EltJveniHa kul&rTiü-cospodírska zveia Svil i-'pvíiníViíi C"t|íir M£¡J r. 3lj jiA»iIi y*m* 1» ™ rrwliwij ofc Mrtu Sr3jnlkl.radp' Lufcmarv Hütu) l*írft faffl^AndfljlBfHEfM AltiOqrfíí slovenskem kulturnem prazniku v KUtuml ceinter Eratui Goric j, E. 2. 2013, ab 20. uu sia^Kt^ fefclftjía Erta Jsrtiar tf-iSme pf rtíeVsaníf Vrfflp/«, ^ri EKV^Msrts Dcnülnl. KrlitrtB FYandallE. AKtwla nww.'il i - SLÍ'j- Í ÉCTíTta Dcnl Drraffcfc dí^íiyíi MKflrlH igDM Qcritlí r ets ■ rlirtra rs*¡¿n igsíJBi Sneiía iwie, Trent GnjiívlD v ' ¿hM M j- ■ H zanitel ín ro£¡}a Jasdín Kwrtc Primorski dnevnik NEDELJA, 3. FEBRUARJA 2013 št. 28 (20.656) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Take uprave ne bomo pogrešali Dušan Udovič Izpad proti rabi slovenskega jezika v deželnem svetu pred nekaj dnevi želimo (zaenkrat) tolmačiti kot izoliran primer, vendar hkrati opominja, da nestrpnost še vedno gnezdi v drugače sicer bolj šibko opremljenih glavah. Dovolj je ustvariti banalno priložnost, da pride iz črevesja klica, pred katero nismo in ne bomo nikdar dokončno varni. Ne samo mi v naši deželi, temveč povsod po Evropi. Da se pa to zgodi v svetu dežele, ki pravkar slavi petdesetletnico svoje avtonomije, bi moralo izzveneti kot pravi paradoks. A govorimo o deželi, ki je zakonodajo za zaščito svojih narodnih skupnosti bila sposobna sprejeti šele pred nekaj leti. Kako se ti zakoni upoštevajo, interpretirajo in izvajajo, smo imeli nazorno pred očmi v zadnjem tednu. Najprej so se oglasili Furla-ni z več kot utemeljeno pritožbo, da jih je deželna uprava popolnoma spravila v kot in tako okle-stila sredstva za delovanje njihovih organizacij, da ne vedo, kako naprej. Deželna posvetovalna komisija za Slovence je razdelila še zadnji (državni!) denar iz lanskega leta, od svojega pa deželna uprava kljub zagotovilom, da bo prišla naproti zaostrenim težavam slovenskih organizacij ni primaknila nič. In to se dogaja v trenutku, ko se po dopolnilni blagajni za Narodno in študijsko knjižnico na Goriškem nakazujejo podobni ukrepi še za Kulturni dom in Dijaški dom. Lahko se samo sprašujemo, kdo bo prihodnji na vrsti. Edino dobro je, da ta deželna uprava zaključuje svoj mandat. Ne bomo je pogrešali. ITALIJA - Afera Monte dei Paschi pogojuje volilno kampanjo Monti: Z davki rešili državo pred stečajem »Sedaj jih bo treba znižati«- Bersani hvali Napolitana RIM - Afera banke Monte dei Paschi še vedno pogojuje italijansko volilno kampanjo. Predsednik republike Giorgio Napolitano je pozval na nevarnost »kratkega stika« med pravico in tiskom. Bersani (DS) mu je pritrdil, Maroni (SL) je menil, da je to poskus utišanja javnosti pred škandalom, v katerega naj bi bila vpletena tudi Demokratska stranka. Medtem je Monti pojasnil, da je bilo zvišanje davkov potrebno za rešitev države pred bankrotom, obljubil pa je, da bo znižal davke, Grillo pa je - ob morebitnem italijanskem posegu v vojni v Ma-liju - izzivalno pozval teroriste, naj ... bombardirajo palačo Montecitorio. Na 17. strani FJK - Kandidati DS Ukmar in Waltritsch TRST, GORICA - Zgoniški župan Mirko Sardoč in tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar sta predstavila kandidaturi za deželne volitve na listi Demokratske stranke. Na Tržaškem je predložilo kandidature skupno 12 kandidatov, kdo bo postal kandidat pa naj bi odločili na pokrajinski skupščini DS v sredo. V goriški pokrajini zbira podpise za vložitev kandidature Aleš Waltritsch, goriških koordinator Slovencev v DS. Njegovo in ostale kandidature iz goriške pokrajine bo jutri preverilo pokrajinsko vodstvo stranke, proti koncu tedna pa jih bo potrdila oz. zavrnila še pokrajinska skupščina. Na 2. in 7. strani SOVODNJE - Namestila jih je družba ANAS Dvojezični smerokazi končno ob državni cesti SOVODNJE - Cestno podjetje ANAS je končno namestilo dvojezične smerokaze ob državni cesti št. 55 v sovodenjski občini, na katere so domačini in krajevni upravitelji čakali dolga leta. Z uveljavljanjem vidne dvojezičnosti mora zdaj podjetje ANAS nadaljevati še na območju doberdobske občine. Na 7. strani 46. KRAŠKI PUST - Pestro že od četrtka Še pičlih nekaj dni do pustnih norčij KULTURA Brez denarja je dejavnost onemogočena TRST - Dežela FJK se poigrava z usodo kulture in kulturnih delavcev pri nas. Na včerajšnjem srečanju v kavarni San Marco so predstavniki domov umetnosti, književnosti in gledališča, ki predstavljajo kakih 40 samostojnih kulturnih združenj, potožili nad ničnim kritjem deželnega zakona 68/81 za širjenje in krepitev kulturne dejavnosti. Brez denarja je katerakoli dejavnost onemogočena. Na 2. strani Tudi v Miljah vse nared za pust Na 3. strani V Ulici Cologna ne bo Doma spomina Na 4. strani Zadnja preverjanja za šolo v Doberdobu Na 7. strani Ob goriški meji »zrasli« totemi Na 8. strani Slovenske tržaške noše v Ljubljani Na 17. strani Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 / ŠPORT Nedelja, 3. februarja 2013 2 HHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu KAVARNA SAN MARCO - O finančnem kritju zakona 68/81 o krepitvi kulturnih dejavnosti »Tretjerazredna« kulturna združenja brez denarja Kultura tako na mestni kot na deželni ravni vstopa v vse bolj kritično obdobje. Dežela Furlanija-Julijska krajina pa ji je letos namenila še dodaten udarec, tokrat smrtni. Kaže namreč, da ni finančnega kritja za izvajanje deželnega zakona 68/81 za širjenje in krepitev kulturnih dejavnosti. Na nespodobno, pravzaprav mačehovsko obnašanje Dežele do kulture so na včerajšnji tiskovni konferenci ogorčeno opozorili predstavniki več združenj, pravzaprav tržaških domov umetnosti, književnosti in gledališča, ki pod svojim okriljem združujejo kakih 40 kulturnih društev. Gabriella Va-lera Gruber in Luca Visintini sta številnim prisotnim pojasnila, da je Dežela FJK že lani na podlagi zgoraj omenjenega zakona za kulturne dejavnosti namenila manj sredstev: za lansko delovanje je namenila 412 tisoč evrov, dodatnih 200 tisoč pa je v iste namene nakazala Občini oz. Pokrajini Trst. »Za letos pa denarja za kulturo sploh ni,« je potožila Gruberjeva.. Po Visintinijevem mnenju gre razlog za tako radikalen ukrep iskati v dejstvu, da je kultura vse bolj postranskega pomena, »kaj šele naša, nepomembna, tretjerazredna združenja...« Pojasniti velja, da so to samostojne kulturne organizacije in torej ne gre za stalne kulturne ustanove, kot so na primer gledališča, pač pa manjša ali večja združenja posameznikov, ki jim deželni prispevek omogoča obstoj. Brez denarja pa jasno obstoja ni, saj sploh ni mogoče načrtovati dejavnosti. Kulturna združenja so zato deželni upravi postavila tri zahteve. Zavedati se mora vrednosti in pomena kulture za ljudi in za naš prostor. »Doslej so jo namreč obravnavali le kot konjiček, ki je bil včasih celo nepotreben,« je bil kritičen Visintini. Med zahtevami je seveda tudi ponovno finančno kritje za zakon 68 in hkrati sprememba kriterijev razdeljevanja prispevkov za posamezne pobude. »Sprašujemo se namreč, kateri kulturni dogodki so za Deželo prioritetni, saj je slednja lani zavrgla večino naših projektov, podprla pa vaške praznike in obhajanje stoletnic, na primer.« Kulturniki pa se zavzemajo tudi za omejitev birokratskih ovir, ki finančno obremenjujejo delovanje združenj. Govorniki so napovedali, da bodo osnovali stalni forum kulturnih združenj, ki bo ohranjal odnose z inštitucijami. Včeraj se je porodila tudi ideja o spletnem objavljanju vsega, kaj bi tovrstno oropanje kulture pomenilo. (sas) Za govorniško mizo so včeraj sedeli predstavniki domov umetnosti, književnosti in gledališč, med občinstvom pa je bilo še veliko drugih članov kulturnih združenj KROMA DEMOKRATSKA STRANKA - Kandidature za deželne volitve Sardoč in (ali) Ukmar? Zgoniški župan Mirko Sardoč in tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar sta predložila pokrajinskemu vodstvu Demokratske stranke svoji kandidaturi za deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini. Rok za predstavitev kandidatur je zapadel sinoči ob 20. uri, vsako kandidaturo je moralo podpreti od 40 do 50 članov stranke. Ukmar je v petek predstavil prošnjo s podpisi 50 članov stranke, ki so podprli njegovo kandidaturo; Sardoč je včeraj popoldne posredoval dokumentacijo za kandidaturo z več kot 50 podpisi. »Mnogo članov stranke me je vprašalo, ali lahko podpišejo prošnjo za mojo kandidaturo, zato sem predložil vse podpise, saj je pomembno, da pri izbiri kandidatov sodeluje čim več ljudi,« je včeraj izjavil Sardoč. Med tistimi, ki so mu zaupali podpis, so miljski župan Nerio Ne-sladek, devinsko-nabrežinski podžupan Mirko Sardoč KROMA Massimo Veronese, zgoniški podžupan Rado Milič, repentabrski podžupan Casimiro Cibi, dolinski podžupan Antonio Ghersinich, nekdanji senator Miloš Budin, nekdanji dolinski župan Edvin Švab, nekdanji devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, pesnik Ace Mermolja in častni predsednik italijanskega združenja lovcev Pietro Petruzzi. Sardoč je zbral podpise po celotnem ozemlju tržaške občine, od Milj do Devina-Nabrežine. SLOVENSKI PROGRAMI RAI - Na deželnem sedežu RAI Istrski pogled na Trst V sredo premiera novega dokumentarnega filma Loredane Gec -10. februarja tudi po TV Ud kapca du morja (Od kapljice do morja) - Pogled iz slovenske Istre na Trst je naslov novega dokumentarnega filma, ki ga je režiserka Loredana Gec posvetila slovenski Istri in veliki navezanosti istrskega človeka na Trst. Najnovejšo produkcijo slovenskih programov RAI bodo predstavili v sredo ob 16. uri na deželnem sedežu v Ul. Fabio Severo 7, 10. februarja pa si ga bo mogoče ogledati tudi na domačih televizijskih zaslonih. Okrog štiridesetminutni film, za katerega je Loredana Gec napisala tudi scenarij, je sad sodelovanja z Milanom Gregoričem. Skozi njegovo pripoved in pričevanja številnih Istranov je gledalcem prikazana bogata in boleča zgodovina istrskega zaledja, ki je vse do druge svetovne vojne »dihalo« s Trstom. Med tistimi, ki so redno zahajale v mesto, so bile predvsem ženske, tako imenovane šavrinke (na arhivskem posnetku). Dokumentarni film, ki ga bogatijo tudi zanimivi arhivski posnetki in prodorna fotografija Andree Sivi-nija, pa ni samo dokument o preteklosti, ki je ni več. Loredana Gec je namreč v film ujela tudi istrsko sedanjost, neverjeten razvoj, ki ga je doživela slovenska obala z nastankom koprske luke in primorske univerze. In tisto željo, ki ostaja: da bi Istra in Trst ponovno zadihala skupaj ....v sožitju in s čistimi računi, kot pravi Milan Gregorič. (pd) Stefano Ukmar KROMA Stefano Ukmar je zbral podpise članov iz osmih od skupno enajstih krožkov Demokratske stranke, in sicer iz Milj, Doline, Vzhodnega in Zahodnega Krasa, Devina-Nabrežine, iz mesta in predmestij. Povedal je, da je zbral večino podpisov slovenskih članov sekcije na Vzhodnem Krasu, v Devinu-Nabrežini (tu ga je podprla tudi nekdanja podžupanja Mariza Škerk), v Dolini (podprl ga je tudi nekdanji podžupan Sandy Klun), v mestu in predmestjih pa so ga podprli vsi slovenski člani stranke, razen enega. Na Zahodnem Krasu (od koder je doma) je zbral le nekaj podpisov, podprlo pa ga je tudi šest italijanskih članov stranke iz mesta (med njimi tudi tržaški občinski odbornik Fa-bio Omero). Ukmar je po svojem nekajdnevnem prizadevanju za podpise izrazil prepričanje, da »ima večino v slovenski komponenti stranke.« O izbiri kandidatov za deželne volitve bo v sredo odločala pokrajinska skupščina stranke. Kandidatna lista bo na Tržaškem štela devet imen. Sedem mest bo določilo krajevno vodstvo, preostali dve pa deželna tajnica (in kandidatka za predsednico dežele) Debora Serracchiani. Do izteka roka je bilo sinoči predstavljenih skupno 12 kandidatur: ob Sardoču in Ukmarju so svojo kandidaturo za deželne volitve predložili še dosedanja deželna svetnika Franco Code-ga in Sergio Lupieri, pokrajinska svetnica Maria Monteleone, pokrajinski blagajnik stranke Gianni Torrenti, članica deželnega vodstva stranke Ester Pacor, nekdanji podpredsednik tržaške pokrajine Walter Godina, tržaški občinski svetnik Aureo Muzzi, predstavnik mladih Amilcar Luciani ter še Raffaele Leo in Sebastiano Truglio. V ponedeljek in torek bo vodstvo preverilo, ali so vsi predložili potrebne podpise pod kandidaturo. M.K. JUTRI V DSI Nove študije zgodovinarjev V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu bodo jutri ob 20.30 nastopili trije mlajši predstavniki slovenske zgodovinske vede, ki so bili sicer napovedani že 14. januarja, a je takratni »ponedeljkov večer« odpadel zaradi sneženja in slabe prevoznosti cest. Doktorji znanosti Aleš Ga-brič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič so zaposleni na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Prva dva tudi predavata na univerzi. Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Čer-neta, ki prirejata večer, želita vsaj občasno omogočati tržaški javnosti, da se seznanja z novimi zgodovinskimi raziskavami in analizami v živem stiku z njihovimi ustvarjalci. Študije, ki bodo jutri v ospredju pozornosti, so izšle v in-štitutovih knjižnih zbirkah ali pri zunanjih založbah, obravnavajo pa tako čas tik pred drugo svetovno vojno in med njo, kot čas demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Gre torej za začetek in konec obdobja, ki je globoko zaznamovalo vse Slovence. Dr. Bojan Godeša bo predstavil svojo študijo Čas odločitev, Katoliški tabor in začetek okupacije. Knjiga je v matični Sloveniji vzbudila tudi polemike, vsekakor pa poživila zanimanje za predvojno slovensko politiko. O politiki in politikih Slovenske ljudske stranke pred vojno in med njo govori tudi zbornik, ki ga je uredil Zdenko Čepič in prinaša referate s simpozija o primorskem rojaku, predvojnem banu in žrtvi Vosa Marku Natlačenu (1886-1942). O tej knjigi, o zborniku, ki zadeva hrvaško zgodovino 20. stoletja, o nekaterih drugih inštitutovih publikacijah, zlasti pa o zborniku razprav Slovenska pot iz enopartijskega v demokratični sistem, ki ga je sam uredil, bo spregovoril dr. Aleš Gabrič. O sočasnih gospodarskih spremembah, ki jih je obdelal v študiji Prelom s starim in začetek novega, Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem, pa bo govoril dr. Aleksander Lorenčič. Volitve 2013 Javni srečanji s kandidati Demokratske stranke za italijanski parlament Krožek Demokratske stranke vzhodnega Krasa prireja javno srečanje z razpravo na temo Kakšna bodočnost za naš Kras. Srečanje bo jutri ob 18.30 v dvorani gospodarske zadruge v Bazovici (Ul. Gruden št. 37). Na srečanju, ki ga bo povezoval novinar Vojimir Tavčar, bodo sodelovali kandidati Demokratske stranke za poslansko zbornico in za senat Tamara Blažina, Ettore Rosato in Francesco Russo. Omenjeni kandidati bodo sodelovali tudi na torkovem javnem srečanju o parlamentarnih volitvah. Srečanje na temo Trst v parlamentu bo v torek ob 18. uri v Novinarskem krožku (Korzo Italia št. 13). Torkov pogovor prirejajo krožki Demokratske stranke za 3., 4. in 6. okrožje, vodil pa ga bo podpredsednik družbe za javnomnenjske raziskave SWG Maurizio Pessato. / ŠPORT Nedelja, 3. februarja 2013 PREDSTAVITEV 46. KRAŠKEGA PUSTA - Pestro dogajanje od četrtka do sobotnega viška Veronica Lario lahko zavida 3 kraljici Kraškega pusta »Moja prejšnja soproga Filomena Kavka Prstopavka je znala tako obračati advokate in sodnike, da sem moral kar dve leti čakati na ločitev in sedaj ji moram plačevati 500.000 evrov na dan. Al-tro che Veronica Lario.« S temi besedami je letošnji kralj Antonij Nikolij ne manka (Mario Adamič) v spremstvu kraljice Juhance Basta d'vanca (Patrizia Rebula) vse prisotne na včerajšnji predstavitvi 46. kraškega pusta v prostorih Skladišču idej Pokrajine Trst opozoril, da nas od pustnih norčij in zabave ločuje le pičlih nekaj dni. S smehom in hudomušnostjo in v spremstvu domačih godcevsta se predstavila svojim pod-ložnikom. Prisrčen pozdrav pa je šel seveda zlasti prebivalkam in prebivalcem Praprota, od koder prihajata kot predstavnika zmagovalcev lanske izvedbe. Ravno prihod »njunih veličanstev« bo v četrtek uvedel začetek praznovanja 46. Kraškega pusta, ko bosta izžrebala startne liste vozov in skupin mask. Kot je povedala odbornica Metka Šinigoj, je tudi letos program nadvse bogat: v petek bo na vrsti nastop čarodeja Mr. Lee-ja, živalski pustni defile in nastop plesnih skupin SKD Tabor, SKD Škamperle in AKSD Vipava. Vrh praznovanja pa seveda predstavlja že tradicionalni sobotni sprevod, na katerem letos sodeluje deset vozov in osem skupin. Povorko bo popestril nastop številnih pihalnih godb in glasbenih skupin. V sodelovanju s krožkom Foto Video Trst 80 bo stekel tudi »Pustni foto extempore«. Svoj doprinos pa je, kot je poudarila organizatorka Eli-sabetta Starc, s skrbno izdelanimi kipci tudi letos dala umetnica Marisa Dolce. Poskrbljeno je tudi za lačne in žejne, ki se se bodo lahko zatekli v kioske krajevnih kulturnih društev. »Treba se je zahvaliti predvsem prostovoljcem iz raznih vasi, da je vsako leto Kraški pust tako pester in uspešen. Glavni poudarek gre torej njim, ki vztrajajo tudi, ko so razmere težke,« je razložil predsednik organizacijskega odbora Igor Malalan. Posebno ga skrbi finančni položaj, saj se nad sredstvi za prihodnje leto postavlja velik vprašaj in ostaja torej velika neznanka, če bomo v naslednjih letih sploh še lahko prisostvovali pustu. Vse prisotne je pozval, da je treba nujno nekaj storiti, da se vrata Kraškega pusta ne bodo zaprla. To bi bil pravi absurd, tudi ker bo Trst kot evropska prestolnica pusta 2014 naslednje leto gostitelj te mednarodne pobude. Velikega kulturnega in socialnega pomena, ki ga predstavlja Kraški pust več fotografij na www.primorski.eu Na 46. Kraškem pustu je kraljica Juhanca Basta d'vanca, kralj pa Antonij Nikolij ne manka tudi onkraj krajevne dimenzije se zaveda tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Dejstvo, da je predstavitev te pobude potekala v Skladišču idej v središču Trsta to še enkrat poudarja. Maurizio Vidali, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, ki je predstavitev povezoval, je nato predal besedo številnim gostom in političnim predstavnikom. Senatorka Tamara Bla-žina je izpostavila nujnost povezave vseh treh pustnih manifestacij, poleg open-ske, še miljske in tržaške. Nujnost te si-nergije je poudaril tudi predsednik Tržaškega pustnega odbora Roberto de Gioia. O širšem pomenu pusta in njegove zasidranosti v našem okolju priča tudi navzočnost številnih predstavnikov krajevnih uprav, saj so se predstavitve udeležili deželni svetnik Igor Kocijančič, Iztok Furlanič in Elena Pellaschier v imenu Občine Trst, podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc ter zastopniki okoliških občin Fulvia Premolin (Dolina), Massimo Veronese (Devin-Nabrežina) in Monika Hrovatin (Zgonik). Pri pustnem vzdušju pa nikakor ne smejo zmanjkati tipične kraške je- di in pijača, za kar so po predstavitvi poskrbeli restavracija in gostilne Križ-man iz Repna, Guštin iz Zgonika, Sar-doč iz Prečnika in Veto z Opčin. Dobri kapljici in prigrizku se verjetno ne bi odrekel niti »zludej«, tipična pustna KROMA maska iz Praprota, ki predstavlja prehod iz otroškega v odrasel svet. S svojimi umazanimi rokavicami polnih saj, marsikoga zafrkava. Obeta se nam veliko smeha, zabave in torej »Živijo pust!« (vpa) MILJE Vozovi na letošnjem Kraškem pustu CEROVLJE: Pošast pojdi stran, Krasa ti ne dam! SOVODNJE: Kdo so jene? MERČE: Politiki kuhajo ŠTMAVER: Teči, teči, ker če ne v ritla bo začelo peči ŠEMPOLAJ: Mi smo za eko, ne za genetiko PRAPROT: Kakšna usoda nas čaka? OPČINE: Arka Maya VASI OBČINE ZGONIK: Jebabenzadu MEDJA VAS - ŠTIVAN: 300 let, zmirn tista... KOLONJA: Moj Rio Skupine VALMAURA: V raju smo živeli, z dolgovi stik imeli in tako v pekel prispeli!!!! RICREATORIO COMUNALE FONDA SAVIO: Potepajoč se po vesolju BOLJUNEC: Benetke na Krasu LUNA PUHNA GROPADA/PADRIČE: Jest jn in ti ne PROSEK/KONTOVEL: 80 manija ŠENTUR - MAREZIGE: Češnje s Šenturja ŠKEDENJ- OSN. ŠOLA I. GRBEC/M.G. STEPANČIČ: DietaLand COOPERATIVA SOCIALE TRIESTE ANFASS: En toč v Pedočin Pomemben pustni jubilej 60-letna predanost pustnim vragolijam SLOVIK - V sredo v Veliki dvorani SSG Umberto Galimberti o svoji novi knjigi Krščanstvo - religija praznega neba Sloviti italijanski filozof Umberto Galimberti bo v sredo,ob 18. uri predaval v Veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča na temo svoje najnovejše knjige Krščanstvo-religija praznega neba. Organizator dogodka je slovenski izobraževalni konzorcij Slovik, ki se je ob tej priložnosti povezal s Slovenskim stalnim gledališčem. Galimberti je redni profesor na univerzi Ca' Foscari v Benetkah in član mednarodnega združenja International Association for Analytical Psychology. Študiral je filozofijo, antropologijo in psihologijo, najprej v Italiji in nato v Nemčiji. Je avtor številnih izvirnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih del, prevodov in strokovnih objav v raznih italijanskih medijih. V svojih delih obravnava stisko mladih ljudi, ki živijo v zatonu Zahoda, prevlado tehnologije nad humanostjo, propad religij in razpad sa-kralnosti v zahodnih družbah. Pred Umberto Galimberti ARHIV več kot desetimi leti je v svojem delu Le orme del sacro odkrival religioznost Zahoda. Odtlej se je Galimber-tijevo razmišljanje o sakralnem in nje- govi krizi še poglobilo, medtem ko se je religiozno in intelektualno okolje v marsičem spremenilo. V svoji zadnji knjigi si postavlja za cilj celovit izris svojega gledanja na krščanstvo; slednjemu priznava, da je Zahodu dalo življenje in obliko, a mu je hkrati tudi izrtgalo srce avtentične religioznosti. Zato da bi še ohranjalo neko vlogo v našem svetu, ki mu vlada etika, se je to krščanstvo zreduciralo na etično agencijo, ki posreduje svoje mnenje o splavu, koncu življenja, zasebnih in javnih šolah; postalo je »dnevni dogodek, nediferencirano sakralno noč pa je prepustilo samoti posameznikov, (...) ki se morajo danes, brez varnosti neke religije, spopadati z breznom svoje norosti, ki jo je sakralnost sicer znala prikazati, obredje pa pomiriti«. Predavanje bo v italijanščini s simultanim prevodom v slovenščino. Vstopnice so že na voljo pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Arhivska fotografija malih miljskih pustnih šem KROMA Miljčani se vneto pripravljajo na vsakoletno pustno obdobje. Veselo dogajanje se bo začelo že v četrtek, 7. februarja, ko bo ob 17. uri tradicionalni ples zelenjave in predaja ključev ŽELEZARNA - Sik Zorzini: Nujen skupen nastop lokalnih uprav Vprašanje škedenjske železarne morajo rešiti skupaj vse pristojne institucije, saj tako pomembnega in težkega problema ne more razvozlati en sam subjekt. To je poudarila v tiskovni noti pokrajinska tajnica SIK Bruna Zorzini, ki je uvodoma povedala, da se je udeležila srečanja s tržaškim županom Robertom Cosolinijem glede imenovanja Francesca Rosata za svetovalca za proizvodno preobrazbo v železarni. Zorzinijeva je bila takrat kritična do načina imenovanja in poudarila, da je napačno, da je ves problem (od bonifikacije do problematike delovnih mest) izključno na ramenih tržaške občinske uprave, saj so potrebna finančna sredstva in sinergije. Zato se morajo zadeve lotiti vse lokalne uprave, četudi so v zadnjih letih pokazale veliko nesposobnost, začenši z deželno upravo, pravi Zorzinijeva. Toda zdaj je nujno dobiti ustrezno rešitev in ni rečeno, da se bo lahko nadaljevala železarska dejavnost ob upoštevanju okolja, kot se to dogaja v drugih evropskih državah. Nujen je torej čim hitrejši odgovor, do katerega imajo delavci in občani pravico. kralju pusta. Sicer pa bodo vsi dnevi pustno naravnani, se pravi, da bo pustno, razigrano razpoloženje vladalo res na vsakem koncu Milj. Petkov dan bo v celoti posvečen otrokom, saj bodo zanje priredili več pustnih delavnic, sprevodov in plesov, zvečer pa bo na Trgu Marconi aperitiv ob glasbi. Sobota bo prav tako vesela, za dodatno dozo smeha in dobre volje pa bo zvečer poskrbel »pevec« Riki Malva. Največje pričakovanje vlada seveda za nedeljski sprevod, na katerem se bo predstavilo osem alegoričnih vozov miljskih pustnih skupin: Bulli e Pupe »Alice nel paese delle meravi-glie«, La Bora »... e noi sonemo!