Proseku, zadnjič po 12. letih prav v zadnjem derbiju (12. februarja letos) in to s pravo točo golov (5:0). Takrat je bil po četrtem golu zaradi protestov izključen vratar Primorja Babich, ki bo prav v današnjem derbiju odigral 100. prvenstveno tekmo v članski ekipi Primorja. Babich je v vrste proseške ekipe prestopil v sezoni 91/92 in v prvih dveh sezonah odigral vseh 60 tekem. V sezoni 93/94 pa se je težje poškodoval v 8. kolu (Primorje-Trivignano 2:1) tako, da se je prvenstvo za njega končalo. Lani pa je branil vrata Primorja na 27 tekmah.
Se en podatek z zadnjega derbija. Zaradi kočljivega položaja na lestvici, predvsem pa pekočega poraza, je Primorje odslovilo trenerja Krizmana in ga nadomestilo s Franzo-tom. Le mesec dni pozneje je tudi Zarja zamenjala trenerja. Ispiro je zamenjal Bidus-sija, ki letos sedi na klopi Primorja.
Prav zaradi omenjenih dogodkov se danes obeta privlačen in zanimiv spopad, za napoved pa smo povprašali po enega nogometaša iz vsake ekipe.
Dimitrij Lukša (Primorje): »Po dveh zaporednih zmagah smo se znašli na vrhu lestvice in zato je razumljivo, da vlada v ekipi dobro razpoloženje. To je obenem spodbuda, da se zagrizeno vržemo v boj, ker hočemo obdržati položaj na lestvici, kar pomeni, da računamo na nadaljevanje pozitivne serije. Glede postave je gotovo, da Auberja zaradi poškodbe ne bo na igrišču. Možno pa je, dabo Miclaucich opravil prvi prvenstveni nastop. Mislim, da letos igramo mnogo
P. Štoka in M. Ferluga na lanskem derbiju
boljše, predvsem pa bolj prepričljivo kot v lanski sezoni in zato sem optimist. Upam seveda tudi, da bodo ugodne vremenske razmere privabile ob rob igrišča lepo število navijačev, saj igra njihovo spodbujaje v derbijih zelo pomembno vlogo.«
Marko Ferluga (Zarja): »Doslej smo dvakrat zmagali, dvakrat pa smo ostali praznih rok. To pomeni, da moramo zamujeno čimprej nadoknaditi. Derbi z Vesno smo že izgubili, zato tokrat ne smemo razočarati naših navijačev in prepričan sem, da bomo na Proseku zaigrah mnogo boljše kot proti Vesni, tudi zaradi tega ker je morala v ekipi sedaj precej visoka. Kar se tiče postave, ne bo velikih novosti, vrnil pa se bo Altarac, ki je presedel kazen izključitve, igral pa bo tudi Gregorič, ki je bil na igrišču že prejšnjo nedeljo. Za nasprotnika gotovo nismo neznanka. Bidussi in Pescatori sta bila v lanski sezoni se v naših vrstah«
Vesna-Forgaria
Križanom prihaja v goste ekipa, ki se je lani v skupini A za las rešila izpada. Gostje so na koncu s 27. točkami pristali na 13. mestu. Letos so izgubili le s Torreanesejem, edino zmago pa so dosegh proti Reaneseju, ki pa je edma ekipa, ki je doslej presenetila Križane. Tudi močni Basaldelli je bila Vesna v nedeljo kos, kar pomeni da so »plavi« danes nesporni favoriti, čeprav bo imel trener Nonis nekaj problemov s postavo. Le°" nardi in Niko Sedmak sta na mreč kaznovana.	Bruno Rupel
KOŠARKA / 7. MCDONALD' S OPEN
NOVICE
V finalu houstonske »rakete« po napovedih ugnale Buckler |
Italijanski prvak se je posebej v začetku dobro upiral - Real Madrid šele četrti-Pokal Dražena Petroviča za najboljšega igralca dobil Clyde »The Glide« Drexler
LONDON - V finalnem obračunu na sedmem košarkarskem turnirju McDonalds je prvak lige NBA Houston Rockets premagal italijanskega prvaka Bucklerja iz Bologne s 126:112 (64:56). Največ točk (25) je za Houston dosegel stari maCek Clyde »The Glide« Drexler, ki je dobil tudi pokal Dražena Petroviča za najboljšega igralca turnirja (MVP). Pri Houstonu sta se izkazala Se Sam Cassell s 23 točkami in Brovra z 21. Najboljši igralec italijanskega prvaka in tudi najboljši strelec finala pa je bil dolgoletni igralec NBA Orlando VVoolridge, ki je dal kar 34 točk, Komazec jih je prispeval 21, Binelli pa 18.
Avstralski košarkarski Prvak Perth VVildcats je V srečanju za tretje mesto premagal evropskega prvaka Real Madrid s 93:86 (39:41). Pri Avstralcih sta bila s 26 točkami najuspešnejša Ricky Grace in James Cravvford, v vrstah Reala pa se je izkazal le Jugoslovan Nikola Lončar, ki je tudi pristal Pri 26 točkah.
V	tekmi za peto mesto je Maccabi iz Tel Aviva premagal angleški Sheffield Sharks s 107:89 (51:44). Pri Izraelcih je dal 21 točk Tom Cham-bers, Doron Jamchy 19, Radisav GurCiC pa 18. Pri Sheffieldu je bil najučinkovitejši Huggins (25 točk).
V	prvem polfinalnem srečanju v petek je Buckler iz Bologne premagal madridski Real s 102:96 (62:58), v drugem pa je Prvak ameriške poklicne košarkarske lige NBA Houston Rockets ugnal
avstralskega prvaka Perth VVildcats s 116:72 (51:42).
Avstralci, ki so prvič igrali na turnirju McDonalds, so v začetku srečanja proti prvaku NBA delovali zgubljeno. Zgrešili so kar 18 od 19 prvih metov in Houston je povedel z 9:0, proti koncu prve Četrtine pa z 29:10. Videti je bilo, da bo srečanje potekalo v znamenju dvoboja mačke in miši. Toda Avstralci so v drugi Četrtini pokazali, da so vendarle vredni svojega imena (divje mačke) in s consko obrambo presenetili prvake NBA. Rakete iz Hou-stna so imele veliko težav pri metih z razdalje in košarkarji iz Pertha so z delnim rezultatom 14:2 dve minuti pred koncem polčasa znižali na 46:40 v korist Američanov. Ob polčasu so Rocketsi vodili z 9 točkami (51:42). Se v zaCetku tretje Četrtine je bilo 60:50, nato pa je Houston z agresivno in hitro igro razbil avstralsko cono in s 44 točkami razlike ob koncu tekme (116:72) naredil tudi naj-vecjo prednost zmagovalca dosedanjih srečanj Mc-Donaldsa.
»Conske obrambe nismo vajeni, saj v NBA ni dovoljena. Cona, proti kateri smo igrali zadnjič v študentski košarki, je v prvem polčasu popolnoma otopila naš napad. Vedeli smo za orožje, vendar je trajalo nekaj časa, da smo se privadili in s hitrimi protinapadi stvari postavili na svoje mesto,« je dejal Clyde Drexler, ki je imel v prvem polčasu katastrofalen met (1:7). Toda s petimi zadetimi meti od še-
stih je v tretji Četrtini prevzel breme in kljub poškodovanemu centru Hakeemu 01ajuwonu prvaku NBA prinesel prepričljivo zmago. Drexler, Robert Horry (20 točk, 12 skokov) in drugi najboljši igralci Houstona v zadnji Četrtini niso veliko igrali, priložnost, ki jo je dal trener Rudy Tomljanovich, pa sta izkoristila Kenny Smith in Pate Chilcutt s p013 točkami. Pri poražencih je Scott Fisher dosegel 18 točk in 12 skokov.
Izidi - tekma za 5. mesto: Maccabi Tel Aviv -Sheffield Sharks 107:89 (51:44); tekma za 3. mesto: Perth VVildcats - Real Madrid 93:86 (39:41); finale; Houston Rockets -Buckler Bologna 126:112 (64:56). (V. M.)
Clyde Drexler je bil najboljši igralec turnirja (AP)
KOLESARSTVO / DIRKA PO LOMBARDIJI
Italijan Faresin najhitrejši
Svetovni pokal si je le prej zagotovil Belgijec Museeuw
BERGAMO - Italijanski kolesar Giarmi Faresin je zmagovalec zadnje letošnje dirke za svetovni pokal, 89. dirke po Lombardiji. Italijani so osvojili tudi preostali mesti na stopničkah, saj je drugo mesto zasedel Danielle Nardello, tretje pa Michele Bartoli. Zmagovalec svetovnega pokala je že pred zadnjo preizkušnjo postal Belgijec Johan Museeuw.
S trojnim zmagoslavjem so Italijani prekinili tradicijo sušnih let, saj tu niso zmagali že od leta 1987. Zmagoslavje so si zagotovili tri kilometre pred ciljem 252 kilometrov dolge proge od Vareseja do Bergama, ko so ušli glavnini, ki je na koncu zaostala 50 sekund. V Sprintu glavnine je bil najhitrejši Danec Rolf Sorensen. Faresinu, ki je pred
kratkim praznoval 30. rojstni dan, je včerajšnja zmaga prva v svetovnem pokalu.
Izidi: 1. Gianni Faresin (Ita,) 5:49:02 (povp. hitrost 42.116 km/h), 2. Daniele Nardello (Ita) + 0:19, 3. Michele Bartoli (Ita) isti cas, 4. Rolf Sorensen (Dan) + 0:56, 5. Stefano Zanini (Ita) + 1:02, 6. Claudio Chiappucci (Ita), 7. Francesco Casa-grande (Ita), 8. Pascal Richard (Svi), 9. Roberto Pistore (Ita), 10. Felice Puttini (Svi), 11. Mauro Gianetti (Svi), 12. Paolo Lanfranchi (Ita), 13. Stefano Della Santa (Ita), 14. Pavel Tonkov (Rus), 15. Pascal Herve (Fra), 16. Abraham Olano (Spa), 17. Zenon Jaskula (Pol) vsi isti Cas, 18. Vladislav Bobrik (Rus) + 1:05, 19. Dimitrij Konjisev + 4:03, 20. Gianni Bugno (Ita) + 4:03.
