800. štev. 7 Ljubljani, ponedeljek dne 9. marca 1914. Leto Ih. - Posamezna štev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno ~ j toliko posamezna številka »Bodeče Neže". ^ ■ »DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah {in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri- - 'logo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike Z stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celo-' u iletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se poSilja ::: upravništvu. k. ::: Telefon številka 118. Posamezna itev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno L toliko posamezna številka »Bodeče Neže". Uredništvo in upravnistvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 61 fc»- Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža". Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma , se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ;se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in j zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po- , i s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s j n: Odgovorni urednik Radivoj Korene. s:' ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .”= \ Goriški deželni zbor odgoden. V gorišketn deželnem zboru so bili zadnje dni nenavadno zanimivi prizori. Bilo je nekam tajinstveno, a vsak je čutil, da gre za velike odločitve. 2e ko je »Dan« poročal o davčnih predlogih deželnega odbora, t. j. o davčnih' upih laške klerikalne stranke, smo dejali, da se ta juha ne bo tako gorka pojedla, kakor so nam jo predložili. In zdaj je prišlo tako daleč, da je, zahvaljen bodi bog, sploh ne bomo jedli. Čim so bili davčni predlogi na mizi, je strančica novostrujarjev začela skakati in razsajati. Sila navdušena je bila za davek na pivo, češ naj se nastavi magari na 12 K od hi! Davek na vinski konsum pa je bil belcebub, katerega izganjati so bili novostrujarji pripravljeni, če treba, z velikanskim zvišairem doklad. Vse naj se zviša, le vina v kleteh Soriških purgarjev naj se ne obda-či, to je bilo geslo novostrujarjev. Ali med tem, ko so novostrujarji nobnaii in si je poslanec F o n zbiral VenS?*’ so se vrši,i pri vodilni Slo-franki važni in dalekosežni — Med tem, ko je otročja n°vostrujarskih demagogov riti navse grlo po deželi in se bo-|p ,.?.nemu davku, med tem ko Proti sam zabavljala in lagala čejo obdavčn",m-posIancem’ da ho’ odreSI vsak OTvISek davkov, ako m pride do popolne reforme gorlške deželne uprave. Ooriška deželna uprava ne obsega ne cest, ne učiteljstva, ne bolniških stroškov. Ta uprava se povsod vtika, dela sitnosti cestnim od-šolskim okrajem, pobira do-Da ,A’Zl,h koncu koncev vzdržuje blaznico^ biC ,,urac]™§tvo, luksnriozno Jv, ^az.n'ci — o tem pribežališču laških sinekur, bomo še svojčas več govorili. Pajerjeve kosti bo treba še marsikje preganjati!) — Produktivne svrlie deželna uprava doslej nima. Pač pa je pobasala državne davčne preodkaze, ki so bili namenjeni učiteljem! Vsaka resna stranka se je torej morala vprašati, ko se je šlo za zvišanje davka, predvsem, ali more pred volile! zagovarjati katerikoli povišek, če dežela ne prevzame kakega delokroga, ki res nekaj pome-ni. Zft to, cucn dfuofcmii dnvn sar® * & 1» treba novih davkov. Naj prevzame .dežela cestno gospodarstvo, plačilo učiteljstva, vzame naj v roke bolniško vprašanje — same stvari, ki jih na Kranjskem že upravlja deželni odbor. Potem se odpravijo nad ložne okrajne naklade, in vsaka resna stranka bi morala glasovati za tako davčno preuredbo, da bo izhajala dežela brez deficitov. Vsakdo se zaveda, da taka velikanska preosnova ne gre kar čez noč; a začetek bi se bilo lahko storilo ravno pri vprašanju o regulaciji učiteljskih plač, ki je tako silno pereče, čeprav je poslanec Fon metal polena, vkljub temu je le res, da so bili državni predodkazi namenjeni učiteljstvu. Fonu in laškim poba-sovičem pa to ni bilo po godu. Fonu, ker je mračnjak, Lahom pa, ker bodo tisti denar pač raje — zase porabili! Samostojna stranka je torej storila prav, da brez temeljite reforme novih davkov ne dovoli. Vihar, vpri-zorjen od novostrujarjev, je umolknil. Z vso silo so bili naskočili, da bi odprli vrata, ki so bila — že odprta. Kakor podivjani pobiči tulijo, opravljajo in se ujedajo, krepelijo — voda na laški mlin! Topot pa je eno gotovo, da Italijani sedaj ne bodo imeli lahke naloge, spraviti deželno potrto barko v pravo strugo. Nasproti jim stoji resna stranka, in vse umikanje ne bo nič pomagalo! Glavar Faidutti s svojimi zvitimi triki, sladkimi smehi ne bo izhajal. Davkov mu Slovenci ne bomo pokladali na mizo, da bi potem z njimi razpolagal! Edini sklep zadnjega zasedanja goriškega deželnega zbora je kolonski zakon. Nič popolnega ni, neokle-sano, prenagljeno je to delo. Slovencev postava ne zadeva tako globoko, zato šo prepustili odgovornost laški ljudski stranki, želeč ji uspeha, ter ji privoščili iz srca vso baharijo, ki jo sedaj s tem zakonom uganja po deželi. Da le ne bo treba že jeseni krpati to postavo! Socialistični terorizem. Po itičen št raj k v Nabrežini. Trst, 6. marca. V spominu nam je borba, ki se je vršila predlanskim letom pri zidarski stroki v Trstu in okolici. Ta-* s*ap socialni demokratje na Stališču, da mora biti vsak zidar član socialno-demokratične zveze avstrijskih zidarjev. Ker so imeli v onem času slučajno moč, ki pa je bila umetno zgrajena, so proti članom drugih delavskih organizacij postopali naravnost barbarsko. Izdali so parolo , da se jim morajo vsi oni zi- daki , ki so združeni pod okriljem »Narodne del. organizacije", brezpogojno ukloniti, da morajo zapustiti Narodno del. organizacijo in se vpisati v socialno - demokratični tabor. Ker pa je nastal odpor, so se posluževali brahialne sile; pretepali so, metali kamenje in grozili z noži. Ker pa tudi to ni mnogo pomagalo, so proklamirali v krajih, kjer so bili v večini, štrajke, ter s tem hoteli podjetnike prisiliti, da postavijo člane nasprotne organizacije na cesto. Ponekod so imeli hipne uspehe, a ne povsod. Že takrat smo rekli, da je organizacija, ki se hoče vzdržati na površju samo potom tega, da delavstvo z nasilnimi sredstvi privezuje nase, obsojena na životarjenje, ali pa celo na smrt. In prav smo imeli. Pojavil se je proti socialno-demokratičnemu terorizmu tak odpor, da je bila so-cialno-demokrationa zidarska organizacija v par mesecih popolnoma polomljena; danes samo še nekoliko životari. V bodoče si bodo temeljito premislili, predno bodo pri zidarski stroki kaj takega uprizorili. Po istem kopitu, kakor opisano, so začeli postopati v zadnjem času pri kamnoseški in klesarski stroki v Nabrežini. Odkar se je v tem kraju pojavila »Nar. del; org." nabrežinski soc. demokratje nimajo miru in so čisto iz sebe. Štrajk, ki so ga nameravali uprizoriti 1. februarja, so opustili in ga bodo baje, če ga sploh bodo proklamirali pozneje. Glavno podlago njihove spomenice tvori posredovalnica dela, ki naj bi jo imeli oni v rokah in katere bi se morali posluževati vsi podjetniki; služila bi seveda v to, da onemogoči delovanje »Nar. del. org/, ker bi bila njena glavna naloga pač ta, da pošilja na delo samo tiste delavce, ki bi plačali Organizacijski oziroma strankin davek, bi bi bili torej organizirani. O lem imamo prav dobre skušnje iz časov poslovanja tržaške zidarske posredovalnice dela, ki je zdaj že razbita. Kakor rečeno, tega širajka do-sedaj ni bilo, pač pa se je zaenkrat j)ojavil neki drugi štrajk in sicer samo v delavnici gosp. Caharije. Socialni demokratje so od slovenskih delavcev, ki so organizirani v narodni delavski organizaciji, zahtevali, da se organizirajo pri njih, ker da bodo sicer nastopili ostrejšim potom. Ker pa tega poslednji niso hoteli storiti, so socialni demokrati izjavili, da naj gredo člani narodne del. organizacije v bližnjo delavnico, da bodo ločeni češ, da z njimi ne marajo skupno delati. Tudi to se je zgodilo. Zato so soc. demokratje —<- osemnajst po številu — nemudoma zapustili delo in izjavili, da ostanejo toliko šasa v štrajku, dokler g. Caharija članov »Nar. del. org." ne odpusti. G. Caharija seveda ni storil