«, On-gia »Semo finidi ... sulla luna!«, Man-drioi »Tutti a scuola«, Lampo »Le stelle della Lampo«, Bellezze naturali »Boing, tutto cio' che salta«, Brivido »La repubblica degli abissi«, Trottola »Luna Park«. Ob 13.15 bo štartala po-vorka, nagrajevanje najlepšega voza pa je predvideno ob 18.30, zabava pa se bo nadaljevala dolgo v noč. V ponedeljek, 11. februarja, velja med drugim opozoriti na popoldansko pripravo »frtalje« velikanke, torkov dan pa bo ob rajanjih in nagrajevanju malih maškar zaznamovalo tekmovanje Miss Velinona. Pepelnična sreda pa bo kot vedno od popoldanskih ur posvečena pustnemu pogrebu. Jasno je, da so Milje povsem predane pustu. Vsak večer (od 18. ure dalje) bodo uličice in trgi v zaselku gostili koncerte in nastope godb oz. glasbenih zasedb. Za najmlajše pa so poskrbeli tudi za luna park na treh lokacijah. 4 Nedelja, 3. februarja 2013 OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO UL. COLOGNA - Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat o neuresničljivem načrtu V zloglasni stavbi ne bo muzeja Stavbe pri začetku Ulice Cologna, nekdanjega sedeža posebnega inšpektorata policije, ne bodo spremenili v muzej, ker bi bila preureditev nepremičnine daleč predraga, pa tudi upravljanje podobnega muzeja je breme, ki ga ne bi prevzel noben inštitut. Tako pravi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki poudarja, da bo stavba lahko vsekakor sestavni del »razpršenega muzeja« - sklopa krajev spomina na Tržaškem. Predsednica je za Primorski dnevnik govorila o usodi zloglasne stavbe, potem ko so nanjo naslovili odprto pismo odbor svobodnih in enakih državljanov (Cittadini liberi ed eguali), društvo Edinost in anti-fašistična koordinacija. V pismu piše, da je bil posebni policijski inšpektorat ustanovljen za preganjanje antifašistov, še posebno »slovanskih«, s prvega sedeža v Ulici Bellosguardo pa se je leta 1944 preselil v Ulico Cologna št. 6-8, kjer so policisti mučili ogromno ljudi, večinoma civiliste - med njimi je bilo veliko žensk, mladostnikov in priletnih oseb. Tridesetletna ške-denjska partizanka Maja je iz obupa skočila skozi okno in našla smrt, navaja pismo. »Za današnje in včerajšnje antifašiste ter za demokracijo je ta stavba sveta. Mračna rezidenca je simbol kulturnih vrednot v širšem smislu, kar je že poudarilo tržaško spomeniško varstvo,« poudarjajo antifa-šistični odbori. Le-ti se pritožujejo, da so bile institucije glede predloga o ustanovitvi Doma spomina pozorne samo na stroške, ki bi jih tak načrt prinesel. Več občanov (s peticijo so baje zbrali tisoč podpisov) je podprlo zamisel o ustanovitvi študijskega centra o antifašizmu in nacifaši-stičnih zločinih, zato naj se najdejo potrebna finančna sredstva - morda s črpanjem sredstev iz evropskih skladov. Pismo obenem opozarja, da moramo opustiti logiko »monetizacije« in gradbene špekulacije, ker je veliko pomembneje vlagati v preprečevanje ponovnega porasta rasizma, diskriminacije in nasilja (kakor je trdil Primo Levi in danes opozarja Boris Pahor). Medtem ko za Dom spomina v Trstu ni denarja, so istrskim združenjem in dnevu spominjanja na fojbe in eksodus pred kratkim dali na voljo nepremičnino v Rimu, Dežela FJK pa je dodelila izreden prispevek 30.000 evrov inštitutu Panzarasa (15.000 evrov je prejel tudi od Fundacije CRTrieste), »ki se ukvarja z apologijo posebne vojaške enote X. Mas«. Maria Teresa Bassa Poropat je med zadnjo volilno kampanjo večkrat izjavila, da bo Pokrajina poskusila ustanoviti Dom spomina, račun pa se ni izšel. Predsednica Pokrajine Trst je najprej poudarila, da V stavbi v Ulici Cologna zaradi pomanjkanja sredstev ne bo Doma spomina na nacifašistične zločine KROMA Maria Teresa Bassa Poropat »naj bo jasno, da je prav moj odbor dal postaviti spominsko ploščo na pročelje stavbe, v sodelovanju z združenjem VZPI-AN-PI«. »Vseskozi izpostavljamo potrebo po negovanju spomina in predvsem po vključevanju mladih z načrti za šole, multime-dijskim vodnikom, obmejnim arhivom in drugimi pobudami,« je dejala. O tem, ali je v Ulici Cologna mogoče urediti muzej, je razpravljal za to ustanovljeni znanstveni odbor, ki ga je na pobudo Pokrajine sestavljalo več univerzitetnih in drugih izvedencev, pa tudi predstavnica Občine Trst. »Odbor je tedaj ugotovil, da bi pre- ureditev stavbe terjala skoraj sedem milijonov evrov. Še večje vprašanje pa je, kdo bi dom upravljal. Posvetovali smo se z vsemi inštituti, ki se ukvarjajo z zgodovino an-tifašizma in jih vprašali, ali bi nekega dne preselili svoje sedeže v to stavbo. Na koncu so vsi ocenili, da bi bil tovrsten načrt zanje preveliko breme.« Na vprašanje, kako je z evropskimi sredstvi, je predsednica odgovorila, da so le-ta namenjena samo projektom za upravljanje muzejev, ki že obstajajo, ne pa snovanju novih. Stavba je kot znano naprodaj, na dveh javnih dražbah (zadnja je bila decembra) pa se ni pojavil noben kupec. Zdaj pa bo morala Pokrajina mimogrede odšteti 50.000 evrov za nujna popravila na dotrajani in poškodovani strehi. Vse to še ne pomeni, da muzeja spomina ne bo. Predsednica se zavzema za »razpršeno« muzejsko ponudbo z raznimi postajami, med katerimi bi bila tudi Ul. Cologna. Kdor bo kupil stavbo, ne bo smel spremeniti pročelja in nekdanjih prostorov za jetnike, ker jih je zaščitilo spomeniško varstvo. Maja bo Pokrajina priredila posvet o ohranjevanju spomina, na katerem bodo sodelovali direktorji raznih evropskih muzejev, ki so ubrali sodobnejšo pot spomina, ki ni nujno vezana na idejo klasičnega muzeja. Danes se turisti recimo pretežno odpravljajo na hitrejši ogled zgodovinskih znamenitosti - preko informativnih točk in z multimedijskimi pripomočki. (af) Kdo ima v srcu kulturo? Šumovci vabijo vse, ki so sodelovali na literarnem natečaju, bralce in prijatelje na prijeten večer, kjer bodo razkrili avtorje najboljših izdelkov. 15. februarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, bo ob podelitvi nagrad spregovoril pesnik in pisatelj Marko Kravos. Nagrajeni bodo avtorji treh najboljših pesmi in treh najboljših proznih sestavkov, mogoče pa koga čaka tudi posebna nagrada. Nagrajene prispevke bo mogoče prebrati že v petkovi številki na praznik slovenske kulture. Jutri javno srečanje v Mavhinjah KNJIGARNA S. MARCO V torek pol ure s poezijo Marka Kravosa Med policami knjigarne San Marco bo v torek ob 18. uri na pobudo združenja Iniziativa Europea in ob dnevu slovenske kulture svoje verze prebiral književnik Marko Kravos. Rodil se je v Irpiniji leta 1943, a je polnokrvni Tržačan. Diplomiral je iz slavistike, bil urednik pri tržaški založbi, nekaj let je predaval na slavistiki Univerze v Trstu. Bil je tudi predsednik Slovenskega centra mednarodnega PEN. Kravos bo na srečanju tudi predstavil izvod svoje nove zbirke, ki je izšla kot umetniška knjiga: v njej je k pesmim izvirno grafiko prispeval Luigi Pasquali. Impulsi di coppia /Parni zagon je naslov dvojezične izdaje ljubezenskih verzov, v bibliofilskih 60 izvodih jo je izdala založba Il Girasole iz Catanije v zbirki I Diamantini. Prevod v italijanščino so soustvarjali Roberto Dedenaro, Darja Betocchi in pesnik sam. Pesnika bosta predstavila Roberto Dedenaro in Marina Moretti. Za zaključek bo sledila še čaša solidarnosti za ustanovo Trieste Altruista v kavarni na Trgu Giotti 8. Devinsko-nabrežinska občinska uprava vabi občane na javno srečanje o napredovanju gradbenih del dnevnega centra za osebe z Alzheimerjevo boleznijo, ki bo jutri ob 20. uri na sedežu športnega društva Grmada v Mavhinjah št. 38 (bivša osnovna šola). Zaradi gripe več zdravnikov Zdravstveno podjetje bo zaradi vedno bolj razširjene gripe okrepilo službo 118. V zadnjih dneh se je v ambulantah družinskih zdravnikov kar gnetlo ljudi, ki so zboleli za gripo, špica pa je predvidena ta konec tedna. Zato so se na prošnjo združenja družinskih zdravnikov odločili, da povečajo število zdravnikov službe 118. Tako je za tržaško občino na razpolago 6 zdravnikov namesto 5, dodatna dva pa krijeta de-vinsko-nabrežinsko občino oziroma zahodni Kras in Milje oziroma vzhodni Kras. Število zdravnikov bo ostalo nespremenjeno, dokler se število ne bo obolelih bistveno zmanjšalo. Spomin na Licio Chersovani V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni št. 3) bo jutri javna pobuda, na kateri se bodo spomnili pred mesecem dni umrle Licie Cherso-vani. Srečanje bo ob 17.30, kulturne in politične tržaške delavke pa se bodo spomnili Tullia Cataln, Ga-briella Musetti in Marina Rossi. Razstava o Draculi V palači Costanzi (Trg Piccola št. 2) so včeraj odprli razstavo, posvečeno Vladu Tepesu Draculi. Razstavo, ki bo odprta do 17. marca vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, je pripravilo tržaško ita-lijansko-romunsko združenje De-cebal v sodelovanju z tržaško občinsko upravo in generalnem konzulatu Romunije v Trstu. Odprtja se je udeležil tudi romunski generalni konzul Cosmin Dumitrescu. Sedem desetletij raznašalke PD Anice Gruden V ponedeljek, 28 januarja 2013, je gospa Anna - Anica Gruden iz Zgonika, ra-znašalka Primorskega dnevnika, slavila 70. rojstni dan. Čestitkam njenih najdražjih in vseh ostalih se pridružujemo tudi na PD, saj se zavedamo, kako pomemben je trud raznašalk in raznašalcev, da naš dnevnik vsak dan pride do naročnikov. V SPOMIN Moški pevski zbor Tabor bivšemu pevcu Paridu v slovo V sredo, 30. januarja, se je MoPZ Tabor z Opčin na domačem pokopališču s pesmijo poslovil od svojega nekdanjega pevca in domačina Parida Sosiča - od Biondota, kot pravimo njegovi družini. Paride je umrl nenadoma in nepričakovano 15. januarja in niti hitri kirurški poseg na srcu mu ni mogel rešiti življenja. Paride se je približal našemu zboru že kmalu po ustanovitvi zbora in je pel z nami več let, kakor nam pričajo slike na steni pevske sobe v Prosvetnem domu in kot priča tudi arhivska slika našega zbora v Skopju na nepozabnem gostovanju v Makedoniji novembra leta 1978. Potem si je Paride ustvaril družino, se preselil v mesto in je zbor zapustil. Z Opčinami pa je ostal še vedno tesno povezan, saj je imel tu veliko prijateljev in seveda tudi očeta, mater in sestro Morano. Po očetovi smrti, pred desetimi leti, je prevzel tudi skrb za domači vinograd na Ška- lašanti, ki ga je skrbno upravljal. Paride je bil zaposlen kot tehnik pri tržaškem podjetju ACEGAS in ga bodo sedaj sodelavci pa tudi podje- tje hudo pogrešali. Zapustil nas je res veliko prezgodaj, saj je imel komaj 55 let. Gotovo je imel še veliko načrtov za naprej, a v trenutku se je vse razblinilo. Še bolj ga bo pogrešala njegova družina, žena Loredana, sin Alex in hči Katja pa tudi ljubljena mama Giuliana in sestra Morana, za katere je bil Paride nosilni steber. Vest, da je Paride umrl tako nenadoma in tako nepričakovano je nas pevce MoPZ Tabor hudo iznenadila in presenetila. Začudili smo se tudi zato, ker smo ga vedno poznali fizično močnega in kar se da delovnega. Pogreba se je udeležilo veliko vaščanov, prijateljev in znancev, kar priča, da je bil Paride poznan in priljubljen. Vsem njegovim dragim izrekamo iskrene in občutene sožalje. Naj mu bo lahka zemlja domača. Armando Škerlavaj / ŠPORT Nedelja, 3. februarja 2013 5 ČRNA KRONIKA - Zdaj sedi v zaporu Vinjen se je spravil nad tri policiste Napil se ga je in je nato razgrajal v nekem tržaškem lokalu: zdaj sedi v koronej-skem zaporu. To sta bila začetek in konec petkovega večera za 32-Ietnega srbskega državljana S. M., ki jo je pošteno nakuhal. Moški je namreč v očitnem vinjenem stanju toliko motil stranke nekega puba v središču mesta, da je moral lastnik poklicati na pomoč. Prihiteli so policisti tržaške kvesture, ki so ga skušali pomiriti. Toda zaškripalo je, ko so ga vprašali za dokumente. Možakar je začel zmerjati policiste in jih tudi fizično napadel. En policist je padel na tla, druga dva pa sta ga naposled ustavila in spravila v policijski avtomobil, s katerim so ga odpeljali v kvesturo. Kljub temu se ni pomiril, ampak je še naprej razgrajal in so ga nazadnje odpeljali v koronejski zapor. Pijan slovenski državljan povzročil nesrečo Policisti s poveljstva v Miljah so v čertek ustavili 73-letnega slovenskega državljana N. K., ki je bil malo prej povzročil prometno nesrečo v Ul. Flavia in zbežal. Moški ga je imel precej pod kapo (izmerili so 2,04 gr/l) in so mu zato takoj odvzeli vozniško dovoljenje ter zasegli avtomobil. Glede na dejstvo, da je zapustil kraj nesreče (ki je bila brez posledic za ljudi), pa so mu zasolili globo. Na Fernetičih aretirali dva Romuna Na mejnem prehodu pri Fernetičih so aretirali dva romunska državljana in enega prijavili na prostosti. Trije Romuni so bili v avtomobilu s špansko registrsko tablico, vsi pa so že imeli opravka z italijansko pravico. Zaradi kraje v mestu Fano bi moral biti 35-letni S. M. v zaporu, zato so ga takoj aretirali. Ravno tako je bil izdan zaporni nalog za 30-letnega G. A. zaradi prekupčevanja, policistom pa je med nadzorom tudi posredoval lažne podatke. 20-letnega C. A. pa so prijavili na prostosti, ker je bila zanj izdana prepoved vhoda v Italijo. I SLOVEHaOITALNOSlfDiUSČE Georges Feydeau sezona 2012/2013 ;ydeau www.teaterssg.conr si,7/ \ režija: Alen Jelen vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisl zadnja abonmajska ponovitev!!! SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA DANES, 3. februarja 2013, ob 16.00 v Mali dvorani SSG v Trstu Vozni red avtobusa za abonente in gledalce: PRVI AVTOBUS 14.50 - Sežana, železniška postaja 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrorr Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00 - Milje, avtobusna postaja 15.05 - Žavlje, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja Avtobusa bosta pričakala gledalce po predstavi na drevoredu DAnnunzio Predhodna rezervacija za avtobus ni potrebna ■; I ^ 4; 17.TH ■ T.* HM ■ ,7:1 Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542. PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE JAKAŠTOKA MOČ UNIFORME v izvedbi dramske skupine KULTURNEGA DRUŠTVA JURIJ MOZIRJE Včeraj danes Danes, NEDELJA, 3. februarja 2013 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 - Dolžina dneva 9.50 - Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 10.38 Jutri, PONEDELJEK, 4. februarja 2013 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 990,4 mb pada, vlaga 98-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. OKLICI: Mauro Degrassi in Noemi Cantarini, Tiberiu George Lungoci in Gianina Antoneac, Stefano Emilio Spa-trisano in Vera Repini, Adriano Vecc-hiet in Eleonora Perossa, Giampaolo Di Prisco in Caterina Cetin, Daniele Gar-rinella in Reana Zacchigna, Marco Ladislao in Elena Miani, Andrea Uliana in Sara Tenerelli, Michele Ponzio in Ga-briella Gramoglia. [13 Lekarne Nedelja, 3. februarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec. ¿PogteSno podjetje octuiuxze nj.Mm ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino Danes, 3. februarja, ob 17.00 Kulturni dom Prosek-Kontovel Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. F. Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 11.10, 15.20, 18.25, 21.30 »Les Miserables«; 11.00, 13.20, 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »The impossible«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Looper - In fuga dal passato«; 17.45, 20.00, 22.15 »The last stand - L'ultima sfida«; 11.10, 15.30, 18.35, 21.40 »Lincoln«; 16.00, 19.00, 21.45 »Flight«; 15.10, 18.20, 21.30 »Django Unchained«; 13.15 Ghost Movie«; 11.10, 13.10, 15.40 »Le avventure di Fiocco di Ne-ve«; 11.05, 13.10 »Frankenweenie«; 11.15, 13.40 »Asterix e Obelix al ser-vizio di Sua maesta'«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Quello che so sull'amo-re«. FELLINI - 15.30 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 17.00, 19.30, 22.00 »Flight«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.45, 21.45 »Django Unchained«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.00 »In darkness«; 18.20, 22.20 »Pazze di me«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 12.00, 14.00, 18.00, 20.00 »Film 43«; 13.00, 16.00, 18.20, 20.40 »Gangsterska enota«; 14.30, 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 16.05 »Lovca na čarovnice 3D«; 14.10, 17.20, 20.30 »Nesrečniki«; 13.00, 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 11.50, 13.50, 16.30 »Samova pustolovščina 2 3D«; 19.00 »Seanse«; 21.00 »Teksaški pokol z motorko 3D«; 18.50 »Zadnja bitka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 16.00, 18.30, 19.45, 21.30 »Les Miserables«; Dvorana 2: 11.00, 16.00 »Zambezia«; 17.50, 22.20 »The last stand - L'ultima sfida«; Dvorana 3: 11.00, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Looper«; Dvorana 4: 11.00, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The impossible«. SUPER - 16.00 »Vita di Pi«; 18.10, 21.00 »Cloud Atlas«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 21.00 »Lincoln«; Dvorana 2: 15.00, 18.00, 21.15 »I Miserabili«; Dvorana 3: 21.40 »Django Unchai-ned«; 15.10, 17.00, 19.50 »Quartet«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »The last stand - L'ultima sfida«; 16.30 »Ernest & Celestine«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Looper«. S3 Prireditve OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.00-13.00, ponedeljek in sreda tudi 15.30-17.30. PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slovenski program bo danes, 3. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, Kraška pihalna godba Sežana in GD Prosek. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi, ob prazniku slovenske kulture, na ogled veseloigre J. Štoke Moč uniforme v izvedbi Kulturnega društva Jurij, Mozirje. Predstava bo danes, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNE- TA vabita v ponedeljek, 4. februarja, na razgovor o novih študijah sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane. O njih bodo spregovorili zgodovinarji Aleš Gabrič, Bojan Go-deša in Aleksander Lorenčič. Začetek ob 20.30. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo. V sredo, 6. februarja, ob 10.00 bo v Tržaški knjigarni Lelja Rehar Sancin spregovorila o nekaterih ženskih likih, ki jih je opisala v svoji knjigi Nojevo pero. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 7. februarja, ob 20. uri na tretje predavanje iz ciklusa o »Odnosih« v družini in družbi. Naslov predavanja priljubljene strokovnjakinje za prehrano, Marije Merljak: Hrana za pust in post. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi ob prazniku slovenske kulture na odprtje slikarske razstave Matije Grgiča Ustvarjalni nemir in red, ki bo v četrtek, 7. februarja, ob 17.30 v Ul. S. Francesco 20 (predstavitev Giulia Giorgi, glasbeni okvir Tadeja Kralj -harfa). GLASBENA MATICA - ŠOLA »MARIJ KOGOJ« vabi na koncert Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture v petek, 8. februarja, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine ter zbor Jacobus Gallus. KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 8. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu. Nastopa MoPZ Sv. Jerneja z Opčin; slavnostni govornik bo novinar Ivo Jevnikar. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 15. februarja, na predavanje Viktorije Carli »Afrika in jaz«: izkušnje o prostovoljnem delu v Afriki, nudenju pomoči in posvojenih otrocih. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! t Mirno je odšla draga teta Ivanka Malnič Pogreb bo v torek, 5. februarja, ob 10.40 iz mrtvašnice v ulici Costalunga. Pogrebno podjetje Zimolo t Po dolgi bolezni je 23. januarja preminila Maria Spazzal vd. Kozmann Po pogrebu naznanjajo žalostno vest otroka Arianna z Adrianom, Franco z Ornello, vnuki Claudio z Janjo, Andrea in Enrico. Trst, 3. februarja 2013 + Nenadoma nas je zapustil naš dragi Rodolfo Furlan Žalostno vest sporočajo Žena Nives, hči Licia, zet Piero in vnukinja Camilla. Pogreb bo v torek, 5. februarja, ob 13.45 v cerkvi v Barkovljah. Trst, 3. februarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo 4.2.2011 4.2.2013 V spomin Milic Mario Tvoja družina Briščiki, 3. februarja 2013 t Nenadoma nas je zapustil naš Renato Carli Za njim žalujemo: žena Ana, hči Kristina s Salvatorejem, sin Luka in snaha Alina, vnuki Peter Lev, Ema Tereza in Ivan Nikolaj, sestra Suzana, nečaka Alessandra z Amirjem in Fabio z Matejem Pogreb bo v sredo, 6. februarja, ob 13.30 iz ulice Costalunga v trebensko cerkev. Namesto cvetja darujte za vaška društva in cerkev Sv. Andreja. Trebče, 3. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi Renato, hvala. Obitelj Lovrečic iz Pule Zadnji pozdrav svaku in stricu Adriano in Dean z Martino Renato, ne bomo te pozabili. Stric Angelo, Livia in Enzo z družinama Ob boleči izgubi očeta Renata izrekajo iskrene sožalje dirigentu Luki Carliju in družini člani godbenega društva Viktor Parma - Trebče ZAHVALA Lodovico Carli Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Paride Sossi Zahvaljujemo se vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala teti Pepki in vsem darovalcem prispevkov. Svojci 2.2.1973 2.2.2013 Uršula Olenik Draga mama, minilo je že štirideset let, odkar ste me zapustila. Spomin na vas je vedno živ v mojih mislih in srcu. Hči Marija 6 Nedelja, 3. februarja 2013 OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Modri abonmajski sklop SUflHMKa Neda R. Bric VpS KDOR SAM DO VECERA £OTJFSKOZ SVET v sredo, 6. februarja, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG (brez nadnapisov) ie odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teateissg.com ¿1 Čestitke M Izleti Umberto Galimberti Krščanstvo religija praznega neba 6.2.2013, ob 18.00 Kulturni dom, Trst Ul. Petronio 4 V italijanščini s simultanim prevodom v slovenščino. Informacije in predprodaja vstopnic (6€/ 3t): tel +39 040 362542 / 800214302 Pred 40 leti se je 2.2.1973 rodila TFS STU LEDI. Da bi še dolgo let čuvala in gojila ljudsko kulturno dediščino Slovencev v Italiji ji želimo zamejski prijatelji folklore. Včeraj je naš nogometaš MARKO praznoval svoj 12. rojstni dan. Da bi bil priden v šoli in drugod mu želijo nono, nona, stric Damjan z družino, mala Ivan in Peter pa mu pošiljata koš poljubčkov. SREČKO ZOBEC slavi danes okrogla leta. Iskrene čestitke, Nada od kruha. [TÜ Osmice SPDT prireja v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri v društveni postojanki v Boljuncu št. 44, predstavitev enotedenskega društvenega izleta na Monviso, ki bo od 27. julija do 3. avgusta. Vabljeni! SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladin-ski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka. H Šolske vesti ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it). VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na OŠ F. S. Finžgarja v Bar-kovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da je srečanje za predstavitev vrtca Mavrica v Miljah preloženo na torek, 5. februarja, ob 16.15 v prostorih v Ul. DAnnunzio 62. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v sredo, 6. fe- Ü3 Obvestila SZ BOR, ŠPORTNA S0LA TRST in SKD ŠKAMPERLE , .. vabijo na Otroško .pustne^ rajanje V nedeljo, 10. februarja in torek, 12. februarja 2013 od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! LöTlRTJÄ" ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI bruarja, ob 18. uri roditeljski sestanek za starše dijakov, ki so ob koncu prvega polletja imeli več nezadostnih ocen. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO ima odprto Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-228594. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OBČINA DOLINA obvešča, da je objavila razpis za podelitev mesta usklajenega in trajnega sodelovanja v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013 trajanja 19 mesecev. Informacije, razpis in obrazci so na razpolago na občinskem sedežu in na www.sandorligo-dolina.it. REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repentabr-ski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole. ŠOLA OBREZOVANJA na Ad for-mandumu v Trstu: 12-urni tečaj obrezovanja z izvedenko Natašo Riggi. Datumi: danes, 3., 8. in 9. februarja. Informacije glede plačila in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane na javno srečanje o napredovanju gradbenih del dnevnega centra za osebe z Alzhei-merjevo boleznijo, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 20. uri na sedežu športnega društva Grmada v Mavhinjah št. 38 (bivša osnovna šola). KRU.T vabi na četrto srečanje na temo »Hrana za zdravo in mlado srce« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cice- Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Čemeta vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na razgovor o novih Áludyah sodelavcev Inštituta xa novejšo xgodovino. rone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgar-jevega doma na Opčinah. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev. Tema: »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju«. V ponedeljek, 4. februarja, od 17. do 19. ure bo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 potekalo srečanje z naslovom »Odnos s starejšimi s psihologinjo Dr. Giulia-na Rendina. V sredo, 6. februarja, od 17. do 19. ure vedno v Grudnovi hiši bo potekalo srečanje na temo »Premikanje oseb, ki so nesposobne za samostojno življenje« z zdravstveni-kom Giorgiom Ruzzierjem. Informacije: 040-368302 ali 327-7698531. SPDT obvešča, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije. Urnik: v ponedeljek, 4. februarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Bo-ljuncu št. 44; v torek, 5. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. Ostale datume bomo javili naknadno. GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj joge Goran Koren vabita na doživljanje gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 5. februarja, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani, v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Za informacije in prijave yoga.ko-ren@gmail.com oz. +38641 649004. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice »S pravljico na potovanje...«. Peto srečanje v torek, 5. februarja, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Mihec gre prvič okrog sveta« (Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo Spregovorili bodo zgodovinarji Aleš Gabrič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič. Začetek ob 20.30 v torek, 5. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; razprava; razno. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi v petek, 8. februarja, v srenjsko hišo v Gročani, na otroško pustno rajanje z animatorko Matejo, od 17. do 20. ure. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Op-činah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni! PUSTFEST NA PROSEKU - Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel prireja v soboto, 9. februarja, od 21. ure dalje plesni večer z Giuliopellizzaribal-laben(d) v Kulturnem domu na Pro-seku. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC organizira v Ljudskem domu v Trebčah v torek, 12. februarja: »Otroško pustno rajanje« od 15.30 do 18.00. Otroke bo zabaval animator in DJ. Na programu bo poleg iger bogata loterija; »Pustni ples za srednješolce« od 19. do 23. ure. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Ka-tinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopulo - Na-adirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušnega plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 333-8578924 (Ilary) ali skdlonjerkatinara@gmail.com. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarino. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Ba-zovskega doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do če- TK TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Opčine Privoščite si knjigo ob tednu slovenske kulture! Od torka, 5. februarja, do sobote, 9. februarja, 20% popust na vseh slovenskih knjigah! trtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. 0 Mali oglasi PO UGODNI CENI prodam hišo v Borštu. Tel. št.: 347-8847474. 40-LETNI ELEKTRONSKI TEHNIK z večletnimi izkušnjami v risanju tiskanih vezij, impaginacij, upravljanju z računalniki in mrežami, web strani išče zaposlitev. Tel. št. 3388471295. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajam. Tel. št.: 040-220655 (v večernih urah). NA PROSEKU s februarjem oddajamo v najem opremljeno stanovanje z balkonom, 70 kv.m., avtonomno gretje in parkirišče. Tel. št.: 040-225320, 3331129574. PO ZNIŽANI CENI prodajamo 190 kv.m veliko staro hišo z vrtom, 2.500 kv.m, v Trebčah. Tel. št.: 3405706725. PODARIM steklenice (52 in 54 litrov). Tel. št.: 040-281244 (Domjo). PRODAM staro hišico v okolici Dom-ja potrebno popravil ter železne cevi (6 m dolge, 6 cm premera) uporabne pri gradnji ograje. Tel. št.: 040-280910. PRODAM avto volkswagen lupo 1400, 16v, letnik 2001. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM avtomobil bmw 2000 cabrio 320i, letnik 2008, 60.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena: 21.000,00 evrov. Tel. št.: 340-4876187. PRODAM prenovljeno stanovanje, 65 kv.m. na Greti s parkiriščem na zasebnem dvorišču. Cena: 109.000,00 evrov. Tel. št.: 340-4876187. PRODAM subwoofer helix, 25cm, 200w in zvočnik ground zero, 400w za avto v dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 348-2693442. PRODAM vsak dan sveže domače mleko, 1 evro na liter. Tel. 339-2019144. Loterija 2. februarja 2013 Bari 62 39 20 22 37 Cagliari 6 52 14 63 90 Firence 61 63 90 14 10 Genova 14 54 23 35 40 Milan 71 68 65 13 63 Neapelj 11 5 89 57 87 Palermo 87 69 75 60 53 Rim 18 4 27 90 9 Turin 61 44 47 37 6 Benetke 61 23 9 44 8 Nazionale 85 68 33 24 37 Super Enalotto 9 18 39 63 64 85 jolly74 Nagradni sklad 2.399.525,06 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 42.132.201,72 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 44.991,10 € 1.114 dobitnikov s 4 točkami 325,73 € 40.688 dobitnikov s 3 točkami 17,76 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 32.573,00 € 162 dobitnikov s 3 točkami 1.776,00 € 2.602 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.722 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.903 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 3. februarja 2013 47 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Zadnja preverjanja pred podpisom pogodbe za širitev šolske stavbe Zaključni »sprint« do nadaljevanja del Čim prejšnji začetek gradbenih del za dokončanje poslopja nižje srednje šole je v teh dneh glavna prioriteta do-berdobske občinske uprave. Občinski upravitelji v prvi osebi sledijo upravnim postopkom, ki bodo v prihodnjih dneh omogočili podpis pogodbe z izvajalcem del, takoj zatem pa bodo zabrneli gradbeni stroji. Doberdobska podžupanja Luisa Gergolet pojasnjuje, da so minuli mesec preverili cel kup dokumentov in pripravili obsežno dokumentacijo, kar je zahtevalo kar nekaj dela in časa. Tehniki gradbenega podjetja iz Porde-nona, ki je bilo izbrano za izvajalca del na lanski javni dražbi, so v prejšnjih tednih predlagali, da bi bilo nekaj notranjih zidov boljše porušiti, kot pa obnoviti. Njihovega predloga pa na doberdobski občini ne morejo vzeti v poštev, saj so današnja upravna pravila, vezana tudi na pakt stabilnosti, tako stroga, da ne dopuščajo katerihkoli sprememb pri uresničevanju gradbenega načrta. »Držati se moramo predračunov, saj ni nikakršnih marž za dodajanje ali premikanje novih vsot denarja,« pojasnjuje Gergole-tova, ki si skupaj z ostalimi člani občinskega odbora prizadeva, da bi se gradbena dela čim prej začela. Doberdob-ski župan Paolo Vizintin napoveduje, da bo jutrišnje zasedanje občinskega odbora večinoma posvečeno ravno dokončanju del na nižji srednji šoli, saj hočejo upravni postopek s podpisom pogodbe čim prej speljati do konca. »V začetku septembra se mora pouk začeti v novi šoli; o tem se ne debatira,« je odločen župan. Od podpisa pogodbe naprej bo imelo gradbeno podjetje 165 dni časa (približno pet mesecev in pol), da zaključi dela. Upoštevajoč, da bo med avgustovskim dopustom gradbišče po vsej verjetnosti samevalo, so na do-berdobski občini toliko bolj prepričani, da se morajo gradbena dela začeti čim prej. Prejšnji izvajalec, gradbeno podjetje Bellotto, je do decembra leta 2011 izvedlo glavnino del, ki so bila predvidena na obstoječi stavbi nižje srednje šole, novi izvajalec pa bo poskrbel za ši-ritveni poseg oz. za gradnjo dodatnega nadstropja nad slačilnicami, kjer bodo pridobili tri nove učilnice. Ob tem bo novi izvajalec dokončal dela v pritličnih prostorih poslopja nižje srednje šole, ki so namenjeni občinski knjižnici. (dr) GORIŠKA - Posledice tudi v Doberdobu in Sovodnjah »Nesrečni« pakt Števerjan ne bo podvržen določilom iz pakta stabilnosti, ker ima manj kot tisoč prebivalcev Delovanju občin, ki imajo od tisoč do pet tisoč prebivalcev, po novem povzroča velike težave še pakt stabilnosti, ki močno pogojuje posojila in izplačila krajevnih uprav. V Doberdobu zaradi določil iz pakta stabilnosti ne morejo spreminjati načrta za širitev nižje srednje šole in se morajo držati dosedanjih predračunov, v Sovodnjah pa ravnokar preverjajo, kako bi jih nezaželena novost lahko prizadela. Jutri se bo o paktu stabilnosti županja Alenka Florenin pogovorila s svojimi odborniki, v prihodnjih dneh so predvidena tudi preverjanja s posameznimi občinskimi uradi. »Imamo izvajalca za uresničitev drugega sklopa del oz. za širitev obrtne cone na Mal-nišču, imamo zagotovljen denar za pokritje kotalkarske plošče na Peči. Postavljamo pa si vprašanje, ali bomo lahko oba projekta speljali do konca,« pravi Floreninova in opozarja, da bodo morali določila iz pakta stabilnosti seveda upoštevati tudi za javni park nad avtocesto in za obnovo Butkovičeve domačije, glede katere jih bo dežela v kratkem spet vključila v seznam prejemnikov prispevka in nato financirala poseg. Da bi lahko pakt stabilnosti povzročil občinam veliko težav, so v prejšnjih dneh župani iz raznih krajev v deželi opozorila predsednika deželne vla- de Renza Tonda. Župani so poudarili, da bi se zaradi pakta stabilnosti lahko blokirala celo javna dela, ki že imajo finančno kritje, kar bi spravilo v težave gradbena podjetja in sploh celoten gradbeni sektor. V goriški pokrajini ne bodo podvržene določilom iz pakta stabilnosti občine Moraro, Medeja, Dolenje in Šte-verjan, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev. Števerjanski občinski odbornik Milko Di Battista vsekakor razlaga, da so deželo povprašali za pojasnila, saj zaenkrat ni še povsem dorečeno, katerih fiskalnih pravil se bodo morale držati male občine. (dr) £Primorski ~ dnevnik GORICA - Pozzuolo Župan: Ukrep brez prihranka V soboto protestni sprevod »Iz dneva v dan sem bolj prepričan, da ukinitev goriškega poveljstva brigade ne prinaša nobenega prihranka in vojski ne zagotavlja nobenih organizacijskih izboljšav. Zato se sprašujem, zakaj so se odločili za ta ukrep? Zakaj so v obnovo kasarne Guel-la na Trgu Battisti vložili več sto tisoč evrov in zdaj jo zapirajo, medtem ko ohranjajo dejavnosti v veliko bolj dotrajanih poslopjih?« Goriški župan Ettore Romoli se ne namerava sprijazniti z ukinitvijo poveljstva konjeniške brigade Pozzuolo, zato pa napoveduje program protestnega shoda, ki bo prihodnjo soboto, 9. februarja, v Gorici. Med njegovimi udeleženci bodo predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in župani iz raznih občin goriške pokrajine, ki so prepričani, da predstavlja ukinitev brigade hud udarec za Gorico in širšo okolico. Udeleženci shoda se bodo zbrali ob 10.30 v spominskem parku, od koder bo ob 11. uri startal sprevod, ki bo prečkal mestno središče in se ob 11.30 zaključil na Trgu Bat-tisti, kjer bo govorniški oder. »Dokončni program shoda še pripravljamo, nanj bomo povabili vsa vojaška združenja, kulturna in športna društva iz mesta in iz okoliških krajev, saj bi imela ukinitev brigade Pozzuolo negativne učinke na gospodarstvo iz celotne pokrajine,« poudarja Romoli. Jutri bodo na Korzu Verdi delili letake, zato da Goričane seznanijo s pobudo. Šolsko poslopje SOVODNJE - ANAS namestil dvojezična znamenja ob državni cesti Rupa Rupa in Speed control Vipava čaka na slovensko ime - »Savogna« ostala brez Soče - Dvojezičnih smerokazov še ni v doberdobski občini Cestno podjetje ANAS se je končno lotilo nameščanja dvojezičnih kažipotov ob državni cesti št. 55 na območju sovodenj-ske občine, na katere so domačini in občinski upravitelji čakali že dolga leta. Odločitev cestnega podjetja je nedvomno hvalevredna, čeprav bo ob pogledu na kažipote marsikdo »jajčedlakovsko« opazil kako pomanjkljivost. Da ne bi bilo dvomov, da je smerokaz dvojezičen, so na predkrižiščno tablo pred Rupo ime vasi zapisali dvakrat. Rupa je pač Rupa tako v slovenščini kot v italijanščini, bo ugotovil naključni avtomobi-list, ki bo med vožnjo v smeri Trsta tik pred mostom čez Vipavo opazil dvojezično opozorilno tablo, toda ne italijansko-slo-vensko, ampak italijansko-angleško. Zakaj so se odločili za uporabo angleščine za opozorilo o merjenju hitrosti, naključnemu av-tomobilistu verjetno ne bo ravno jasno. Kak dvom se mu bo porodil tudi pri Gabrjah, kjer je na kažipotu zapisano, da tamkajšnja pokrajinska cesta vodi v Sovodnje ob Soči oz. v »Savogno«. Zakaj je italijansko ime Sovodenj ostalo brez Soče, je zaenkrat skrivnost. Ob državni cesti št. 55 na slovensko ime še čaka Vipava, pred mostom na tabli piše le Vipacco, dvojezične sme- Ji rilevarnento elettronica delta velo rit a speed control vec fotografij na www.primorski.eu »Speed control« namesto merjenja hitrosti (levo), smerokaz pri Gabrjah (desno), navodila za Trst, Peč in »dvojno« Rupo (spodaj) FOTO D.R. rokaze pa mora podjetje ANAS namestiti še na območju doberdobske občine, kjer so njegove prometne table ob državni cesti zaenkrat enojezične. Iz podjetja ANAS so ob tem pred dnevi sporočili sovodenjski županji Alenki Florenin, da bodo v kratkem opremili z utripajočimi lučmi nevarno križišče v Rupi. (dr) GORICA - Kandidati Demokratske stranke Waltritsch za deželo Podpise za vložitev kandidature zbirajo še Omar Greco, Sara Vito, Diego Moretti, Angela Giorgione in Vittorio Brancati išlsl TRIESTE-TRST RUPA RUPA 4- PECI PEČ Kdor se na Goriškem namerava potegovati za kandidaturo na prihodnjih deželnih volitvah na listi Demokratske stranke, mora zbrati med 50 in 60 podpisov in jih jutri predstaviti strankinemu pokrajinskemu vodstvu. Podpise zbirajo oz. so jih že zbrali tržiški podžupan Omar Greco, pokrajinska odbornica Sara Vito, štarancanski podžupan Diego Moretti, bivša pokrajinska svetnica iz Gradeža Angela Giorgione, bivši goriški župan Vittorio Brancati in bivši goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch, sicer kandidat koordinacije Slovencev v Demokratski stranki, mogoče pa se jim bo zadnjih trenutek pridružil še kdo. Kandidature in zbrane podpise bo jutri preverilo pokrajinsko vodstvo, proti koncu tedna pa jih bo potrdila oz. zavrnila še pokrajinska skupščina. Njen sklep bo nato romal na deželno vodstvo Demokratske stranke, ki ima po strankinem statutu zadnjo besedo pri pripravi kandidatnih list za deželne volitve. V goriški pokrajini bo na deželnih volitvah predvidoma izvoljenih pet svetnikov; na zadnjih volitvah jih je bilo sicer izvoljenih šest, zdaj pa se bo njihovo število znižalo zaradi krčenja njihovega skupnega števila. Dokončni sklep o znižanju števila svetnikov gre pričakovati v prihodnjih dneh, saj na deželi še čakajo na uradne podatke zavoda ISTAT o številu prebivalcev. Aleš Waltritsch GORICA Prekinili iskanje zaradi slabega vremena Zaradi slabega vremena so včeraj prekinili iskanje 24-letnega Ferdinanda Klanjscka z Oslavja, ki ga sorodniki pogrešajo od začetka minulega tedna. V prejšnjih dneh so mladeniča iskali tudi potapljači iz vrst tržaških gasilcev, ki pa v prihodnjih dneh svojega dela ne bodo mogli nadaljevati zaradi povišanega vodostaja Soče. Včeraj je reka pri Sokanu pre- segla pretok 800 kubičnih metrov na sekundo, potem ko so jih v prejšnjih dneh našteli le okrog 30. Zaradi dežja so prekinili tudi iskanje na kopnem, s katerim naj bi predvidoma nadaljevali že danes. V petek so Klanjscka iskali tudi s pomočjo izurjenih psov; v iskalno akcijo je bilo vključenih nekaj desetin karabinjer-jev, finančnih stražnikov in gasilcev, ki zaenkrat ne v reki in niti na suhem niso ničesar našli; nobenih novosti ni niti s slovenske strani meje, kjer pri Ferdinandovem iskanju sodelujejo novogoriški in šempetrski policisti. 8 Nedelja, 3. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-NOVA GORICA - Dosežek mladih raziskovalcev Totemi ob meji v ^^ »Čeprav spomini v našem prostoru ne bodo nikoli enotni, si jih eni in drugi vsaj lahko priznavamo kot resnične« Vztrajnemu nalivu navkljub se je včeraj opoldne zbralo na kolodvoru Severne postaje več kot šestdeset predvsem mladih oseb ob prvem prikazu enega od totemov, ki bodo odslej označevali kar nekaj točk na eni in drugi strani meje. Kovinske prizme so opremljene vsaka drugače glede na mesto, kjer stojijo, in so z raznimi informativnimi pristopi namenjene seznanjanju mimoidočih, namernih in nenamernih obiskovalcev, z zgodovinskimi dogajanji, ki so bremenili in zlasti obogatili ožji goriški prostor. Ob odprtju ogleda ene od kovinskih prizem sta spregovorila glavna snovalca in izvajalca projekta, oba pripadata mlajši generaciji: na italijanski strani Alessan-dro Cattunar (1983), predsednik združenja 47/04, in na slovenski Kaja Širok (1978), direktorica ljubljanskega Muzeja novejše zgodovine. Prvi je tudi obrazložil možnosti uporabe prizem in njihove vsebine, kar smo površno - drugače tudi ne gre - obrazložili v že objavljenem pogovoru z njim. Poudariti gre včerajšnjo prisotnost nekaj pomembnih gostov, od katerih so nekateri tudi spregovorili. Zaradi predvolilnega obdobja nista nastopili, a sta s svojo prisotnostjo počastili pravkar zaključeni projekt italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis in goriška prefektinja Maria Augusta Mar-rosu. Posegla sta pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, ki je imel ob sebi odbornika za kulturo Federica Portellija, in predstavnik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza. Prvi je podčrtal štiriletni napor mladih raziskovalcev, ki jih je pokrajinska uprava stalno podpirala, saj gre za načrt, ki je usmerjen v spoznava- Enrico Gherghetta in publika (zgoraj), totem ob Severni postaji (desno) BUMBACA GORIŠKA - Kalejdoskop Kaje Širok Preteklost ločuje, kaj pa sedanjost? A. Cattunar Kaja Širok nje vseh izkušenj in spominov; čeprav ne bodo slednji nikoli enotni, si jih eni in drugi vsaj lahko priznavamo kot resnične. Kronist glede tega dodaja, da je nepri-znavanje bilo doslej povsem enosmerno. Polpretekla zgodovina se je vedno začenjala leta 1943 ... Chiozza pa je obrazložil podporno politiko mestne bančne fundacije: usmerja se v smele in sveže pobude, ki niso namenjene zgolj proslavljanju in spominjanju okostenelih časovnih obrazcev. Nadaljeval je s poudarjanjem pomembnosti pričevanja navadnih ljudi zaradi preseganja sporov ob ohranjanju spomina, kakršnega ima tudi sam, ker ni uspel spoznati svojega deda, ki je bil leta 1945 deportiran. V tej točki naj napišemo, da je v protokolu zazevala občutena vrzel, ker je za slovensko stran spregovorila (samo) predstavnica mestne občine, novogoriška svetnica Milojka Špacapan Valantič. Drugih predstavnikov na ravni italijanskih, ki bi lahko opredelili tudi kakšen drugačen spomin, ni bilo. Desetletna kronika seveda beleži več primerov, ko je bilo razmerje povsem obratno. Izpadlo pa je, da je goriška zgodovina zasidrana v leto 1945. Vsebine železnih prizem to sicer zanikajo in to je pomembno. Odprtje pogleda vanje bo ostalo le v kroniki, njihova vsebina pa bo dolgo - nadejamo si - osveščala obiskovalce tukajšnjega in bolj oddaljenega prostora. Še statistični podatek: v novogoriški Knjižnici Franceta Bevka je bilo v petek okrog šestdeset udeležencev in udeleženk - samih krajanov. V prostorih Severne postaje je bilo včeraj opoldne tudi okrog šestdeset gledalcev - skoraj povsem italijansko govorečih občanov. In kje smo ob takšnih obmejnih dogajanjih »predmejski manjšinci«? Mi smo zelo praktični in preberemo vse na Primorskem dnevniku! (ar) Vabilo na predstavitev knjige »Kalejdoskop goriške preteklosti -Zgodbe o spominu in pozabi«, ki je potekala v Knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, je imelo velik uspeh. Več kot šestdeset oseb je v petek poslušalo uvodna izvajanja in naknadna vprašanja novinarja Borisa Ugrina, ki jih je postavljal avtorici Kaj i Širok, direktorici Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Delo razpravlja o preteklosti, ki goriški prostor deli, in o sedanjosti, ki ta isti prostor vsaj na videz združuje. Pripoveduje o Gorici, ki si jo lastijo pripadniki različnih narodnostnih skupnosti, o borbi za rešitev in svobodo, o odnosu med ljudmi, ki se sprehajajo ob isti reki (ali se ob Soči res kdo sprehaja? op.ur.), kupujejo v istih trgovinah in jedo podobne jedi, a pri tem ohranjajo medsebojno različnost, včasih tudi prepad, ki med njima - zlasti zaradi nepoznavanja jezika enih in istih, ohranja razdaljo. Knjiga se ukvarja z odnosom med zgodovino in ustno zgodovino, z razliko med individualnim in kolektivnim spominom na obdobje 19411947. Odgovarja na vprašanja, kako so se dogodki, ki so se na tem območju zgodili pred nastankom sedanje meje, vplivali na oblikovanje identitete posameznikov in skupnosti. Med razčlenjenim dvogovorom so prisotni lahko izvedeli za pristope, ki sta jih med zbiranjem intervjujev uporabljala sama avtorica knjige in sodelavec na italijanski strani Alessan-dro Cattunar, to se pravi raziskovalec, ki je vodil in uresničil projekt tako imenovanih totemov, o uradni predstavitvi katerih poročamo posebej. Po telefonu poklicane osebe, izbrane po starostnem ključu, se pravi rojene pred letom 1935 - najstarejša je bila rojena leta 1916 -, so se sicer najprej zavarovale z vprašanjem, kdo jih sploh želi vpraševati, a nato ni niti ena odklonila neposrednega srečanja. Potek pogovorov je bil olajšan tudi z dejstvom, da sta izpraševalca bila različne narodnosti in doma iz ožjega goriškega prostora. Značilno je tudi, da so se vsi najprej opredelili ozemeljsko, in sicer kot Goričani, ter je šele med razčlenjevanjem zgodovinskih dogodkov prišla do izraza jezikovna in kulturna raznolikost. Sicer pa je rezultat celotne raziskave in zvočnih zapisov pokazal, kako so med seboj premešane zelo različne identitete. Takšne pojavnosti v osrednjih slovenskih raziskovalnih ustanovah ne poznajo in si jo tudi težko predstavljajo. Prav zaradi tega je predlog o izvedbi takšne raziskave bil odobren. Pogovori so se izkazali za mnogo bolj odprte, kot poznamo intervjuje izpred dvajsetih ali štiridesetih let, saj se tudi italijanski zgodovinarji vse bolj posvečajo navedenemu obdobju in pričevanjem. Zato prihaja na dan objektivnejša razlaga. Osebna pričevanja in spomini se menjujejo sicer vsakih deset let, ker se deloma prilagajajo novim interpretacijam, vsekakor pa pripomorejo k razumevanju različnega spominjanja. Pomembno je seveda, da izpraševalec pozna jezik in-tervjuvanca, kajti v tem primeru je šlo za odtenke v izražanju: imeti je potrebno tankočutnost in dojeti, kaj pomeni za nekatere osvoboditev in kaj okupacija, kaj izgubljeno oziroma prepuščeno in kaj pridobljeno ozemlje ... Dogajalo se je, da sta bratranca šla na ulico zahtevat eden Jugoslavijo, drugi Italijo in so ju čerini ločevali, da se ne bi stepla med seboj, nato pa sta z drugimi sorodniki kosila pri isti mizi. Neko dekle iz mešanega zakona je bilo razdvojeno glede pripadnosti, izbire, opredelitve ... pa se je odločilo za slovenstvo, ker je med demonstracijo slišalo italijansko stran psovati slovensko povorko z znanim vzdevkom »s'ciavi«. Nekdo drugi se je že pripravljal, kako bo izžvižgal po Ulici Roma prihajajočo skupino z italijansko trobojnico, a ko se je skupina približala, je opazil, da je na belem polju rdeča zvezda ... Že teh nekaj drobcev dokazuje, da je knjiga zanimiva, živa, življenjska, kaj šele, če pomislimo, da se pri nas vojna ni zaključila maja 1945, temveč se je nadaljevala z drugačnimi sredstvi do septembra 1947, ko so iz Trgovskega, tedaj že Ljudskega doma spet slovenske knjige romale na odpad, kjer so jih sežgali, in to v času Zavezniške vojaške uprave, ki bi bila morala kaj dati na slovenski antifašizem in na sodelovanje v protifašistični koaliciji. (ar) Čerin je bil vzdevek za pripadnika civilne policije pod Zavezniško vojaško upravo Cone A Slovenskega Pri-morja od leta 1945 do leta 1947 na Goriškem, na Svobodnem tržaškem ozemlju pa do leta 1954. Ljudje so jih tako imenovali zaradi videza, ko so v uniformi nosili na glavi čelade in spominjali na majhne vžigalice italijanske proizvodnje, ki jih je prekrival vosek = »cera«. Prebudil se je brez avta Ko se je zjutraj prebudil, njegovega avtomobila ni bilo več. Izginil je neznano kam, zaradi česar se je odpravil do najbližjega karabinjerskega poveljstva in prijavil krajo. Moški, ki prebiva v Ulici Bellini v Ronkah, je zvečer parkiral svoj avtomobil pred hišo, kot to počenja vsak dan. Ko se je zjutraj nameraval odpraviti zdoma, pa avtomobila ni bilo več. Po mnenju preiskovalcev so neznanci ukradli avto, zato da bi ga nato uporabili za kak rop ali tatvino, kar se je v preteklosti že večkrat zgodilo. Praznik v Štmavru Pri štmavrskem društvu Sabotin so se odločili, da bodo tradicionalni praznik sv. Valentina priredili v soboto in nedeljo, 16. in 17. februarja, v nekdanji osnovni šoli. Praznovanje bo potekalo v dvorani, ki je januarski požar ni prizadel; dokončni program prazničnega dogajanja, ki bo nekoliko okrnjeno ravno zaradi omenjenega požara, bodo sestavili v prihodnjih dneh. Zagorel električni drog V Ulici Antonio Tonzig na goriškem Rafutu je včeraj dopoldne zagorel drog električne napeljave. Požar so pogasili gasilci, osebje storitvenega podjetja Iris pa je poskrbelo za odpravo okvare. Po vsej verjetnosti je požar povzročil kratek stik zaradi močnega dežja. Li'- -kÄ Pogled na Placuto s severne strani, pred rušenjem v prvi svetovni vojni (zgoraj), novejši posnetek pa iz smeri Kulturnega doma proti severu Placuta Imenovanje Placute smo komajda poslovenili iz furlanske osnove. V obdobju dejavnega narodnega in jezikovnega »usvajanja« Gorice na prehodu iz 19. v 20. stoletje je mogoče najti oznako Mali trg, ki je bil takšen v primerjavi z velikim Travnikom. Trg ima obliko trikotnika in na desni strani južnega vstopa stoji kip iz 18. stoletja Janeza Nepomuka, zavetnika mostov, saj se je tam bočil mo-stiček čez Koren. Njemu nasproti stoji Kulturni dom, na drugem vogalu pa so se v (sedaj zaprti) gostilni Pri Lojzki desetletja zbirali »pristni« Goričani. Že leta 1210 je ondod vodila pot iz mesta proti soškemu mostu v smeri Pevme, Oslavja in Brd. Placuta je prišla v mestni sestav leta 1756. Stavbe in življenjski utrip (kavarni, cvetličarna, jestvine, čistilnica ... ) ji dajejo vse značilnosti predmestne soseske. Na vzhodni strani stoji cerkev (1656), posvečena svetima Vidu in Mode-stu. Med prvo svetovno vojno jo je topovski ogenj zelo poškodoval, po njej pa je v njej služboval tudi Vinko Vodopivec. Ob sv. Jerneju so nekoč na trgu prirejali ptičji sejem, okoličani pa prodajali prašiče in suho robo; v prejšnjem desetletju je tam potekal nedeljski bolšji sejem. S trga se vidi tudi izsek nekdanje gluhonemnice (s slovenskim oddelkom), ki ji je bil prvi ravnatelj vsestranski Valentin Stanič. V severnem kotu stoji stavba, v kateri je delovala slovenska tiskarna Budin (izvorno Zadružna tiskarna, 1923); iz nje so prepeljali črkovno gradivo za partizansko tiskarno Slovenija na Vojskem. Do selitve na Travnik in v Kulturni center Lojze Bratuž so v stavbi imele svoj sedež slovenske ustanove: uredništvo Katoliškega glasa in Novega glasa, uredništvo Pastirčka, Goriška Mohorjeva družba in predhodnica glasbene šole Emila Komela. Nekoliko niže je stanoval tudi sam glasbenik. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 3. februarja 2013 9 MOŠ - Smrt Karmele Štekar Med vojno kurirka, po vojni gostilničarka Z možem sta upravljala gostišče v Gorici in Ločniku V 84. letu starosti je v tržaški bolnišnici za posledicami težke operacije umrla Karmela Štekar. Pokojnica izhaja iz znane družine Štekarjevih z Jazbin, kjer se je rodila 5. junija 1928 kot tretja izmed sedmih otrok. Oče Alojz je bil domačin, mama Mabela Lesica pa se je pri-možila na Jazbine iz Škrljevega pri Do-lenjah. Preživljali so se s težkim delom na kmetiji, kot slovensko zavedna družina pa so doživeli vso nasilno politiko takratnega režima. Po izbruhu vojne sta Karmelina brata Franc in Slavko vstopila v partizanske vrste. Franc ni dočakal svobode, saj je padel v boju z okupatorjem na Humu v Brdih. Komaj štirinajstletna je k narodnoosvobodilnemu boju pristopila tudi Karmela, ki ji je bila zaupana nevarna vloga kurirke. Po vojni je nekaj časa delala v tovarni v Podgori, po poroki z Brunom Marego iz Moša pa sta zakonca odprla gostilno na oširku pod goriško železniško postajo; lokal je bil znan z imenom Al Bandon. Kasneje sta gostilno prodala in odprla nov gostinski lokal na glavni cesti pri izhodu iz Ločnika. Gostišče je obdržalo ime prejšnjega lokala Il Bandon. Lahko trdimo, da je bilo malo Goričanov in drugih prebivalcev s širšega goriškega, pa tudi tržaškega in vi- Karmela Štekar demskega območja, ki bi ne poznali njunega lokala. Karmela Štekar je bila odlična kuharica in je gostom postregla s pristnimi jedmi iz slovenske in furlanske kulinarične tradicije. Vedno je našla tudi čas, da je s svojim kuharskim znanjem pomagala pri praznikih in prireditvah partizanskega združenja VZPI-ANPI v Podgori. V prvih letih prirejanja je bila glavna kuharica tudi za velike skupine kajakašev in kanuistov, ki so se udeleževali tradicionalnih spustov od Solkana do Podgore. Po moževi smrti je gostilno prodala in se preselila k hčerki Anamariji nedaleč od lokala, ki mu je bila posvetila najlepša leta svojega življenja. Pogreb pokojnice je bil včeraj ob 10. uri v cerkvi v Mošu, sledila je upepelitev. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. uk Kino Mela Brooksa »Frankenstein junior«, nastopa Giampiero Ingrassia; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/A, tel. 0481383601/383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 5., in sredo, 6. februarja, ob 20.45 »Malapolvere. Veleni e anti-doti per l'invisibile«, nastopa Laura Curino; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v torek, 5. februarja, ob 20. uri 100. ponovitev predstave »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 15.30 »Ernest & Celesti-ne«; 17.10 - 19.40 - 22.10 »Flight«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Impossible«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 15.00 - 18.00 - 21.15 »I mi-serabili«. Dvorana 3: 15.10 - 17.00 - 19.50 »Quartet«; 21.40 »Django Unchained«. Dvorana 4: 16.30 »Ernest & Celesti-ne«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »The Last Stand - L'ultima sfida«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 22.00 - 22.10 »Looper«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 17.30 - 20.40 »Flight«. Dvorana 3: 17.30 - 21.00 »The Im-possible«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »I miserabi-li«. Dvorana 3: 17.30 »Quartet«; 20.40 »Django Unchained«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »The Last Stand - L'ultima sfida«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 22.00 - 22.00 »La parte degli angeli«. Razstave ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - goriška sezona: odložena predstava »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar) bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici . V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 7. februarja, ob 20.45 muzikal POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo danes vstop prost v Pi-nakoteko v palači Attems-Petzenstein (10.00-17.00) in v grajskem naselju za ogled arheološke zbirke, muzeja prve svetovne vojne, muzeja mode in umetne obrti (9.00-19.00). V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala na Sinjem Vrhu. STUDIOFAGANEL v Ulici XXIV Maggio 15/c v Gorici prireja odprtje razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e al-tri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri) v petek, 8. februarja, ob 19. uri. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu ja ne ogled prostorska instalacija Jane Zornik »Jenny«; do 9. februarja. H Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upora-vljanju gostinskih obratov, marketinške strategije v gostinstvu. Izbor bo 25. februarja. Tečaj je brezplačen; za informacije in vpisovanja Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove V PETEK V GORICI Margherita Hack in Pierluigi Di Piazza v Kulturnem domu V petek, 8. februarja, na dan slovenske kulture, ob 18. uri prireja združenje Aperta-mente v goriškem Kulturnem domu srečanje z Margherito Hack in Pierluigijem Di Piazzo. Združenje Apertamente, ki ponuja posoški javnosti priložnosti odprte razprave in soočanja, z izbiro dneva in kraja želi izpričati pomen dialoga. Povod za petkovo srečanje, ki ga bo v imenu prireditelja uvedel Aleš Waltritsch, je novembra lani izdana knjiga florentinsko-tržaške astrofizičarke Margherite Hack in vodje centra Balducci v Zuglianu pri Vidmu Pier-luigija Di Piazze, ki jo je uredila novinarka tržaškega sedeža RAI Marinella Chiri-co. Sloves obeh gostov upravičeno presega meje naše dežele. Naslov knjige »Io credo, dialogo tra unatea e un prete« (Verujem, dialog med ateistko in duhovnikom) je dovolj zgovorna vaba za udeležbo na večeru, na katerem bosta eminentni osebnosti našega časa in prostora razpravljali o temeljnih temah vsakdanjega življenja. Margherita Hack KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ • ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE i iskriv« smeh. T|H VsEh TOREK, 5. FEBRUARJA 2013, OB 20. URI Natečaj Mladi oder - nagrajevanje NEDELJA, 17. FEBRUARJA 2013, OB 17. URI Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež NEDELJA, 24. FEBRUARJA 2013, OB 17. URI Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana nastop Mladinske gledališke skupine SKD Hrast iz Doberdoba s predstavo D0BERD0BSKI DI(V)JAKI Tekst in režija Jasmin Podveršič Vinko Möderndorfer ŠTIRJE LETNI ČASI Režija: Jože Hrovat Achille Campanile UMOR V VILI ROUNG Režija: Franko Žerjal | Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici | prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor bo 15. februarja. Tečaj je brezplačen; za informacije in vpisovanja Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi v ponedeljek, 11., torek, 12., in sredo, 13. februarja, za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter osnovnošolske učence varstvo od 7.45 do 16. ure ter bogat program dejavnosti: domače naloge in učenje, ustvarjalne delavnice, pustno rajanje ter vodene igre. Prijave in informacije v Dijaškem domu, Ul. Monte-santo 84 ali po tel. 0481-533495 vsak delavnik do srede, 6. februarja v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo 28. februarja: v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Vpisovanje poteka v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 28. februarja poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. zijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. S Poslovni oglasi PRIZNANO PODJETJE v prehrambenem sektorju z okolice Gorice zaposli uradnika/-co v komerciali in knjigovodstvu za nedoločen čas. CV pošljite na naslov: osebje@gmail.com 3 Obvestila S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bas-sano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. KRUT vabi na velikonočno potovanje v Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gru- DRUŽBA se dobi danes, 3. februarja, ob 13. uri. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 3. februarja, v okviru tržnice na Placuti praznik italijanskih šem in ljubezenske poezije ob 11. uri; več na www.tuttinsiemegorizia.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). UPOKOJENCI OBČINSKE ZVEZE SPI-CGIL DOBERDOB vabijo v petek, 8. februarja, ob 15. uri na turistično kmetijo Kovač v Doberdobu na »Dan včla-njevanja 2013«; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) organizira tečaj za degusta-torje vina, ki se bo začel 11. februarja ob 20. uri v vinoteki v Krminu: 18 lekcij, ob ponedeljkih in torkih; informacije in vpis po tel. 0481-32283 (Daniela Mar-kovic), markovicdaniela@yahoo.com. H Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja pustni ples v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, v torek, 12. februarja, ob 20.30. Prisotne bo zabaval duo El Cocomero iz Španije. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA, ki jo organizirajo Dijaški dom, Kulturni dom in ŠZ Dom, bo potekala letos v Dijaškem domu v Gorici v petek, 8. februarja, ob 17. uri; vabljeni osnovnošolski in srednješolski učenci. PUSTNO DRUŠTVO KARNIVAL prire- ja pustovanje v Sovodnjah pod ogrevanim šotorom: v petek, 8. februarja, ples z DJ Best Company; v soboto, 9. februarja, ples z DJ Studio 80; v nedeljo, 10. februarja, ob 14. uri povorka pustnih vozov in skupin, nagrajevanje zmagovalcev in ples s skupino Happy Day. SKGZ IN SSO vabita na osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Slovenska popevka. Več kot petdeset let melodija naših src« v petek, 8. februarja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Govornica bo Erika Jazbar. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 6. februarja, ob 20.15 »Sti-hovizija«, nastopili bodo Jure Tori (harmonika, klavir), Jure Longyka (interpretacija poezije), Rudi Medved in drugi (poezija); informacije po tel. 003865-3354013. MESTNA OBČINA NOVA GORICA v sodelovanju z Ustanovo Silvana Furlana in SNG Nova Gorica vabi na osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku z naslovom »S filmom bolj slišni in vidni« (Silvan Furlan) 6. februarja ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Prispevki Namesto cvetja na grob Claudia Terpi-na darujejo bivše sošolke hčerke Katje na DTTZ Žiga Zois 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Marice Visin-tin por. Croselli darujejo mož Pepe ter sinova Dario in Aldo z družino 75 evrov za sekcijo VZPI Dol-Jamlje, 30 evrov za spomenik padlim v NOB v Jamljah, 30 evrov za spomenik padlim v NOB v Dolu in 30 evrov za društvo Kremenjak. V isti namen daruje svakinja Vilma Cro-selli 25 evrov za sekcijo VZPI Dol-Jam-lje in 25 evrov za spomenik padlim v NOB v Jamljah. Družini Mario in Igor Croselli darujeta 30 evrov za sekcijo VZPI Dol-Jamlje in 20 evrov za spomenik padlim v NOB v Jamljah. Pogrebi JUTRI V ŠLOVRENCU: 9.55, Orlando Alt s pokopališča v cerkev in na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 11.50, Gabriele Donati iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 12.20, Angela Bel-lemo vd. Voltolina iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Annita Biason por. Bertelli (ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valentina v Bistrigni in na pokopališču v Šta-rancanu. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Gina Bernardina Buffolin vd. Romanut (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠKOCJANU: 11.00, Ersilia Zvirch (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 10 Nedelja, 3. februarja 2013 OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO ŠTEVERJAN - Sinoči premiera, danes ponovitev »Umor v vili Roung« odigrali odlični igralci, hkrati pevci in plesalci V dvorani Sedejevega doma na šte-verjanskem trgu so sinoči odigrali pre-miero gledališke igre »Umor v vili Roung«, ki jo je na oder postavila domača dramska skupina F.B. Sedej pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosve-te. Gre za zahtevno delo, ki ga je leta 1939 napisal italijanski pisatelj in dramaturg Achille Campanile. Za njegova odrska besedila so značilni nelogični dialogi, absurdne situacije, nesmisli, pa tudi sintetična in strnjena uprizoritev. Skratka, predstave po njegovih besedilih so prava redkost na gledališki sceni in sodijo med fu-turistične žanre. Igra »Umor v vili Roung« velja za mali gledališki biser te zvrsti, ki zaradi zgodbene strukture kriminalke močno spominja na angleške detektivke. Gledalec se bo na trenutke spraševal, ali ne gre za kriminalko po zamisli Agathe Cri-stie z inšpektorjem Poirotom na čelu. Bolj ko se klobčič okrog okrutnega umora od- vija, bolj nam igra posreduje iskrivost in prefinjenost, ki dajeta pečat delom italijanskega dramaturga. Po njegovem vzorcu se igra razplete z nadvse nepredvidljivim zaključkom. Števerjanska dramska družina se je na premiero skrbno pripravila. Že slovenski prevod izvirnika je odličen in v slovenščini zveni zelo prepričljivo tudi v najmanjših odtenkih in v humorističnem besedišču. Za poslovenitev Campanilejeve-ga dela je poskrbela Marinka Počkaj, režija je bila zaupana Franku Žerjalu, ki s Števerjanci sodeluje že več let, medtem ko je asistentka režije Jasmin Kovic pripravila tudi scenografijo. Štirinajstčlanski igralski ansambel je dokazal visoko stopnjo uigranosti, vsak član se je vživel v zaupano vlogo. Igralci so se obenem izkazali tudi kot dobri pevci in plesalci, saj so igri dodali kar nekaj songov. Skladbe izhajajo iz poznih tridesetih let in so povečini pesmi, ki jih je prepeval znani ženski Trio Lescano. Sedejevci so vse to prevedli v slovenščino, sami so proizvedli tudi glasbeno podlago. Eden od songov pravi: »Ži-vio, detektivska drama, dramaturška, turška trama, nekoga so spet ubili v tej naši novi vili.« Izvrstna »pogruntavščina« je tudi lik Didaskalije, dekleta, ki igra vlogo napovedovalke posameznih prizorov. Igralski ansambel sestavljajo Marinka Černic, Tadej Lukman, Branko Černic, Lucrezia Bogaro, Sara Mikluš, Zvonko Simčič, Martin Komjanc, Nikolaj Pintar, Matej Pintar, Simon Komjanc, Sara Soban, Ilaria Bergnach, Nikol Dor-ni in Kazimir Černic. Za notne zapise je poskrbel skladatelj Patrick Quaggiato, s prevajanjem besedil pa so se spopadli Janez Beličič, Jasmin Kovic, Jan Leopoli in Franko Žerjal. Vasja Križmančič in Janez Terpin sta poskrbela za glasbeno podlago, s kostumi se je ukvarjala Snežica Čer- Prizor iz igre nic, s koreografijo Monika Zajšek, z lučmi Marko Lutman. Tehnični vodja je Janez Terpin, režiser »trailerja« Jan Leopo-li, snemalec in montažer Hijacint Jussa, tehnični svetovalec Vasja Križmančič, šivilja Irene Grusovin, šepetalka Katja Dor-ni, odrska mojstra Evgen Komjanc in Ni- FOTO VIP ko Di Battista. Domače društvo je tudi izdalo priložnostni gledališki list, ki med drugim objavlja daljši namišljeni pogovor med pisateljem Achillejem Campanilejem in režiserjem Frankom Žerjalom. Prva ponovitev igre bo danes ob 17. uri v štever-janskem Sedejevem domu. (vip) GORICA - Černetova nagrada Kulturnemu centru Lojze Bratuž Simbol s koreninami GORICA V knjižnici »Pustno rajanje na kmetiji« »Ko se zvečer odpravljamo spat, se na nebu zvezde zbude.« S temi besedami je Katerina Citter minuli ponedeljek v mladinski sobi Feiglove knjižnice popeljala malčke na krilih domišljije med zvezde. Peščica otrok se je vživela v pravljico o Zvezdici Zaspanki in odpotovala na mlečno cesto, kjer je boter Mesec prešteval zvezde, a mu je manjkala ravno Zvezdica Zaspanka: najmlajša zvezda, ki povzroča zmedo na Zemlji, ker zamuja na delo. Za kazen mora na Zemljo, kjer pa s svojo dobroto pomaga razbojniku Ceferinu, da namesto kamna ponovno dobi srce. Ob koncu pravljice je vsak otrok prejel v dar rumeno zvezdico. Jutri ob 18. uri bo v knjižnici na vrsti Martina Šolc, ki bo pričarala pustni čas s pravljico »Pustno rajanje na kmetiji«. Štiriindvajseto nagrado v spomin na časnikarja, kulturnega in političnega delavca Dušana Černeta je v četrtek prejel Kulturni center Lojze Bratuž, ki je lani praznoval 50-letnico neprekinjenega delovanja. Večer je s Chopinovo balado imenitno uvedel pianist Alexander Gadjiev. Predsednik knjižnice Ivo Jevnikar je nato o Dušanu Černetu (1916-1975) povedal, da je bil »predan idealom slovenstva, krščanstva in demokracije in ki je svoje življenjske energije posvetil tem trojnim spoznanim vrednotam«. Šolal se je v Gorici, Ljubljani in Beogradu, že v najmlajših letih se je vključeval v pobude in akcije, povezane s podpiranjem slovenskega preživetja pod fašizmom. V okupirani Ljubljani so ga Italijani leta 1942 aretirali pod obtožbo, da je bil med organizatorji odporniškega gibanja, kar je tedaj in tudi kasneje res bil, in sicer v vrstah, ki so se opredeljevale za narodnoobrambno delo zunaj NOB. Odgnali so ga v Gonars, po izpustitvi se je vrnil v rodno Goriško, kjer je dočakal konec vojne; takoj po njej je sodeloval pri obnavljanju slovenskega prosvetnega in kulturnega dela. Naravno je bilo, da je vstopal tudi v politiko. V Trstu je bil soustanovitelj Slovenske skupnosti, v stranki je večkrat zasedal pomembne funkcije. Po poklicu je bil časnikar. »Povsod je bil cenjen in priljubljen, pregovorno natančen in človeško prizanesljiv.« Zapustil je veliko zamisli in tudi izvedenih načrtov, povezanih s kulturnim in narodnostnim delom. Po njegovi smrti je skupina prijateljev Franki Žgavec je nagrado izročila Boža Černe (levo); za mizo Marjan Pertot (z leve), Tomaž Simčič, Lučka Kremžar in Ivo Jevnikar (zgoraj) in sodelavcev ob soglasju njegovih sester sklenila ustanoviti sklad, ki naj podpira ideje, ki so mu bile drage in svete. Iz sklada naj bi se podeljevale nagrade in priznanja organizacijam ali osebam, zaslužnim za delo v zamejski skupnosti. Teh je bilo doslej 23, po krajšem premoru in preureditvi pravil pa se letos obnavljajo, je še povedal Jevnikar. Na goriškem večeru je bil Dušan Čer-ne na poseben način prisoten prek magnetofonskega radijskega posnetka iz leta 1973, ko je v pogovoru s Sašo Martelancem pripovedoval o svoji izkušnji fašističnega preganjanja in taborišča v Gonarsu, in prek posnetka z odlomkom iz žalnega nagovora, ki ga je ob Černetovi smrti imel Zorko Harej. O njegovem življenju in delu ter dediščini lahko vsakdo marsikaj izve iz zbornika »Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černe-ta in po njem poimenovanih pobud«, ki je izšel v zbirki Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček v sozaložbi z Mladiko in sta ga v četrtek krstno predstavila urednik Jevnikar in Černetova nečakinja Ana Marija Prijatelj, ena izmed avtorjev; ta je obudila tudi nekaj spominov na strica. Ravnatelj in duša Knjižnice Dušana Černeta, Marjan Pertot, pa je spregovoril o tej ustanovi, njenih prizadevanjih, dosežkih in publikacijah, s posebnim ozirom na izseljence. Knjižničarka Lučka Kremžar je po en izvod zbornika izročila predstavnikom dosedanjih osmih nagrajencev z Goriškega in ob tem prebrala kratko vsebinsko oznako. Simčič je nato prebral Martelančevo utemeljitev nagrade centru Bratuž, ki je »tako zasidran v naši zavesti, da je dejansko eden najvidnejših simbolov samega mesta Gorice ... Sijajna postojanka slovenskega zbiranja, kulturnega ustvarjanja in miselnega razgledovanja je vse to tudi zato, ker ima mogočne in globoke korenine«. Predsednici centra Franki Žgavec je nagrado izročila Boža Černe. Žgavčeva se je zahvalila prirediteljem, spomnila se je zaslužnih prednikov in izrazila željo, da bi še naprej z veseljem in novim elanom nadaljevali po tej poti karseda uspešno. Pravljica v knjižnici GORICA - Danes z začetkom ob 14.30 Sprevod z množično slovensko udeležbo Gradnja pustnega vozu v Štmavru BUMBACA Goriški pustni sprevod bo tudi letos zaznamovala množična udeležba iz slovenskih vasi, v katerih je pustno obdobje med najbolj doživetimi v letu. Na današnjo po-vorko se bodo z vozom pripeljali pustarji iz Grionsa, Povoletta, Štmavra, Sovodenj, Šempetra, Medje vasi-Štivana, Praprota in domačini iz združenja Spaca us. Udeležbo so napovedale skupine iz Remanzacca, Tržiča, Romjana, Romansa, Villanove, Gra-deža, Gorice, Manzana in Opatjega sela. Sprevod bo startal ob 14.30 iz Ulice Oberdan, nato bo obšel ulice Roma, De Gasperi, XXIV Maggio ter korza Italia in Verdi. Na Travniku bo še danes pustni šotor, kjer bodo začeli vrteti glasbo ob 15. uri; od 16.30 da- lje bo rajanje za otroke, ob 17.30 bo nastopil Master Dee, okrog 18.30 bo nagrajevanje udeležencev pustnega sprevoda, nakar se bo veselo druženje nadaljevalo do poznih ur. Med stalnimi udeleženci goriškega pustnega sprevoda so tudi člani kulturnega društva Sabotin iz Štmavra, ki se jim je letos postavil po robu požar na društvenem sedežu. Več dni niso mogli graditi vozu, tako da so v zadnjih dneh morali nadoknaditi ves izgubljeni čas z nadurami. Ob štma-vrskem vozu bo 85 pustarjev, ki bodo rajali pod geslom »Teči, teči, če ne v ritki bo začelo peči«. Štmavrci se bodo odpravili še na pustne sprevode na Opčine, v Sovodnje in Tržič. _TEDENSKI POUDAREK MEDNARODNI GOSPODARSKI FORUM DAVOS 2013 Ekskluzivni klub brez jasnih vizij in receptov Dušan Kalc ttfr*— Vsak konec januarja se v mislih in s pisanjem vračamo v zasneženo švicarsko letovišče Davos, kjer se leto za letom s švicarsko natančnostjo odvija znamenito srečanje onih, ki kar nekaj pomenijo v svetovnem gospodarstvu in mednarodni politiki. Prikupna gorska vasica, pravi smučarski raj, se za par dni spremeni v nekakšno stekališče vpliv-nežev in bogatinov, modrecev in pustolovcev, znanstvenikov in zvezdnikov, petične-žev in povzpetnikov. Ljubitelji vzdevkov so ji nadeli vsemogoča imena. Prekrstili so jo v "Disneyland velikih', v "Gotho globokracije', v "Versailles denarne aristokracije', v "Svetovno coffee pavzo', v "Oligolandijo" in še bi lahko naštevali. Dejansko gre za vsakoletno množično romanje v svetišče svetovnega gospodarstva. Kot so se srednjeveški verski romarji zgrinjali v Kompostelo, da bi si izprosili milost Vsemogočnega, tako se danes v Davos zgrinjajo predvsem verujoči v moč bankovca, da bi si izprosili naklonjenost vsemogočnega trga. Ker so časi hudi, je želja po tej naklonjenosti še večja. Uničujoča finančna kriza je spravila svet na kolena. Treba ga je spet postaviti na noge. To je bila osnovna želja in glavno vodilo letošnjega, kakor sicer tudi lanskega in predlanskega, romanja na davoško "čarobno goro', na katero je svojčas zahajal sloviti nemški književnik Thomas Mann ter ji posvetil enega svojih najboljših romanov. Kot je mladi Hans Castrop v Mannovi "Čarobni gori" med svojimi sprehodi po idilični pokrajini in med številnimi srečanji v zdravilišču iskal odgovore na zahtevna vprašanja zapletene in protislovne (malomeščanske kulturne in družbene stvarnosti njegovega časa v začetku prejšnjega stoletja, tako se današnji obiskovalci Davosa spopadajo z dilemami današnjega, še bolj zapletenega in protislovnega sveta. Zaključki letošnjega, kakor tudi lanskega in predlanskega Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, niso ravno spodbudni. Spremlja jih neka nedorečenost, predvsem pa občutek, da se pod krinko resnega pretresanja velikih problemov sodobnega sveta skriva zgolj skrb najbolj vplivnih, močnih in bogatih, da bi ohranili ali še povečali svoj vpliv, moč in bogastvo. Vrh v Davosu je sicer priložnost za strokovno obravnavanje perečih ekonomskih tem, kar naj bi pomagalo premagovati finančno krizo, omogočilo pravičnejšo delitev svetovnega bogastva in privedlo do reševanja brezposelnosti in revščine. Prav tako je priložnost za razpravljanje o podnebnih spremembah, o lakoti v svetu, o pomanjkanju vode, o staranju prebivalstva, o pravicah žensk in neštetih drugih vprašanjih. Letošnji vrh je med svoje dosjeje vključil celo zimske olimpijske igre, problem debelosti ter temo morebitnega (oz. gotovega) življenja na drugih planetih in njegovega vpliva na gospodarske in kulturne spremembe v prihodnosti. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da je Davos predvsem priložnost za sklepanje poslov na visoki ravni. Kar se dogaja v velikih dvoranah, na množičnih zasedanjih in okroglih mizah ima akademsko vrednost, ki služi za nadaljnje debate in običajno nima praktičnih učinkov pri reševanju velikih problemov, ki tlačijo človeštvo. Kar se dogaja v zakulisju, na hodnikih in ob kavkah, ko se na štiri oči srečujejo bankirji, veliki podjetniki in državni voditelji, pa ima navadno velike učinke in posledice. Prav gotovo ugodne za tiste, ki sklepajo posle, in najbrž vprašljive za ostale. Seveda si veliki podjetniki in bogatini ob tem polnijo usta s frazami, kako je treba ohranjati družbeno zavest, spoštovati človekovo dostojanstvo in stremeti po izboljšanju sveta, vendar gredo njihove gospodarske izbire običajno ravno v nasprotno smer. V zameno si lajšajo vest z dobrodelno dejavnostjo. Vsakdo ima skoraj obvezno svoj dobrodelni sklad, iz katerega črpa sredstva za pomoč revnejšim, v prepričanju, da je to najboljši način za izboljševanje sveta in da je zato najboljši sistem omogočati bogatim, da še bolj bogatijo, ker samo tako lahko na dolgi rok storijo človeštvu veliko dobrega. Le malokoga pri tem oplazi misel, da pravzaprav ne bi bilo napačno, če bi revnim omogočili, da bi sami s poštenim delom zaslužili in ne bili odvisni od dobrodelnih nagibov kogarkoli. V to logiko sodijo tudi pobude raznih zvezdnikov in zvezdnic, ki krožijo na forumih in izkoristijo svojo slavo in priljubljenost za dobra dela. Hvalevredno, ni kaj. Marsik-domu se je odprlo srce, ko je na letošnjem forumu videl prikupno južnoafriško filmsko igralko in menekenko Charlize Theron, kako je med mogotci vneto zbirala sredstva za boj proti Aidsu. Res hvalevredno. Vendar tudi ob tem se je najbrž malokdo vprašal, če ni morda naloga mogočnikov sveta in njihovih vladnih organov, da z odloki in finan- čnimi nakazili poskrbijo za odpravo te, kakor tudi drugih bolezni in nadlog, namesto da se v ta namen zbirajo prostovoljni prispevki. Letošnji 43. vrh je potekal od 23. do 27. januarja. Udeležilo se ga je več kot 2500 ljudi, med katerimi je bilo okrog 50 predsednikov držav in vlad in kakih 1500 gospodarstvenikov. Če upoštevamo, da je vsakdo izmed njih odštel organizatorjem foruma od 50 tisoč do 150 evrov samo za udeležbo na raznih predavanjih in okroglih mizah, si lahko predstavljamo, kako donosen posel je pravzaprav Svetovni gospodarski forum in kako si njegov ustanovitelj in voditelj Klaus Schwab veselo mane roke ob mastnih zaslužkih. Zraven sodijo še drugi stroški in prihodki. Na svetovni vrh v zasneženo Švico je priletelo poleg linijskih tudi več kot sto zasebnih letal. Zraven gre prišteti še helikopterje in luksuzne limuzine, hotelske stroške in vse, kar spada zraven. Res ekskluzivno razkazovanje razkošja, ki ga je bilo treba tudi primerno zavarovati. Za to je poskrbela švicarska vojska, ki je vsenaokrog razporedila kakih 3500 vojakov za "skromno" ceno 25 milijonov evrov. Tokrat pa so bili vsi varnostni ukrepi najbrž kar odveč. Ena od dokaj vidnih značilnosti letošnjega foruma je bila ta, da ni bilo na spregled protiglobalistov in drugih bojevitih kritikov kapitalističnega sistema. Če odštejemo nekaj aktivistov organizacije Greenpeace, ki so se privezali na bencinske črpalke angleškoholandske družbe Shell, da bi protestirali proti skrunjenju polarnega ledu v iskanju naftnih virov, in če odštejemo tri ukrajinske aktivistke organizacije Femen, ki so z razgaljenimi prsi protestirale proti krivicam sistema in izzivale polarni mraz da-voškega pogorja, je forum potekal v miru in pokoju. Tokrat se dejansko ni nihče oglasil niti iz drugih krajev sveta, ali se tako vsaj zdi, glede na tozadevni popoln medijski molk. Res je, da smo že vajeni, da sredstva množičnega obveščanja, vprežena v voz močnih in bogatih, nerada obveščajo o zadevah, ki kalijo mirno spanje mogotcev, najbrž pa je tudi res, da se je protestniško gibanje v svetu nekoliko izčrpalo. Vsako leto je hladno vzdušje davoškega gospodarskega foruma spremljalo na drugem koncu sveta, v brazilskem Porto Allegre, toplo vzdušje socialnega foruma, ki je skušal pokazati svetovni javnosti, kaj je škodljivega in gnilega v današnjem vladajočem sistemu, ki mu še vedno kraljuje divji liberizem. Letos iz Porto Al-legreja ni bilo glasu. Zatišje vlada tudi na fronti gibanja Occupy Wall Street, za katero bi lahko rekli, da mu je sistem spretno, kakor samo od zna, odrezal noge. V tem pogledu je dovolj zgovorno poročilo ameriške zvezne policije FBI, ki je prišlo pred kratkim na dan in v katerem je črno na belem napisano, kako so se zvezni agenti od samih povojev gibanja infiltrirali vanj ter ga z lažmi, pritiski, grožnjami in sistematično dezinformacijo hudo pogojevali. Podobno se je dogajalo v šestdesetih letih, ko so s podobnimi metodami onesposobili revolucionarno gibanje Črnih panterjev. Oporečniško gibanje je tokrat skratka zatajilo. Res je sicer, da je v pripravi Svetovni socialni forum za konec marca v Tuniziji, kjer je tekla zibelka arabski pomladi in kjer naj bi pod znanim geslom "Drugačen svet je mogoč" z obnovljeno silo izpostavili vse, kar je krivičnega v sodobni družbi in kar bi bilo treba popraviti, preden bo prepozno. Pri tem so mišljeni koreniti popravki v vse bolj dekadentnem kapitalističnem sistemu, odločni in nedvoumni ukrepi za omejitev to-plogrednih plinskih izpustov, ki vplivajo na podnebne spremembe in njihove strah vzbujajoče posledice, obvezujoči sklepi pri reševanju vprašanja še vedno premalo upoštevanih človekovih pravic in podobne zadeve. Socialni vrh se zavzema za nov globalni sporazum, ker oporečniki smatrajo, da je sedanji sistem spodbujanja skrajnega bogatenja na račun revnejših slojev tako gospodarsko kot družbenopolitično neučinkovit in celo nevaren. Kljub dobrim namenom se stvari, kot vidimo, ne premikajo. Hkrati pa se vsiljuje tudi vtis, da kot so protesti vse bolj mlaha-vi, tako se zdi vse bolj mlahavo in dezorien-tirano tudi dogajanje v "klubih mogočnih" kakršen je davoški vsakoletni forum in z njim druge ekskluzivne združbe (Trilaterala ali Skupina Bilderberg), okrog katerih se pletejo zgodbe o tem, kako da krojijo usodo sveta, ne da bi imele za to kakršnokoli demokratično legitimacijo. Zdi se, da Davos ni več tisti vrh, o katerem se je včasih šušljalo, da je po mili volji ustvarjal zgodovino, tisti vrh, ki naj bi sprožil pobudo o finančnem naporu Zahoda za zrušenje Berlinskega zidu, za Nedelja, 3. februarja 2013 padec komunizma in prekinitev hladne vojne, tisti, ki naj bi spravil skupaj De Kler-ka in Mandelo za odpravo apartheida, tisti, ki naj bi omogočil sporazum med Turčijo in Grčijo in s tem preprečil vojno, in morda tudi tisti, ki naj bi pomagal spraviti s sveta diktatorje, kot so bili Sadam Hussein in Gada-fi. Vse to seveda v izključnem interesu onih, ki so vajeni kopičiti denar in so pripravljeni na vse, da bi jim kupček ne izhlapel. Videz pa lahko vara in ni rečeno, da se na neformalnih, zakulisnih srečanjih, kjer neizbežno teče beseda ne le o usmerjanju kapitala in kontroli trga ter o kitajski in indijski nevarnosti, temveč tudi o Siriji, Maliju in drugih slabo razvitih afriških in azijskih državah, ki vzbujajo nove skomine kolonialisti-čnega kova, ne odloča tudi o tem. Toda, utira si pot predvsem vtis, da se je vladajoči sistem tako zagozdil v nepredvidljivo kolesje finančne krize, da ni več sposoben uravnavati gospodarskih mehanizmov, da o socialnih sploh ne govorimo. Začelo se je nekje leta 2008 s potopitvijo dotlej domnevno nepotopljive ameriške finančne križarke Lehman Brothers. Le nekaj mesecev pred polomom je vplivni ekonomist Gred Berg-sten na takratnem vrhu v Devosu razglašal na levo in desno, da je "recesija na svetovni ravni nemogoča'. Pa se je zgodila. Par let kasneje, in sicer na forumu v Davosu leta 2011, je takratna francoska ministrica za gospodarstvo Christine Lagarde razlagala, kako je "evro vendarle prestal najhujše in da je kriza zadolževanja za nami'! Nekaj mesecev kasneje je nad evropske borze zgrnila prava nevihta, ki jo je povzročila iz neprevidnosti povzročena grška kriza. Lagardova je kljub temu napredovala. Imenovali so jo za predsednico Mednarodnega denarnega sklada in danes nam na forumu v Davosu (skupaj z Draghijem, ki je "končno zagledal luč na koncu tunela") spet optimistično razlaga, da nas letos sicer čaka še veliko trdega dela, a da bo prihodnje leto bolje, vendar ne ona ne drugi ekonomski veleumi nimajo jasnega recepta o tem, kako vzklajevati varčevalne ukrepe z vlaganji v gospodarsko rast. V pomanjkanju trdne in utemeljene in po možnosti enotne vizije rasti ter premagovanja krize, so si svetovni ekonomisti izmislili nov prijem ter skovali nov izraz, ki ga je letošnji Davos osvojil kot geslo in naslov foruma ter s tem dokazal, da je še sposoben modnih inovacij. To geslo je "Resilient Dynamism" ali po naše "Odporna dinamičnost" Za kaj pravzaprav gre? Najprej velja etimološko razložiti izraz "resilience" ("resi-lienza" po italijansko in "udarna žilavost" če pogledamo v Slenčev slovar). V fiziki ta izraz opisuje lastnost nekega predmeta, da vzdrži udarce, ne da bi se zlomil. Ekonomisti so to lastnost prenesli na gospodarstvo, in sicer v smislu, kako to gospodarstvo zaščititi pred nepredvidljivimi udarci oziroma tveganji. "Odporna dinamičnost" pomeni torej spodbujanje gospodarske rasti, ki pa jo je treba zavarovati pred negativnimi posledicami tveganj in nepredvidljivih finančnih krahov. Vprašanje je, če bo mimo modne domislice imelo to novo gospodarsko načelo tudi uporabno vrednost. Razlogov za pretirani optimizem, kot rečeno, ni, čeprav neizbežne ankete, izdelane pred forumom, kažejo, da se število skeptikov niža (s 56% na 43%), zmernih optimostov pa viša (v primerjavi z lanskim letom s 17% na 23%). Varčevanje in ekonomska rast sta si v navzkrižju. Območje evra je pod stalnim pritiskom in članice EU še niso sposobne političnega sozvočja. Vsakdo vleče na svojo stran. Skrajni egoizem, ki je oplodil človeka XXI stoletja, se prenaša tudi na državno raven. Na vseh konciplaneta grozijo valutne vojne. Na to je letošnji Davos posebej opozoril, potem ko je na primer Japonska napovedala devalvacijo jena, da bi povečala svoj izvoz. To so nevarne igre in ne kažejo na nič dobrega. Medtem se brezposelnost v svetu še naprej veča. S trenutnih 197 milijonov ljudi (med njimi zelo veliko mladih) naj bi v tem letu narasla še za pet milijovov, prihodnje leto pa za tri. Zraven so še problemi podnebnih sprememb, kar je zadnje svetovno zasedanje v Dohi premaknilo komaj za ped, in seveda širjenje revščine, za katero očitno ni pravega posluha. Kako je namreč mogoče, da je na primer lani sto najbogatejših Zemljanov povečalo svoje bančne račune za skoraj dvesto milijard evrov, medtem ko je na drugi strani vse več ljudi, ki se morajo zadovoljiti z enim evrom na dan, ali še manj? Na kocki je ob vsem tem tudi demokracija. Kriza namreč ne popušča. Čutiti je precejšnjo zbeganost. Celo priznani ekonomisti ne vedo, kako stvari streči, ali, kot bi rekel Slavoj Žižek, "slepce danes vodijo slepci". Širi se zato nezaupanje v inštitucije in v demokratično ureditev. Posledice so lahko zelo hude. Mimogrede se lahko pojavi spreten "slepec", ki zapelje množice "slepcev" v brezno. 