KI
FORMULA 1 / VELIKA NAGRADA TIHEGA OCEANA
Škot David Coulthard je bil petič v karieri najhitrejši na uradnih treningih za VN
Številne govorice o morebitnih spremembah v sestavah ekip za prihodnjo sezono
AIDA - Skot David Coulthard si je priboril prvo štartno mesto za dirko formule 1 v Aidi na Japonskem. Na veliki nagradi Tihega oceana je Coulthard že petič v karieri in četrtič zapored štartal s prvega mesta.
Coulthard, ki je svojo edino zmago dosegel na dirki za veliko nagrado Portugalske septembra letos, je petkov Cas s prvega uradnega treninga na drugem izboljšal za 0.169 sekunde (1:14.013). Njegov kolega v moštvu VVilliams Damon Hill je skupaj z njim startal iz prve vrste, saj je dosegel drugi Cas treninga (1:14.213), tretji pa je bil lanskoletni svetovni prvak in vodilni v skupnem seštevku Nemec Michael Schumacher (1:14.284). »Nisem se preveč trudil, da bi izboljšal petkov rezultat. Tudi tretje štartno mesto ni slabo,« je menil Nemec, ki ima s sedmimi zmagami in 82 točkami kar 27 točk prednosti pred Hillom (55 toCk), Co-luthard pa je tretji s 43 točkami. Veliko voznikov je preizkušalo gume in predvsem pa so jih hranili za dirko, saj so raCunah, da bodo najbrž morah uporabiti štiri komplete.
Izidi zadnjega treninga: 1. David Coulthard (VB, vvilhams-renault) 1:14.013, 2. Damon Hill (VB, vvilliams-renault) 1:14.213, 3. Michael Schumacher (Nem, benetton-renault) 1:14.284,4. Jean Aleši (Fra, ferrari) 1:14.919, 5. Gerhard Berger (Avt, ferrari) 1:14.974, 6. Eddie
Irvine (Irs, jordan-peugeot) 1:15.354, 7. Johnny Herbert (VB, benetton-renault) 1:15.556, 8. Heinz-Harald Frentzen (Nem, sauber-ford ze-tec) 1:15.561, 9. Olivier Panis (Fra, ligier-mu-gen honda) 1:15.621, 10. Mark Bhmdell (VB, mclaren-mercedes) 1:15.652, 11. Rubens Bar-richello (Bra, jordan-peugeot) 1:15.774,12. Jan Magnussen (Dan, mclaren-mercedes) 1:16.339, 13. Aguri Suzuki (Jap, ligier-mugen honda) 1:16.519,14. Pedro Lamy (Por, minar-di-ford) 1:16.596, 15. Jean-Christophe Boul-lion (Fra, sauber-ford zetec) 1:16.646,16. Luca Badoer (Ita, minardi-ford) 1:16.887, itd. (J. M.)
Novi prestopi v formuli 1
AJDA - V zakulisju formule 1 je dogajanje vedno pestro. Čeprav so vozniška mesta v najboljših moštvih že zasedena, se pojavljajo nove govorice o prestopih. Tako naj bi Gerhard Berger in Damon Hill zamenjala mesti v dirkalnikih za prihodnjo sezono.
Frank VVilliams menda ni zadovoljen s Hillom, ker pod pritiskom dela preveC napak, Jacques Villeneuve pa je v formuli 1 novinec in VVilliams od njega ne pričakuje naslova svetovnega prvaka že kar prvo leto. Toda Berger je takšno možnost zanikal: »VVilliams bi me lahko dobil poleti, zdaj je prepozno. Če bo Benetton prihodnje leto naredil
dober avto, bom imel precej možnosti, da postanem svetovni prvak.« Vodja Benettona Flavio Briatore je govorice zanikal, češ da je vse samo slepilo. Med srednje kvalitetnimi moštvi so prosta še štiri mesta. Poleg Mike Sala bosta s Tyrrellom tekmovala bodisi Johnny Herbert ah pa dosedanji dirkač Ukjo Katajama. VeC možnosti ima Britanec, kajti sponzor Katajame se želi umakniti. Novi Ar-rovvsov prvi voznik bo očitno Jos Verstappen, saj je že opravil prve testne kilometre. Peter Sauber se odloča med štirimi tekmovalci: Karlom VVendlingerjem, Markom Blundel-lom, Johnnyjem Herbertom in Norbertom Fontano. Ime novega voznika bodo sporoCih do konca oktobra. Toda Cas se izteka, Herberta snubi Tyrrell, Blundell pa ima mamljivo ponudbo iz formule indy.
Pri Ligierju vlada prava zmeda. Za zdaj še nabirajo denar za prihodnjo sezono, zdi pa se, da bo moral lastnik moštva Tom VValkin-shaw proti svoji volji sprejeti Pedra Diniza, ki letos bolj ali manj ovira druge tekmovalce v nekonkurenčnem Fortiju. Brazilec bi namreč v moštvo prinesel »doto«, izraženo s sedemmestnim številom. Sponzorji zahtevajo, naj bo drugi dirkač Francoz, kandidati pa so: Olivier Panis, Jean-Christophe Boullion ali Em-manuel Collard.
V finalu Pekinga Chang in Furian
PEKING - Prvi nosilec teniškega turnirja v Pekingu (328.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) American Michael Chang je v polfinalu premagal Južnoafričana Davida Nainldna s 6:1 in 6:2, v drugem polfinalu pa je drugi nosilec Italijan Renzo Furlan ugnal cetrtopostavljenega igralca, Japonca Suza Matsuoko, s 3:6, 6:3, 6:4. Peti igralec sveta Chang, eden najboljših igralcev na svetu z osnovne Crte, bo imel priložnost, da še tretjič zapored osvoji Salem Open v kitajskem glavnem mestu. Za zmago v polfinalu je potreboval vsega 58 minut, imel pa je 82 odstotno uspešnost prvih servisov. Izida - polfinale: Chang (ZDA, 1) - Nainkin (JAR) 6:1, 6:2, Furlan (Ita, 2) - Matsuoka (Jap, 4) 3:6, 6:3, 6:4.
Devvulf presenetljivo v finalu
DUNAJ - Belgijec Filip Devvulf je v polfinalnem dvoboju na teniškem turnirju ATP z nagradnim skladom 490.000 ameriških dolarjev na Dunaju premagal osmega nosilca Šveda Jonasa Bjorkmana s 7:6 (7:5) in 6:3. V finalu bo igral proti Avstrijcu Thomasu Mustru. Ta je v polfinalu premagal Avstralca Todda VVoodbridgea s 6:4 in 7:5. Z uvrstitvijo v finale je Devvulf presenetil teniški svet, saj se je na glavni turnir na Dunaju uvrstil s kvalifikacijami.
Edberg in Gaudenzi v finalu
HONG KONG - Šved Stefan Edberg je v polfinalu teniškega turnirja v Hong Kongu (750.000 dolarjev nagradnega sklada) premagal Spanca Sergija Bru-guero s 6:2, 6:2 in bo imel možnost, da ubrani lansko zmago. V finale se je uvrstil tudi Italijan An-drea Gaudenzi, ki je proti Avstralcu Marku Philip-poussisu vodil v prvem nizu z 2:0,- nato pa se je Avstralec zaradi poškodbe hrbta predal. V finalu dvojic sta Nizozemca Jacco Eltingh in Paul Haarhuis premagala Američana Patricka McEn-roeja in Richeyja Reneberga s 6:4, 6:4. 18-letni Phi-hppoussis, ki je veljal za tihega favorita turnirja, je v zadnjem Času v izredni formi in je napredoval na 32. mesto lestvice ATP. V Hong Kongu je v predtekmovanju premagal 15. igralca sveta Nizozemca Richarda Krajička, kar je bil druga zmaga proti Nizozemcu v manj kot tednu dni. Prejšnji teden je Nizozemca ugnal v Tokiu, kjer je klonil šele v finalu proti Michaelu Changu. Ta igra ta teden v Pekingu. Izidi: polfinale - posamezniki: Edberg (Sve) - Bm-guera (Spa) 6:2, 6:2, Gaudenzi (Ita) - Philippoussis (AvsJ 2:0 - predaja; finale - dvojice: Eltingh/Haarhuis (Niz) - McEnroe/Reneberg (ZDA) 6:4, 6:4.
Rapid Dunaj še naprej vodi
DUNAJ - V13. kolu v 1. avstrijski nogometni ligi ni bilo bistvenih presenečenj. Vodeči Rapid Dunaj, ki igra šele danes, je obdržal prvo mesto na lestvici pred graškim Sturmom in dunajsko Austrio. Sturm si je pred domaCo publiko šele v 87. minuti zagotovil tesno zmago nad Riedom, Austria pa je v gosteh premagala LASK prav tako z 1:0. Se naprej je v krizi salzburška Austria, ki je tokrat igrala neodločeno proti Admiri/VVacker z Dunaja. Zadnji na lestvici Vonvarts Steyr pa je proti FC Tirol že tretjič zapored iztržil točko. Rapid Dunaj ima danes priložnost, da z zmago nad GAK-om poveCa vodstvo na šest točk. (I.L.)
Izidi 13. kola: LASK - Austria Dunaj 0:1, Sturm Gradec - SV Ried 1:0, SV Casino Salzburg - Admi-ra/Wacker 2:2, Vonvarts Steyr - FC Tirol 2:2; vrstni red: 1. Rapid Dunaj 26, 2. Sturm Gradec 23, 3. Austria Dunaj 21, 4. GAK 19, 5. SV Casino Salzburg 18, 6. SV Ried 18, 7. LASK 17, 8. FC Tirol 16, 9. Adtnira/VVacker 12,10. Vonvarts Steyr 3.