tega, vsled česar teh 18 soc. demokratov še nadalje »štrajka". Pravijo, da se bo štrajk razširil tudi po ostalih delavnicah. Mi jim pravimo, naj le poskusijo, pa bodo videli, kako bodo poraženi. Torej — to je štrajk, ki se ne vrši na naslov podjetnikov za zboljšanje delav. razmer, ampak, je to štrajk ki je naperjen proti delavcem, ki so drugega ne pa renegatskega mišljenja, kakor nabrežinski soc. demokrati. Bodi povedano tudi to, da so i-meli pred par dnevi soc. demokrati omenjenih 18) v delavnici sestanek, ki se ga je udeležil tudi socialistični str. tajnik, to pa vkljub temu, da nima dovoljenja, da bi uprizarjal huj-skarije po delavnicah. Po sestanku je priletel od socialistične strani kamen in je zletel mimo ušes njihovega nasprotnika, znamenje, da se jih je nahujskalo, Zlasti pa se poslužujejo soc. demokratje tega sredstva (kamenjanja) na noč, ko je bolj temno in se lažje skrijejo . Človek ni brez skrbi, ko koraka po Nabrežini. Zaradi tega je bilo v teh dneh pomnoženo orožništvo. In to postopanje, naj bi bilo socialistično! Ne moremo limeti, kako ko jo mogli sodrugi tako daleč zavoziti. Le tako naprej, videli hočemo, kdo bo zmagal: ali tisti, ki se bojuje za svobodo mišljenja, ali oni, ki vpeljava terorizem, podoben španski inkviziciji 1 Mi nimamo strahu, pripravljeni smo na vse. To moč oziroma pogum nam daje zavest, da je naš boj pošten in potreben. Slovenska zemlja. IZ PODČETRTKA. Dne 1. t m. prevzela je vodstvo tukajšnjega poštnega urada neka Marija Strašek (Straschek), ki je seveda zagrizena nemčurka — kako tudi ne, saj že njeno ime nam kaže pristno germansko pokoljenje,- •— Komaj pa, da je nekaj dni tu in še z nikomur ni prišla v stik, že izziva na najdrznejši način mirne tržane. Ne samo, da jim javno daje priimek »mikultivviertes Volk«, odstranila je še dvojezično pošteno tablo in jO" nadomestila s satnonemško. To je pa višek nesramnosti poštne uslužbenke! To je drznost, ki jo pod nobenim pogojem ne trpimo, ker si ne damo od nikogar kratiti svojih narodnih pravic in naj bo ta gospodična še tako vroče germanske krvi! Poživljamo torej vse interesira-ne občinske oblasti kakor: Podčetrtek, Vinštajn, Imeno in Sopote, kakor tudi drž in dež,, poslanca gosp. dr. Frana Jankoviča, da nemudoma pri poštnem ravnateljstvu z vso silo protestirajo proti temu nečuvenemu izzivanju poštarice Marije Straschek ter z vso odločnostjo zahtevajo, da se samonemški napis pri c. kr. poštnem uradu v Podčetrteku nemudoma odstrani ter zopet nadomesti z dvojezičnim — kakor je to bilo vedno doslej — ter se tako izogne po-' sledicam, ki bi v nasprotnem slučaju nastale — kajti ne damo se zaničevati od osebe, ki živi od slovenskih žuljev in službuje na naših rodnih tleh! Konečno pa povemo poštni uslužbenki Straschek, da naj kroti svoj germanski jezik, sicer, ji povemo marsikaj — kar ji ne bi posebno dišalo in bi ji znalo vzeti sapo za dolgo časa! Poštnemu ravnateljstvu se pa kar »najtopleje (!) zahvaljujemo«, da nam je poslal tak »ženski genie« kakor je Straschek — samo radovedni smo, kaj bo porekel gospod poštni komisar, ko bo videl, kako dobro se razumejo poštna »frajlica« in tržani.. Povemo Vam pa, gospodična Straschek, da si bodemo ta Vaš na-1 stop dobro zabilježili ter ne mirovali dokler ne bodete prisiljena vzeti zopet »velikanski Mdbelwagen« ter odjadrala tja, kjer Vas željno pričakuje »deutscher Michel« da bodeta igrala na Vašem »Borsendorfef« če-tveroročno in s pomočjo znanega »dunnner August« nadaljevala pa Vaše baje krasne novele ter obirala »das unkulthviertes Volk« iz Podčetrtka! IZ OTOC PRI PODNARTU. Omenili smo zadnjič v Vašem cenjenem listu, nekaj malega od naših ključarjev in pa našega nadepol-nega župnega upravitelja Joža Vran-krja iz fare Dobrava pri Kropi. V naši vasi je podružnična cerkev, katera je posvečena sv. Antonu Puščavniku in je vsako leto na dan njegovega godu precej obiskovalcev te cerkve, kateri prinesejo kot darilo cerkvi navadno prešičevo krače, klobase in sploh prešičje meso. Te*' ,u. ga mesa se marsikatero leto nabere 1- " celo na tri cente, katero sc proda .,-;,, potem na dražbi, s tem na ta način f dobljenim zneskoip pa bi se morala popravljati naša cerkev v Otočah. Prejšnji župnik g. Aljančič je dal našo zapuščeno cerkev temeljito popraviti in preslikati, seveda ne na svoje, pa tudi ne na cerkvene stroške; zapustil je namreč v ta namen umrli gospodar Jakob Kocjančič iz Otoč, ki se je v oporoki spomnil naše cerkve mal znesek. Primanjkljaj pa je plačal prejšnji župnik iz cerkvenega denarja in sicer za tlak, cerkveno bandero, prenovljenje oltarjev in po njegovem odhodu je ostalo kljub ternu še nekaj cerkvenega denarja v blagajni. Med tem časom t. j. v dobi zadnjih štirih let, pa se ni pri i.aši cerkvi sploh ničesar popravljalo in,razun treh vrvi za zvonove ni menda ničesar kupilo. ^ Radi tega mi Otočani in Zaloša-ni, ki spadamo pod to podružnico, vprašamo našega župnega upravite- M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Bližal se je večer. Nasproti Pardajana. na drugi strani vode, so se dvigale v megli nedovršene zgradbe palače, ki jo je gradil mojster Delorme Katarini de Medičis na {^štorih nekdanjih tuilerij; * dalje opekaj6 ~ P° t0,ik° ka" Luvra toSedato? f0^1 st%ega rn?dehkSkVfkega> ^katSm6«; je videla kopica ostrih streh ______ mestna hiša. Vitez se je ustavil pod skupino visokih topolov, ki jih je pokrival mesec april že z nežnozelenim pop-lem. Sedel je na širok obrežni kamen, zakopal glavo V obe dlani in gledal, kako teče svetloabsintna voda — omiljena zabava ljudi, ki ne |Vedo, kaj bi počeli, in med njimi vzlasti zaljubljencev. Zaljubljenec je vedno nagnjen k nlozofirarpu. Samo pri nekaterih — prečnih je ta filozofija smejoča ' Jim kaže svet v najpestrejših ma- tričnih barvah: pri drugih — nesrečnih — je trpka m odkriva zgolj ža- lost-in madeže na našem bednem planetu. Je pač tako. da v slehernem hipu, ki mine, blagoslavljata in preklinjata svet dva tabora ljudi, ki za-jemljeta blgoslov in prekletstvo iz istega vira. Potrpi, čitatelj!... Pardajan je začel torej filozofirati, gledaje v valove Sene, in lahko si mislimo, da je bila filozofija, ki jo je razpletal, vse prej kakor vesela. Tožil je zemljo in nebo, da sta se zarotila v njegovo nesrečo. Mladi vitez je bil torej nesrečen?... Kljub svojemu sklepu, da ne bo več mislil na Lujzo? Primorani smo priznati: v tre-notku, ko je sedel na svoj kamen, je napravil Pardajan samemu sebi jako važno razodetje: »Vse, kar sem govoril pravkar, je sama hinavščina in laž. Ne morem si utajiti, da ljubim Lujzo bolj od lastnega življenja, da jo ljubim brez upanja in...« Pipo, ki se je bil zleknil v mlačnem pesku, je zdajci zazehal na ste-žaj, kar pa nikakor ni pomenilo, da ga gospodarjeva filozofija dolgočasi, marveč samo, da je lačen. Pardajan ga je pogledal nejevoljno. Pip0 je spoznal, da je zagrešil nedostojnost, in prekrižal je šapi, ko-kor bi hotel reči, da je pripravljen potrpeti. »Brez upanja ljubim«, je nadaljeval vitez, »in vendar sem nesrečen od gorja, ki jo je zadelo. Dobro vem, da bo drug poplačan z njeno ljubeznijo, ako se mi posreči osvoboditi ... ali more ljubiti gospodična Monmoransijska ubogega klateža, kakršen sem jaz? In vendar mi je neznosna misel, ne hiteti ji na pomoč. Moram jo začeti iskati! Moram jo najti! Otmem jo, ali pa izgubim glavo! In potem ji porečem... ah, ne, ne porečem ji ničesar... predvsem jo treba najti, potem vidimo ... Po tem omahovanju v besedah lahko presodi čitatelj, kako negotov je bil vitez v svojem srcu. Njegov duh se je ustavljal nehote pred dilemo, ki mu nikakor ni jaeila poguma: Ali osvobodi Lujzo — in potem je deklica izgubljena zanj, saj se mu ni smelo niti sanjati, da mu dado hčer tako imenitne rodbine za ženo. Ali pa je ne osvobodi — potem je izgubljena še gotoveje. Uspeh premišljanja na bregu Sene, pod visokimi topoli, zibajočimi se v dihu večera, je bil naposled ta, da je sklenil vitez pregnati iz svojega srca vsako upanje ljubezenskega povračila in se žrtvovati za Lujzo, ne vprašuje se, kaj bo. Po tem velikodušnem sklepu, ki mu zagotavlja med nebrojem tako nesebičnih ljudi, kakor so zaljubljeni po navadi, gotovo jako častno mesto se je zazdelo vitezu, kakor da se mu je odvalilo od srca veliko breme. Zadovoljen sam s seboj, je naznanil psu, da je napočila ura večerje. Vstal je takoj in se napotil proti Vedcževalki. Hodil je s tistim pokojnim in prožnim korakom, ki je znamenje 'samozavedne moči, in ravno je zavil v ulico Sen-Deni, kar zasliši, da teče nekdo za njim. Dasi je bila črna noč in ulica zapuščena, je smatral Pardajan vendar pod svojo častjo, da bi se ozrl. Tisti hip mu je bil neznanec že za hrbtom. Trčenje je bilo silno. Vitez je omahnil od nepričakovanega sunka; zavedel se je takoj, izdrl srdito svoj meč in hotel baš izzvati nerodneža, ki se mu je tako mudilo, ko je obstal mahoma kakor vkopan, ves poražen po besedah, ki jih je zamrmral neznanec: »Pri Barabi! Vsaj ognil bi se!