Leto III. Maribor, sreda 3. marca 1920. St. 51. Političen list. Naročnina znaša: 2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 6-50 mesečno. . četrtletno K 19'50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6‘—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva 6t. 276, uprave 8t. 24. Nove italijanske spletke proti Jugoslaviji. Danes se vrši seja Narodnega predstavništva. — Atentat na madžarskega vojnega ministra. Italijanske spletke proti Jugoslaviji. Pariz, 2. marca. »Agence Central« doznava iz diplomatskega vira, da bodo Italijani na mirovni konferenci na vso moč podpirali teritorijalne težnje Madžarov proti Jugoslaviji. Za danes je sklicana seja narodnega predstavništva. LDU Beograd, 2. marca. Predsednik narodnega predstavništva, Draža Pavlovič je odredil sejo začasnega narodnega predstavništva na sredo ob 9. Uri- Ako ne pride k seji zadostno število poslancev, se bo vršila druga seja v soboto. Proračunske dvanajstine odobrene. LDU Beograd, 2. marca. Pres-biro doznava, da je glavna kontrola včeraj odobrila po vladi Stojana Pro-tiča zahtevane proračunske dvanajstine za mesec marc t. 1. Povišanje poslanskih dnevnic. LDU Beograd, 2. marca. Govori se, da je stavljen predlog, naj se povišajo dnevnice narodnim poslancem 0£* 50 na 80 dinarjev. Atentat na vojnega ministra Friederich*?. DKU Budimpešta, 2. marca. Na vojnega ministra Friedericha je bil danes zvečer izvršen atentat, ki pa ni uspel. Ko se je vračal vojni minister v avtomobilu od klubove seje v svoje stanovanje v Budo, so se pojavili na Elizabetnem mostu nenadoma trije elegantno oblečeni mladeniči. Ko se jim je auto približal je eden od njih potegnil samokres ter ustrelil proti mini? stru, ga pa ni zadel. Auto se je takoj ustavil, kljub temu pa se je atentatorjem posrečilo izginiti y mraku in ubežati. v Železniška stavka v Franciji končana. DKU Pariz, 2. marca, (Agence Havas). Med ravnateljstvom železnic in železničarji je prišlo do sporazumljenja. Železniško udruženje je pozvalo svoje člane, da se takoj zopet povrnejo na delo. DKU VVashington, 2. marca. „Chicago Tribune" javlja iz Pariza, da je vsled železničarskega štrajka draginja v Franciji, posebno v Parizu, silno narasla. Cena nekaterih predmetov se je kar podvojila. Protinemške demonstracije v Brnu. DKU Praga, 2. marca. O včerajšnjih protinemških demonstracijah v Brnu poroča »Bohemia«, da so se vršile proti nemški gledališki reduti. Občinstva je bilo na desettisoče, tako, da je bila policija in vojaštvo popolnoma brez moči. Po drugih poročilih je množica policijo celo razorožila. Ljudstvo je razburila najbolj izmišljena vest, ki se je raztresla po mestu, da so v Pragi izvršili Nemci atentat na predsednika Masaryka, kar pa ne odgovarja resnici. Resen položaj na Japonskem. DKU London, 2. marca. (Brezžično). Po poročilih iz Šangaja je položaj na Japonskem vsled delavske vstaje jako resen. Klerikalna kapitulacija. Ena glavnih klerikalnih opor pri njihovi agitaciji proti odstopivši demokratsko-socija-listični vladi je bila takozvana Veljkovičeva kronsko-dinarska relacija 4—1, katera pa še ni bila definitivno določena, ker so se proti njej postavili naši ministri najodločnejše v bran. Koliko hrupa je bilo radi tega pri klerikalcih, koliko črnila so prelili »Slovenec«, »Večerni List«, »Straža«, »Sl. Gospodar« in njihovi tovariši in tovarišice frankovsko-se-paratistične barve na Hrvatskem. Ljudstvo jim je verjelo in upalo, da je sedaj, ko so prišli