SAK: z novim trenerjem zmaga!
DONAVVITZ/CELOVEC - Odličen Start novega trenerja Helmuta Kirisitsa pri Slovenskem atletskem klubu (SAK): ekipa je v gosteh premagala moCno ekipo DS V Leoben z 1:0 ter se znebila zadnjega mesta na lestvici. S prvim uspehom po štirih zaporednih porazih se je SAK prebil celo na 13. mesto, kar bi na koncu prvenstva pomenilo obstanek v 2. zvezni nogometni ligi. Zmago je slovenskim nogometašem že v 20. minuti zagotovil Eberhard iz Maslenega protinapada, v nadaljevanju tekme pa domačinom Mjub terensM premoči ni uspelo premagati močne obrambe SAK-a na Čelu z odličnim vratarjem Prešernom. Novi trener je bil z igro, se posebej pa s prizadevnostjo igralcev nadvse zadovoljen in je dejal, da želi do konca jesenske sezone doseči varno mesto v sredini lestvice. »Za pomladansko sezono pa da bo neobhodno okrepiti moštvo v napadu,« je še dodal Kirisits, M je bil doslej trener koroškega Muba WAC in je po poklicu učitelj. 41-let-ni trener, katerega oče je gradiščansM Hrvat, je kot nogometaš igral tudi za vrsto avstrijskih prvoligašev (Rapid Dunaj, GAK, VOEST Linz), kot profesionalec pa v Grčiji pri Panatinaikos v Atenah in v HeraMionu.
Za dodatno senzacijo je v tem kolu poskrbel tudi drugi korošM dugohgaš SV Gabor Spital: v dramatični tekmi je premagal vodečega na lestvici FC Linz s 4:3. V vrstah gostov je igral tudi slavni mehišM igralec Hugo Sanchez, M pa tokrat ni dal gola. FC Linz Mjub porazu še naprej vodi s petimi točkami prednosti pred Lustenauom in Vib Mod-ling. (Ivan Lukan)
TRST - V tržaški športni palači bo drevi ob 18.30 gostoval milanski Stefanel, ki prav tako kot Illycaffe nima razlogov za zadovoljstvo na začetku letošnjega prvenstva. Tanjevičevo moštvo je v petih tekmah le dvakrat zmagalo, še slabši pa je obratim Tržačanov, ki so doslej slaviti samo enkrat. Za srečanje vlada veliko zanimanje, saj tržaški ljubitelji košarke še niso pozabiti vseh zapletov, do katerih je prišlo s selitvijo Stefanela iz Trsta v Milan in s tem tudi vseh najboljših košarkarjev, ki so prej igrali v Trstu. Tanjevič tudi danes ne bo mogel računati na Gregorja Pučko, Tržačani pa bodo skušati z morebitno zmago pridobiti na samozavesti, ki jo še kako potrebujejo. Pri Illyju tudi upajo, da bo Američan Jerome Harmon (na zadnji domači tekmi proti Scavotiniju je metal 4:18) le pokazal, koliko velja in pomagal ekipi do prepotrebnega uspeha.
DANAŠNJI SPORED: Scavotini - Madigan, Siena
-	Teamsystem, Reggio Calabria - Benetton, Ambro-siana - Mash, Illy - Stefanel, Cagiva - Nuova - Tirre-na (včeraj), Buckler - Otitalia 81:72
A21iga
DANAŠNJI SPORED: Montecatini - Turboair, Jcoplastic - Polti, Banco di Sardegna - Brescialat, Floor - menestrello, Venezia - Tonno Auriga, Imola
-	Rimini, Reggio Emitia - Caserta.
pj KOŠARKA / 6. KOLO V Al LIGI h) [H ROKOMETIp
Danes v Trstu bosta lllycaffe in Stefanel skušala popraviti slab vtis s prvih tekem
Gostje prihajajo v Trst brez Pučke Se bo Harmon končno razigral?
Poraz Principa z Ortigio doma
Hud boj
Principe - Ortigia 20:21 (8:7)
Rokometaši tržaškega Principa so morali po hudem boju priznati premoč gostujoče eltipe Ortigia iz Siracuse, ki je se enkrat dokazala, da je prava črna ovca za Tržačane. Srečanje je bilo negotovo do zadnjih sekund. Principe pa je uspel v zadnji minuti in pol nadoknaditi zaostanek dveh zadetkov in z dvema sedemmetrovkama, ki ju je uspešno izvedel Mar-co Lo Duca, izenačiti na 20:20. Toda 12 sekund pred koncem so gostje z igralcem manj dosegli še en gol in zasluženo slavili.
KOŠARKA / SINOČI V 5. KOLU B LIGE
Jadranovci izgubili z Biello po podaljšku
Naši pokazali napredek v igri - Odločil Savio (24 točk)
Štefan Samec je bil sinoči izvrsten (Foto Kroma)
Jadran TKB - Ing Group Biella 76:80 (30:36, 64:64)
JADRAN: Arena 6 (1:6 met za 2, 1:1 met za 3, 1:2 prosti meti), Oberdan 19 (4:9, 2:2, 5:9), Požar n.v., Pregare 2 (1:4, 0:1, -), Vitez 17 (6:8, 0:3, 5:8), Samec 13 (5:8, -, 3:5), Klabjan n.v., Rauber 8 (1:2, 2:7, -), Cala-vita 9 (4:7, -, 1:4), Hmeljak 2 (1:1, -, -), trener Vremec.
Met za 2: 23/42, met za 3: 5/14, skupno 28/56; pm 15:28. SON: 17. PON: Oberdan (42). 3T: Oberdan 2, Rauber 2, Arena 1.
BIELLA: Minessi 11 (3:3), Losavio 4, Bini 2, Mu-zio 9 (2:2), Savio 24 (7:7), Casprini 10 (2:2), Bogliatto 4 (2:2), Luciani 5 (1:2), Ro-butti 2, Martinetti 9 (3:4), trener Danna.
PM: 20:22. SON: 2!. 3T: SAvio 3, Muzio 1.
SODNIKA: De Ambrosi (Benetke) in Mattiello (Vi-cenza).
KOŠARKA / V 3. KOLU C2 LIGE
Lepa zmaga Bora Radenske v Vidmu
Borovci po prvem delu precej zaostajali - Odločil Perčič v zadnjih sekundah
Virtus - Bor Radenska 75:77 (45:32)
VIRTUS: Volpe 2, Capeltini 7, Salvio 18, Manzano 14, Lavarone, Nonnino n.v., Varano 13, Pituello 10, Schneider 1.
SON 15.
BOR RADENSKA: Spadoni, Susani 16 (5:8 prosti meti, 1:6 za tri točke, 3:6 dve točki), Perčič 6 (-, -, 3:5), Bajc 12 (-, -, 6:6), Barini 19 (5:6, 0:1, 7:11), Smotlak 13 (3:4, 0:2, 5:12), Ražman 6 (-, -, 3:4), Rustja (-, -, 0:1), Pettirosso 5 (1:2, 2:4), Grbec (-, -, 0:3). Trener: Krečič.
PON: Ražman (35), SON: 24
Borovci se iz Vidma vračajo z dragoceno zmago, ki je predvsem rezultat dobre igre v drugem polčasu. Gostje so sicer dobro zaigrati tudi na samem začetku srečanja (14:11), vendar so nato popustiti v napadu (12:29 za dve točki), Virtusu pa je uspevalo prav vse, česar se je lotil. Vi-
demčani so prvič povedli v 8. minuti, nato pa so do konca polčasa povečati prednost, ki je bila po prvih dvajsetih minutah že kar izdatna.
Borovci so po povratku na igrišče zaigrati bistveno bolj odločno. S čvrsto (tudi consko) obrambo so omejiti nasprotnikove strelce in si pripraviti dobro izhodišče za številne protinapade. Virtusa so prvič ujeti v 12. minuti, nadaljevanje pa je bilo zelo razburljivo. Minuto in pet sekund pred koncem je imel Bor štiri točke prednosti (75:71), vendar je izgubil skok po prostih metih Virtusa in se vnovič pustil ujeti. Zadnji napad je bil v Borovih rokah in po 29 sekundah kroženja žoge je odločilni koš dosegel Ivan Perčič (na stiki) po podaji Ivana Bajca, Virtus pa si s preostalimi tremi sekundami igre ni mogel leaj prida pomagati.
KOŠARKA / MLADINCI
Jadran TKB na začetku prvenstva visoko zmagal
Scoglietto - Jadran 43:105 (24:55)
JADRAN: Brazzani 4 (0:2), Jogan 7 (1:1), Umek
2	(2:8), Franko 13 (3:4), Velinsky 10, Jori 2, Požar 22 (1:4), Klabjan 17 (1:2), Stokelj 5 (3:4), T.Oberdan
3	(1:5), Gej 17 (3:6), B.Starc 3 (1:2); trener Vremec.
V prvem kolu mladinskega prvenstva,so jadranovci proti šibkemu Sco-gliettu opravili le lažji trening in brez težav osvojiti prvi prvenstveni par točk. O tekmi ni kaj dosti povedati, saj končni izid dovolj zgovorno prikazuje terensko pre-
moč naSih fantov na tej tekmi.
Naj omenimo, da bi morala Jadran in Illycaffe letos igrati v prvenstvu državnih mladincev, a ker je bilo vpisanih premalo ekip, je košarkarska zveza obe ekipi vključila v deželno prvenstvo. Naši košarkarji bodo tako torej večkrat naleteli na mnogo slabše ekipe, vsaj na papirju pa bi se morati enakovredno boriti z Don Boscom, Servolano in In-terjem 1904, medtem ko je Illycaffe razred zase.