« Ko je vitez premagal svojo osuplost, ni bilo neznanca že nikjer — stekel je bil‘dalje. »Ta glas!« je zamrmral Pardajan, »ta kletvica... Ah, človek bi prisegel, da je bil on — moj oče!.. « Stekel je tudi on. A bilo je pre-kasno. Žive duše ni videl več v ulici Sen-Deni. Ko je stopil v gostilno pri Vede-ževalki, je bilo njegovo prvo vprašanje do Hugete, ali ga ni morebiti kdo iskal pred kakimi desetimi minutami. Ko je gostilničarka odkimala, je bil prepričan, da se je zmotil, in stožilo se mu Je, zakaj je pustil uteči nerodo, ki se je zaletel vanj Navečerjal se je prav obilno — nova posebnost, ki mu določa odlično mesto med rodom zaljubljencev, ljudi majhnega apetita; nato si je nategnil pas, izpopolnil svoje orožje s kratkim, a krepkim bodalom ter se napotil po molčečih, črnih in zapuščenih ulicah proti dvoru admirala de Kolinji. Kakor mu je priporočil Deodat, je potrkal trikrat rahlo na stranska vrata. Skoraj mahoma se je odprla linica. Očividno je stražil nekdo neprestano za temi vrati. Pardajan se je približal z obrazom k linici in povedal s pridušenim glasom dogovorjeni besedi: »Žarnak in Monkontur...« Takoj so se odprla vrata in pojavil se je mož, odet z usnjatim oklepom, s samokresom v roki. »Kaj želite?« je vprašal z glasom, ki je zvenel dokaj osorno. »Rad bi govoril s svojim prijateljem Deodatom,« je rekel Pardajan, ki je že ugibal sam pri sebi, ali ne naleti v Kolinjišketn dvorcu enako kakor v Monmoranškem. »Oprostite, gospod,« je povzel mož, ki je postal takoj prijaznejši, »ali mi izvolite povedati svoje ime?« »Vitez de Pardajan.« Mož je zadržal vzklik radosti, odprl vrata nastežaj in potegnil mladega moža na dvorišče. »Gospod de Pardajan!« je zaklical zdaj. »Ah, bodite dobrodošli! Tako zelo sem vas želel spoznati!« Ija, kje je spravljen naš cerkveni denar? Predloži naj se natančno vsakoletne račune in naj se ta denar plodouosno naloži v mestni hranilnici v Radovljici, ne pa v prazni hranilnici na Dobravi. Prav bo, ako ne hodi po noči ob 11. uri agitirat in naj se prične že v pondeljek pridige učiti, da nam bo v nedeljah zjutraj vsaj nekaj malega povedal, kar bi bilo vredno slišati. Ako pa ne dobimo v kratkem natančnih računov, pa gremo sami do g. škofa v Ljubljano in mu bomo lahko še marsikaj lepega povedali. Za danes naj pa zadostuje, ker upamo, da bo to pomagalo. Več radovednežev. Goriško. Občinske volitve v Gorici. Imenikom smo posneli, da manjka še mnogo naših mož in žena, ki po davčni moči spadajo med volilce. Naj torej prav vsak, ki mu je bil naložen kak direkten davek, premisli, ali mu ne gre morda volilna pravica. Kdor plača obrtnega, hišnega ali zemljiškega davka vsaj 10.50 K in biva v Gorici ta naj se zglasi pri »Narodnem odboru« v ulici sv. Ivana, ali pa vsaj pri kakem zaupniku, da ga reklamira v Prstu. Ravno tako vsak, ki plača 16.80 K osebne dohodnine. Kdor je pa uradnik pri mestu, deželi ali državi in biva v Gorici (Če tudi šele en mesec!). temu gre volilna pravica v 2. razredu, če le sploh plačuje kak ose-bno-dohodninski davek (magari najnižjo stopnjo 7.20 K). Gg. uradniki, penzfojilsti, pozor! Vse reklamacije morajo biti do 11. marca že vložene. Vsakdo naj torej premisli za se in jkrog vseh znancev, ali je vpisan: in iče ni, naj se takoj obrne na krajevni odbor ali pa na »Narodni odbor«. Gorica. (Laško gledališče.) V soboto zvečer je bila opera »Wer-ther«. Pevski zbor je večinoma tržaški. Pri orkestru pa mora sodelovati tudi vojaška godba, ker manjka laških muzikantov. Gorica. Zdravnik Brecelj je bil v ^oboto pred sodiščem ponovno oproščen. »Novi čas« je sprejel to novico !seveda v veliko zadoščenje goriških klerikalcev. Laški študenti so vsled napačnega in hujskajočega poročila laških listov glede zadnjih škandaloznih dogodkov na Revoltelli v Trstu silno vznemirjeni. V Gorici menda nameravajo zopet napraviti poulično demonstracijo. Upamo, da se laška kri vendar le ohladi! #■«'H' Slovenski napredek v Gorici. Klerikalna »Slov. Straža« namerava otvoriti prihodnjo jesen otroški vrtec v Gorici. Kupila je hišo g. Kre-blja v Rabatišču. Pozneje hočejo ustanoviti tudi ljudsko šolo. — Stvar sama na sebi je dobra, le žal, da bo pri tem trpela skupnost soriškega slovenskega šolstva, za katero so Goričani brez razlike na politiko tako dobro poskrbeli. Klerikalno strankarstvo je vse graje vredno! Gorica. Prihodnje porotno zasedanje se začne proti koncu tega meseca. Na vrsti so štiri javne razprave in sicer: Frančišek Preselj radi umora: Fomizzi, bivši trgovec radi golju-Jfije; Travaini, blagajnik parobrodne-ga društva v Gradežu radi ponever- FRANCE STA JER: , Čudno seme. Pozor išče: čeden vrt; na levi hiša, na desni ograja. Tuintam pogleda soseda iz svojega vrta čez ograjo, kakor bi koga iskala. L nastop. Stari oče pride počasi pred hišo, puha oblačke iz pipice, se ozira in maje z glavo ter se popraska parkrat za ušesi. Nato sede na prisojno stran in začne Citati časopis. Pogleda jezno v zrak in zamrmra: »Čudne reči se gode, čudne reči! Vse bo dražje, vse!« 2. nastop. Vnuk pride z mandolino, zamišljen, žalosten. Stari oče: Kje si se potepal celo noč, klada! Vnuk: Ah, zmeraj zmerjate. Klada sem zjutraj, klada zvečer, klada sem zmeraj in venomer. Ali sem tri leta star! Trikrat sem bil že na naboru, seveda tudi trikrat škarta. — Ampak že itak vas redkokdaj obiščem — komaj vsake dve leti za 14 dni, pa ste vendar zmeraj sitni. Stari oče: Se premalo sem siten! V teh letih bi se lahko poprijel kakega resnega dela! Tebi gre pa po glavi samo ponočevanje in ba-klada. Vnuk: No, glejte, spet sem klada! Jaz sem prišel k vam na obisk. da vam ne bo dolgčas. In resnično vidim, da se kratkočasite z . * trt pri ofriejrtl ienja Kodrič, uradnik »Centralne posojilnice« radi poneverjenja. Nadalje sledi razprava proti »Novemu času«, katerega toži Miklavec. Poslanec Kovač pa je tožbo proti »Nov. času« umaknil. Zato se bo stvar obravnavala le pred okr. sodnikom. Gorica. Po ulicah je vse polno prahu, ki povzroča raznovrstne bolezni. Sedaj vendar ni več mraza, da bi ceste zamrznile vsled škropljenja! Slavni municipij, zgani se! Gorica. Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen Anton Zorman iz Kranjskega na 4 mesece ostrega zapora, ker je svoječasno podučil Ivana Lapanja, kje so ukradene stvari, katere naj proda, za kar naj bi si obdržal polovico dobička. Tedaj sta bila oba v zaporih v Gradiški. Lapanja je prestal kazen- in naznanil stvar žandarmeriji v Logatcu. Zorman se nahaja v Gradiški, kjer mora sedeti 10 let radi tatvine v Logatcu. Toda še predno je končal svojo kazen, je dobil zopet 4 mesece. Lep tiček! Goriški kapucinarji so pač srečni ljudje! Dasiravno na podlagi slovesnih obljub nimajo v naši državi lastninske pravice, vendar imajo svojega lastnega poslanca v deželnem zboru. Ta se poteguje za kapu-cinarje, ki nimajo drugega opravila, kakor da redijo svoja asutična telesa in se zalivajo z vinom. Mar njim za hišo božjo! Cerkev jim je le sredstvo s katerim vabijo naše preprosto ljudstvo in ga izžemaio. Pod krinko svetosti skrivajo ti ljudje najgršo hinavščino. Ni zadosti, da žive od žuljev našega kmeta, ampak hočejo celo deželni denar. In najde se poslanec, ki predlaga podporo »ubogim« kapu-cinarjem!? To so plodovi novostru-jarsko-klerikalne politike. Taki so klerikalni zastopniki našega ljudstva! Ali ni sramota, da se podpirajo z deželnim imetjem ljudje, ki so se zbali resnega življenja in se skrili za samostansko obzidje, kjer se gostijo s trudom drugih? To je očitna krivica, ki se mora popraviti! Gradiška. Tukajšnji okrajni sodnik Ivan Ventrella je dobil dopust radi bolezni. Nadomestuje ga goriški preiskovalni sodnik dr. Gradnik. Lahi pa so proti slovenskemu sodniku in zahtevajo nazaj nekdanjega sodnika Pctronija, ki je sedaj v Tržiču. Pravijo, da se dr. Gradniku ne dopa-de Gradiška. Laški fanatizem ima povsod svoje rogove! Iz Solkana. Sedal imamo pri nas misijon. Sliši se marsikaj lepega in 'pbdučneua. Čudimo pa se. kaj ima v pridigah opraviti polvVvUU. Ka bi misijonarji odvračali''t.C S. L. S., bi fce bilo, ker je to ra krivičnejša stranka, kar jih je kdaj bilo ra Slovenskem. To mora priznati vsak zdravomisleč človek. Ta stranka dela grehe, ki upijejo do neba. Miriionarji so nam prepovedali čitati slabe časopise, ki so po njih mnenju »Dan« m »Slov. Narod«. Posebno po »Dnevu« so udrihali. Po našem mnenju pa je »Dan« prav dober list. ki ga vsi radi čitamo. Koliko slabega nemškega Časopisja prihaja v naše kraje — pa se klerikalci za to ne zmenijo. Vprašamo gg. misijonarje: Kje pa naj se izobražujemo? V »Slovencu« ali v »Novem Času«. Tam bi se navadili sovraštva, hinavščine in laži na de- i belo. Saj bi nas bolela glava in srce. ko bi čitali o prokletem klerikalnem izdajalskem delu. I o kar delajo Šušteršič in tovariši ni od Boga — ker bi sicer na Kranjskem ne bilo toliko krivic in — kletve. Torej pustite nas. da si volimo časopise po svoji volji — vi pa čitatjte, kar hočete. Mi hočemo vedeti resnico — te pa ne najdemo v klerikalnih listih. — Ako bi vi več čitali, g. misijonar, bi najbrže tudi marsikaj drugače sodili. Dobri duhovniki se sami odvračajo od klerikalne politične gonje. Gregorčič in Aškerc sta bila oba dobra duhovnika. Naš Gregorčič ni hotel niti škofa, sprejeti, ker je vedel, kaj se skriva za njim. Le pustite, g. misijonar, da bo narod čital, to je potrebno, da se ohranimo. Vaša dolžnost je, glasiti božjo besedo — ako pa tega ne zriate — ne spadate na svoje mesto. Kristus je zapodil iz hiše božje prodajalce — in zdaj ste zopet s takimi posvetnimi stvarmi začeli kupčevati. Ker se je to godilo nekaj let na Kranjskem, zato je ta nesrečna dežela tako globoko padla. — Redni čitatelj »Dneva« in drugih naprednih listov. Dnevni pregled. j Ostudnost.Podnaslovom »Strašne izkušnje* priobčuje poslanec Klofač v ..Češkem SIovu* članek, ob katerem se človeku kar lasje ježe. Poslušajmo, kakšnim sladkostim je izpostavljen slovanski človek: »Brez špiceljnov nisem mogel storiti niti koraka. Na kolodvoru v Pragi so me kontrolirali pri vstopu v vagon, na Dunaju so me že pričakovali. Enkrat sem enega od njih pustil, da me je zasledoval do Ottakringa, kjer so ga naši pristaši v hiši, kamor sem šel, prijeli in brezobzirno namazali, Na Dunaju smo bili v boju. Šef prezidija ministrskega predsednika KOrberja je lifral materijah ki naj bi nas v raznih Časopisih sramotil. Cesarski svetnik Penižek je objavjal o Freslu, da se je v magistretni kleti tako napil, da je lezel na stolp sv. Stefana. Toda Fresel sploh ni bil v gostilni niti v vinarni. Ravnoisti Sieg-hart je dal drugič zopet žurnalistom vest, ki bi me sramotila. Dokazalo se je pa, da tiste dni, ko sem imel napraviti zločin — parlament sploh zboroval ni. V »Češkem listu* je proti meni pisal članke špicel Winkler Na Dunaj sta bila za nami poslana dva moža, ki smo ju imeli takoj na suinu, da je njihova misija konfidentska. Agrarne poslance je imel v evidenci dr. Pražak, nas pa J:rovšek. Mm ster Rezek je poslal Kovaia, da bi agr.arce in nas m oziral in o tem reterlral mla- dočehom in ministru Režku Kovar je pa naposled ujel tudi ministra Rezka. Dogovoril se je s svojo ženo, ki je pripravila ministra v položaj, v katerem ju je »zalotil* Kovar, kateremu je potem minister moral dajati visoke vsote. V tej dobi je prišel k moji ženi Spaček/Rekel ji je, dami ima sporočiti stražno stvar. Državna policija da ga je pozvala, da me mora odstraniti za vsako ceno, za vse to da dobi nagrado, gospodarstvo v A’pah. Prosil je prestrašeno ženo, da naj mu da za pot na Dunaj, zato ker je mogoče, da to kdo drugi napravi in da me mora zato svariti. Žena mu je dala 6 fl. in Spaček se je pripeljal na Dunaj. Tu mi je ponovil vse, kar je rekel ženi. Opozarjal me je, da bi nikdar ne hodil sam, ker me more kdo napasti in ubiti, pa to zvrniti na pretep. Še tedaj ne vem, kaj se je z vsem tem imelo doseči. Spaček je še pozneje drugim trdil, da je imel nalogo odstraniti me. ? 5.,.ie a *° *e metoda, da bi me ustrašili, morda je bil to napad na živčevje. Peljal sem se v Krakov, na poziv Poljakov na demonstračno grun-ivaldsko slavnost. Drugi dan je bil za menoj že špicelj iz Prage. S tem človekom, ki je bil poslan v našo organizacijo, sem si dal nekoliko dela. Dokazal sem mu špiclovanje in posledice niso izostale, Ko sem leta 1903 se peljal na Balkan, se je peljal z menoj Špicelj že z Dunaja. S svojo neumnostjo se je igral, žalibog nam je v Bel-gradu, kjer smo ga hoteli prijeti, zbežal. Ko sem se vrnil z Balkana sem imel v parlamentu velik govor o avstrijski politiki na Balkanu. Govor pa je bil vodilnim krogom neprijeten, in začeli so še škandaliziranje moje osebe. Najpreje so bile spuščene v svet vesti, da sem sudanu izdal Slovane za en milijon. DrugL so zopet pisali da me na Balkan pošilja avstrijski zunanji minister. In ta nesramnost se je pošiljala seveda v Belgrad in Sofijo. Skratka: Nisem si bil gotov življenja in hodil sem sredi ulice z revolverjem v roki. In to se je lansko leto za časa napetosti ponovilo*. Te Klofačeve besede so strahovita obtožba gotovih krogov, ld ne morejo živeti brez intrig in špič-lOvanja. In pri nas?! V čudni luči. Sicer bi kdo utegnil reči, kaj vas brigajo češke razmere, kaj pišete o tem. Dobro; toda Češko je v Avstriji in mi smo tudi v Avstriji in zato nas interesira in mora intere-sirati to, kar se v Avstriji godi. Interesira tembolj, ko vemo, da je pri te dni odkritih korupčnih aferah udeležen predvsem sistem avstrijske birokracije. Kakršen sistem takšne razmere. Razmere korumpirane — zistem nič boljši. 2e včeraj smo naslikali celo afero Šviha in smo omenili, da cela ta zadeva pomeni polom mladočeške stranke. Kajti voditelji mladočeške stranke so vedeli za dr. Švihovo delovanje — to za slučaj, da je dr. Šviha res krivi — že preje povedano so ga pred dvema leti kandidirali kot kandidata nar. socialne stranke. In dve leti so molčali in pred dvema leti ga strastno priporočali v Narodnih Listyh za poslanca. Priporočali, dvaširavno so vedeli, da je —■ špicelj. Čudna je stranka, ki zagreši takšen zločin. V parlamentu je prišlo v četrtek do spopada med voditeljem dr. Kramarem in pOsl. Kalino. Kalina je vprašal dr. Kramafa: »Koliko Časa pa že veste, za to Švihovo zadevo* In Kramar Je odgovori): „Že dosti dotgo*. Iz>tega nepobltno izhaja velikanska krivda mladočeške stranke na tej najnovejši Redlovini. Kajti od vsacega spodobnega človeka bi se zahtevalo, da špiclovstvo onemogoči — Mladočehom se to ni zdelo vredno, dasiravno je to zahteval narodni interes. Sele sedaj iz osebnega maščevanja so razkrili špiclovstvo; da se maščujejo nad nar. socialno stranko, ne pa da store narodno dolžnost. Ta najnovejša afera bo slovanstvu v Avstriji zelo škodovala, pa naj se dokaže dr. Švibe krivda ali nedolžnost. Armada nezaposlenih narašča. Armada nezaposlenih v New Yorku narašča od dne do dne in vzbuja skrbi meščanstvu. Na čelu nezaposlenih, ki pravzaprav še nikdar delali niso in se branijo kidati snega, stoji neki židovski mladenič Tannenbovrn. On vdira v gledališča, cerkve in druge javne lokale. Te dni je s svojimi trumami vdrl v neko cerkev, kjer so se brezposelni silno dobro počutili in so plesali celo — tango. To se je pa policiji zdelo odveč, zato so aretirali Tannenboyma, orjaka in vse kompa-njone. Potrkajte sebi na prsa. Ob priliki špijonskega škandala Šviha, ki je zadel češki narod, piše ljubljanski »Slovenec« z debelimi