ti gospodje sami na vlado, ta nevarnost, ki je grozila bivšim pokrajinam avstroogrske monarhije, za vedno odstranjena. Danes pa so kapitulirali sami, kapitulirali pred svojimi radikalnimi tovariši. Na ministrski seji, ki se je bavila z valutno reformo, so stavili prvotno slovenski klerikalci in hrvatski separatisti zahtevo, da se uravna končnoveljavno razmerje med krono in dinarjem al pari. Temu pa so se, iz razumljivega vzroka, uprli srbski radikalci, ki niso hoteli odnehati, ampak so se zavzemali za še vse višje razmerje. Končno pa so klerikalci in njihovi hrvatski tovariši odnehali ter pristali na njihov »minimalni« predlog, da bodi končnoveljavno razmerje med krono in dinarjem 4—1. Kaj porečejo sedaj oni zapeljanci, katerim so še vse doslej dan na dan trobili, da jih hočejo demokrati okrasti? Kaj bodo porekli sedaj, ko so klerikalci tisti, ki so jih okradli ? Nam se postopanje klerikalcev in separatistov ne zdi čudno, ker je v njem samem ključ, ki vodi do skrivnosti, ki pa za nas ni skrivnost, ampak že davno znana resnica. Stvar je namreč taka. Če bi bili klerikalci dosledni, bi se ne bili udali, ampak bi bili, ko so uvideli, da s svojim predlogom ne prodrejo, kratkomalo odložili svoje ministrske listine. S tem bi bili dokazali, da so dosledni in da to kar govore, tudi res mislijo. S tem pa, da so kapitulirali, s tem so pokazali znova in na najsijajnejši način, da jim je edino in samo do tega, da sede na vladnih Vinko Novak: Eno noč med tihotapci. (Z laške demarkacijske črte 7. marca 1919). (Konec.) Potem smo skovali načrt za nadaijno potovanje. Iz gozda smo se podali preko polja na gričke, ki se bočijo levo nad cesto proti Rovtam. Naš neposredni cilj je bil Laze. To je gorsko selo, obstoječe iz treh koč. Čez dobri dve uri hoda po razdrapani stezi smo se ustavili pri »Šoštarju« na Lazah. Ta hiša je bila znano zatočišče tihotapcev. Našli smo tam res pisano družbo samih dvomljivih elementov, fantov, natakaric, kramarjev in tržaških babnic, obremenjenih največ z manufakturno robo. Pili so žganje in se potihoma pogovarjali o poti, o trudu in kar še imajo pred sabo, ter o dobičku, ki ga pričakujejo onstran meje. Vseh nas je bilo preko trideset oseb. Čakali smo polunoči in trde teme. Leščerba na mizt je motno razsvetljevala nizko sobo in v tem mističnem sijaju luči, so se mi zdele postave kot mrmrajoči duhovi. Sedel sem na nahrbtniku in kadil smrdljivo »Napolitanko«. — Ob meni je slonela učiteljica. Iz dekletovih besed sem spoznal nežno, plemenito njeno dušo. Sama je bila v svetu. Svojo šolsko otročad je iskreno ljubila, bila je navdušena rodoljubka in ni mogla prenašati laških sekatur in šikan, katere ravno inteligenti v zasedenem ozemlju najbridkejše občutijo. Po polunoči smo se dvignili. V gosjem redu smo tiho in oprezno stopali, se ustavljali in prisluškovali. Naprej je hodil fant, pogumen in velik kakor rokovnjaški »Groga«. Ako je kdo preglasno stopil ali butnil ob kamen, zažugal je »Groga« z gorjačo nazaj: »prokleto« je siknil skozi zobe, zakaj ntste previdni; najrahlejši ropot, najlažji šum nas iahkojizda- Nikdo ni črhnil besede, postave so se zibale naprej, najtežje obremenjeni so bili sključeni, da bi se lahko grizli v kolena, ko je šlo navkreber. Poti so bile kamenite, grapave, kolovozi od hudorja izlizani. Moja spremljevalka učiteljica je menda najbolj občutila težavo potovanja. Omahovala je in zaostajala, revica. V okrepčilo sem ji ponujal čaja, ki mi ga je dala seboj vrla žena. Samotnih koč in kmetskih hiš smo se izogibali; od tam je smrdelo po patruljah, tako se je izrazil naš poglavar »Groga.