Jutri je na sporedu derbi z Borom, ki je bil v tem kolu nrost.fMatl
TRST - Po zelo izenačeni in vse do poslednjih potez razburljivi tekmi so jadranovci sinoči v 5. kolu B lige izgubiti proti vodilni Bielli šele po podaljšku. Naši košarkarji so tokrat pokazati in dokazali, da se lahko borijo tudi z najboljšimi v tej ligi. In ne samo: v zadnji akciji regularnega dela so celo imeli priložnost za zmago.
Začnimo torej kar pri zadnji in izredno razburljivi minuti: napake so se vrstile na obeh straneh, jadranovci pa so povedli z Vitezom 40 sekund pred koncem z dvema točkama (64:62), Pregare je nato napravil napako na Saviu, ki je z dvema prostima metoma stanje izenačil na 64:64. Tri sekunde pred koncem je Vitez metal na koš, žoga se je odbila od obroča in Pregare je v skoku spet metal na koš, žoga pa ni hotela skozi obroč.
V podaljšku so gostje, predvsem z nepogrešljivim bivšim Bucklerjevim igralcem Giampierom Saviom uveljaviti svojo premoč in tudi zmagali.
Jadranovci so se skozi vso tekmo požrtvovalno boriti in bili gostom povsem enakovredni. Tekma je bila tako izenačena, tako da nobena od ekip ni vodila za več kot 6 točk. Le v enem elementu so biti gostje boljši od jadranovcev, to je pri izvajanju prostih metov (Jadran 15:28, Biella 20:22). To pa je tudi odločilo zmagovalca.
»Vsem fantom čestitam za zelo dobro igro. Pokazati so velik napredek in predvsem so po dosedanjih slabih tekmah značajno reagirali. Prvenstvo je še dolgo, naša forma pa se stalno dviga in to je seveda spodbudno,« je po sinočnji tekmi dejal Jadranov trener Andrej Vremec, (bi)
NOGOMET
Mladinci: samo ena točka na 4 tekmah
DEŽELNI MLADINCI Juventina - Cormo-nese 4:4 (3:2)
Strelci za Juventino: Gallo, Gambino, Pado-vani (Hm) in Romano POKRAJINSKI MLADINCI Na TRŽAŠKEM Olimpia - Primorje 5:1 (4:0)
Strelec za Primorje: Kuk v 50. minuti.
Vesna - Edile Adriatica 0:1 (0:0)
NA GORIŠKEM Natisone - Sovodnje 4:0 (1:0)
NAJMLAJSI Sovodnje - Ronchi 1:2 (0:1)
Strelec za Sovodnje: Zanier OGIBAM
Primorje - Ponziana 2:1 (0:1)
Strelca za Primorje: Pilat in Stoka
O vseh srečanjih bomo podrobneje še poročali.
______________KOŠARKA / 2. KOLO V D LIGI
Ciciboni derbi s Kontovelom Važna zmaga Doma Agorest
Kontovel - Gabona 76:78 (38:37)
KONTOVEL: Pertot 15, Kralj 6, Gulič 15, Turk 11, L Emili 3, Starec 14, Gvardi 9, Vodopivec, M. Emili, Godnič 3; trener C. Starc.
SON: 25; 3T (Starec 2, Pertot 1, Kralj 1).
CTCTRONA: Persi 18 (7:11 za 2 točki, 0:2 za 3 točke, 4:11 prosti meti), Filipčič, Jogan 9 (3:3,1:3, -), A. Zuppin 6 (2:5, -, 2:2), Battilana 3 (0:1, -, 3:4), Possega 21 (8:9, -, 5:8), Tomšič 17 (2:2, 3:5, 4:4), S. Zuppin (0:2, -, 0:2), Pieri 4 (1:2, 0:1, 2:2); trener L. Furlan.
Met za 2 T: 23:35; met za 3T: 4:11 (Tomšič 3, Jogan 1); skupno: 28:46; PM: 20:33; SON: 24.
Sodnika: Romano in De Gobbis (oba Trst)
V skladu s pričakovanju se je prvi letošnji slovenski derbi v D ligi odločil šele v zadnjih sekundah, več sreče pa je pri tem imela Gcibona, ki je znala v odločilnih sekundah ohraniti bolj mimo roko. Derbi ni bil lep, kar je tudi nekaj povsem običajnega, zato pa je bil razburljiv, saj je bilo stanje večji del srečanja zelo izenačeno.
Boljše je začela Gcibona, ki je v 6. minuti vodila s 15:11, Kontovelcem pa je
uspelo izenačiti dobre štiri minute pred odmorom na 32:32. Do 25. minute je nato potekal izredno izenačen boj, dokler niso Gulič, Pertot in Starec popeljati Kontovela do vodstva s 63:55. V tem obdobju je Gcibona slabo napadala proti conski obrambi 3:2 ijn tudi v skoku pod košem je bila slabša od Starčevih varovancev. Se dobre
4	minute pred koncem je Kontovel vodil s
5	točkami prednosti (69:64), nato pa se je tehtnica začela počasi nagibati na stran Ci-cibone in Tomšič ter Persi sta minuto pred koncem Cicibono popeljala v vodstvo s 74:73. V zadnji minuti se je vnel hud boj za zmago, Cicibona pa je prednost ene točke stalno držala, 12 sekund pred koncem pa je Battilana izkoristil 1 proti met in vodstvo povišal na 78:76. Kontovelcem je ostal še zadnji napad, toda z izredno agresivno obrambo jim je Cicibona preprečila zadnji met in srečanje se je tako končalo z zmago gostov.
Pri zmagovalcih velja pohvaliti Posse-go, Tomšiča in Persija (razen pri prostih metih), pri Kontovelu pa so biti boljši od ostalih Gulič, Pertot in Starec. (VJ)
Mer 1904 - Dom 91:97 (39:49)
DOM: Corsi 19 (3:4, 0:6,13:16), Di Cec-co 29 (13:15, -, 3:6), Jarc 16 (7:13, -, 2:4),
Franco 26 (8:11, 0:2,10:13), Orzan 2 (1:1, -, -), Podbersič 0 (0:3, -, -), Ambrosi 5 (2:4, -, 1:2), Kocjančič, Primožič.
Met za 2T 34:51; za 3T 0:9; PM 29:41.
UNTER: Martucci 18, Suberesi, Furlan 4, Bossich, Jurkic 32, Kočevar, Valdemarin 13, Apolonio 8, Musto 11, Srebrnik 6.
Sodnika: Galti (Tavaganacco), Di Vito (Čedad)
Domovci so proti nevarni ekipi hiter 1904 v gosteh izbojevati izredno važno in povsem zasluženo zmago. Belordeči so sicer brez večjih težav voditi večji del tekme in le v zadnjih minutah zaradi utrujenosti izgubiti nekaj žog in dopustiti nasprotnikom, da so se nevarno približati.
Začetek srečanja je bil pravi monolog domovcev, ki so brez večjih težav zaključevati napade, tako da je bil rezultat v 12. minuti že 30:15. Di Cecco in Corsi sta zadevala z vseh pozicij, Jarc pa je neovirano pobiral žoge pod obema košema. Zal so belordeči po visokem vodstvu nekoliko popustili in tako so domačini ob koncu polčasa obdržali zaostanek v dostojnih mejah.
V drugem delu tekem se je v glavnem ponovila stika iz prvega polčasa in nič ni dalo slutiti, da bo zmaga naših v nevamo-
Derbi je bil zelo izenačen (Foto Kroma)
sti. Nekaj zgrešenih podaj, prevelika sproščenost v obrambi ter peta osebna napaka najboljšega strelca Di Cecca, vse to je povzročilo v Domovih vrstah določeno zmedo, kar so domačini izkoristi, da so se nevarno približali gostom. Na srečo je prav v zadnji minuti prišla do izraza samozavest belordecih, ki so obdržati mi®0 kri in tudi zasluženo zmagati.
ZVEZNI POKAL ZA MOŠKE / V VIDMU PROTI VBU
Imsa po prvem setu povsem popustila
Povratna tekma bo v torek (20,30) vStandrežu
VBU Videm - Imsa 3:1 (10:15,15:6,15:8,15:6)
IMSA: Feri 5+5, L. Populim 7+14, M. Černič 0+3, Prinčič 4+6, Florenin 4+4, Paoletti 4+6, S. Cemic 2+2, Koršič 0+0, G. Populini -0+0, Rigonat, Cola, Radetti.
Trajanje setov: 23,19, 20, 20 minut. Servis (tocke/na-pake): Imsa 9/14, VBU 8/15. Napake: Imsa 28, VBU 11, Blok: Imsa 5 točk, VBU 5 točk.
Po dobrem začetku igralci Imse niso uspeli obdržati istega ritma skozi celo tekmo. Po zmaganem prvem setu je namreč Slo Goričanom vse narobe. Napadalci so preveč grešili, poleg tega Pa so igralci pokazali premalo volje do zmage, ko se je stanje na igrišču poslabšalo.
Toda začetek ni obetal tako slabega konca. Simon Černič je takoj pokazal, da vsaj pri servisu ni nic slabSi °d standardnega podajaCa Rigonata. Z zelo močnim servisom v skoku (en as) je takoj povedel svojo ekipo do vodstva 5:0. Pri Šestici so domačini že uspeli ujeti va-lovce, ki pa se niso demoralizirali in so z delnim izidom 6:0 spet povedli 12:6. Take prednosti niso zapravili, saj so plavordeci obdržali trdne živce in zmagali prvi set. V dragem nizu so domačini zaigrali mnogo bolj zbrano kot v prvem. Tokrat so Videmčani povedli 5:0, Goričani pa se niso takoj predali in so uspeli povesti 6:5. To je pa tudi bilo tudi vse v tem setu, saj so nato Zamojevi varovanci Popolnoma »izklopili tok« m dovolili nasprotniku, da je nemoteno dosegel kar deset točk v seriji. Po drugem setu si je VBU zagotovil tudi tretji in Četrti set. V obeh setih pa je domačinom dober
delež točk podaril Val, ki je zaigral zadovoljivo le v redkih trenutkih. Valovci delno opravičilo za sinočnji poraz lahko iščejo v tem, ker so morali igrati brez standardnega podajača in enega od standardnih centrov. V torek (ob 20.30) pa bodo morali v Standrežu dokazati, da znajo igrati dobro tudi proti močnim nasprotnikom in si z zmago zagotoviti napredovanje v drugi del.