črkami o škandalih v češki »svobodomiselni* stranki. Hinavci, pomislite dve leti nazaj, ali niste biti vi klerikalci špi-joni in spiclji, ki ste ovadili drž pravdništvu Slovence radi septein-berskih dogodkov! Kdo je takrat vodil in lovil priče? Lampe! — Kolikokrat ste pa prodali Slovence? Za malenkostne subvencije in ugodnosti pri vladi ste dovolili import nemških uradnikov v naše kraje in izdali koroške Slovence, ki so takorekoč izdam na miljst in nemilost. — Zato pa slov. klerikalci — premišljujte svoje narodne grehe! Vodiška Johanca v Ameriki. Slava Vodiške svetnice je kmalu segla tudi v Ameriko. To priliko so porabili listi, ki so rnnogo ponatisnili iz naših domačih listov. Neki Bene- i dik pa Je kratkomalo ponatisnil celc knjižico »Vodiški čudeži« in je delal z njo dobro kupčijo, kajti knjižica, ki je stala pri nas 10 vin. stane v Ameriki 50 centov torej skoraj 1 K Zanimivo je tudi, v kaki družbi se prodaja »Johanca« — namreč skupno s škofovo brošuro. Ker so bili »Bogoljub« in razni drugi hinavci ogorčeni, češ, da se norčujemo iz svetih stvari — je dobila »Johanca« zdaj svoje zadoščenje, ker se pro da ja skupno s knjigo, ki jo Je spisa) ljubljanski škof. O tem nas prepriča sledeči inserat v ameriških listih. »Izšla je knjiga Johanca ali Vodiški čudeži. Knjiga je jako zanimiva in opremljena z mnogimi slikami. V knjigi je natančno popisano, kake čudeže je delala Johanca na Reki in Vodicah, kako je kri »švicala« in kako je denar izvabljala iz vernega ljudstva ter kdo ji je šel na roko pri teh sleparijah. Knjiga je deloma v prozi, deloma pa v pesmih; tudi Mike Cegare ji je posvetil poseben slavospev. Cena s poštnino vred je le 25 centov. Pet Johane za 1 dolar. Prava rudeča škofova brošura »Ženinom in Nevestam pouk za srečen zakon«, spisal Ant, Bonaventura, škof ljubljanski. Znižana cena 40 c. Tri škofove brošure za 1 dolar Tri Joliance in eno škofovo brošuro ska- r pa j za 1 dolar. Denar pošljite v re-komandiranem pismu po Money Or- in telovnik je te dni ukradel neznan jtat posestniku Antonu Robidi iz ■Zgornjega Kašlja. Orožništvo tatu zasleduje. Rodbinska drama na Šmarni Gori. Kdo bi mislil, da tudi v samoti in zapuščenosti divjajo Človeške strasti ki so vsakdanji dogodki le velikih mest? In vendar se je kljub zapuščenosti, kakršna vlada na Šmarni gori, tudi tja priplazila pošast in z enim mahom uničila mirno rodbinsko življenje. Tako daleč od sveta in vendar se je tam odigrala popolnoma svet-ska drama, v kateri kot osebe nastopajo kmet Šetina, njegova žena in njegov sin. Na Šmarni gori živi posestnik betina s svojo rodbino. Ima že menda 4 odrasle sinove. Nikdo bi ne bil mislil, da v rodbini ni sporazuma med možem in ženo. Predvčerajšnem je pa odšel kmet Šetina v Ljubljano in tam kupil revolver. In včeraj dopoldne so ga fe orožniki vklenjenega odpeljali v zapor. Kaj se je zgodilo? Dejstvo se da Povedati v par besedah. •i Z revolverjem, ki ga je Šetina kupil v Ljubljani je hotel ustreliti svojo ženo. Narnen se mu ni posrečil, ker med mater in razjarjenega očeta se je vrgel sin. Na mater namerjena kroglja je zadela sina v roko. predrla meso in ostala za srajco, popolnoma n!™” m™1* Ker prvi strel ni zadel je ie v?hLi ie e?krat* toda tudi ta strel prsih S,lia ter Ka oprasn,l p0 V7B(^e je £}} Hato premagan in od- ška dvocevka revo,ver’ kot tudi pu* .. Revež ie bil nato izročen orož- KSRP v,-t:.yidul' ki so Ka Včeraj od-vedli y ljubljanske zapore. Medved. Že zopet je eden padel! Tam visoko v Veliki gori. v gozdovih ribniškega graščaka gosp. Antona Rudeža ga je zadela smrtnonosna svinčenka. .In kdo mu jo je poslal? Drobna, než-isamef3 P°Kumiie Rospe graščakinje fin v1S?VAie V ribn.i§ki Veliki in \ sosednih gozdovih masivih kočevskega kneza doma. Ni jih sicer toliko. kakor zajcev, vendar ni nič izrednega. če se v teh krajih srečaš s Kosmatincem. Tudi bati se timi treba kajti mož je poštenjak, ki ne pozna zahrbtnosti, kar misli ti pove takoj v obraz. Seveda storiš bolj prav, če Sl ne pustiš kdovekaj praviti od nje-ga. kajti kolikor bliže ti je. ■toliko manj je vredna tvoja koža. Mož se ravna po načelu: ti mene, jaz pa tebe — namreč: pusti pri miru! Malo bo zamomljal, če te sreča in se bo lepo ognil. Medvedka, kakor ženski spol sploh, je že malo bolj razburljiva. Posebno kadar ima mladiče seboj ni dobre volje. V ribniških in kočevskih gozdovih padeta na leto po 1 do 2 medveda, včasih tudi več. Škoda je le to. da včasi pride do tacega plena tak. ki te časti najmanj zasluži. No. to pot je bila Diana pravična in odlikovala s to imenitno trofejo damo-lovko, pred katero — klobuk doli! Kajpak, nevoščljivci, in tudi teh se med lovci ne manjka — porečejo: to je slučaj. Počasi tovariši, tak slučaj se ie pripetil gospe Olgi Rudeže-vi roj. Koslerievl že tretjič. To je že njen tretji medved, kar priča, da se ji roka ne trese — tudi če stoji pred njo medved, ne samo srnjak. ki jih je že nad 100 ustrelila. Medved pride takoj po Svečnici iz svojega brloga, kjer ie Božič predremal. V brlogu se je bilo treba seveda postiti, torej ni čuda, da mu v želodcu kruli. Gosp. Rudež ima tam globoko v gozdu napravljeno uto, ki stoji na mogočnem porobku 4 m od tal. Uta je prostorna in skozi okna in line nudi dober razstrel. K tej uti da večkrat pripeljati kacega konja, seveda mrtvega ali pa kako drugo mrhovino. Zverjad jo hitro izvoha in ne traja dolgo, pa se prlčno pri uti gostije lisic, kun in druge divjadi. Končno pa pristopi k bogato obloženi mizi kralj sam — medved. Pretekli teden je gosp. Ant. Rudež zopet nastavil konja. Par dni za tem je že dobil iz svoie lovske hiše v Jelenovem žlebu telefonično poročilo da so se pri uti pričele gostije in da se je tudi kralj medved nanje povabil. w V četrtek dne 5. t. m. popoldne, je šla gospa graščakinja skupaj s svojim soprogom v uto čakat medveda. Dolgo ni bilo nič čuti, začelo se je mračiti in nastopila ie noč, temna noč. V tem Se pa naenkrat začuje-jo koraki, težki koraki — medveda. Lovcema v uti Je utripalo srce, roka je stiskala kopito puške in oči so skušale prodreti temo in poiskati njega. On je med tem lepo komodno sedel k mizi in kmalu se je začulo glasno cmokanje, znamenje, da se je pojedina pričela. Drobil in mlel je kosti, da je kar škrtalo in škripalo pod zabrni. Nad 1 uro je trajala ta gostija. Okrog temna črna noč.'V uti dvoje drhtečih lovskih src. — spodaj pa medved kosmatin pri večerji. Res zanimivo! Ker se končno oko tudi teme priva-g0&p?' k' razpolaga z izvrstnim vidom, počasi začela razločevati obrise kosmatega gosta. Skušnjavec je stopil k nji in ji šepetal: streljaj, take prilike ne bo nikoli več, Trikrat je nastavila puško k vročemu licu, toda vselej je zmagal hladni razum, ki ji je dejal: strel v temo je negotov če zgrešiš, medveda ne bo nikoli več nazaj, v tem se le medvedu vzbudila sumnja, da zgoraj v uti ni nekaj v redu. Vstal je in urnih krač odkuril. Nasa lovca sta ga čakala do zjutraj, da bi se vrnil, pa ni ga bilo. Drugi dan se zopet odpravita proti 5. uri popoldne k uti. Tja pri-sedši opazita sveže Stopinje v Snegu, dokaz, da je medved že večerjal in sicer — pri belem dnevu. Malo je bilo upanja, da bi se nocoj zopet pokazal, toda potrpljenje je prva čednost lovca, četudi nosi krilo. Gospod in gospa sta splezala v uto, mirno čakajoč nadaljnega razvoja. Minila je ura. ne da bi se kaj pokazalo. Upanje na uspeh je ve'dno bolj bledelo, prvi krajec pa tam izza oblakov, ki so se Podili in trgali po nebu, vedno bolj rumenel. Ob poi 7. se tam v goščavi nekaj zgane, mlade smrečice se razgrinjajo, pokaže se široka rjava buča z majhnimi ušesci — medved kosma--tin... Naša lovka previdno napne petelina in počasi prisloni puško k licu. Medved se nekaj pomišlja, kakor bi mu ne bilo kaj prav, voha na desno in levo, če je vse varno, potem pa umirjenih korakov prihlača do mrhovine. Revež ne sluti, da je ves ta čas v njegova mogočna prsa namerjena smrtonosna cev, ki jo ravna drobna ročica in plameneče lovsko oko. Medved postoji kakih 30 korakom od ute, se obrne pokriž, dvigne ušesca poslušajoč, če ni čuti kje nevarnosti. Tedaj se pa tam zgoraj v uti posveti, ognjen žarek ošine kosmatinca, v vratu začuti ostro bol, poide mu sapa, strese se in grgrajoč se sesede na belo sneženo odejo ... Tukaj smrt. gori v uti pa valove prsi sladkega razburjenja... Medved le samec, star 5 do 6 let. močan, še dosti rejen, čist 98 kg težak. Zobovje je močno in popolno, podplati 17 cm široki, kremplji ostri In dolgi, greben visok. Barve je tem-norjave, s črno liso po hrbtenici. Vrli lovki — krepak lgvski pozdrav! Dr. I. L. Ljubljana. Soseda: Jaz se bojim . . . Človeku se lahko kaj pripeti ... lahko kaj stakne . . . res. jaz se bojim! Rajše ne! ^ n u k: Ne bo se vam pripetilo „m I- I ?em, 7:el° previden. Boste videli, kako luštno bova poslušala. Starega očeta ni! Bog ve, kdaj se vrne iz trga. Morebiti je šel spotoma v gostilno in bo krokal. Danes je bil cf i o?111- eeprav je že zelo star! Stan ljudje so sploh naiboli navihani! - Ne bojte se me! Jaz garantiram, da se vam rJk • ?