« Nevarno točko: cesto ki pelje z Logatca na Rovte smo prekoračili brez nevarnosti in ko smo zavili čez klanec v gozd, smo se pod temnimi borovci ustavili in sedli v dračje in na posekana debla Svečano molčeča je bila noč. Ura na Petkovcu je bila dve. Nekje v daljavi je lisičje lajanje motilo tišino. Dekle 1 Ob tej priliki, bodo protestirali proti pofraaco-zenju gentske univerze ter predložili kralju spomenico v kateri zahtevaju popolno narodno svobodo. V slučaju, df bi kralj njihovi želji ne ugodil nameravajo proklamirati flamske pokrajine za neodvisno republiko, ali pa se pridružijo Holandski. Belgijska vlada dela za zborovanje velike varnostne predpriprave. Potovanje dr. Rennerja v Beograd. Italijansko izolacijsko politiko napram naši državi dokazuje na zelo jasen način dejstvo, da je sporočila italijanska vlada na Dunaj, da bi potovanje dr. Rennerja v Beograd v času, ko Jugoslavija tako trdno odklanja antantno predlogo o rešitvi jadranskega vprašanja, slabo uplivalo na odnošaje med Avstrijo in Italijo. Ta migljaj baje ni ostal brez uspeha. Odgoditev dr. Rennerjevega potovanja temelji vsekakor v tej intervenciji, čeprav bi na Dunaju radi dokazali, da so pri odgoditvi igrali ulogo drugi, predvsem notranjepolitični vzroki. Dr. L) u d e v i t Pivko: Jugosloveni v Italiji. Na članek g. Toma Šorlija v M. D. z dne 2. marca 1920 odgovarjam samo, daje predsednik Jugoslov. Odbora dr. Trumbič odobril meni osebno dne 28. in 29. avgusta 1918 v Fiuggi in Rimu vse delovanje mojih jugo-slovenskih d obrovoljniških čet v Italiji, drugič, daje odobraval nadaljevanje tega delovanja z željo, da čete ostanejo na italijanski fronti, pač je pa izrekel tudi željo naj z ozirom na polit, položaj ne tvorim novih dobrovoljniških formacij. Drugega ali nasprotnega navodila nisem prejel nikdar. Smatral sem za svojo dolžnost kot vojak in discipliniran Jugosloven, upoštevati natančno gorenje želje dr. Trumbiča, tako da sem n. pr. razpustil jugoslovenski kader v Marcellise in baš formirano 7. dobrovoljniško četo. Toliko sem dolžen povedati na omenjeni članek, ki se mi ne zdi dovolj fin za obravnavanje važnih problemov. Smatram pa, da ni bilo pravilno ponavljati očitke in zafrko-vanja o neinformiranosti in naivnosti po resni debati v ženskem društvu dne 1. t. m., smo obkoljeni od karabinerjev in pritajeno sem škrtal z zobmi. — Poglavar je zaukazal naprej in začeli smo vstajati. In vlekla se je pot kot trakulja, daleč, daleč čez čeri, klance, grape, kamenje, koreničje, strnišča, blato in ilovico. Globoko pod vasjo Petkovec. smo zavili čez travnik in se zredčili v presledke, postava na vsakih deset korakov drug od drugega. Pot je vodila sedaj v gozd navzdol, bližali smo se potoku in tam toraj so — žične ovire: meja. Nekdo je padel, se prekucnil in se kotalil v dolinico, naravnost v potok, ker sem slišal kako je pljusknila voda. Ko pa smo dospeli doli, stal je, kujon, ves moker, a ves zdrav na kopnem. Bil je najbrž že star tihotapec, vajen štrapac >n nezgod. Prebresti je bilo treba vodo. Že so stali prvi onstran potoka pred žico. Ženske so se malo obotavljale. »Groga« je priganjal in pritajeno klel. Učiteliico sem vzel kakor dete v naročje in čofotal s sladkim bremenom po strugi. Nekteri so z drogi dvigali bodljivo žico, ostali smo se po trebuhih plazili izpod nje. Tuintam