IZJAVI TRENERJEV
Svviderek, trener VBU: »Mi nimamo velikih zaslug za to zmago. Dokler so valovci igrali dobro, smo bili v precejšnjih v težavah, saj smo sprejemali slabo in nismo uspeli skoraj nikoli ustaviti njihovih napadalcev v bloku. Od drugega seta dalje pa so Goričani popolnoma popustili in so nam skoraj podarili tekmo.«
Zamo, trener Imse: »Po prvem setu je zmanjkala volja do igre in do zmage. Ne vem, kako bi si razlagal, da so vsi igralci tako popustili, saj so v prvem setu igrali res dobro. Sedaj nam ne preostaja dragega, kot da zmagamo v torek, Skoda pa, ker bi si lahko že danes zagotovili napredovanje v drugo kolo zveznega pokala.«	AM)
Aleš Feri je dosegel 5 točk in 5 menjav
H ZVEZNI POKAL ZA MOŠKE / NA OPČINAH
Slogaši zanesljivo ugnali Pallavolo
Toda trener gostov je ves čas menjaval postavo - Koimpex zaigral boljše v bloku
Koimpex - Pallavolo 3:1 (8:15,15:5,15:8,15:3)
KOIMPEX: Božič, Cac, Aljoša in David Kralj, Riolino, Ro vere, Sgubin, Stabile, Strajn, Volčič, Zuccon.
Prvo uradno srečanje med najboljšima tržaškima moškima ekipama se je končalo z gladko zmago Koimpexa, ki je Palla-volu podlegla le v prvem setu, preostalih treh pa ga je povsem nadigrala. Po tej tekmi je sicer dokaj težko reči, kakšna je realna moč obeh ekip, ki bosta tekmeca tudi v bližajoči se C-l ligi, saj je zlasti Pallavolo vsekozi igral z drugačno postavo verjetno ker trener Levati-no noče odriti vseh kart, ki jih ima na razpolago. Sicer pa je bilo tudi v Slo-ginih vrstah nekaj spre-
David Kralj
memb. Zaradi rahle nerazpoloženosti na primer Edi Božič sploh ni igral, tako da je moral trener Blahuta spremeniti svojo standardno postavo. Tudi ■med tekmo je nato izvedel nekaj taktično učinkovitih menjav in so se na
igrišču zvrstili vsi ostali igralci in vsi dobro opravili nalogo, ki jim je bila zaupana. V primerjavi z ostalimi dosedanjimi tekmami lahko o Koimpexu rečemo, da so igralci precej izboljšali učinkovitost na bloku pa tudi pri serviranju. O samem poteku tekme lahko bolj malo povemo. V prvem setu so bili slogaši dokaj netočni, zasti pri sprejemu, Čeprav moramo takoj poudariti, da ima Pallavolo res odličen servis. Ta netočnost je seveda precej pogojevala napad, brez katerega proti taki ekipi kajpak ne moreš zmagati. V nadaljevanju pa je slo za pravi monolog slogašev, ki so v bistvu že v kali zatrli vsak poskus reakcije svojih nasprotnikov.
Inka
Deželni pokal: Espego izpadel
Prevenire 0:3 (4:1.5,11:15, 7:15)
Odbojkarji Espega so se poslovili od deželnega pokala. Tudi v drugem srečanju so namreč gladko izgubili s tržaškim Prevenirejem. O srečanju bomo podrobneje se poročali.
MOŠKI ZVEZNI POKAL
Gladek poraz Soče Sobema
Gripa načela formo nekaterih igralcev - izenačen le 3. set
Cessalto - Soča Sobema 3:0 (15:4, 15:10,15:9)
SOČA SOBEMA: Petejan 2+10, Sfiligoj 1+6, Klede 0+7, Lutman 5+10, Tomšič 2+3, Muscau 0+1, MuCič 0+0, Cotič 1+1, Batisti 1+6, Braini, Makuc.
Sočani so v Motri di Livenzi izgubili proti nasprotniku, ki so ga v So-vodnjah povsem nadigrali. Ponovila se je v bistvu slika s prve tekme, a moštvi sta si izmenjali vlogi. Cessalto je zaigral bistveno boljše kot v So-vodnjah, sočanom pa ni šlo prav ničesar od rok. Servis je bil prelahek, sprejem servisa nenatančen, blok pa pomanjkljiv. Skratka, gostje so odpovedali v vseh najbolj pomembnih elementih, tako da je bil poraz neizbežen. Slab nastop si verjetno v dobri meri lahko razlagamo z gripo, ki je razsajala pri Soči ves prejšnji teden.
Forma nekaterih ključnih igralcev je precej upadla in potrebno bo nekaj časa, da jo spet pridobijo.
Prvi set je bil povsem v rokah gostiteljev, ki so visoko povedli s 6:1 in 10:3 ter set zlahka osvojili. Drugi set je bil bolj izenačen, vendar je bil Cessalto pravzaprav stalno v vodstvu. Sočani so se mu nevarno približali do rezultata 11:9, ko pa bi morali še malo bolj stisniti zobe, so naredili nekaj napak in tudi ta set je splaval po vodi. Najbolj izenačen je bil tretji set (6:4 za Cessalto, 8:8,10:9), a v končnici so bili gostitelji bolj prisebni, v igri Sočanov pa je bil spet preveč napak.
Zadnjo pokalno tekmo bo Soča Sobema odigrala v sredo v Sovodnjah proti Volley Pordenonu, ki si je spričo sinočnjega rezultata že zagotovil prvo mesto v skupini.
Obvestila
ZVEZNI POKAL ZA ŽENSKE / POZMAGI NAD VOLLEV '93
Koimpex še vedno v boju za prvo mesto v skupini
Koimpex - Volley ’93 3:1 (14:16,15:10, 15:2,15:6)
KOIMPEX: Pertot 1+2, Grego-ri 6+10, Mamillo 9+6, Ciocchi 5+1, Sricchia 8+14, Viđali 6+6, Piccoli 2+4.
Servis (točke/napake): Koim-Pex 20/18, Volley 93 3/8.
Odbojkarice Koimpexa so se včeraj popoldne na Opčinah v svojem zadnjem pokalnem .nastopu oddolžile Tržačankam za Poraz, ki so ga doživele v prvi tekmi v Trstu. Ognjevitost gostujoče Sesterke so pogasile že P° prvih dveh setih, ki sta bila edina izenačena, saj so slogaši-Ce v naslednjih dveh setih že od Vsega zaCetka visoko povedle in onemogočile nasprotnicam, da bi reagirale.
Volley ’93 je bil v izraziti premoči samo na začetku tekme, ko je povedel z 8:1. Igra je bila odtlej na obeh straneh zelo dinamična, akcije pa dolge in razburljive. Prav po eni najdaljših ]e Koimpex z udarcem Pertoto-ve prvič izenačil na 8:8. Igralke
trenerja Saina so se nato povzpele do vodstva s 13:10, a nasprotnice so še naprej »grizle«, izenačile in nato osvojile uvodni niz.
Vse do desete točke je bil izenačen tudi drugi niz. Koimpex je kar deset točk dosegel s servisom, prav toliko servisov pa je tudi zgrešil, tako da se je šele v končnici dokončno otresel Tržačank. Kot rečeno sta bila zadnja dva seta monolog slo-gašic, ki so vsilile nasprotnicam hiter tempo igre, kateremu Vol-ley 93 ni bil veC kos.
Zaradi odsotnosti taksnega stebra, kakršna je Fabrizijeva (službene obveznosti) in zdravstvenih težav Košutove in Bru-matove, razpolaga ta čas trener Sain samo s sedmimi igralkami, kar seveda močno omejuje njegov »manevrski prostor« in teden dni pred pričetkom prvenstva ni najbolj spodbudno, tudi ker se do pričetka ligaških bojev položaj v ekipi, kot kaže, ne bo bistveno izboljšal. Prav zato pa
bo zmaga proti tekmecu iz iste lige prav gotovo pozitivno učinkovala na razpoloženje v Sloginem taboru.
Pa še to: Koimpex po včerajšnjem uspehu Se vedno lahko računa na napredovanje v naslednji del zveznega pokala. Prvo mesto bo zagotovo osvojil, če bo Volley 93 v tekmi zadnjega kroga s 3:1 ali 3:0 premaga tržiški Al-loys, pri katerem naj bi v prihodnjih dneh odstavili trenerja Luciana Seppija, ki zaradi nesoglasij že ves teden ni prisoten na treningih, (ak)
Vrstni red po 5. krogu: Alloys
Nicole Mamillo (Koimpex) v napadu
TržiC (razmerje v setih 7:5) 4, Koimpex (9:8) 4, Volley 93 (5:8) 2. Prihodnji krog: Volley 93 -Alloys.
Bor Mercantile iztrgal set BMigašu Camstu
Bor Mercantile - Camst 1:3 (15:10,7:15,4:15,14:16)
Borovke so v svojem predzadnjem nastopu v zveznem pokalu doživele pričakovan poraz, vendar pa z igro nikakor niso razočarale in so bile zelo blizu tie breaka, saj so v 4. setu že vodile s 14:11. O srečanju bomo podrobneje se poročali.
MLADINSKI ODSEK SPDT
prireja danes, 22. t. m., »Zamejski orientiring« (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče ob 9. uri v Gropadi. Prijave pri ZSSDI (tel. št. 635627) ali pol ure pred startom. Informacije na tel. št. 55180.