-V nesrečni • ne Pripetila s„ ;r/dai ¥ * »o«! bojim!« Se ran': se tako PoitJnUkJ0,Pe,ie v hišo: »Poto* kiošč!«— Se Vas drži’ kakor Soseda: Kaj je to? v i *e tista Rvačarjeva bolezen! Nič nevarnega sicer, ampak sitna stvar vseeno! — Strela vendar! Jaz jih nimam že par let več! (Odideta v hišo. Kratka pavza.) 'pn7n 4. nastop. . rišče se stemni. Oseb ne vi-mi°. marveč slišimo samo različne y glasove. nih a veni?1 Mal° nas ']Q P°klica_ B i k e c izvPUenih. dal. Kjer —Kakor en krajcar je vredna »Bodeča Neža« 6 vinarjev. To je enoglasna sodba vseh. ki so jo včeraj kupili. Ako je niste kupili včeraj kupite jo danes! — Vseslovenski sokolski zlet. Včeraj ob enajstih si je tehnični in stavbni odsek »Sokola« ogledal prostore za III. vseslov. sokolski zlet. Komisija se je odločila za prostor za Bežigradom, kjer je krasen razgled na naše gore in se bo dalo prirediti krasno telovadišče. Z delom se kmalu prične. — Rokovnjači. Kar se tiče spe-cielno stiočnje predstave, je omeniti vlogo Blaža Mozola, ki jo je imel g. Borštnik. Glede njegove igre bi se moglo edinole ponoviti sodbo, ki je hvaiabogu, že zdavno prodrla. S svojimi petnajstimi kronami ali tridesetimi goldinarji je povzročil zaslužen smeh. Na splošno je predstava zadovoljila obiskovalce. Zlasti se je potrudil in bil tudi svoji nalogi kos Nande, ki smo ga zaman iskali pod imenom, Katero bi moralo biti navedeno. — Orkester, ženski in moški zbor bivše slev. opere sta ustrezala; ooisk je W Srednji. — »Tretil eškadron« Je tretjič včeraj popoldne precej napolnil gledališče in je burka žela obilo ploskanja. Občinstvo je navdušeno ploskalo. — Varčevanje pri južni železnici. Kako zna južna železnica na na-haterih krajih varčevati, na drugih pa denar preč metati, nam kažejo naslednje vrstice. Koliko je bilo že pisave po časopisih, koliko truda je imel g. Hribar krog južne železnice, radi razširjenja južnega kolodvora. Toda vse zaman. Dobili smo torej same obljube. Kolodvor je ostal tak. kakoršen je bil poprej! Na Trnovskem pristanu ležijo veliki kupi kateri so bili last g. Kobija iz Borovnice. Sedaj je pa Kobi ta kamen prodal, (mogoče še prav drago) južni železnici, katera ga pusti speljati, čujte — na Rakek in ga misli po- rabiti tam za zidanje. Ta kamen je bil pripeljan iz Podpeči po Ljubljanici, a sedaj, po preteku par let, se ga odpošlje na Rakek. Tam imajo vse polno kraškega kamenja, mogoče še veliko boljšega, kakor je ta. Seveda Kobi ni dal kamenja po nizki ceni, drugače bi ga bil že prej prodal, poleg tega, pa še podjetnik dobro zasluži, kateri je vožnjo prevzel. Tako zna južna železnica na mnogih krajih denar proč metati (takih slučajev je več), na drugih pa stiska, da je groza. Tudi ta denar je popolnoma proč vržen. Seveda vsaka glava ima svojo pamet. H koncu smo pa še zelo radovedni, ako bode magistrat zahteval kaj odškodnine od Kobija, ker je ta prostor par let užival?? — Trnovski vozniki. — Sreča v loteriji je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče poskusiti, ravna kar najbolj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat Zadeti, oziroma ki ima svojo denarno vrednost, da se io v slučaju potrebe zamore prodati ali pa nanio dobiti posojilo brez izgube nadaline igralne pravice. Kot taka stoji na prvem mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani zamore naroč. proti mesečnemu odplačilu po samo K 4.75. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne L aprila t.!., pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš s 400.000 zlatimi franki! — »Cirkuški vrabec«, prekrasna cirkuška drama v 4 delih po slovitem Gvpovcm artistovskem romanu »Le Friciuet«. predvaja se jutri v torek v kinematografu »Ideal«. Glavno ulogo igra gospodična Polaire, velika cirkuška umetnica krasnega telesa. — Film je jako zanimiv, kaže cirkuško Življenje od različnih strani, daje pa tudi mnogo nežnega. Gotovo bode ta drama imela najlepši uspeh. Danes zadnji dan lepega romana »Trobentice«, ki je imel pretečene dni tako velik uspeh. B i k e c: Jaz sem se zmotil. Sem mislil, da pojem ljubici, sem se pa zmotil v hiši. Resnična smola. Pasja smola. Zajec: O bikec, ti se lažeš. ti se še nisi nikoli zmotil. Ti poješ zmeraj na pravi adresi. Ali poznaš Postojno? Bikec: To so pasatičpi grehi. Zajec: In ti Jarac si romal v hotel »Samt Frau«, ko še nisi bil oženjen . . . Oven: O zajec, tudi ti nisi nedolžen. Zmeraj dišiš po tobaku. To je sumljivo. Zajec: Že vem, kam pes taco moli. Kdor ima dober okus, ve. da so cigararce fejst punce! Vprašajte magari vse izvedence! Zlasti pri slanicah za viržinke sp luštne punce, mlade punce, ah, pikfajn! G1 a v a r: Ti, zajček, ne govori, da se ti ne bodo krave smejale. Zmeraj govoriš, ne da bi te kdo vprašal! Zajec: Vedno se norčujejo iz nas, da nimamo zaslug za ljudstvo, in vendar imamo velike zasluge, da so zdaj jasli prazne in jih bo treba spet napolniti z dokladami! Oveni Jaz sem zelo spočit. On, tako rad bi koga salamensko busknil. da bi videl milijon zvezda. Glavar: Oh, milijon, oh, milijon. Z uje c: Oh, milijon, oh, milijon. Bikec: Oh, milijon, oh, milijon! Oven: Zvezde, zvezde, ali, lepe so in zlate. Kdo je največji?.. Nai jiii sklati en par. Zlato ie ^Jalo in boljše kot papir! Zajec: Jaz bom sklatil, glejte. Glavar: Ne skači tako neumno. do brade $i mi skočil, pa ne do zvezda. Naj rajše bikec skače, ker je večji. Bikec: Jaz poznam tako seme, lepo seme, čudno seme. in če ga strešeš v oslico, pa rodi same zlate cekine, zmeraj naprej, zmeraj in venomer! Oven: Resnična ie ta beseda. Toliko dukatov rodi. kolikor je zvezd na nebu. Glavar: Morebiti bi pa poiskala tako oslico? Bikec: To ni pravzaprav oslica, ampak tak osel. Glavar: Pa poišči takega osla! Zajec: Kdaj ste pa še slišali, da osel rodi? Abraham ie rodil, in tako dalje, ampak osel ne rodi vsak dan! Kvečjein o svetem Nikol! Bikec: Molči, te bom tako brcnil, tepec! Glavar: Ne pričkajte se. Za prvo silo bomo dobili milijone s pomočjo doklad. Bikec, ti pa osle išči. Bikec: Saj osli jih bodo nosili . . . Drobnica (mekeče). 5. nastop. Vnuk pripelje sosedo iz hiše in ji posveti do doma: »Vse je utihnilo. Zdaj ste čuli, kaj govori živina. Lahko noč. Čudno seme, kaj ne?« Soseda: Čudno seme. *** čudno . . . Vsi dopisi iz Trsta za „Dan“ naj se oddajo edino-le v Podružnici uredništva Dan“ v Trstu, ul. Sv. Frančiška štev. 2/11. Trst. Netnško-nacionalni inženir za Ciril-Metodovo družbo. Še se gode čudeži na svetu. V plavžih v Skednju se nahaja neki inženir — Neuchald mu je ime — kateri vkljub temu, da je zagrizen nemški nacionalec, podpira našo CirfJ-Metodovo šolsko družbo. Stvar zveni na prvi hip nekam čudno, a ie resnična. Ta človek kaj rad prižiga svojo pipo s Ciril-Meto-dovimi užigalicami. V žepu jih seveda ne nosi, pač pa vsak hip prosi kakega slovenskega delavca za nje. Ko enkrat prižge svojo pipo ali smotko, pa vrže Ciril-Metodovo škatljico proč — največkrat v morje, ki se razprostira blizu te tovarne — delavcu pa izroči za škatljico 2 vin. S tem hoče seveda demonštrirati proti Slovencem, odnosno proti Ciril-Me-todovi družbi. V resnici pa so nam take demonstracije zelo dobro došle. Ce vsakokrat, ko prižge svojo pipo, porabi na omenjeni način eno Ciril-Metodovo škatljico, . se nabere tudi nekaj denarja. Le žal, da ni večje število takih nemških nacionalcev, ki bi znali tako imenitno postopati. Morda najde vendar nekaj posne-rnalcev. Surovost nemškega ravnatelja Meyeria. Ravnatelj škedenjskih plavžev je H. Mever. Ta mož je strahovito surov. Ko ga je te dni delavec K. opozoril, da ne more iti delat iz boljšega na slabše delo. če mu primerno ne poviša plače, je ravnatelj Mever kar prebledel od same jeze, ga zgrabil z roko trdo za vrat ter ga potisnil iz tovarne kakor psa: »Marsch hi-naus!