12 Nedelja, 3. februarja 2013 OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO • DRINNNNNNNNNNNN....in že spet smo tu! Učenci, učiteljice, starši in šolski sodelavki.... vsi pripravljeni za novo šolsko leto. ;Prvošolčke spremljajo v novi šolski stvarnosti čebela LILI in čebelček BINE »¿«as- 'raCMu'°,azn"1 Pra2novan''h se družimo z vellčki otroškega . Izpostavili smo nove prijateljske stike in predstavili učencem Oš A. černlgoja s Proseka Pesniško pot. „rt„4[,, • Z gospo Marico Dolenc: vrtca A. Fakina teljica!!! • Pozor, pozor! Naš župč Rožica Guštin U'čarjeva in Milko Križman Štefkov sta po-1 • S Cola smo se učenci 4 .... ____i X. onri- W\/ala i i-i__♦ • • SSS««'"-podarila čudovito enci- Hvafcc^ Elennn klopedijo in knjige za branje. : m ¿^ ¡i • z gospodom Bedenčičem smo se podali po Romarski poti doTabra. • Ogledali smo si prvi pari se v spremstvu gospod • Z umetnikom Edijem Že likovne umetnine na tei • Obiskal nas je pesnik,dramatik in igralec Andrej Rozman-Roza. Slavnostni gost nam ¡P nnrlarilUi tako obogatil šolsko knjižnico s številnimi knjigami in revijami, j / OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Nedelja, 3. februarja 2013 13 smo praznovali 80. rojstni nad.Vse najboljše draga uči-1 * ^ na^pokopaHšč^ V sPremstvu učiteljic po-1 .VRepen seje s, Miklavž podal in vseh v naši šoli obdarova. Hvala dobri mol. in je postal VITEZ ITALIJANSKE REPUBLIKE ' MartSeda POdal'na naravoslovni teden v Jesenice. • S pomoqo gospe Monike Milič smo si ogledali i Miramarski grad in park. Ob 30 letnici pobratenja so se vaščani, občinski svetniki, župan repentabrske 0bč3n0el Kjca Mora no podali naskupnoslovesnopraznovanjevLogate1 Bj ^UČaZ' nka abi ^Čema starejše Uudi, gojence iz centra I Girasoli in Sklada pričaratiin Pevskim nastopom jih želimo razveseli • j^n ^¡^ga^nodrasjeiievi'mikioisn^'nsiie s S poslušalce osrečili. kv Zagraju posvečen pesniku Unagarettiju. Ob tem smo * ^ drevescem zapeli, da bi si voščila izmenja- # Vesno Guštin sm0 se v zgodovino podali in spoznali, kako so naše b AnHrPia Štoke in uč. Anamarije zabavali z oslicKi. J —__I prababice in pradedki božič praznovali. -J ;rjalom smo se spremenili v umetnike in ustvarili prave mo - furenga (prevoz novega vina s konjsko vprego). • Pričevania deportiranih otrok na italijanski vzhodni meji 1942-1943 nam b o • rv;rvčd0a:trsoomina, saj smo si v novembru ogledali razstavo K° je umrl moj oče v sejni dvorani županstva. 14 Nedelja, 3. februarja 2013 OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO 6. februarja filozof Umberto Galimberti v Kulturnem domu v Trstu »Ne vidim poganjkov nečesa novega« Matejka Grgič Umberto Galimberti je eden najbolj znanih (in tudi kontroverznih) italijanskih filozofov. Morda zato, ker piše kolumne za italijanske časopise in odgovarja na pisma bralcev v enem najbolj znanih italijanskih tednikov. Mogoče pa tudi zato, ker se s svojo filozofijo loteva tem, ki so ljudem blizu: mladostniki, šola, vzgoja, država, demokracija, tehnika, psihanaliza, lepota, moda, vera, etika - to so nekateri motivi njegovega razmišljanja. Mogoče pa tudi zato, ker piše jasno, razumljivo - težko bi rekli, da ravno preprosto - a vendarle tako, da njegove članke in knjige razume več ljudi, ne nujno samo tistih pet doktorjev znanosti, ki je doktoriralo iz točno tistega področja, avtorja, knjige in poglavja, ki ga citira Galimberti. Koga citira Galimberti? Predvsem Platona, potem Aristotela, cerkvene očete, srednjeveške filozofe, renesančne mislece, pa Kanta. Junga. In tu pa tam kakega sodobnega avtorja. Torej predvsem klasike. Imena in pojme, ki jih vsak Italijan, ki ima za sabo gimnazijsko maturo, mora poznati - ali vsaj: ki bi jih moral poznati. In ravno tu se začenja filozofija Umberta Galimbertija. Dve njegovi knjigi (Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa) ter prepis njigovega predavanja, ki ga je imel novembra 2011 v Gorici, sta izšli tudi v slovenskem prevodu. Prihodnji teden bo Galimberti ponovno predaval v naših krajih: v sredo, 6. februarja, bo v Kulturnem domu v Trstu predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Cristianesimo - la religione dal cielo vuo-to (Krščanstvo - religija praznega neba); dan kasneje, torej v četrtek, 7. februarja, pa bo imel svoje prvo predavanje v Sloveniji - ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Profesor Galimberti, s svojo najnovejšo knjigo se vračate k temam vere, religije, krščanstva. Se vam zdi, da so res (še) aktualne oziroma zanimive za bralce?Živimo v temačnem času. Religija pa je tista družbena praksa, ki je v vseh kulturah vedno imela nalogo, da obvladuje temačne sile in temačne scenarije. Sakralno je bilo od nekdaj mogočna reprezen-tacija temačne neracionalnosti, vse tja do norosti: v sakralnem so se prepletala divja seskualnost, elevzinski misteriji, Golgota, vojna, apokalipsa, vsi ti scenariji, ki niso razumsko dojemljivi, vse te sile, ki niso obvladljive. Ljudje se vsega tega bojijo in strah je del sakralnih praks. Strah na eni strani in privlačnost na drugi. No, krščanstvo je odmislilo ta grozljivi scenarij, zaradi katerega so pravzaprav nastale religije. Religija pomeni prav to: re-legare, postaviti ob stran, izločiti; sakralno ima svoj prostor (templje, cerkve, sinagoge ...) in svoj čas (praznike, obrede ...). Sakralni prostor in čas sta in morata biti ločena od posvetnega prostora in časa, to pa zato, ker je ta primitivna sakral-nost neobvladljiva, grozeča, celo nevarna. Lahko bolj natančno razložite, kako to mislite? namreč, tudi krščanstvo ima svoj prostor (cerkve), svoj čas (praznike) in grozeče prikazni: hudiča, satanske legije, jezdece apokalipse ... Krščanstvo si je omislilo dobrega boga, boga očeta, dobrega očeta; in vse slabo je pripisalo hudiču. S tem je že v osnovi ločilo dobro od zla. Zlo v krščanstvu ne pripada bogu, ki ga religija časti z obredjem, ampak nečemu ali nekomu drugemu, neki drugi dimenziji, ki ni del obredja, ki je izključena, izgnana. S to delitvijo se je krščanstvo dejansko odpovedalo svojemu poslanstvu obvladovanja zla znotraj obredja. Mislite, da lahko zaradi tega govorimo o krizi krščanstva, religije Zahoda? Morda celo o krizi religiozne identitete Zahoda? Krščanstvo je prehodilo dolgo pot. Že zelo zgodaj se je oddaljilo od svoje podlage, od svojega ustanovnega akta, Evangelija. Namreč, na neki točki se je krščanstvo opredelilo za racionalnost, ki je bila lastna grški filozofiji, na tej racionalnosti je zgradilo svojo teologijo. In v tej teolo- Umberto Galimberti ški vnemi je opustilo tisto izvorno vodilo neracionalne, a vseobsegajoče ljubezni, ki ga najdemo v Evangelijih. V krščanstvu je danes več Platona in Aristotela kot pa Jezusa Kristusa. Kristus ni nikoli govoril o odnostih med vero in razumom, nikoli se ni vključeval v filozofske diatribe o božji naravi, o angelih in podobnih zadevah. Poleg tega je krščanstvo izgubilo tudi transcendenco. Bog je postal človek. Lepo. A hkrati tudi nevarno. Če bog postane človek, se človeku kaj kmalu zazdi, da bi pa zdaj še on lahko postal bog. Potem ko je torej krščanstvo izgubilo stik s sakralnim, ko je izgubilo trans-cendenco in ko se je celo izneverilo svojemu poslanstvu - kaj je še ostalo? Ostala je neka etična agencija, svetovalnica za etična vprašanja. In kot etična agencija se danes krščanstvo ukvarja s spolnimi izbirami posameznikov, s splavom, z evtana-zijo, s šolo. Ko se religija začne ukvarjati z etiko, ni več religija. Mislite, da se Cerkev ne bi smela opredeljevati do teh vprašanj? Glejte, religija je po svoji definiciji onkraj etike, onkraj dobrega in zlega. Poglejmo na primer židovstvo, iz katerega krščanstvo izhaja ali naj bi izhajalo. Ko Bog reče Abrahamu, naj ubije sina, gre preko etične prepovedi »ne ubijaj«. Bog je onkraj etike. Kjer se začne etika, se religija konča, se izprazni. Zato pravim, da je krščanstvo religija praznega neba. Ima to zgolj teološke implikacije ali tudi družbene in kulturne posledice? V sodobni družbi - govorimo o zahodni družbi - sakralnega enostavno ni več. Dovolj je, da vstopimo v katero koli cerkev, pa se bomo o tem prepričali. Duhovnik med obredjem govori v italijanščini - svečeniki niso nikoli govorili v jeziku ljudi oz. v jeziku, ki bi bil razumljiv množicam. Oltar je obrnjen proti ljudstvu -obred torej nagovarja ljudstvo, ne boga. Ni več velikih spevov, mogočne glasbe orgel - sakralno je tudi to, od nekdaj je sakralno prepleteno z glasbo in petjem. Ni li-turgije. Vse je profano, majhno, dosegljivo, razumljivo. Veličine, ki je bila simbol transcendence, ni nikjer več. Je ta podoba praznega neba del vašega že znanega diskurza o nihilizmu? Seveda. Problem je v tem: krščanstvo je oblikovalo Zahod s to svojo idejo o prihodnosti, ki je absolutno pozitivna. V krščanstvu je preteklost zlo, sedanjost je prehod, prihodnost pa je dobra, lepa, čas odrešenja. S to vizijo prihodnosti je krščanstvo pogojevalo tudi znanost; pravzaprav je s tem dejansko omogočilo razvoj znanosti, napredek. Vsa zahodna kultura, tudi Marx, na primer, ima to pozitivno vizijo prihodnosti: preteklost je bila nepravična, je pravil komunizem, v sedanjosti je potrebna revolucija in prihodnost bo pravična, dobra. Krščastvo je vplivalo na medicino, na psi-hanalizo: preteklost je travma, potlačitev, sedanjost je terapija, prihodnost je ozdravljenje, novo življenje. Ta vizija prihodnosti kot nečesa absolutno pozitivnega je pač značilna za krščanstvo. No, in ko je ta ideja prežela res vsa področja človeškega življenja, v času industrijske revolucije, je vstal neki Nietzsche in rekel: bog je mrtev. Bog je mrtev ne pomeni, da boga ni. Če nekdo umre, pomeni, da je prej obstajal, živel. V srednjem veku, na primer, je bog živel. Kako to mislim? Če iz srednjeveške kulture črtam besedo bog, te kulture ne razumem več. Bog je v srednjem veku del sveta. Vprašanje: kaj pa če iz sodobnega sveta črtamo besedo bog, še razumemo ta svet? Odgovor: da. Ne bi ga razumeli, če bi črtali besedo denar ali besedo tehnika. Torej: bog je umrl. Bil je del tega sveta, a zdaj ni več. Toda: če je bog umrl, vsa ta optimistična vizija sveta in prihodnosti propade. Prihodnost postane spet nekaj nepredvidljivega, nekaj grozečega, nekaj, na kar se ne morem opreti. Da je bog mrtev, pomeni, da v prihodnost ne verjamemo več - ta vera v prihodnost, ki smo jo pridobili s krščanstvom, je mrtva. In vendar se zdi, da sodobni človek išče nekaj, na kar bi se oprl. Vaša knjiga Miti našega časa, ki je pravkar izšla tud v slovenskem prevodu, analizira kategorije, ki so prežete z upanjem . Pozor: tudi če kdo od nas ne živi znotraj okvirov krščanstva, mora vedeti, da je vsa zahodna kultura, vsa antropologija Zahoda v bistvu konstrukt krščanstva. Vzemimo za primer pojem upanja. Upanje je tipično krščanska kategorija. Upanje predpostavlja vsaj možnost, da je prihodnost pozitivna. Tudi če to upanje imenujemo na različne načine (napredek, pravica, izboljšanje življenjskih pogojev ...), je v osnovi ta kategorija še vedno krščanska - tega se morajo zavedati tudi ateisti. Upanje pa ima še neko drugo kono-tacijo, na katero moramo biti pozorni: ko-notacijo pasivnosti. Upati, želeti si, pričakovati: kaj pomeni vse to? Da se bo nekaj zgodilo, medtem ko bom jaz čakal. Ta kriza Zahoda ni nekaj minljivega in iti ne zgolj nekaj ekonomskega. Je propad te gonilne sile, vere v prihodnost, ki smo jo pridobili s krščanstvom. Mislite, da bomo to gonilno silo z nečim nadomestili? Zenkrat jaz ne vidim ne poganjkov ne semena nečesa novega. Mislim, da je ni-hilizem kar radikalen, vseobsegajoč. Je stanje nekega sveta, ni teorija. Za nas je postal denar edini simbol vrednosti. Sveta ne vrednotimo več na podlagi kompleksnih kategorij lepega, dobrega, plemenitega . poznamo samo kategorijo uporabnega, uporabljivega. Žal pa denar ne more biti edina vrednota, s katero lahko ocenjujemo ljudi in svet. Zakaj ne? Ker je kategorija denarja preveč preprosta, je izmerljiva, določjiva, razumljiva. Kako naj z neko tako elementarno, preprosto kategorijo vrednotimo kompleksnost sveta in človeka? Lepo vas prosim! In če človek deluje na podlagi mizernih kategorij, kako naj ustvari kaj velikega? Ali na primer mislite, da bi se danes lahko rodil neki Kant, neki Beethoven? Ne, ni mogoče. V takem stanju duha se ne more roditi nič veličastnega. POD ZELENO STREHO Z volno lahko oblečemo tudi hišo Barbara Žetko Tako kot nas pozimi topel plašč ščiti pred mrazom, tako se tudi naša hiša brani pred nihanjem v temperaturi s toplotno izolacijo. Na tržišču imamo na voljo veliko naravnih in umetnih materialov, vsakega s svojimi značilnostmi, tako da je včasih zahtevno izbirati najprimernejšo izolacijo za naš specifični primer. Optimalnega termoizolacijskega materiala ni in zato morajo naše odločitve temeljiti na vsakokratni presoji prednosti in slabosti. Z zdravstvenega vidika je nujno, da vgrajeni materiali in torej tudi izolacija niso izdelani iz škodljivih snovi ali da teh ne vsebujejo, ker bi negativno vplivale na nas. Ti materiali bi morali biti koži, dihalom in na splošno telesu prijazni, saj so lahko njihovi učinki dolgoročno zelo hudi, kot nam, žal, še vedno dokazujejo žrtve azbesta. Z ekološkega vidika je potrebno, da je izolacija izdelana iz naravnih in obnovljivih surovin ali iz recikliranega materiala in da je primerna za reci-klažo ali kompostiranje. Pomembno je tudi upoštevati energijske zahteve za proizvodnjo materialov. Vložek za primarno energijo pri proizvodnji, izražen v kilovatnih urah na kubični meter, je sicer pri izolacijskih materialih precej manjši kot pri ostalih, kar je še dodana vrednost, čeprav tudi pri teh ostajajo velike razlike. Potrebna primarna energija za izdelavo in vgradnjo materiala je največja za pločevino iz aluminija (preko 190.000 kWh/m3), za PVC 21.000, za plošče iz polistirena (EPS) med 600 in 800 kWh/m3, za lesno volno v ploščah pa več kot desetkrat manjša. Torej ne samo, da izolacijski materiali pomagajo prihraniti energijo pri klimatizaciji prostorov, temveč so tudi pri proizvodnji izrazito manj energijsko potratni od ostalih. Kot dodano vrednost naj omenimo, da naravni materiali v večini primerov prepuščajo toploto počasneje kot umetni in anorganski, ker sta njihova masa in specifična toplota višji. Zaradi tega je priporočljivo uporabljati naravne materiale v tistih krajih, kjer so poletja dolga in topla, ker učinkoviteje izolirajo zgradbo pred hudo vročino. Surovine, ki jih uporabljamo za izdelavo naravnih izolacijskih materialov, so slama, trstika, lan, bombaž, konoplja in še nekaj drugih. Najbolj pa se uporabljajo lesna vlakna, pluta in celulozni kosmiči. Čeprav les uporabljamo najpogosteje pri gradbenih konstrukcijah, ga lahko zaradi njegovih lastnosti upoštevamo tudi kot toplotno izolacijski material. V tem primeru uporabljamo lesna vlakna, ki so na voljo v obliki plošč različne gostote in debeline. Tovrstno izolacijo uporabljamo pogosto pri gradnji lesenih montažnih hiš, ker nudi poleg toplotne tudi dobro zvočno zaščito, čeprav nekatera podjetja raje izbirajo umetne materiale, ki so cenovno bolj ugodni. Pluto izdelujemo iz lubja hrasta plutovca, ki ga oluščimo vsakih osem do deset let, in je zato, v primeru da ni dodatno obdelan z umetnimi snovmi, ekološko neoporečen material. Pluta nudi tako toplotno kot zvočno izolacijo, je prepustna za paro in odporna proti kemikalijam, škodljivcem in bakterijam. Cena in toplotna prevodnost tega materiala pa sta relativno visoki. Zaradi tega se ga manj uporablja kot v preteklih letih, ko zakonski predpisi v zvezi z energijsko varčnostjo še niso bili tako strogi, kot so danes. Celulozne kosmiče izdelujemo iz starega odpadnega papirja in jih obdelujemo z borovimi solmi, da bi jih branili pred žuželkami in glivami ter zmanjšali gorljivost. Vgrajujemo jih z ročnim vnašanjem ali s strojnim vpi-hovanjem v stene, pode ali namenske praznine v strehi. Ta izolacijski material je primeren predvsem pri energijski obnovi obstoječih objektov in ga v zadnjih letih precej uporabljajo predvsem v nekaterih državah srednje Evrope. Pri nas je manj razširjen. Med številnimi naravnimi materiali naj omenimo še ovčjo volno, ki je edini izolacijski material živalskega izvora. Mogoče se bo nekomu zdelo čudno, da jo uporabljamo v gradbeništvu, je pa relativno razširjena, čeprav ne v naših krajih. Še vedno se namreč raje odločamo za umetne izolacijske materiale ali morda, če smo ekološko zavedni, le za lesno volno. Uporabljamo tako ovčjo volno, ki je večinoma neuporabna za katerekoli druge izdelke, proti zajedavcem pa jo zaščitimo z borovo soljo. Dobra lastnost tega materiala je, poleg paroprepustnosti, predvsem njegova sposobnost sprejemanja vlage iz prostora in oddajanja te vanj, ne da bi se pri tem bistveno spremenile njegove izolacijske značilnosti. Zaradi tega ovčja volna ustvarja ugodno bivalno klimo. Uporabljamo jo predvsem za zapiranje strešnih konstrukcij, za izolacijo podov, tal in cevi ter za tesnjenje okenskih špranj. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so z izumom novih umetnih materialov šli naravni gradbeni materiali v pozabo. Danes na sodoben način obujamo stare preverjene materiale in z njimi tudi vse znanje, ki so ga imeli naši predniki o njihovi pripravi, pa tudi o gradnji sami. Časi se seveda spreminjajo in moramo prilagoditi gradnjo novih zahtevam, vendar ne smemo pozabiti, da je ravnovesje v naravi še kako občutljivo na vse spremembe. Zaradi tega smo lahko zadovoljni, da z naravnimi izolacijskimi materiali ne onesnažujemo okolja, saj za proizvodnjo le-teh porabimo zelo malo energije, ko pa nam materiali odslužijo, jih mirne vesti vrnemo naravi. / ŠPORT CLAUDIO ORAZI, SUPERINTENDANT GLEDALIŠČA VERDI Iz zakulisnega zornega kota Rossana Paliaga Z novim superintendantom gledališča Verdi Claudiom Oraziom smo se ob začetku njegovega štiriletnega mandata pogovorili o načrtih, smernicah, sencah in radostih tega odgovornega in zahtevnega poklica. Na fotografijah: levo Claudio Orazio, desno in levo prizora iz Verdijeve opere Il Corsaro, spodaj prizor iz Bizetove opere Carmen, ki bo na sporedu 5. februarja. /- Zasledovati sanje zahteva veliko mero pragmatičnosti. Tega se je nov superintendant gledališča Verdi Claudio Orazi zavedal, ko je še mladoleten, stvarno razumel nasvet očeta, ki mu je stal ob strani ob ustanovitvi njegovega prvega dramskega društva in ga spodbudil, naj vedno sledi svojemu srcu. Ljubezni do gledališča je dejansko sledil in je na tej osnovi gradil ugledno poklicno pot: bil je superintendant in umetniški vodja v Macerati, Anconi, v Fundaciji Arena di Verona, ustanovil je gledališke ansamble, se ukvarjal s festivali, a tudi z delovnimi strategijami, s sociologijo gledališča kot menedžer in esejist. Njegovo odkrivanje kompleksnih mehanizmov gledališkega stroja se nadaljuje, saj je učinkovito upravljanje ustanove odvisno od primernega prilagajanja spremenljivim razmeram, ki jih narekujejo gospodarstvo, družba, specifične zahteve okolja, v katerem gledališče deluje. Po uspešni otvoritvi sezone, ki se bo 5. februarja nadaljevala z uprizoritvijo Bizetove opere Carmen, 15. pa z uradnim začetkom komplementarnega niza prireditev v dvorani Tripcovich, smo se s Claudiom Ora-ziom ob začetku njegovega štiriletnega mandata pogovorili o načrtih, smernicah, sencah in radostih tega odgovornega in zahtevnega poklica. Letošnja sezona se je odprla z uprizoritvijo Verdijeve "tržaške" opere Il Corsaro, ki je s svojimi raznovrstnimi umetniškimi spodbudami naletela na zelo dober odziv širše publike. Je otvoritev izpolnila tudi pričakovanja gledališča? Odziv je bil izjemen iz vseh vidikov. Na vsaki ponovitvi je dvorano napolnilo okrog 900 gledalcev, o uprizoritvi se je govorilo tudi izven našega mesta. Velikopotezno dejanje je želelo ovrednotiti po krivici zapostavljeno opero s poglobljeno in premišljeno glasbeno izvedbo. Maestro Gelmetti se je dela lotil zavestno, predano in je tako podprl naš cilj tudi s homogenim, skrbno izbranim pevskim ansamblom. Vizualna in glasbena podoba je pritegnila zanimanje publike, kot tudi državnega in mednarodnega tiska. Želimo si, da bi opera v tej izvedbi končno zaživela na mednarodnih odrih in upamo, da bo k temu pripomogla tudi repriza v gledališču v Monte Carlu leta 2014. Gala večer je bil nekoliko drugačen zaradi številne prisotnosti mladih. Gre za nenaključen znak, ki je sad pomembnega vzgojnega projekta. Kako je prišlo do tega dogovora in kako se bo razvil? Projekt smo formalizirali s pristojnimi inštitucijami, z Občino in Pokrajino Trst ter Deželnim šolskim uradom, ki so podprli naš predlog za večletni protokol, s katerim bomo spodbujali udeležbo mladih na večernih predstavah, ker verjamemo, da je neposredni stik z rednimi obiskovalci najprimernejši pristop k opernim dogodkom; dopoldanske ponovitve, omejene na šolsko publiko bi bile namreč samo nek podaljšek šolske dejavnosti. Dijaki so bili zato prisotni na gala večeru, a bodo prav tako sledili tudi vsem ostalim ponovitvam oper v abonmaju; skupaj imamo približno 550 mladinskih abonmajev, s katerimi si bo zaradi rotacije lahko ogledalo naše predstave na tisoče dijakov. Zahvaliti se moram inštitucijam in docentom, ki pripravljajo svoje učence na ogled, tudi s sodelovanjem gledališča, ki jim je na voljo z informacijskim gradivom, opernimi libreti in strokovnimi analizami. V Trst vas je pripeljala "tehnična" dolžnost izjemnega upravitelja, da bi se ukvarjali s kriznim finančnim stanjem gledališča, nakar ste postali odgovorni za umetniško upravljanje, kar je ob koncu komisarske uprave lepo priznanje za opravljeno delo. Kako ste sprejeli imenovanje? Minister Galan in kasneje minister Or-naghi sta me imenovala in potrdila za upravitelja ter poudarila, da sem bil izbran zaradi izkušnje na področju vodenja gledališč. Prehod na delo, ki ga obvladam zaradi večletne izkušnje, je bil zato nekaj naravnega. Seveda sem zelo hvaležen za zaupanje, ki ga je upravni odbor izkazal s to izbiro in želim izpolniti pričakovanja z največjim trudom in odgovornostjo, da bi gledališče lahko odigralo pomembno vlogo na državnem in mednarodnem prizorišču s specifično umetniško identiteto, ki naj bi zrcalila zgodovino mesta in te ustanove. V tem trenutku se v gledališčih govori o zmanjšanju stroškov, o ekonomizaciji, izjemnega pomena pa je tudi primerno upravljanje z razpoložljivim potencialom. Upravljanje gledališča je zelo konkretna snov, zato smo veliko razmišljali o možnih rešitvah in smo že udejanjili marsikateri načrt. Opera II Corsaro je na primer nastala v koprodukciji z gledališčem v Monte Carlu. V Trstu imamo vrhunsko teh-nično-scenografsko delavnico, zato smo poskrbeli za ta aspekt uprizoritve, kateremu smo posvetili štiri mesece dela. Delavce laboratorija smo sočasno ovrednotili tudi z realizacijo scen za uprizoritev koprodukci-je gledališč iz Padove, Bassana in Roviga, ki bo zato v bodoče lahko zaživela tudi na našem odru. Nasplošno smo v letu 2012 prihranili nad tri milijone in pol evrov, ne da bi se dotaknili števila predstav ali kvalitete. Delavci gledališča so znatno prispevali z vsakdanjim, vztrajnim delom in predvsem s pripravljenostjo na spremembo. Stalno nadzorovanje in prilagajanje spremenljivim razmeram je osnova učinkovitega upravljanja. V splošni prenovi opernih fundacij ima posebno mesto policentričen značaj glasbene organizacije, ki ga zelo poudarjate in ste ga jasno udejanjili v letošnji sezoni. Policentričnost je odgovor na finančno stanje države in poudarja nujno ovrednotenje kulturnih dejavnosti na zelo pragmatičen način. Gre za postopno uveljavljanje učinkovitih načinov delovanja. Direktorji gledališč morajo opustiti avtoreferenčnost in odpirati vrata svojih ustanov. To je zahteven postopek, nobena stvar ne pride sama od sebe brez stalnega nadzorovanja in dela. Začel sem znotraj mesta z ustvarjanjem mreže stikov z glasbenimi in kulturnimi inštitucijami, katerim sem izrazil pripravljenost za sodelovanje. Tudi župan je apeliral na tesnejšo koordinacijo gledališč, da bi lahko ohranili nivo ponudbe z manjšimi stroški. Na primer, treba se je izogniti sočasnosti dogodkov, da bi z boljšo razporeditvijo vsem zagotovili največjo pozornost in uspeh. Nato sem se posvetil okrepitvi koo- peracije na pokrajinskem in deželnem območju. Brez sodelovanja ni bodočnosti. Deliti moramo umetniške projekte s koprodu-centi in me ne zanima, če bo skupna predstava debitirala pri nas ali pri partnerjih: pomembna je kooperacija, ki upošteva samostojnost in medsebojno spoštovanje brez prevladovanja. Dežela bi morala imeti pri tem povezovalno in nadzorovalno vlogo. To velja seveda tudi za stike na državni in mednarodni ravni in letošnja sezona dosledno odraža to željo, saj so dejansko vse uprizorjene opere sad sodelovanja z drugimi gledališči iz Italije, Španije, Hrvaške, Rusije. Mednarodni odnosi so strateško izjemno pomembni: srečal sem se s hrvaškim ministrom za kulturo zaradi letošnjega sodelovanja z narodnim gledališčem v Splitu pri Brittnovi operi The rape of Lucretia, a sem že uvedel sodelovanja tudi z Ljubljano in Mariborom, v načrtu imam tudi sodelovanja z Dunajem in Benetkami. Prepričan sem, da lahko potencialno postanemo eden najbolj zanimivih evropskih kulturnih okrajev, ki se iz severnovzhodnega roba Italije širi proti vzhodu, ki nas lahko obogati s svojo izjemno glasbeno in gledališko tradicijo. Pri stikih s Slovenijo naj bi sodelovala tudi Glasbena matica ... Z Glasbeno matico imamo imenitno pogodbo, ki nas povezuje z udeležbo številnih učencev na koncertih simfonične sezone in zdaj pri opernih predstavah. Ravnatelj Bogdan Kralj pa bo sodeloval pri vzpostavljanju stikov predvsem z opernim gledališčem v Ljubljani. Veselil bi se gostovanja ljubljanske Opere s Kogojevimi Črnimi maskami, čeprav bi bilo trenutno nemogoče kriti stroške umetniških ansamblov. Gledališče mora zmanjšati stroške, a upoštevati tudi vse večje težave, ki jih (ne samo mladi) gledalci imajo pri nakupu vstopnic in abonmajev. Temu vprašanju smo posvetili posebno pozornost; v primerjavi z drugimi opernimi gledališči imamo namreč zelo zmerne cene. V soglasju z upravnim odborom želimo ponujati ljudem možnost, da se odločijo za ogled predstav. Za mlade je obisk brezplačen, ker sta njihove abonmaje krili Fundaciji CRTrieste in Casali. Za upokojence in skupine obstaja možnost znižanih cen. Tudi ta politika je pripomogla k 5% povečanju obiska. Poleg cen je gledališče "popravilo" tudi nekatere neprijazne odločitve prejšnjega vodstva, ki so precej prizadele zveste obiskovalce. Od letošnje sezone bodo na primer vsi poslušali premierno zasedbo, ki bo redno nastopala v vseh ponovitvah vsake uprizoritve razen ene. Abonenti premierskega reda bodo imeli prvo pevsko zasedbo vedno in za vse predstave, ostali pa bodo rotacijsko poslušali enkrat tudi drugo zasedbo, v kateri ravno tako nastopajo odlični interpreti, kot je potrdila druga zasedba opere Il Corsaro, ki je ovrenotila izjemne sposobnosti pevcev kot sta Sergio Escobar in Igor Golovatenko. Druga zasedba izhaja iz potrebe, da imamo za vsako predstavo tudi morebitne nadomest-nike v glavnih vlogah. Naše vodilo je skrbna, obrtniška priprava vsake uprizoritve; izvajalcem želimo zagotoviti primerno število vaj, našemu orkestru in zboru sodelovanje z dirigenti mednarodnega slovesa kot sta Ren-zetti in Gelmetti. Delamo po "starem sistemu" in zdi se mi, da je to edini odgovoren Nedelja, 3. februarja 2013 55 in sprejemljiv pristop. Ne odobravam površnosti, vsak projekt zahteva čas in predanost, kar se začne tudi pri odnosu z ustvarjalci, s pravočasnim dogovarjanjem in primernim poglabljanjem vsebin. Kakovost pevskega ansambla ni toliko odvisna od znamenitega imena z visokim honorarjem, kolikor od sposobnosti vodstva pri odkrivanju novih talentov, kar pomeni tudi z večjim trudom pri izvajanju avdicij. Za gledališče Verdi bi to lahko predstavljalo adut. Se absolutno strinjam. Romunska so-pranistka Mihaela Marcu, ki se je izkazala v vlogi Medore, je zelo priznana v svoji državi, v Italiji pa predstavlja odkritje in ima zagotovo pred seboj bleščečo kariero. Postavljati mlade talente na oder poleg znamenitih umetnikov, ki so jamstvo za ugled, spada med strateške naloge slehernega gledališča. Osebno si prizadevam za iskanje pevcev na mednarodnih avdicijah. Drugi, že uveljavljeni adut tržaškega gledališča pa je mednarodni festival operete, ki pa je trenutno zamrznjen. Časi in kriza niso dovolili, da bi prejšnje vodstvo ohranilo to tradicijo zaradi zelo visokih stroškov, ki niso več kompatibil-ni z redno dejavnostjo gledališča. Inštituci-je bi morale samostojno obravnavati festival, ki je s tako dolgo in pomembno tradicijo vreden državnega priznanja. Gledališče Verdi bi ga seveda nadalje upravljalo z umetniška in organizacijskega vidika. V Italiji nimamo podobnih primerov, zato bi šlo za edinstveno investicijo, ki jo morata vzeti v pretres tudi mesto in celotni deželni sistem na javnem in privatnem, ekonomskem in trgovinskem področju. Ne zatiskajmo si oči: kultura in turizem sta tesno povezana, zato bi bil festival koristen iz več vidikov. Prizadevali si bomo za državno priznanje, ker je Trst mesto operete, hkrati pa ne bom sprejel kompromisnih nadomestkov; zavedati se moramo, da je opereta zvrst, ki zahteva visoke standarde, drugače raje nič. Zaenkrat razmišljam o vrednotenju v obliki posebnega projekta. Gledališče Verdi in njegova publika sta od nekdaj zavezana železnemu repertoarju 19. stoletja in se poredko odpirata baročni in sodobni, a tudi klasicistični operi. Po letošnjem programu sodeč pa boste verjetno poskusili premostiti to ukoreninjeno navado. V trenutku, ko je prodaja vstopnic in abonmajev tako bistveno pomembna, mora gledališče ugoditi željam večinske publike ali se splača tvegati spremembo in razvoj? Nočemo bežati pred našimi nalogami. Superintendant nosi odgovornost za upravljanje in za umetniško usmerjanje ustanove; če skuša za vsako ceno ugoditi publiki za doseganje širšega in takojšnjega odobravanja, ni naredil svojega dela. Kdor vodi ustanovo, mora poznati zgodovino tistega gledališča in ga voditi na poti razvoja, tudi s potrditvijo neizpodbitnih točk: železni repertoar namreč ni nikoli sebi enak, saj ga vsakič oživljajo nove idee in izvedbe. Teater, ki nima jasne usmeritve in se ne odloči tudi za tvegane projekte kot je bila naša otvoritev sezone, izgine iz radarjev in gledališče Verdi je izginilo ne samo zaradi logističnih težav, temveč ker ni znalo spodbujati radovednosti občinstva. Po drugi strani nima smisla prizadeti publiko z radikalnim prelomom; treba je namreč pospremiti in podpirati postopke, dokazati vrednost novih pobud, spodbujati interakcijo med staro in novo publiko. Isto velja za repertoar. Izbrati moramo primerna dela za primerne odre. Zato smo posebno veseli, da so nam dokončno zaupali upravljanje dvorane Tripcovich, katere novo dobo bomo odprli z izvedbo čudovitega melologa Medeja Georga Bende, o katerem je navdušeno pisal tudi Mozart v pismu očetu. Spomladi bodo sledili tudi plesni dogodki, saj želimo ovrednotiti to umetnost, ki je mladim tako blizu, z gostovanjem kakovostnih italijanskih in mednarodnih ansamblov. Kaj vam je najbolj všeč pri vašem delu? Kar mi je najbolj všeč izhaja iz moje gledališke izobrazbe in kulture: opazovati delo v gledališču iz perspektive inšpicienta oz. iz zakulisnega zornega kota osebe, katere naloga je ustvarjati primerne pogoje, da bo vsak član ansambla, od odrskega delavca do pevca, lahko idealno izpeljal svoje delo. Skupni cilj je eden, h kateremu pristopamo z različnih zornih kotov. Vsi moramo iskati tisto dimenzijo zamrznjenega časa, ki jo glasba ponuja tako občinstvu kot tudi umetnikom. Čas namreč zamrzne, ko ugasnemo mobilne telefone in računalnike, je čas, ki ga posvečamo poslušanju, kar je v današnji družbi izjemno redko in dragoceno. V vsakdanjem življenju nimamo veliko trenutkov, ko lahko stopimo v poduhovljeno razsežnost in poslušamo. Gledališče je zato kot svetišče; prostor posluha, ki je tudi prostor življenja. 16 Nedelja, 3. februarja 2013 OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO »In nome del popolo italiano...« Glas iz zvočnika, ki se je zaradi tehnične napake pomešal z besedami govornika, je prešnjo sredo v Rižarni priklical v spomin tisti 29. april 1976, ko je predsednik sodnega senata tržaškega porotnega sodišča dr. Domenico Maltese prebral obsodbo na dosmrtni zapor, ki jo je senat izrekel zoper Josepha Oberhauserja zaradi grozodejstev v taborišču smrti pri Sv. Soboti. Za Trst sta bila proces in sodba zgodovinskega pomena, saj so bili 30 let po vojni postavljeni na zatožno klop in obsojeni nacistični krvniki, ki so bili odgovorni za smrt več tisoč ljudi, obenem pa je dejstvo, da obtoženca ni bilo v dvorani in da so mu sodili v njegovi odsotnosti, jasno kazalo na meje tistega sojenaja, ki je bilo po-membeno z zgodovinskega in moralnega vidika, vendar brez vsakršnih praktičnih posledic za obtoženca, ki je do smrti nemoteno živel v Muench-nu. Ti občutki so me obdajali med odprtjem razstave ob tridesetletnici procesa zaradi zločinov v Rižarni pri Sv. Soboti, ki sta jo pripravila zgodovinar Franco Cecotti in prof. Dunja Nanut, priredili pa občinski muzej Ri-žarna, Združenje nekdanjih deporti-rancev, Deželni zavod za zdogovino odportništva in Odsek za zgodovino pri NŠK. Razstava želi opozoriti na za Trst pomemben dogodek in se želi oddolžiti tistim, ki so se angažirali, da je do procesa lahko prišlo. Med vsemi izstopata imeni preiskovalnega sodnika Sergia Serba, ki je v nelahkih okoliščinah s trmoglavo vnemo razkril krvnike in zbral gradivo, ki je dokazovalo njihovo krivdo, in novinarja Primorskega dnevnika Albina Bubni-ča, ki je dolgo let zbiral podatke o tistih, ki so bili umorjeni v Rižarni, objavil prvi seznam žrtev in zbral pričevanja svojcev žrtev in tistih, ki so zapor v Rižarni preživeli. Obenem pa je Bubnič vsem kolegom, ki so ga obiskali, nudil gradivo za njihova poročila in tudi na ta način prispeval, da je ostalo desetletja po koncu vojne vprašanje lagerja smrti pri Sv. Soboti aktualno. Že takoj po koncu vojne ni manjkalo podatkov o tem, da je bila Riža-ra edino koncentracijsko taborišče v Italiji, v katerem je delovala tudi kre-matorijska peč in da je bilo za zidovi nekdanje tovarne za predelovanje ri-ža v obdobju nemške okupacije od septembra 1943 do konca vojne umorjenih na tisoče ljudi. Vendar se sodstvo v obdobju zavezniške vojaške uprave ni hotelo lotiti preiskave, izredna po- RIZARNA 30 LET PO PROCESU PRED POROTNIM SODISCEM Sodba prikazala samo polovično resnico Vojmir Tavčar rotna sodišča, ki naj bi kaznovala fašiste in kolaboracioniste, so bila - kot kažejo raziskave Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja -do fašistov zelo prizanesljiva. V 258 sodnih postopkih zoper ljudi, ki jih je bremenila obtožba kolaboracioniz-ma, so tožilci zahtevali skupno 1785 let zapornih kazni, sodni senati pa so odmerili 1.142 let kazni. V 44 procesih so prvostopenjski sodniki obtožencem izrekli zaporne kazni za skupnih 508 let, drugostopenski sodniki pa so jih znižali na 234. Dve obsodbi na dosmrtno ječo sta bili v drugi stopnji spremenjeni v obsodbi na 25 let zapora, edina obsodba na smrt, ki jo je izreklo izredno porotno sodišče, pa je bila v drugi stopnji spremenjena v 30 let ječe zaradi domnevne obsojenče-ve slaboumnosti. To je bil primer pripadnika pripadnika Posebnega policijskega inšpektorata za JK (splošno je bil znan kot Collottijeva tolpa) Luigi-ja Maraspina, ki odsedel samo nekaj let odmerjene kazni. Bruno Coceani, prekeft, ki ga je imenovana nacistična zasedbena oblast, pa je bil že 22. oktobra 1945 oproščen zaradi zelo dobrohotnega tolmačenja odredbe o ko-laboracionizmu. Tudi po letu 1954, ko je po Londonskem sporazumu Trst zopet prišel v meje Italije, se odnos sodstva do zločinov v Rižarni ni spremenil, čeprav v krajevnih časopisih poročil o grozodejstvih v taborišču smrti ni manjkalo, »notizie criminis« pa v teh poročili noben sodnik ni hotel videti. Politično vzdušje se je nekoliko spo-remenilo v sredini šestdesetih let, ko je prišla na oblast levosredinska povezava KD, PSI, PSDI, PRI. Leta 1965 je takratni predsednik republike Giuseppe Saragat, ki je bil dolgoletni voditelj socialdemokratske stranke, proglasil Rižarno za vsedržavni spomenik, začela so se dela za obnovitev la-gerja. Navzlic bolj odprti politični klimi pa sodna preiskava o grozodejstvih v Rižarni ni bila sad sodne odločitve, ampak naključja. Leta 1967 je skupina nemških sodnikov, ki je raziskovala grozodejtva skupine Einsatzkommando Reinhard na Poljskem, prosila za pomoč in sodelovanje tržaške kolege, da bi ugotovili, kaj so pripadniki te morilske organizacije počeli v Operacijski coni Jadransko Primorje od jeseni 1943 do konca vojne. Preiskovalni sodnik Sergio Serbo (takratni postopnik sploh ni predvideval lika sodnika za predhodni postopek, ki je v veljavi s sednjim italijanskim zakonom o sodnem postopku) je ob zbiranju gradiva za nemške kolege zbral dovolj dokazov, da je tudi sam lahko začel preiskavo o tem, kar se je dogajalo v taborišču smrti pri Sv. Soboti. Delo ni bilo lahko, saj je od konca vojne minilo več kot 20 let, nemško sodstvo in nemški viri niso izkazovali velikega navdušenja do sodelovanja s Trstom in tudi v mestu samem je prebijanje zida molka zahtevalo veliko napora. Nazadnje pa se je moral sodnik Serbo spoprijeti še z vojaškim tožilstvom iz Padove, ki se je proglasilo kot edino pristojno za preiskavo, češ da so bili preiskovani vojaki in so s svojim ravnanjem kršili vojaški zakonik. V tem primeru pa bi bil sodni postopek končan, ker so bili takrat medvojni vojni zločini že zastarani. Sodnik Serbo se je zahtevi uprl in se pritožil na kasacijsko sodišče, ki je pritrdilo njegovi tezi, da ni šlo za kršitev vojaškega zakona, ampak za brutalne umore (ta zločin po italijanskem zakonu ne zastara). Evidentirane pripadnike EK je zato bremenila obtožba večkratnih umorov z dodatnimi obremenilnimi okoliščinami podlih in nepomembnih razlogov in pohlepa. Na zatožni klopi sta se tako znašla poveljnik skupine Einsatzkommando polkovnik Avgust Dietrich Allers in komandant Rižarne Joseph Oberhauser. V Trstu pa so sodili samo Oberhauserju, ker naj bi Allers leto pred začetkom sojenja umrl v ne povsem pojasnjeni prometni nesreči. Da bi se izognil zahtevi vojaškega tožilstva je sodnik Serbo Ober-hauserja obtožil, da je odgovoren samo za uboj kakih 50 ljudi, ki so bili zaprti v Rižarni in obenem v svoji razsodbi, s katero je utemeljil zahtevo po formalnem procesu, razlikoval med »nedolžnimi žrtvami « (judi, civilisti, svojci partizanov) in drugimi žrtvami (v bistvu je šlo za pripadnike odporniškega gibanja). To je že od samega začetka izzvalo kritiko odvetnikov prizadetih strank, ki so politično predstavljali ves t.i »ustavni lok«, torej paleto vseh političnih strank z edino izjemo neofašistične MSI. Skupno je oškodovane stranke (svojce jetnikov in žrtev, pa tudi skupino preživelih) zastopalo 30 odvetnikov, med katerimi je posebej izstopal lik senatorja Umberta Terra-cinija, enega od voditeljev italijanskega protifašističnega gibanja in predsednika ustavodajne skupščine (podpisal je ustavo skupaj s predsednikom republike Enricom De Nicolo in predsednikom vlade Alcidejem De Gasperijem). V tem zboru je bila tudi skupina slovenskih odvetnikov Bogdan Berdon, Egon Floridan, Jan Godnič, Peter Sancin, Franc Škerlj in Drago Štoka. Predstavniki prizadetih strank so se zavzeli, da bi sodni senat izrekel pogumno sodbo, ki ne bi samo obsodila edinega obtoženca zaradi njegovih hudodelstev, se ne bi omejila samo na »muzej grozodejstev«, ampak naj bi obravnavala zgodovinske, politične in kulturne probleme, ki jih je načenjala Rižarna in bi - tako odvetnik iz Rovereta Sandro Canestrini - »od-krušila apno, s katerim so bili pred 30 leti prekriti napisi in sporočila jetnikov lagerja« (takoj po vojni so namreč pripadniki ZVU z apnom prekrili vse napise v Rižarni). Kot jasno kaže utemeljitev obsodbe Josepha Oberhauserja sodni senat tega izziva ni sprejel, pa tudi javni tožilec Claudio Coassin je bil s tega vidika zelo previden in se je omejil na zahtevo, naj se obtožencu sodi samo zaradi zločinov, zaradi katerih ga je bremenila obtožnica. V utemeljitvi, ki jo je napisal predsednik senata Domenico Maltese, je opazen napor, da bi Rižarno orisali kot pojav, ki je bil povsem tuj mestu, ki so ga postavile na noge nacistične okupacijske sile. Zato je menil, da se v okviru tega sojenja ne more obravnavati pojava ko-laboracionizma. To je bil tudi razlog, zaradi katerega je prišel navkriž še posebej z zgodovinarjem Gallianom Fo-garjem, ko je le-ta med svojim pričanjem opozoril na zgodovinske odgovornosti tržaške buržoazije. Pričanja preživelih, svojcev žrtev in zgodovinarjev (Tone Ferenc, Enzo Collotti, Teodoro Sala, Galliano Fogar, Mario Trampus) so jasno pokazala, da je bila Rižarna za Jude predvsem tra-zitno taborišče na poti v lagerje v Avstriji in Nemčiji, medtem ko je bila kot lager smrti predvsem orožje za boj proti slovenskemu in italijanskemu odporniškemu gibanju. To je po svoje samoumevno, saj je bila skupina EK del policijske in varnostne strukture za boj proti političnim sovražnikom, med njene naloge pa je sodila tudi skrb za varnost strateško pomembne ceste od Trsta do Reke. V tem sklopu je imela skupina osrednjo postojanko v Podgradu, ki je bila izhodišče za pro-tipartizanke akcije v Brkinih. Prvi komandant EK major Christian Wirth pa je umrl pri Krvavem potoku, ko je padel v zasedo partizanov. Izpostaviti to plat in to vlogo Ri-žarne pa bi pomenilo priznati vlogo slovenskih in jugoslovanskih partizanov v boju za osvoboditev teh krajev, temu pa se je sodni senat skrbo izognil. Kot se je izognil vprašanju kola- boracionizma in odgovornosti Italije, celotna utemeljitev temelji na formalističnem prijemu, s katerim je sodni senat povsem ločil zločin od njegovih zgodovinskih in političnih korenin. Sodnika Malteseja je samo enkrat zaneslo in sicer proti koncu sodbe, ko je med drugim zapisal, »da se je s koncem nacistične okupacije končala tudi dejavnost skupine Einsatzkommando. V kratkem času pa je bilo mesto na nič manj obsodbe vreden način zopet tragično okrvavljeno.