se je parala obleka in menda stolčkih in da za te stolčke prodajo, če treba, tudi najvitalnejše interese onega ljudstva, kateremu so poprej obetali raj in pečena piščeta. Tako jasno kakor sedaj, niso tega še nikoli dokazali. Toda nam se zdi, da je bil to prenevaren eksperiment z ljudsko potrpežljivostjo, eksperiment, ki se bo prej ali slej na njih samih najbolj maščeval. Lenin o ruski sovjetski mirovni politiki. Poročevalec newyorškega lista »World« Lincoln Eyre je imel z Leninom pogovor o odpravi antantne blokade napram sovjetski Rusiji. Med drugim je reket Lenin tudi: »Zelo težko je verjeti v iskrenost antantnih namer, ko pripravljajo nasproti nam potom Poljske istočasno ofenzivo, ko govore z nami o miru in o odpravi blokade. Na prvi pogled bi se lahko mislilo, da je mogoče začeti trgovske odnošaje z ruskimi kooperativami, toda temu ni tako, ker teh kooperativ sploh ni več, ampak so prešle v naše obrambne organizacije. Kaj mislijo s tem ne vem, zdi pa se mi, da je to samo šahovska poteza antante, katere namen pa nam doslej še ni jasen«. K vprašanju poljske ofenzive je rekel: »Clemenceau in Foch sta dva jako nevarna gospoda. Prvi je napravil za to ofenzivo načrt, drugi pa ga hoče izvesti. To potrjuje tudi dejstvo, da namerava priti Foch te dni v Varšavo. Poljska ofenziva bi ruskega vprašanja ne rešila, vendar pa se mi zdi, da mir ni več daleč. ,Če hoče antanta z nami trgovati, se tudi sklepu miru ne bo mogla dolgo upirati. Millerandova izjava, da hoče delovati za trgovsko zbližanje z Rusijo, da sklepati, da je pričel pihati v francoski politiki nov veter. V Angliji pa ima Churchil še vedno mnogo upliva in Lloyd George, ki bi rad z nami kupčeval, se vendarle noče odločno postaviti proti njegovi politiki. Kaj se pripravlja v Ameriki, bi bilo težko prorokovati. Ameriški finančniki se nas sedaj boje še bolj ko kdaj prej. Formulirati naše mirovne zahteve znova, bi ne imelo nikakega smisla. Cel svet ve, da so naše mirovne zahteve take, da jih ne morejo zavrniti ali pa pobiti najhujši imperijalisti in kapitalisti. Mi smo našo željo po miru že opetovano in dovolj jasno izrazili. Siliti in izsiljevati pa se ne damo. Neumno bi bilo, da ne bi naša država, čepravsoc ijalistična, sklenila z drugimi kapitalističnimi trgovskih kupčij in pogodb. Mi se prav nič ne bojimo kupiti »kapitalistične« lokomotive, poljedelske stroje itd., čemu bi se potem bali kapitalisti kupiti »boljševiško« žito, platin itd.?« Politični pregled. Češke državnozborske volitve. V soboto je sklenilo čehoslovaško narodno sliro-maždjenje, da se ta teden razpišejo državnozborske volitve. Volitve se bodo vršile 11. ali 18. aprila. Uravnani so tudi že novi volilni okraji, radi katerih je bilo zadnje čase mnogo hrupa in prerekanja. Poljske zahteve ndpram Rusiji. Kakor poročajo poljski listi se je bavila poljska likvidacijska komisija na svoji zadnji seji z zahtevami, katere bo predložila Poljska Rusiji. Poljska bo zahtevala razen drugega, da ji Rusija povrne vso škodo, ki so jo povzročile caristične armade v Galiciji, poplačilo neplačanih rekvi-zicij ter povračilo odnešenih zalog in drugih predmetov. Polovico bo zahtevala v blagu, polovico pa v zlatu. Nemški generali se izroče sami sodišču. Po poročilih nemških listov so sklenili nemški generali na nekem zborovanju, ki so ga imeli te dni v Berlinu, da se ne bodo protivili stopiti pred sodišče, ki naj jih sodi radi njihovih grehov. Toda to sodišče mora biti nemško, kakor tudi sodniki. Temu sklepu so se pridružili tudi: Falkenhayn, Hflringen, Kluck, Ludendorff in Tirpitz. Pred boljševiško ofenzivo proti Romuniji. Poljski ljsti poročajo iz Varšave, da koncentrirajo boljševiki ob Dnjestru močne čete s katerimi nameravajo pričeti ofenzivo proti Romuniji. Romuni so ukrenili vse potrebno, da ofenzivo zadrže. Belgijske homatije. V Belgiji se pripravljajo važni politični dogodki. 