« Vsled tega je bila vložena proti Meyerju tožba. Zagovarjati se bo moral pred tržaškim kazenskim sodiščem. Italijani Imajo smolo. Pametnejšim Italijanom je zelo neprijetno, da ie prišlo do spopadov na Revoltelli ravno sedaj, ko gre za razpravo o italijanski univerzi. »Piccolo« se sicer tolaži s tem, da so to slabi argumenti, v resnici pa si misli drugače. »Piccolova« jeza napram prepotrebnemu nastopu jugoslovanskih poslancev protfitalijanski univerzi, nič ne zaleže, k večjemu da Italijančke nekoliko razburja. Naravnost otročja je goriomenjena »Piccolova« trditev, češ, da je izrabljanje dogodkov na Revoltelli slab argument napram italijanski univerzi. Bomo videli! Mi pa že zdaj lahko prerokujemo, da je to eden izmed najboljših argumentov. Slovanski poslanci so na podobne posledice, ki ti nastale z ustanovitvijo italijanske univerze v Trstu, že davno opozarjali. Hujskarita proti tržaškemu slovanskemu prebival- Najboijše čevlje po meri floolte v novi cevljarmc Antona Javernfka, Trst, uUca Farneto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila. stvn je že v zdanjem času tako velika, kaj pa bi bilo šele tedaj, če bi vlada res privolila v to. da dobi Trst italijansko univerzo!? Seveda so na razjiolago še drugi argumenti, izm sd katerih omenjamo tegale: Slovenci nimamo niti zadostno število ljudskih, ne srednjih šol. po zakonu pa nam gre tudi visoka šola. Poleg tega pa ie nas Slovencev več nego Italijanov. Dokler torej ne pridejo na dnevni red naše zahteve, ki so bolj upravičene nego italijanske, toliko časa borno protestirali in ne bomo dovoljevali. da bi se dajalo Italijanom prednost pred nami. Argumentov imamo torej dosti na razpolago in »Pjecolo* naj se le potolaži. Zadnjič smo poročali, da si prilaščajo Italijani nekako pravico, kakor da bi samo njim bila odprta pot na Revoltello. ne pa tudi Slovencem in Hrvatom, torej »forestierom« (tujcem). Rekli smo takrat, da to ni res', ker je ta šola podpirana od tržaške občine. K temu moramo dodati, da Prispeva tej šoli. ki je sicer privatna inštitucija, tudi vlada in sicer vsako leto okoli 20.000 K. Torej jo vzdržu-jerho tudi mi. s tem da plačujemo na eni strani občinske, na drugi pa državne davke. Poleg tega pa morajo prispevati dijaki šolnino. In Italijani na? bi potemtakem imeli pravico poditi jugoslovanske dijake iz šole ter jih celo z brahialno silo napadati in zmerjati?! Če bo šlo tako naprej, kam pridemo? Treba je, da jim damo zaradi tega dogodka tako močno čutiti. da si bodo v prihodnje dobro premislili, predno napravilo kaj podobnega. Narodna delavska organizacija. V sredo, 6. zv. sestanek zidarske slcu-Dinc v prostorih ul. sv. Frančiška 2. Pevski odsek si je na zadnjem sestanku izvolil pripravljalni odbor, kolega predsednik je tov. Kervin. Sklenilo se je, da se vrši prihodnji sestanek v torek. 10. t. m. ob 8. zvečer. — Sobotni shod delavstva plavžev. ki se je vršil v Skednju, je izpal sijajno. Govorila sta tov. Ster in Brandner. O njem še izpregovorimo. Tržaško porotno sodišče. Danes, v soboto, je stal pred sodniki trgovec Vincenc Nicolossi, rojen v BiancaviHi na 'Siciliji a pristojen v Catanijo. Obtoženec Je star 40 let. ie neoženjen, posestnik, še nekaznovan: obtožen je zločina umora. UMI je namreč svolo ljubico Agato Chi-a ram id aro, staro 30 let. iz Catanfje v Jtaliji. Umor se je izvršil dne 14. oktobra v ulici Valdirivo 15, kjer le imel Nicolassi najeto sobo pri družini Zar. — Nicolassi se je spožnal z Aga-to Chiaramidaro v Italiji; njen mož ie izvršil v Italiji zločin, vsled katerega je bil obsojen na 20 let ječe. Vsled tega je ostala Chiaramidaro sama brez vsake podpore. Morala sl je iskati dela, da se je zamogla preživeti. Pozneje se je bila seznanila z Nico-lassijem. Njuno prvotno prijateljstvo se je izpremenilo v intimno občevanje in posledica ie bila — otrok. Odslej sta živela deli časa skupno in Chiaramidarova je rodila še tri otroke. Trije otroci pa so umrli, ostala je samo deklica, ki je dobila ime Vincencija Felicini. Živela sta lepo v miru. Nicolassi se je lotil v zadriem času trgovati in se je bil namenil, da se naseli v Ameriko, naposled pa se je odločil za Trst. Tu je začel kupčevati z južnim sadjem. Chiaramido-rova pa je ostala v Italiji. Predno ie odšel, ji je dejal, da ji bo pisal naj pride, kadar uredi trgovino. V Trstu se je kuialu udomačil, postaial je razkošen, na Chiaramidorovo in na svojega otroka pa ie popolnoma pozabil. Seznanil se je bil z neko Covi-jevo, strežnico pri nekem zobozdravniku. Začela sta IJubimkovati in v kratkem sta se imela poročiti. O vsem tem pa je izvedela Chiaramidarova. Nekdo ji Je bil sporočil v Italijo pismeno o postopanju Nicolassl-ja Uboga ženska je prihitela vsa iz sebe v Trst s svojim otrokom, da poizve, če je to resnica. Takoj tisti večer je poiskala Nicolassija. Ona mn je razložila, čemu je prišla v Trst in in mu je pokazala pismo. In nato mu ie seveda očitala, da ie njegovo početje nepošteno, da jo hoče zavreči sedaj, ko sta živela toliko let skupno. Prosila ga je, naj se usmili vsaj hčerke. On pa je ostal hladnokrven: povedal ji je, da ni prav nič navezan nanjo, da ima prosto pot in da lahko stori, kar hoče. Tisti večer sta se ločila brez pozdrava. Chiaramidarova ga je odslej večkrat opazovala in 14. okt. se je podala z deklico zopet k njemu na stanovanje. Razume se. da ga je prosila vnovič, naj je ue zapušča in naj jo podpira vsaj toliko časa, dokler ne najde kake službe. Nicolassi je ni hotel poslušati, marveč je začel vpiti in razgrajati nad njo. Zaslišalo se je kričanje, kmalu nato pa mpčan strel. Nicolassi Je izprožil s lamokresom na Chiaratnidarovo in |0 Zadel v vrat. Nicnlassi Je zbežal, Chiaramidarovo pa so našli mrtvo v sobi: za nekim stolom pa Je čepela deklica Vincencija v smrtnem strahu. Danes, v soboto Je stal morilec Nico-lassi pred sodiščem. PoVedal Je vse kako se je zgodilo. Izjavil je, da ni fmel namero se poročiti z ono Fani Covijevo. Tudi Chiaramidarovi ni nič pisal; bil je zelo potrt zaradi očetove smrti. V zadnjem času ni vedel ali naj bi nadaljeval tako življenje s Chiaramidarovo ali ne. Bil je naveličan tega brezmiselnega življenja. Cliiaramidarove ni mogel poročiti, ker njen mož še živi v zaporu. Ko je prišla za njim v Trst. ga je zelo jezilo. Bila mu je vedno za petami, nikamor se ni smel ganiti. To mu ni bilo povolji. Tisti usodni dan, ga je razdražila. Sam ni vedel, kaj je storil Da jo je ubil ie izvedel šele zvečer. ko ie čital večerne liste. Skril se je v stanovanju neke prijateljske osebe. katere noče imenovati. Tretji dan se ie javil sam oblasti. Obtoženec se je izrazil, da je imel rad deklico Vin-eencijo, o kateri pa ni prepričan, če je res njegova liči. — Razprava se nadaiiuie. Izid prihodnjič. Smolo sta imela. V petek zjutraj okrog 3. ure je zapazil stražnik Ivan Keferle, da sveti luč v mali. iz lesa zbiti gostilnici, ki se nahaja v prosti iuki pri Sv. Andreju. Ko je stopil bliže. le zaslišal v lopi ropot, luč pa je na mah ugasnila. Stražnik je bil uverjen. da se nahajajo v hišici tatovi. zato je zaklical, naj pridejo ven. Ker pa ni bilo nikogar iz lope, je vstreli! dvakrat v zrak, da bi s streli priklical kakega tovariša, zakaj ako bi stopil satn v lopo in to celo v temi, bi se mu znalo zgoditi kai hudega. Ni trajalo dolgo časa, ko so pritekli od vseli strani stražniki, nočni čuvaji in finančni stražniki. Napravili so si luč ter so stopili k vratom. Vrata so bila vlomljena ter samo priprta. Ko so vstopili v lopo, so zapazili pod mizo stisnjena dva tatova, ki sta se pritajila. Stražniki so ju izvlekli izpod mize ter iu odgnali na policijo. Tam sta povedala da se imenujeta Anton Rencel, star 22 let in Martin Oiacin-to. star 20 let. Rekla sta. da sta vlomila v kočo samo zato, da bi se najedla, ker sta bila lačna. To pa ni bilo povsem resnično; tatova sta se najt prei dodobra najedla, nato pa sta izbrala najboljše in naidražje, kar se je nahajalo v lopi ter sta znesla na kup. da bi odnesla s .seboi. Vrednost teh jedil ie znašala nad 60 K. — Tatova sta bila odpeljana v, zapor, kjer na ne bo ne sjra, ne gnjati. Nesreča v tovarni testenin. V ulici O. Oallina se nahaja tovarna testenin. kjer dela poleg delavcev tudi veliko število delavk. V soboto zjutraj Je delala pri enem izmed strojev 'delavka Oizela Rostirolla, ststra 33 let. stanujoča v ulici O. Oalilei št. 16. Uboga ženska je bila tako nesrečna, da jo je pograbil stroj za roko in jo strašno razmesaril. Delavka ie zavpila od bolečine in se zgrudila na tla. Prihiteli so drugi delavci in delavke. ki so dvignili žensko in ii za silo obvezali roko. Nato so poiskali kočijo in položili nesrečnico vanjo ter jo nato odpeljali v bolnišnico. Nevarnost je, da izgubi par prstov. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči’a. položaj na Češkem, Dr. Krama? hotel zborovati; moral le iskati varstva pod okriljem žan-darmerije. Kutna Gora, 8. marca. Danes je hotel v Kutnl Gori zborovati dr. Krama?. Sklican je bil okrajni shod mla-dočeške stranke. O političnem položaju je hotel govoriti dr. Kramar. Narodni socilalci so shod razbili in dr. Krama? se ie moral zateči pod okrilje žandarmerije In pod njenim varstvom bežati na kolodvor. VOLITVE NA BOLGARSKEM. Sofija, 8. marca. Danes so se vršile volitve po celi državi. KHub veliki udeležbi ni bil mir nikjer porušen. Izid volitev ni še znan. CAR PIŠE CESARJU. Jar dementira. — Prizadevanje za Izbolišanie rusko-nemšklh odnošajev Petrograd, 8. marca. Car je pisal na nemškega cesarja Viljema lastnoročno pismo, v katerem zanikava, da Ib Imela Rušila sovražne namene na-pram Nemčlll. V pismu vabi car v svrho zboljšanja nemško-ruskih od-nošaiev nemškega cesarja na sestanek. VELIK POŽAR. Casablanca. 8. marca. Tu je izbruhnil notar, ki ie uničil 5 uaiveč- jih modnih trgovin. Z največjo težavo so ohranili kolodvor. Škoda znaša več milijonov. NESREČA V RUDNIKU. Oubin, 8. marca. V tukajšnjih rudnikih je eksplozivni plin ubil enega delavca in tri ranil. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Redka prilika: pralne hišne halje za dame (Schlafrockc) iz kam-brika in barhenta samo ta teden po K 500, dokler je kaj zaloge. Na iz-bero se ne pošilja. Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 42—3 Trgovina papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na „Anončno ekspedicijo" Josip Hočevar v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. Namesto K 12*--, samo K 5*50 k f .fT" 20.000 parov usnjatih y FŽ* čevljev na zadrgo z do- / JglLaNr . br° zbitimi usnjatimi t - , i podplati, ki so bili pri- ■ / provljeni za Balkan, so t /d'fi -5’ M S' mi zaostali vsled voj-I. e. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajani čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5-50. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendo: ferstras. 139 25. Veliko presenečenje! V življcnju nikdar vež ta priložnost! 300 kosov samo K 4^90, Krasna ura „Orion“ z verižico, natančno idof.a, za kar sc jamči 3 leta; 1 moderna svilena Uvavata za gbspode, 1 pristan za gospode.-/, imit. /AaUVnVm kantonom, 1 krasno /.opno toaletno zrcalo, 1 par gumbov za manšete 3 kar. double zlato z patentno zaklopko, 20 najlepšib razglednic sveta, 20 korespondenčnih predmetov in šo 200 raznih predmetov, ki so v luši zelo potrebni. Vso saupaj z uro, ki je samo vredna tega denarja velja le K 4'90. Pošilja po povzetju ali napTej postanemu znesku Allgemeines Industrie-Haus, Krakov (Avstr.) Orzeszkovva 5/409. Pri naročilu dveh zavitkov se priloži ena prima angl. britev. — Za neugnjajoče denar nazaj. — ltiziko izključen. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravita se izvršujejo točno in solidno. Manufakturo trgovina Ju, prej Franc Souvan sin Ljubljana Mestni trg 22 nasproti lekarne BO Velika izbera zadnjih novosti za damske obleke Krasno sukneno blago za damske pomladne kostume ENS Mične novosti za bluze JL krepa, bal delaina ,W“ Zahtevajte vzorce! Oglejte si izložbe! CS3 Velika izbera preprog in zaves, Schrollovi sifoni, platno, rute itd. Jfa debelo In drobne! l*reiio^iš#e. - Izredno nizke eene* ©ostilna. - JBuftet. TRST Hinko Kosič T fiST ulica Carradori 15 (vogal ^eppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. »Slov. Planinsko Društvo" v Ljubljani razpisuje službo oskrbnika ozir* oskrbnico - - ter kuharice - - za hotel »Zlatorog" v Ukanci ob Bohinjskem jezeru. — Ponudbe je poslati na Osrednji odbor Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani do 30. marca t. I. Energičnega organizatorja za Kranjsko išče odlična domača zavarovalnica na življenje proti stalni plači in proviziji. Po povoljnem delovanju zagotovljeno mesto voditelja s pokojnino. Ponudbe z navedbo referenc pod r_ Energičen" na „ Anončno ekspedicijo v Ljubljani. Uradnikom, učiteljem in gospodom v pokoju z velikim znanstvenim okrožjem se odda zastopstvo domače prvovrstne zavarovalnice na življenje proti visoki proviziji. Nadaljna navodila na razpolago. Ponudbe z navedbo referenc pod »Brez truda in stalno na „Anončno ekspedicijo" v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6. M M —H ■MIMI »H——»I ■ ■■ i ■ | IČitajte v Vašo lastno korist! I I II V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obroK samo 4 krone 75 vinarjev, in ker ima šest žrebanj vsako leto, ker zna^a)0 glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000 in 200.000 zlatiti frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, Pozor! Prihodnje žrebanje sc vrši 1. aprila 1914. 1 turška srečka in 1 srbska državna srečka 4z 1. 1888 (glavni dobitki lOO^. TS-000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo o 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. VSANATORIUM • EMONA ZA-NOTRANJE ■ UM- KIRURGlCNE • BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. 1 LJUBLJANA KOMENSKE GA-ULICA 4 j cf:F-ziju/WJiK:Pi?ri.Aiii.pDR FR. DERGANC' j Spomladne novosti so tukaj. Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov dame v modernih barvah in krojih. Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti. Ogledati si zamorete le v trgovini I I Angleško skladišče oblek o. Bern atov ič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. M ■. ■ ' • A ■ '■ " -1'- '■ '■ ■ . V torek dne 1 36 10. marca 1914 dopoludne ob polu 9. uri razproda bom pod roko vse svoje. zemljišče v Zgornji Šiški, to je hišo št. 36 z vrtom in gospodarskim poslopjem, nadalje krasne stavbene prostore, njive, travnike in gozda, ležeče v davčni občini Zgornja in Spodnja Šiška, Glince in Trnovo, in nadalje svoje stavbišče ob državni želez nici v Spodnji Šiški. Zadnje omenjeno stavbišče se nahaja prav tik železniškega tira in je jako pripravno za podjetnika, ki hoče izpeljati iz proge državne železnice železnični tir na svoje zemljišče. Posamezni reflektanti so uljudno vabljeni, da se zglase pri meni v Zgornji Šiški št. 36 ali pa pri mojem zastopniku gospodu dr. Josipu Furlanu, odvetniku v Ljubljani, kjer dobe vsak čas natančna pojasnila in vsestranske informacije. S prodajo pričnem v torek, dne 10. tega meseca dopoludne ob polu 9. uri v Zgornji Šiški št. 36, kjer naj se posamezni kupci snidejo. V Ljubljani, dne 6. marca 1914. Ivan Zakotnik, tesarski mojster in posestnik. ^ P. n. ^ Usojamo se naznanjati, da smo s 1. marcem t. L prevzeli glavno zastopstvo i« lirtnsta m Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovnik K 270, orehovec K 2'40. Cena mirenskemu premogu za 100 kg dostavljen v hišo, kosovnik K 2'20, orehovec K 2'—. Pri večjih naročilih primeren popust. Naročila sprejema. Glavna zaloga in podružnica tvrdke Jelačin Telefon št. 121. — JLdnToloana. — Telefon št. 121; Za obila naročila se priporoča RICHTElt A ©O. Zaloga,: Trnovska talica štev. 25.