« Skratka v Trstu so si okrvavili roke tako nacisti in njihovi ukrajinski in kozaški po-magači kot Slovani, edina izjema so bili Italijani. Enzo Collotti je razsodbo označil za »polovično resnico«, medtem ko bi s pogumnejšim pristopom lahko bila dokaz, da se mesto in njegove ustanove skušajo postopno osvoboditi dediščine tiste nacionalistične nestrpnosti, ki je bila ena od temeljnih značilnosti fašizma. Kljub tem nespornim omejitvam pa je utemeljitev sodbe dopuščala dodatne preiskave, ki naj bi osvetlile neraziskane plati. Vendar se te naloge ni lotil nihče. Ali točneje, sodnik Serbo je - če me spomin ne vara - začel drugo preiskavo, ki naj bi osvetlila odgovornosti kolaboracion-izma. Toda te naloge ni mogel izpeljati, ker mu je bila zaupana druga zadolžitev, kmalu potem pa se je odločil za predčasno upokojitev. Njegovo gradivo je ostalo v predalih nekaj let, nato pa je bila preiskava prekinjena. Zahteva, naj bi se mesto zamislilo o svoji preteklosti, je bila takrat prisotna predvsem med levico, ki pa se je delno prepustila toku in se nekako sprijaznila z vse bolj prisotnim stereotipom »Italijanov dobrih ljudi« kot jih je v svojem filmu prikazal režiser Giuseppe De Santis. Ta odnos do preteklosti je viden celo v zakonu, s katerim je bil 27. januar leta 2000 proglašen za dan »spomina na poboj in preganjanja Judov in italijanskih političnih in vojaških deportirancev v nacistična taborišča«. Zato ne sme pre-senentiti dejstvo, da je Silvio Berlusconi lahko prav ob dnevu spomina izzivalno ocenil, »da so bili rasistični zakoni madež za Mussolinijev režim, ki pa je po drugih plateh storil marsikaj dobrega«, ne da bi se mu to maščevalo, medtem ko je v medijih znatno manj odmevala ostra obsodba fašizma, ki jo je izrekel predsednik republike Giorgio Napolitano. V Nemčiji bi se kaj takega ne moglo pripetiti, saj je bil tam obračun s preteklostjo veliko bolj iskren, globok in resen. / ALPE-JADRAN, ITALIJA Nedelja, 3. februarja 2013 1 "J ITALIJA - Monte dei Paschi še vedno pogojuje volilno kampanjo TRST - Volilna kampanja liderjev strank Monti: Davki so bili potrebni, Jutri Berlusconi, Bersani hvali Napolitana, v torek Fini, Grillo »izziva« z ... bombami v četrtek Grillo RIM - Afera banke Monte dei Paschi iz Siene še vedno buri italijanske politične vrhove. Vanjo je posegel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je opozoril na nevarnost »kratkega stika« med pravico in tiskom. Tajnik Demokratske stranke in kandidat leve sredine za predsednika vlade Pier Lui-gi Bersani je pohvalil Napolitana, sta ga pa lider Severne lige Roberto Maroni in kandidat levice za premierja Antonio In-groia napadla, češ da naj bi s svojim posegom skušal utišati bančno-politični škandal, kar naj bi služilo predvsem Demokratski stranki, ki naj bi bila posredno vpletena vanj. Javno tožilstvo iz Siene je potrdilo, da naj bi bilo v preiskavo vpletenih kakih deset ljudi, vsi naj bi bili nekdanji vodilni možje najstarejšega bančnega zavoda na svetu, nihče od političnih predstavnikov naj bi ne bil tarča preiskave. Medtem je deželno upravno sodišče zavrnilo zahtevo združenja potrošnikov Codacons o prekinitvi izdaje tako imenovanih Montijevih obveznic, s katerimi naj bi »rešili« banko pred propadom. Politična kronika je včeraj beležila predstavitev Montijevega načrta za delo. Treba bo preurediti pogodbe za nedoločen čas, podaljšati delovno dobo, tako da se bo čas za upokojitev odmaknil. Glede davkov je izjavil, da je njegova vlada uvedla nekaj novih davkov izključno zato, da bi državo rešila pred bankrotom. Sedaj bi bilo treba »davke uravnati«, je menil kandidat sredinske Državljanske izbire za predsednika vlade. Bersani se je včeraj ponovno obregnil ob zadevo Monte dei Paschi. Ne bom dovolil, da tisti, ki so iz kazenskega zakonika črtali lažno bilanco, sedaj dvigujejo prah proti Demokratski stranki, je dvignil glas in dodal, da je njegova stranka vedno opozarjala na preveliko težo fundacij v posameznih bančnih zavodih. Lider Gibanja 5 zvezd Beppe Grillo je s svojim cunami tourom včeraj napolnil glavni trg v Bologni. Pod nalivom je spet posegel z izzivom, tokrat z mednarodnega prizorišča. Opozoril je na nevarnost italijanske vpletenosti v vojno v Maliju. Spomnil je, da ustava zavrača vojno, in je provokativno pozval morebitne teroriste Al Kaide naj - če že morajo opraviti atentat v Italiji - usmerijo svoje rakete na palačo Montecitorio, to pa naj storijo pred 25. februarjem, saj bodo po tem datumu tam sedeli tudi poslanci njegovega gibanja. Grillo poziva ... k bombardiranju Montecitoria KROMA TRST - Volilna kampanja za parlamentarne volitve postaja tudi v Fur-laniji-Julijski krajini iz tedna v teden bolj vroča. Potem ko je kandidat levosre-dinske koalicije za predsednika vlade Pier Luigi Bersani ta teden v Trstu sodeloval na srečanju evropskih socialistov in demokratov, bodo od jutri do četrtka obiskali deželo številni drugi vsedržavni voditelji strank in gibanj. Jutri popoldne bo prispel v Trst predsednik Ljudstva svobode Silvio Berlusconi. Najprej se bo (ob 15.30) sestal z deželnim predsednikom in kandidatom desne sredine na deželnih volitvah Renzom Tondom, potem se bo na Pomorski postaji udeležil srečanja, ki ga ob 50-letnici ustanovitve avtonomne dežele FJK prireja deželna skupina Ljudstva svobode. Sledila bo tiskovna konferenca, zatem pa bo Berlusconi na javnem srečanju predstavil kandidate desne sredine za parlamentarne volitve. Jutri bo prispela v deželo tudi nekdanja ministrica za mladinska vprašanja v zadnji Berlusconijevi vladi Gior- LJUBLJANA - V sredo v Slovenskem etnografskem muzeju Noše tržaških Slovencev Razstavo je pripravila Marta Košuta, sodi pa v sklop praznovanj 90-letnice SEM LJUBLJANA - Ob praznovanju 90-letnice Slovenskega etn ografskega muzeja (SEM) in ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku bodo v sredo ob 17. uri v SEM odprli gostujočo razstavo Nosile so se ko cesarica, o noši tržaških Slovencev, kot pomembni sestavini njihove narodne identitete. Razstavo je pripravila ljubiteljska raziskovalka in zbiralka noš Marta Košuta s Kontovela. Odprla jo bo ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Na razstavi, ki skuša podati celovito sliko oblačilnega izročila Slovencev na Tržaškem, je predstavljenih več kot 20 oblek - zimskih, nedeljskih, dekliških, poročnih, vsakdanjih noš itn. - v glavnem ženskih, ki so se nosile in se še danes nosijo v vaseh Bazovica, Prosek, Opčine, Bani, Križ, Kontovel, Škedenj, Barkovlje in v okolici Trsta. Razstavljeni so tudi posamezni izbrani oblačilnih elementi - rute, okrasje, razne vezenine in rokavice ... Avtorica zasnove razstave Marta Košuta pod naslovom Nosile so se ko cesarica pripoveduje: »Tržaški Slovenci ima- SPOROČILO ZA TISK - 50 let avtonomije FJK SSk: Avtonomijo bi morali bolj učinkovito uresničiti TRST - Na dan, ko so se začela proslavljanja 50-letnice sprejetja statuta, s katerim je nastala avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, stranka Slovenska skupnost (SSk) ocenjuje, da bi bilo mogoče deželno avtonomijo bistveno boljše uporabiti in s tem doseči veliko več za prebivalstvo in deželni teritorij. Kot piše SSk v sporočilu za tisk, je poseben poudarek potreben varstvu narodnih manjšin, še posebno slovenske, ki predstavlja enega izmed temeljev, če ne celo glavnega, deželne avtonomije. »Žal je bilo to varstvo večkrat le deklarirano, zelo malo pa udejanjeno. Kako je z izvajanjem zaščitnega zakona je vsem znano in poznano. Še posebno pa se pozna v sedanjem trenutku, ko spričo zaključka žalostne zgodbe o finančnih prispevkih za leto 2012, lahko ugotovimo, da je sedanja deželna uprava problem podcenjevala in v končnih trenutkih zavrnila vse predlagane rešitve. To pa je pahnilo slovenska društvena in ustanove v veliko krizo, ki bo nedvomno pustila posledice. Iz tega lahko ugotovimo, da je deželna avtonomija na področju varstva narodnih in jezikovnih manjšin zabeležila negativen rezultat,« poudarja SSk. Popolnoma drugače pa so ravnale avtonomni pokrajini Bocen in Trento ter avtonomna dežela Dolina Aosta, ki so prav na podlagi avtonomijo ustvarile model, ki ima pozitivne učinke na vseh področjih, v prvi vrsti v gospodarstvu in teritoriju z njegovimi značilnostmi. Deželne volitve, ki bodo letos v aprilu so ponovna možnost, da se lahko prebivalstvu in teritoriju FJK ponudi nove perspektive za razvoj. Sicer je kriza še vedno huda, vendar se da dogajanje obrniti v pozitivno smer, meni SSk. S pravilnim pristopom do vseh narodnih in jezikovnih komponent deželne stvarnosti je mogoče avtonomiji FJK dati novo vsebino, ki bo temelj za prihodnji razvoj. Tega pa se morajo v prvi vrsti zavedati občani in občanke, ko bodo izbirali komu zaupati upravljanje njihovega teritorija v naslednjih petih letih. Slovenska skupnost in njeni predstavniki si to zaupanje gotovo zaslužijo, je prepričana SSk, »saj je še edina preostala stranka izpred 50 let in ima kot narodna stranka Slovencev v FJK svoje mesto v deželnem zboru. To mora biti za celotno deželno skupnost temeljna dodana vrednost, zaključuje SSk. mo poseben odnos do svojega tradicionalnega oblačila. Do konca 17. stoletja je bil Trst malo obmorsko mesto tri tisočih duš, obdano s slovenskim življem, večinoma poljedelci in živinorejci, za katere je bila v ti- SPOROČILO SIK Spetič: DS nima nič skupnega s KPI TRST - Deželni tajnik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Sto-jan Spetič je izrazil polno solidarnost Pierluigiju Bersaniju, ki mu je premier Monti očital, da je njegova Demokratska stranka »rojena leta 1921«, s čimer je namigoval na dejstvo, da je tedaj bila ustanovljena KP Italije, ki sta jo vodila Gramsci in Togliatti. Prav je, da so Ber-sani in drugi voditelji DS ogorčeni in da poudarjajo, kako različen je politični načrt Demokratske stranke, saj DS nima prav nič skupnega z zgodovino KPI in je pravzaprav njen nastanek posredna posledica njene razpustitve. Kvečjemu bi morali razčistiti nesporazum, zaradi katerega mnogi aktivisti in volilci DS pomotoma mislijo, da so dediči te zgodovine, kar bi bilo plod nedoslednosti. Vprašanje komunistične politike v Italiji ostaja odprto in »Državljanska revolucija« ostaja upanje, da se bodo komunistični poslanci vendar vrnili v parlament in tam vodili bitko za spoštovanje republiške ustave in pravic delovnih ljudi, še poudarja deželni tajnik SIK. stem času določena obleka, tako rekoč uniforma, ki jih je ločevala od ostalih družbenih slojev. Krojena je morala biti po strogih predpisih in s preprostimi tkaninami, ljudje pa so kljub vsemu znali izraziti svoj okus in ustvariti to, kar danes pojmujemo kot ljudsko nošo ... Trst je zanimiv tudi zaradi geografske lege, ki je bila stičišče in razvodje dveh povsem različnih oblačilnih kultur. Na vzhodnem območju so kmečke žene nosile mediteranski kroj, ki mu pravimo škedenjska ali brška noša. Tako so se namreč oblačile ženske v Škednju, v vaseh tržaškega Brega in v slovenski Istri. Noša je v osnovi zelo stara, krojena v slogu starodavnih balkanskih tunik, dalmatik. V zahodnem predelu Trsta pa so slovenske ženske krojile nošo po alpskem modelu, v mestu poznano kot manderjera. Ta kroj s širokim krilom, prišitim na životec, je znan tudi v ostalem slovenskem prostoru. Ljudska noša je za slovensko manjšino v Italiji pomemben razpoznavni znak pripadnosti. V marsikateri rodbini je pomenila družinski zaklad, ki so ga hranili s skrbno ljubeznijo. Tako se je do danes ohranilo še precej originalov, zlasti na Tržaškem. Med njimi so le praznične noše, o delovnih ni več sledi. Najštevilnejše so ženske noše, od moških se je le tu in tam ohranil kakšen del, njihovi opisi pa so skrajno nepopolni.« gia Meloni. Predstavila bo novo desničarsko gibanje Fratelli d'ltalia, ki ga je osnovala skupaj z Ignaziom La Russo po odhodu nekaterih desničarjev iz Ljudstva svobode. V torek, 5. februarja, bo obiskal Trst predsednik poslanske zbornice in lider Prihodnosti in svobode Gian-franco Fini. Skupno z vsedržavnim koordinatorjem stranke Robertom Me-nio bo imel ob 19. uri javno srečanje s člani stranke in somišljeniki v bivšem hotelu Jolly v Ul. Cavour. V torek bo prispel v Pordenon predsednik vlade in kandidat sredinskih strank za premierja Mario Monti. Predstavil bo kandidate svojega gibanja in koalicijskih strank UDC ter Prihodnosti in svobode. V četrtek, 7. februarja, pa bo privihral v Trst volilni cunami tour Bep-peja Grilla. Vodja Gibanja 5 zvezd bo imel ob 17. uri shod na Borznem trgu, po koncu pa bo oddrvel v Videm, kjer bo ime ob 21. uri podobno javno srečanje. Predlogi za nagrado Nadja Maganja - samo še danes V spomin na šolnico, družbenopolitično in kulturno delavko Nadjo Maganja so Skupnost Sv. Egidija Furlanije-Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili po njej poimenovano nagrado. Prejme jo ženska ali skupina žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganje. Odbor bo nagrado podelil februarja - svoje predloge za nagrado lahko posreduje kdorkoli samo še danes po elektronski pošti premio-nagradanm@libero.it. Potresa pri Celovcu in v Istri LJUBLJANA - Ob 14.35 so številni prebivalci Slovenije občutili potres. Kot je bilo razvidno iz prvih podatkov avtomatske analize Arsa, je bilo središče potresa 27 kilometrov jugovzhodno od Celovca pri Železni Kapli, imel pa je ma-gnitudo 4,2, učinki potresa pa so bili 5. stopnje po Evropski potresni lestvici. Čutili so ga na Koroškem in Štajerskem, pa tudi v Ljubljani in okolici. O škodi ni poročil. Tla so se včeraj tresla tudi na Hrvaškem, kjer so ob 12.42 zabeležili sunek z ma-gnitudo 3,2. Žarišče je bilo v bližini rta Muča v Istri. Tresenje tal so občutili tudi ob hrvaški obali do Splita. Februarska epizoda oddaje Alpe Jadran TRST - Prijatelji oddaje Alpe Jadran si bodo tudi nocoj lahko ogledali pester izbor televizijskih prispevkov in novičk s področja Srednje Evrope: iz Bocna o orientaciji na snegu, z Bavarske o prizadevanjih za ohranitev divjih konj, iz Švice o skrivnostnih znamenjih na žitnih poljih, iz Slovenije o ženskem pevskem zboru Kombinat, iz Istre o omamnih vonjavah sivke in drugih zelišč, z Južne Tirolske o muzeju rimskih naseld-bin. Oddajo bo sklenila reportaža o značilnem pustnem karnevalu v Kvarneru. Oddaja Alpe Jadran, ki jo pripravlja urednica Deva Pincin v sodelovanju z RTV Slovenija, bo na sporedu danes ob 20. 30 na frekvencah slovenskih programov Rai, s ponovitvijo v četrtek ob isti uri. Sl VIDEM O 0/10 O PORDENON 1/9 O LJUBLJANA -1/5 POSTOJNA O -1/0 KOČEVJE . o C -X O ZAGREB 1/4 O (^NAPOVED ZA DANES Zgodaj zjutraj bo po nižinah in ob obali še vedno rahlo Zjutraj bodo padavine p oblačno z zmerno burjo; čez dan bo povsod lepo in jasno hoda delno zjasnilo. Burji oz. z možnostjo rahle kratkotrajne oblačnosti, veter bo osla- ponehala. Hladneje bo. bel. ature bodo od -4 do 1, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 10 Po nižinah in ob obali bo delno oblačno do spremenljivo; v gorah bo večinoma spremenljivo, v alpskem pasu bo bolj oblačno z možnostjo snežnega pršenja ali rahlega sneženja zlasti na meji z Avstrijo in vse do dolin. Jutri bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno in suho. V torek zjutraj bo delno jasno, čez dan pa se bo oblačnost povečala in proti večeru bo ponekod lahko rahlo snežilo. srbija - Trditve časnika Informer Premier Dačic naj bi se kot notranji minister sestajal s pomočnikom šefa mafije BEOGRAD - Srbski časnik Informer, ki se sklicuje na vire pri srbskih kriminalistih, je včeraj objavil, da se je srbski premier Ivica Dačic, ko je bil leta 2008 notranji minister, večkrat sestal s sodelavcem pobeglega mafijskega šefa Darka Šarica, Radoljubom Radulovicem. Po pisanju Informerja naj bi srbska uprava kriminalistične policije posedovala podatke, da sta bila Dačic in njegov tedanji vodja kabineta Branko Lazarevic v stiku z Radulovicem, ki ima vzdevek Mi-ša Banana. Slednji naj bi bil zadolžen za transport kokaina iz Južne Amerike v Evropo. V Dačicevem kabinetu so se na pisanje časnika že odzvali in dejali, da je premier začuden nad ravnanjem policije, ki ga ni obvestila, da poteka preiskava proti Radulovicu, in da je zadeva sedaj prišla v javnost zaradi tega, da bi preprečili zamenjavo direktorja policije Milorada Veljovica. "Vsi so Mišo Banano poznalo kot poslovneža. Številni podjetniki, novinarji in politiki so se z njim srečevali. Ali to sedaj pomeni, da so vsi ti mafijci," je za Informer dejal neimenovani vir iz premierovega kabineta. VOLGOGRAD - V Rusiji so včeraj obeležili 70. obletnico sovjetske zmage v bitki za Stalingrad, največjega poraza nacistične Nemčije, ki je prinesel preobrat v drugi svetovni vojni. Volgograd je ob tej priložnosti za en dan znova postal Stalingrad, slovesnosti v mestu pa se je včeraj udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Bitka za Stalingrad je trajala 200 dni, od 17. julija 1942 do 2. februarja 1943. Nemške enote pod vodstvom generala Frie-dricha Paulusa so 2. februarja pred 70 leti kapitulirale, ko so jih obkolili vojaki Rdeče armade.Dolgotrajne bitke za mesto ob Volgi, pomembno tranzitno središče na poti na Kavkaz ter tamkajšnje bogate zaloge nafte in zemeljskega plina, je bilo tako konec. To je bila prva množična predaja nemške vojske od začetka druge svetovne vojne in je spremenila tok vojne. Prinesla je pomemben preobrat za sovjetske sile, tako strateško kot psihološko, saj so bile v začetku vojne zaradi niza porazov demorali-zirane. Bitka za Stalingrad je bila tudi ena najbolj krvavih bitk v zgodovini. V njej je po ocenah na obeh straneh umrlo med 1,7 in dva milijona ljudi. Rusi so se ključnega dogodka pred 70 leti spomnili z dogodki po vsej državi, med drugim v Moskvi, še posebej slovesno pa je bilo v Volgogradu, kot se danes imenuje nekdanji Stalingrad. Milijonsko mesto so že pred slovesnostjo okrasili s številnimi zastavami in rdeče-rumenimi plakati v čast zmagovalcev zgodovinske bitke, ob obletnici pa pripravili tudi njeno uprizoritev. Včeraj je bila v mestu tudi vojaška parada, na kateri je v uniformah Rdeče armade sodelovalo več kot 650 vojakov, udeležil pa se je je tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Danes pa v Vol-gogradu načrtujejo skupen nastop nemškega in ruskega orkestra, ki bosta izvedla Beethovnovo deveto simfonijo, Odo radosti, in posebej za ta namen spisano rusko skladbo v spomin na žrtve. volgograd - Bitka prinesla preobrat v 2. svetovni vojni Obeležili 70. obletnico zmage v bitki za Stalingrad Predsednik Putin je pripravil tudi sprejem za veteranke in veteranke bitke pri Stalingradu ANSA tehnologija - Apple nazaduje, prodaja ostalih narašča Prodaja tablic v zadnjem lanskem četrtletju presegla vse napovedi WASHINGTON - Globalna prodaja tablic je v zadnjem lanskem četrtletju presegla celo najbolj optimistične napovedi, kažejo prve ocene mednarodne analitske družbe IDC. Po svetu je bilo tako prodanih 52,5 milijona tablic, kar je kar 74,3% več kot v lanskem tretjem trimesečju in 75,3% več kot v enakem obdobju predlani. Apple z 22,9 milijona prodanih ipadov ostaja najpomembnejši tržni igralec, a se je njegov tržni delež kljub 48-odstotni medletni rasti prodaje že drugo četrtletje zapored znižal. Prodaja ostalih naprav je namreč bolj skokovita. Samsung je tako v zadnjem lanskem četrtletju prodal 7,9 milijona tablic znamke Galaxy, kar je 263 odstotkov več kot v enakem obdobju 2011 in zadošča za 15,1-odstotni tržni delež. Tretji na lestvici je bil Amazon, ki je prodal nekaj manj kot šest milijonov kindlov, kar je bilo 26,8 odstotka več kot v četrtem trimesečju 2011 in dovolj za 11,5-od-stotni tržni delež. Na četrto mesto se je uvrstil taj-vanski Asus, ki je prodal 3,1 milijona tablic, kar je neverjetnih 400 odstotkov več kot leto pred tem in predstavlja 5,8-odstotni tržni delež. Prodaja tablic presega vse napovedi ANSA Time Magazine: Zelena luč Izraelu za napade na Sirijo TEL AVIV - Po pisanju časnika Time Magazine so ZDA Izraelu dale zeleno luč za nove zračne napade na Sirijo. Časnik se pri tem sklicuje na neimenovana zahodna obveščevalca. Kot še piše časnik, naj bi bile na podobno operacijo v Siriji pripravljene tudi ZDA. In to v primeru, če bodo nasprotniki sirskega predsednika Bašarja al Asada poskušali pridobiti nadzor nad orožjem za množično uničevanje. Sirija je ta teden sporočila, da naj bi Izrael v noči na sredo izvedel zračni napad na sirsko ozemlje. Podrobnosti napada so še vedno zavite v temo. Sirija in Iran sta Izrael obtožila, da je napadel vojaški raziskovalni center v bližini sirske prestolnice Damask, in zagrozila s povračilnimi ukrepi. Napad naj bi zahteval dve smrtni žrtvi in pet ranjenih. Zahodni varnostni krogi na drugi strani zatrjujejo, da je bil napad namenjen konvoju s protiraketno obrambo, ki je bil namenjen Hezbolahu na jugu Libanona. Uradni Jeruzalem se na dogodek še ni odzval. V Italiji ujeli enega od najnevarnejših kriminalcev RIM - Po treh letih bega so v Kalabriji aretirali znanega vodjo mafijskega klana Pesce, 53-letnega Domenica Leotto, ki velja za enega od najnevarnejših italijanskih kriminalcev. Leotta naj bi bil med drugim kriv umora najmanj treh žensk, ki so jih ubili v spopadih med različnimi klani mafijske združbe 'Ndrangheta, ki velja za najbogatejšo mafijsko organizacijo v Italiji.