SZ BOR, in KRUT
obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, terl. 51377.
BORMIMBAKET
Dokončni umiki. Vrtec in 1. razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 14.30. Drugi in tretji razred ob torkih in petkih ob 16.30. Četrti in peti razred pa bo treniral ob ponedeljkih ob 16.00, v sredo ob 16.30 ter ob petkih pa ob 17.30 vsi v Borovem športnem centru.
SMUČARSKI KLUB DEVIN
priredi tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini. Začeli bomo v torek, 24. t.m., ob 17. uri. Prijave in informacije na tel. 220423 ob večernih urah. Pohitite!
SDKONTOVEL
obvešča, da poteka otroška telovadba (za otroke vrtcev in 1. ter 2. razreda OS) v telovadnici na Kontovelu ob torkih in četrtkih od 15.45 do 16.45.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obvešča stare in nove člane, da bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih od 15.30 do 17. ure. Vabljeni so začetniki in stari igralci. Po potrebi je zagotovljen prevoz. Za informacije pokličite v tajništvo štadiona 1. maj (tel. 51377) od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 20.00.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
sporoča, da se je začela vadba minivolleya na Stadionu
1. maja po sledečem umiku: vsak ponedeljek od 16. 30
do 17.30 in vsako sredo od 16. do 17. ure letniki 88, 89 in
90; od 17.00 do 18.30 letniki 85,86, in 87. Vse informacije
v večernih urah ph telefonu 569785 (Nadja) in 814212
(Katja).
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi fante, ki želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82,83, 84, da se prijavijo za trening na tel. št. 814212 (Katja) ali v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. št. 571327) ali Marka Prešla (tel. št. 425105) ob uri kosila.
SK KRAS - Odsek za otroško telovadbo prireja tudi letos popoldansko telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Telovadba se odvija v športno-kultumem centru v Zgoniku vsak petek od 16.30 do 17.30.
Planinski odsek SK DEVIN in SZ SLOGA vabita na enodnevni izlet z osebnimi avtomobili v Slovensko Benečijo v nedeljo, 29. t.m. Informacije do 26. t.m. na tel. 200782 (Francko) in št. 226283 (Viktor).
SK DEVIN
organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe. Možnost smučanja na smučiščih Civette in Val badie. Informacije po telefonu 220423.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Nedelja, 22. oktobra 1995
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21, 3. • 20. 4.: Želeli se boste ukvarjati izključno s seboj, vendar vas bodo obveznosti vseskozi odvračale od sebe. K vragu taka nedelja, ko se ne moreš posvečati niti nedelu.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Okolica vas bo obsipavala s hvalo, vi pa boste sumničavo razmišljali, kaj neki imajo za bregom. Ko se boste prepričali o njihovi iskrenosti, se boste pohvalili še sami.
M
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Odločili se boste za uresničitev svojega skrivnega načrta. Ker boste vseskozi uspešno prikrivali pravo ozadje svojega početja, bo presenečenje večje, kot pričakujete.
RAK 22.6. - 22.7.: Čeprav nadvse ljubite materialno razkošje, vam bo bogastvo tega sveta zraslo vrh glave. Prav imate; skrajni čas je že, da poiščete skromnejšo pot k notranjemu bogastvu.
M
LEV 23.7. • 23.8.: Povlekli boste eno najmodrejših potez v življenju, Čeprav je ne boste zavestno načrtovali. Nic hudega, saj vendar veste, da intuicija enega vidi dlje od pameti vseh.
DEVICA 248.-22.9.: Nekomu boste odpili vrata v srce. Prijetno vam bo, toda ko bo začel brenkati po vaših občutljivih strunah, vas bo stresel mrzel srh. Ne zategujte strun; raje jih popustite.
TEHINICA 23.9. - 22.10.: Neprijetne misli boste preganjali z vizijami lepe prihodnosti. Ne boste mogli sprejeti dejstva, da varate sami sebe, zato se boste odločili za pogum in raje storili obratno.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Pomešali boste dobro s slabim, zato se 1» vaša vrednostna lestvica postavila na glavo. Dokler je zmešnjava zgolj v glavi, nic hudega; malce huje bo, ko bo spolzela na cesto.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Obremenjeni boste s tolikšnim kupom načrtov, da ne boste vedeli, kje se vas drži glava Opustite jih vendar, ne zato. ka jih ne zmorete, ampak zato, da jih boste enkrat zmogli.
KOZOROG 22.1Z - 20.1.: Čeprav bi se najraje ukvarjali s svojimi številnimi konjički, se boste raje posvetili nekomu, ki nima Časa niti za enega Olajšali mu boste dušo, sebi pa priskrbeli še enega konjička
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Ves ljubi dan boste begali ter preganjali dolgčas in osamljenost, zvečer pa se bosle znašli sredi tolikšnega nereda, da si boste želeli samo še to, da se današnji dan ponovi
V
RIBI 20. Z - 20.3.: V urah globokega razmišljanja boste spoznali, da se premočno ljubite, da hi se smeli še naprej zanemarjati in izgubljati dragocen življenjski čas za kopanje lastnega groba.
KRIŽANKA
ŠVICA
Vodoravno:
1. mesto v staroveški državi Babiloniji, 6. sukanje, 9. italijansko ime pristanišča ob zahodni obali Istre, 10. ime slovenske filmske igralke Kravanje, 11. vrednost blaga, 12. eno od agregatnih stanj, 13. rimska boginja jeze, 14. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 15. enaindvajseta črka grške abecede, 16. cestni zavoj, rida, 17. kdor raziskuje razmerje med živimi bitji in okoljem, 19. večanje, 20. starosta, 24. madžarsko ime za Transilvanijo, 26. nekdanji italijanski atlet (Pietro), 29. avtomobilska oznaka Karlovca, 30. ime francoskega filmskega igralca Delo-na, 31. bolečina, 32. močna vrhnja dlaka, ki varuje mehkejšo spodnjo dlako, 33. dvokrilna žuželka čokate oblike, 34. južnoameriška kukavica, 35. neuspeh, 36. slovenski desničarski politik (Sašo), 37. letopis.
Navpično:
1. krščansko ime za hudiča, 2. ena od celin, 3. afriška država ob Gvinejskem zalivu, 4 nekdanji turški velikaš,
5.	začetnici priimka in imena Češkega ekonomista Sika,
6.	Dionizov vzgojitelj ter vodja zbora satirov v grški mitologiji, 7. italijansko ime za Videm, 8. domačin na Novi Kaledoniji, 12. dogodivščina, 14. ime slovenskega igralca Bana, 16. pokrajina ob reki Olt v Romuniji, 18. središče vrtenja, 21. veznik, 22. sestavina žganih pijaC in vin, 23. dirkabSCe formule 1 v Južnoafriški republiki, 25. zahodnoevropski veletok, 26. altajski vapiti, 27. ime soproge nekdanjega romunskega diktatorja Ceausescu-ja, 28. utrjena pregrada ob bregovih reke, 31. oteklina pri vnetju, 33. ljudstvo v Indokini, 35. kemijski znak za protaktinij.
Tudi na stara leta si lahko zvezdnik
78-letnik je zablestel v reklami za čokolado
Konservativna Švica je v boju za prevlado z uspešnimi avstrijskimi pop skupinami ustvarila svojo pop zvezdo v kaj nenavadni podobi 78-letnega kozjega pastirja Petra Steinerja.
Se do lanskega aprila sta zakonca Steiner živela mirno življenje v bližini Lugana in se občasno udeleževala srečanj lokalnega društva. Eno od srečanj na festivalu blizu Churja pa je bilo za Steinerja usodno. Na festivalu
videospotov so njegovo nadarjenost odkrili predstavniki tovarne Nestle, ki so iskali novo zvezdo za televizijsko reklamo za svojo alpsko Čokolado Milka.
V nekaj mesecih je Steinerjev obraz in glas postal znan po vsej Švici, Avstriji in Nemčiji. Steiner pripoveduje: »Julija je televizija že predvajala reklamo. Povsod me poznajo ter prosijo za intervjuje in avtograme, sam pa v tem zelo uživam.«
Reklama za znano čokolado je bila samo začetek, saj je kasneje uspešno sodeloval tudi z nemško tehno skupino XXL.
In kaj načrtuje Steiner za prihodnost? Morda nove reklame, milijonsko pogodbo ali novo tehno glasbo? »Zaenkrat še nimam načrtov,« pravi. »Delo bom nadeljeval, dokler bom v njem užival. Za kariero mi ni treba skrbeti; navsezadnje lahko človek v mojih letih počne, kar se mu zljubi.«
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		e	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				e	29	
30					•	31		
32				e	33			
34				35				
36				37				
•ipuB ‘dc^ ‘mo[od ‘ure ‘eqnui ‘esai ‘pq ‘urejv ‘VN ‘eauuajAi ‘Ajapig ‘qego ‘isbj ‘Sojosp ‘qamAO ‘g ‘euag ‘BIJ ‘UI[d ‘BU8D ‘Bpi ‘oSBUIfl ‘jplg ‘SbSb^ :OUABJOpOy\
AHiisra
Anekdota o admiralu Nelsonu
Po neštetih neuspešnih zasedah, ki jih je angleški admiral Horatio Nelson postavil francoskemu ladjevju, je sklenil presenetiti veliko bolje opremljeno francosko ladjevje pred abukirskim pristaniščem.