14. t. m. bodo zborovali v Bruslju Flamci. Zborovanja se bo udeležilo, kot se računa najmanj 300.000 ljudi. ob meni se je streslo in se mi v strahu privilo. Tihotapci so si šepetali, da se bližamo najbolj nevarnim točkam. Pri Petkovcu je najbolj opasno, tam se pojavljajo patrulje najčešče. V duhu sem že videl sliko, kako ki je dala dovolj jasnosti za pojmovanje tega vprašanja. Moji računi so jasni. Rad sem na razpolago vsakomur, kdor želi v vprašanjih glede jugoslovenskih dobrovoljcev pojasnila. Na netaktnosti pa ne odgovarjam rad. Javen shod Demokratske stranke v Mariboru se vrši prihodnjo nedeljo, 7. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo članov odstopivše beograjske in ljubljanske vlade o novem političnem položaju. Vsi, ki vidite moč države v napredku in demokraciji, pridite na shod, da protestirate proti reakciji l Dnevne vesti. Odlični gostje posetijo v nedeljo, o priliki velikega shoda JDS naš Maribor. Med njimi bodo tudi bivši na;i ministri. Treba bi bilo, da jih naš Maribor dostojno sprejme. V Ljubljani so posetili pretečeno nedeljo tudi gledališče, istotako bi bilo želeti, da bi se jih povabilo tudi v naše slovensko mestno gledališče, dati pa bi bilo treba ob tej priliki kako prvovrstno stvar. Naše gledališče mora pokazati, da stoji višje nego Ljubljansko, čeprav še vedno zaman čaka na obljubljeno podporo. Klerikalna halucinacija. Svoječasno s9 imeli gospodje pri »Straži« skrivno videnje; videli so namreč v našem listu neke priloge. Naše uredništvo in upravništvo sta potem izjavili, da o teh prilogah ničesar ne vesta. Vsled tega je izgledalo, kakor da bi bil g. dr. Gorišek omenjene priloge sam priložil. Sedaj pa izvemo, da tudi g. dr. Gorišek o omenjenih prilogah ničesar ne ve. Ono odprto pismo na št. lenarškega kaplana je bilo razposlano v zaprtih kuveriah, nikoli pa ne kot priloga našega lista. Radi tega si ne moremo drugače razlagati nego tako, da so gospodje pri »Straži« videli one priloge v halucinaciji. Mariborski nemškutarji. (Prejeli smo.) Mariborski nemškutarji so od dne do dne predrznejši. Kadar se najedo iz naših polnih loncev, že menijo, da se nahajajo v svoji »pravi domovini« čednostni, z vsemi dobrotami preskrbljeni avstrijski republiki. Po javnih lokalih, na cesti, v zakotnih beznicah, z eno besedo: povsod kjerkoli stopa noga nemškutarja se zabavlja čez državo ter čaka trenotka, da postane Maribor — nemški! —. Med take nadepolne nemškutarje smelo prištevamo dimnikarskega mojstra z imenom Franz A u e r. Ta častitjiva starina, rojen tudi koža je trpela; vendar živ krst ni zajavkal. Menda ravno v trenutku ko se je zadnji izkobacal izpod žičnih ovir, čuli smo od Petkovca doli dva strela, katerima je sledil rezek, kratek krik. Za nami je hodilo najbrž še več tihotapcev in zasačeni od patrulje so hoteli najbrž uteči. Za brdom, kjer smo se čutili popolnoma varne, smo si oddahnili. Vsi premočeni, »latni, utrujeni, vendar smo bili glasni in °°vtipni. Vsi napori so bili pozabljeni, vsa m na Plahost in strah. V kotlini smo za-suit in p°sedli 0l