»Čudovit načrt!« je pripomnil kapitan Berry. »Ce uspe, bo ves svet govoril o njem.«
»Oh, seveda bo uspel,« je odgovoril admiral Nelson. »Edina težava je, da od nas ne bo nikogar na svetu, da bi o tem pripovedoval.«
FELJTON
Šege in navade na Kozjanskem o)
Kozjanski park
Leta 1981 je skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o ustanovitvi zavoda Spominski park Trebče. Dve leti je trajalo, da so zbrali osebje, našli primerne prostore in določili naloge. Kozjansko je del Štajerske, ki ga obkrožajo Voglajna na severu, Savinja na zahodu, Sava na jugu in Sotla na vzhodu. Kozjansko, dolgo sinonim za slovensko revščino, je danes pravo nasprotje tega stereotipa. Ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino ter veliko naravnih lepot.
Kozjanska pokrajina je zelo razgibana: prostrani bukovi gozdovi nudijo zavetje številnim divjim živalim, tu so še skalnati grebeni in soteske, griči in polja. Te naravne lepote dopolnjujejo številne arheološke najdbe, srednjeveški trgi Pilštajn, Podsreda, Kozje in Piše-ce ter cerkve in gradovi.
Znani romarski kraji so: Sveta gora nad Bistrico ob Sotli z Marijino cerkvijo, romarska je Marijina cerkev v Zagorju, ogleda vreden je samostan Olimje. Gradove so na Kozjanskem gradili že
v 11. in 12. stoletju. Do danes so nekateri izginili, o nekaterih pričajo samo še ruševine, nekaj pa se jih je ohranilo, med njimi Podsreda, najbolj grajski med gradovi.
Danes so rezultati njihovega dela vidni povsod. Kozjanski park je z ohranjenimi in obnovljenimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki ter še vedno živim ljudskim izročilom eno najprivlaCnejših območij Slovenije.
Grad Podsreda
V zavodu so gotovo najbolj ponosni na prenovljeni grad Podsreda, ki se je iz razvaline prelevil v grajskega lepotca, ki nudi izjemno okolje za številne kulturne prireditve, od razstav do koncertov klasične glasbe.
Grad Podsreda, ki stoji na strmem severnem pobočju Golice, je bil postavljen konec 12. stoletja. V svoji dolgi zgodovini je večkrat menjal podobo in lastnike, zadnji so bili Windisch-griitzi, ki so ga zapustili leta 1945. Današnjo podobo je grad dobil v 19. stoletju, pri tem pa je skoraj v celoti ohranil svoje srednjeveško jedro.
Poleg bivalnih prostorov tvorijo grajski kompleks še gospodarsko poslopje, nekdanji hlevi in vozar-nica.
Vas
Pod veličastnim gradom se je razvil trg Podsreda. Za njegov razvoj so bili pomembni tedenski in letni sejmi, zaradi katerih so se tam za stalno naseljevali trgovci in obrtniki. Svoje ime je Podsreda dobila po tedenskem tržnem in verjetno tudi sodnem dnevu, ki je bil ob sredah. V vasi stoji sramotilni steber, pranger, ki nosi letnico 1667 in je bil simbol tržnih pravic.
Zavod Spominski park Trebče danes skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine tega območja. Lani so prvič organizirali etnološki ta-
bor, na katerem so študenti etnologije iz Ljubljane s celjskimi dijaki in s pomočjo mentorjev proučevali način prehranjevanja v Podsredi in okolici, iskali so obrtnike in rokodelce, zanimali so jih sejmi nekoC in danes, šege, verovanja in legende. Ta zapis, ki pripoveduje o šegah in navadah ob treh najpomembnejših Življenjskih prelomnicah - rojstvu, poroki in smrti - je nastal na temelju zapiskov s terena. Ljudje, izredno gostoljubni in odprti, so povedali marsikaj zanimivega.
Vse pa se vedno začne z »osvajanjem«.
»Osvajanje«
To je bilo prav gotovo najbolj razburljivo obdobje mladih fantov in deklet, zanj so izrabili vsa-
ko priložnost. Posebej primerni so bili sobotni večeri, ko je bilo delo končano in je bilo na vrsti veseljačenje. Ob toplih veCerih so se fantje zbrali na vasi in pogledovali za dekleti, katere so starši, zlasti v predvojnem času, moCno Čuvali.
Najboljša priložnost, da stopijo z dekletom v stik, so bili tako imenovani »pušišanki«. Domačini so pred svojimi hišami točili vino, pogosto se je to razvilo v pravo veselico, zaradi Cesar je ponavadi nekoliko popustila pozornost dekletovih staršev. Tudi v Podsredi je bilo vsaj eno dekle, za katerim je gledalo več parov moških oči. Zato ni bilo nic nenavadnega, Ce so fantje na vas prihajali oboroženi z raznimi pipci, in Ce
je bilo mogoče, s pištolami, tako so svojo naklonjenost dekletu dokazovali z uporabo sile. Zmagovalec je odšel pod dekletovo okno.
Pod oknom so snubca, oboroženega z lestvijo in kosom klobase za domačega psa, Čakale nove ovire. Prva, nepremagljiva, je bila ta, da dekletu snubec ni bil všeč in se je delala, da je gluha. Se bolj tragično je bilo, Ce je dekle spalo v sobi z »gar-trajzelji«, to pomeni, da je bil na oknu železen križ, zaradi katerega ni bilo mogoče splezati v sobo - največ deklet je res spalo v takih sobah. Tako jima ni ostalo nic drugega, kot da se držita za roke in si šepetata zaljubljene neumnosti. Fant je včasih dekletu podaril kakšno malenkost, lectovo srce, pomarančo, božjo podobico, in si jo tako nekako zagotovil.
Ko se vmešajo starši
Vse to dogajanje okrog hiše staršem velikokrat ni ostalo skrito. NajveCji strah in trepet vseh snubcev je bil seveda dekletov oče. Očetje, ki so bili pogosto lovci, so
svoje »prihodnje« zete najraje strašili tako, da so z lovsko puško streljali v zrak. Tudi brez tega so fantje bežali, kajti Ce so padli v roke razjarjenemu očetu, so bili postavljeni pred dejstvo: izgini za vedno ali pa se poroti z mojo hčerko.
Očetje seveda tega pogoja niso postavili vsakemu snubcu. Najprej so se prepričali, ali fanta poznajo, nato so se skušali Cim hitreje spominiti, iz kakšne družine je fant, ali so doma dovolj pobožni in premožni, ali je fant mogoCe pijanec in lenuh, ali je sploh vreden njegove hčerke. Večina snubcev je slišala le prvi del grožnje...
Snubitev
S prihodom zime je bilo vasovanja konec, saj so bile sledi v snegu preveč očitne. Zima je bila Cas snubitve. Takrat je fant zbral pogum in šel prosit za dekle, s katerim je bil zmenjen. Ce se je staršem zdel primeren, so si segli v roke, dekle je dobilo primemo darilce in začele so priprave na poroko.
Nives Špeh
(Se nadaljuje)
DALMACIJA / OTOK PAG
Čipka, sir in prastare soline
Turistov pa tudi letos ni bilo veliko...
Na dalmatinske otoke je v zadnjem Času pozabilo veliko turistov, ki so včasih tja množično prihajali na dopust Tako tudi na Pag. Dobrih 60 kilometrov dolg in le tri do pet kilometrov Širok otok včasih izgleda kot postrižena ovca.
Velebitska burja rastlinju ni preveč naklonjena. Kljub temu se imajo Pažani s Cim pohvaliti. Kdo Se ni slišal za Čudovito paško Čipko ah sir, za zdravilno blato ah Paske soline?
Mesto Pag leži v slikovitem zalivu, vzdolž katerega se raztezajo peščene plaže, ki se skrivajo v neštetih zalivčkih. Dve glavni ulici delita mesto na štiri pravokotnike, ki jih je nekoč obkrožal visok zid z ostnimi stolpi in štirimi vrati. Obzidje je bilo uničeno v 19. stole-jju, ostala sta le en stolp in južna vrata. Na sprehodu Po manjših ulicah pa lahko obiskovalec sreCa stare Pa-Zanke, ki na majhnih stolih
pred vhodi v svoja stanovanja izdelujejo znamenito paško Čipko.
Starodavna čipka
Paška Čipka ima dolgo zgodovino. Izhaja iz mikenske dobe, na Pag pa so jo prinesle redovnice. Čipka je bila sprva le dodatek različnim delom oblatil in drugih tkanin. Tako je postala tudi sestavni del paške noše. Pozneje se je razvila v samostojen okras, predvsem za mize, okna, oltarje itd. Med najlepše okrasne mohve sodijo: Ce-tverokrak, listič, zvezda, križ sv. Andrije, menduli-ca, kolumbaric in roCehca.
Veščina šivanja Čipke se je prenašala iz roda v rod. Ko se je povečalo izseljevanje z otoka, se je zdelo, da bo paska Čipka počasi potonila v pozabo. Vendar so se domačini organizirali in ustanovili tipkarsko Solo, ki ni šola v pravem pomenu besede. Lahko bi rekli,
da gre za Čipkarske teCaje, ki so precej uspešni, saj se je proizvodnja Čipke povečala, razširilo pa se je tudi vedenje o Cipkarstvu. Delno so poenostavih tudi šivalni postopek. Zdaj za podlogo za šivanje ne uporabljajo veC platna, ampak karton, prek katerega razpnejo osnovo, blazinico, nanjo pritrdijo karton, nit, iglo in naprstnik. Vrednost in lepoto paške Čipke je poznala in cenila že Marija Terezija, saj je imela na dvom vedno eno ali dve Pažanki, ki sta ji Sivah Čipko.
n Edinstven sir
Drugi zaštitni znak Paga je znamenih otoški sir. Nekateri turisti sicer skremžijo svoj obraz v neprepoznavno gmoto, dragi pa nenehoma stegujejo roko proti krožniku, v upanju, da sira na njem vsaj Se nekaj Časa ne bo zmanjkalo.
»Slanost in trdota sta posebnosti paškega sira. Glavni “krivec" za to pa je močna burja. Ta namreč dopušča le nizkoraslo pašo, hkrati pa raznaša po otoku slano morsko vodo, ki se zažre v tla. Ovce-mulijo to slano pašo, kar se seveda pozna na mleku. Iz tega izvira posebnost paškega sira, ki se odlikuje s posebno aromo, okusom in trdoto,« je povedal barba Ante, ki se je pred skoraj šestimi desetletji rodil na Pagu, preživel na otoku svojo mladost, potem pa se je, kot večina drugih, odpravil na celino iskat službo. Njegov oCe je bil ovcerejec, danes pa tradicijo nadaljuje barba Ante z bratoma, ki sta na otoku ostala vse življenje. »Prihodnje leto bom že v pokoju in vrnil se bom na Pag. Delo z ovcami zahteva precej Časa, zlasti ker je večina pašnikov precej nedostopnih, tako da je treba vodo in ostale stvari nosih pes,« pravi barba Ante.
Na otoku je še vedno nekaj družin, katerim je ovčereja osnovno sredstvo preživljanja. Večina drugih proizvajalcev sira, med te barba Ante šteje tudi svojo družino, pa se s to dejavno-
Mestna stolnica
Pag (Vse fotografije: Bernard Pesjak)
■ stjo ukvarja zaradi tradicije in dodatnega zaslužka. »Včasih je bilo lažje,« dodaja barba Ante, »saj so Pažani imeli tudi drage prodajne izdelke, vino in sol na primer. Paška žutica je bila zelo znana, vendar je bolezen, ki je napadla trto, skoraj povsem uničila to gospodarsko vejo.«
Podobno se dogaja s solinami. V paških solinah so proizvodnjo pred Časom sicer posodobih, vendar prevelike zaloge soh v svetu tej dobrini nižajo ceno in povzročajo neprofitnost te panoge. Paške soline so stare več kot dva tisoč let, danes
pa zaposlujejo komaj kakšnih sto Pažanov.
Zdravilno blato
»Paško blato je anorganskega izvora, vsebuje veliko joda in fosforja. Blato naj bi zdravilo revmo, bolezni kosti itd. Z blatom je treba namazati vse boleče dele telesa, potem se postaviš na sonce in počakaš, da se posuši. Cma barva vpije sončne žarke in z njimi preidejo v telo tudi kemijski elementi,« pravi barba Ante. »Vendar pa, na žalost, ta stvar še ni organizirana, tako da so ljudje zaenkrat prepuščeni lastni iznajdlji-
vosti in pobudi.«
Prav na robu paškega zaliva, poleg mesta Paga, je kotiček, kamor prihajajo ljudje, ki verjamejo v zdravilno moc blata. Nekateri se namažejo po vsem telesu, dragi imajo z blatom zapacane le posamezne dele telesa. Starejši možakar, domačin, ki je vsak dopoldan po veC ur preživel na soncu, namazan z blatom, in delil nasvete drugim poskuševalcem zdravilnih učinkov narave, je dejal, da od enkratne ali pa nekajkratne seanse v blatu ni koristi. Terapija je dolgotrajna in le malo turistov ostane dovolj dolgo, da za-
čuti učinke blata. Poleg tega pa je terapijo treba ponavljati več let zapored.
Kljub znamenitostim in lepotam, ki jih ima Pag, pa je turistov zadnja leta zelo malo. Barba Ante pravi: »Večina gostov, ki še vedno prihajajo na Pag, je stalnih. Nekateri prihajajo že nekaj desetletij zapored. Vendar sem prepričan, da bo Gez nekaj let na Pagu toliko turistov, kot jih je bilo nekoč.« Včasih je pogled na številne nove hiše, ki popolnoma prazne samujejo na robovih paškega zaliva, prav žalosten.
Bernard Pesjak
Domačinke šivajo čipko kar pred hišnim pragom
40
Nedelja, 22. oktobra 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
J„ .	SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
6
6Ć)
6^6
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
, .. SREDISCE HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

VREMENSKA SLIKA 6
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska. . V višinah priteka k nam s severovzho- O dnimi vetrovi prehodno hladnejši zrak
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1010
1020
K4
D,TINoY ^
o PARIZ 10/13
ŽENEVA./.
MILANO
°7/19
BEOGRAD v/is
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DUONAJ,0/,2A
LJUBLJANA M.
vO'"
C ^UT ]o/23	»SOFIJA«/-1020
—^^^SKOPJE o
1020
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.25 in zašlo ob 17.05. Dan bo dolg 10 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 1.19 in zašla ob 16.31.
1020
1	"temperature morja in rek					"bioprognoza	^
	Trst	°C 19,6	Mura	°c 18,6		Vpliv vremena na počutje in razpolženje bo ugoden.
	Portorož	22	Sava (Radovljica)	13,4		
1	Poreč	23	Sora	15,9		
	Rovinj	24	Ljubljanica	17,5		
1	Mali Lošinj	25	Soča (Solkan)	20,6		
	Hvar	25	Vipava	12,2		
	Dubrovnik	25	Gradaščica	21		
	k	 _ _					
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.47 najnižje -35 cm,
ob 8.02 najvišje 52 cm, ob 14.32 najnižje -51 cm, ob 20.38 najvišje 34 cm.
Tutri: ob 2.19 najnižje -36 cm, ob 8.30 najvišje 56 cm, ob 15.03 najnižje -58 cm, ob 21.13 naj-visje37cm.
TEMPERATURE V GO!
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
11
8
4
2
1
0

NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
NE 6 do 12 vozlov
popoldne:
NW 6 do 10 vozlov
V0X POPULI
Luka pravi Urši: »Urša, repo spravi, sicer ti jo bom s snegom zabelil.«
$ Š5 8
Ko žerjavi lete na tuje, ^brž se zima približuje.^
DANES
5
GRADEC
-1/12
TRBIŽ

M. SOBOTA O 1/13
CELOVEC
O o/n
O
KRANJSKA GORA A -2/10 O
TRŽIČ -1/12

MARIBOR O 2/13
O PTUJ
ČEDAD

O KRANJ
OVIDEM
6/18	____ GORICA
GORICA rj S/'7
S/17 O ° "
CELJE
O 0/16	__
<5 il
LJUBLJANA 3/14
S
N. MESTO o V13
ZAGREB
2/14
O

n KOČEVJE
CRNOMEU
Slovenija: Danes bo sončno. Zji	'	"
.	-	OPATIJA
t y
Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih pokrajinah bo sončno, vendar hladneje kot .minule dni.
JUTRI
GRADEC
-2/14
TRBIŽ
M
ČEDAD
S
3RA TRŽ
CELOVEC
-1/13


M. SOBOTA O 0/15
O
KRANJSKA GORA
o- 9 GRADEC -2/14
MARIBOR O o/15
TRŽIČ -2/14
OVIDEM 5/20
■^N. GORICA GORICA 0 4/20 4/20 O
O
KRANJ
POSTOJNA O 2/13

CELJE o 1/13
LJUBLJANA
2/15
N. MESTO
o '/13
ZAGREB l/l* O

V Sloveniji: V ponedeljek bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Zjutraj je Se nevarnost slane. Obeti: V torek bo še lepo jesensko vreme, ponekod po nižinah pa se lahko nizka oblačnost zadrži veCji del dneva.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE
Brazilska šekla osvaja portugalske vernike
LIZBONA - Portugalsko mesto Oporto se te dni odprto bojuje proti Vesoljni cerkvi božjega kraljestva, najbolj dinamični in bogati protestantski sekti Portugalske, ki jo je ustanovil brazilski duhovnik Edir Macedo in je na Portugalsko prispela leta 1990. Sekta je namreč v mestu pokupila večino kinodvoran in vrsto radijskih postaj. Poleg tega je tudi, sicer neposredno, podprla novo politično »Stranko ljudi« in tako stopila tudi v politično življenje Portugalcev. Pred kratkim pa je Vesoljna cerkev kupila tudi oportski Coliseu, največ j o mestno dvorano, ki je namenjena raznim prireditvam, od baleta do koncertov, kon-
gresov in raznih svečanosti. To pa Portugalcem ni prav po godu.
Coliseu je na začetku 40. let zgradil izredno cenjeni arhitekt Cassiano Branco po naročilu neke plemiške družine. Poslopje je nato prešla v last neke zavarovalniške družbe, ki jo je pred kratkim prodala Cerkvi. Mestni župan, socialist Fernando Gomes pa je sklenil prodajo preprečiti, saj je stavba namenjena prireditvam in ne religioznim kultom. Zupanu stojijo ob strani tudi portugalska vlada ter številni intelektualci, novinarji in industrijalci iz Oporta. Verniki so pa že za v soboto popoldne napovedali veliko mašo, ki jo bo daroval brazilski škof Joao Luiz, naj-
višji predstavnik sekte na Portugalskem. Zupan pa je versko ceremonijo prepovedal in zagrozil, da bo v Coliseu poslal policijo.
Oportski župan meni, da je bilo pri kupčiji storjenih več nepravilnosti. Sekta, ki ima okoli 100.000 privržencev in vsak od njih jo denarno podpira, je zavrnila vse obsodbe ter pritrdila, da bo vsekakor Coliseu dala na razpolago za vse kulturne prireditve. Proglasila pa se je za nedolžno žrtev protireli-giozne kampanje socialistov. Ustanovitelj sekte Macedo je bil že večkrat žrtev raznih polemik in obsodb v svoji domovini, trenutno pa mimo in Cisto normalno živi v Ameriki.
Kdor išče, najde
Barcelonski klošarje praktično ves zlezel v nabiralnik za okolju prijazne odpadke, kjer upa, da bo našel kaj koristnega. Tudi Španija se otepa s hudo gospodarsko krizo in revežev je čedalje več (Telefoto AP)



, SBMfll
■ jm
Bližajo se novembrski prazniki in v Ameriki Se zlasti praznujejo »hallov/een«, predvečer vseh svetih. 2e sedaj so na drevesa privezali »čarovnice« (Telefoto AP)